MMP BnESTOV □hznrniL I_I I_□ K [ZDI_EUmeli.eg *ega bomo v centrali Poni P|ansko kartoteko; z njeno Kr”?°cj° bo vodja centrale lahko h° Planiral proizvodnjo, g.r: kartoteko materiala in pre-šču s*anJa materiala v skladi- kiiT" str°J za razmnoževanje do- ^"mentacije, — ure za žigosanje, ki bodo označevale začetek in konec vsake delovne operacije oziroma režijskega dela, — števce, ki bodo za vsak stroj in v vsakem času natančno prikazovali, koliko kosov je izgotovljenih, — majhno prenosno radijsko postajo, s katero bo lahko centrala vzpostavila stik z vsemi tistimi v proizvodnji, ki nimajo stalnega mesta (na primer transportni delavci, šef kontrole ipd.). Vprašanje: V čem so prednosti novega sistema v primeri s sedanjim in kaj bomo pridobili z njim? Odgovor: Dosedanji sistem vodenja proizvodnje je zastarel in nam še zdaleč ne more dati tistega, kar bomo pridobili z novim sistemom. Prednosti novega sistema so: — natančen pregled o izrabi delovnih mest, kar pomeni boljši izkoristek delovnega časa in delovnih sredstev; tovarne, ki so vpeljale ta sistem, so z isto tehnologijo in isto režijo povečale proizvodnjo tudi za 40 "/o, — natančen pregled proizvodnje oziroma boljše kompletiranje proizvodnih nalog, — natančno evidentiranje in obračunavanje delavčevih dohodkov in režije. Poleg tega bo novi sistem delavcem in inštruktorjem omogočil, da se bodo lahko resnično posvetili svojim nalogam, ker jim ne bo treba več skrneti, kaj naj bi delali, kje naj bi delali, ali imajo šablone in rezila, ali imajo material oziroma elemente za obdelavo in podobno. Skratka, vse na delovnem mestu bo zagotovljeno in preskrbljeno, od delavcev pa bomo zahtevali, da svoje delo opravijo kvalitetno in varno. Tako bomo lahko kar najbolj izkoristili delovni čas. Vprašanje: Kje pa bo centrala? Odgovor: Centrala bo v dosedanjem konstrukcijskem oddelku. Vprašanje: Novi sistem terja spremembo dokumentacije... Odgovor: Normalno je, da bo novi sistem terjal popravke dosedanje proizvodnotehnične dokumentacije. Nova dokumentacija je že pripravljena, spremembe pa so tele: — oblikovan je nov operacij-skotehnološki list, — uvedli smo instrukcijski list, — namesto dosedanje materialne liste smo vpeljali kosovnico, — za spreminjanje norm smo vpeljali nov dokument: »Statistiko norme«, — oblikovali smo nov delovni karton, — vpeljali smo plansko karto in spremnico. Zanimivo je omeniti, da bosta šla le dva dokumenta v proizvodnjo (instrukcijski list in spremni-ca), vsi druga pa bodo ostali v centrali. Vpraašnje: Ob novi dokumentaciji torej ne bo evidentiral svojega zaslužka delavec sam, temveč centrala? Kako bo pravzaprav s tem in ali bo delavec vedel, koliko je dnevno zaslužil? Odgovor: Poudaril sem že, da bo imela centrala natančen pregled nad vsem, kar se bo doga- jalo na delovnem mestu. To pomeni, da bo imela pregled tudi nad obsegom in kvaliteto opravljenega dela. Zato bi bilo nesmiselno, če bi delavca obremenjevali z administrativnimi opravili, ko bo to že itak opravljala centrala. Delavec bo imel pregled nad svojim zaslužkom v spremni-ci, ki bo šla v proizvodnjo in vedel bo za vsak nalog. Ker bo planiranje proizvodnje po elementih, bo imel vsak element svojo spremnico. Vpraašnje: Kako natančno bo terminiranje proizvodnje? Odgovor: Terminiranje proizvodnje bo natančno do ene ure. Vprašanje: Terminiranje proizvodnje bo po tem sistemu zelo natančno, vendar pa terja to tudi natančno oskrbovanje delovnega mesta s potrebnim materialom, šablonami, rezili ipd. Kako boste to vključili v novi sistem? Odgovor: Vsa tovarna bo razdeljena na tako imenovana transportna področja. Za vsako transportno področje bo določen po eden, dva ali več transpornih delavcev. Njihova naloga bo, da bodo po nalogu, ki ga bodo dobili iz centrale, oskrbovali delovno mesto z vsem potrebnim, se pravi, da bodo morali na delovno mesto prinesti: — predmet dela (oblikovance), — osnovni in pomožni material, — rezila, — šablone in vse druge pripomočke. Vprašanje: Kako bo s prehodom od starega na novi sistem? Kdaj bo to in kako daleč smo s pripravami? Odgovor: Uvajanje tega sistema bo teklo po naslednjih fazah: 1. oblikovanje nove dokumentacije, 2. nabava stroja za razmnoževanje dokumentacije, 3. izdelava načrta celic oziroma mest za javljanje, 4. instruktaža vodilnih kadrov, 5. priprava dokumentacije, Inž. E. Pazič v pogovoru z inž. Medjugorcem 6. namestitev planske table in celic, 7. postopno uvajanje sistema (ki bo trajalo približno dva do tri mesece) po tehnoloških fazah tovarne. Doslej smo izpolnili prve štiri faze in delno tudi že peto. Z delom po novem sistemu pa bi' morali pričeti ob koncu tega leta. Vprašanje: Ali bo ta sistem vodenja proizvodnje vpeljan samo v TPC? Odgovor: Skleniil smo, da bomo novi sistem vpeljali najprej v TP Cerknica, nato pa v TP Martinjak. Zgrešeno je mnenje, da se ta sistem nanaša samo na proiz-vodnotehnično organizacijo dela. Ta sistem je mogoče zelo uspešno uporabiti' tudi na drugih področjih, recimo v prodajni službi, pa tudi drugod. Vpraašnje: Zakaj je bil izbran prav ta sistem? Odgovor: V svetu poznajo več sistemov za vodenje proizvodnje. V glavnem ločimo centralne in decentralizirane. Ko smo se odločali, nismo upoštevali samo trenutne situacije, ampak smo računali na daljše obdobje, upoštevali pa smo tudi uvedbo elektronske obdelave podatkov. Ker je mogoče ta sistem uspešno kombini- rati z elektronsko obdelavo podatkov in ker ta sistem omogoča ažurno in natančno evidentiranje podatkov — kar je pogoj za visoko mehanografijo — smo se odločili prav za tega. Kako bo stvar stekla, pa je odvisno predvsem od nas samih. Če si bomo prizadevali, da bi ta sistem kar najbolje izkoristili, bomo z njim prav gotovo uspeli. V tem primeru bomo imeli najsodobnejši sistem vodenja proizvodnje v Jugoslaviji, da o lesni industriji posebej ne govorimo. To je tudi potrebno, saj imamo že doslej najsodobnejšo tehnologijo in logično je, da je mogoče moderen stroj kar najbolje izkoristiti samo z moderno organizacijo dela. Zaključek: Verjetno se bodo pojavile tudi težave ob prehodu na novi sistem. Menimo pa, da jih bomo z dobro voljo in prizadevanjem vseh nas kmalu premagali. Bali smo se, da bodo težave tudi z novimi stroji, toda tradicija lesne industrije in dobra volja ljudi tega kraja sta vse to obvladali. Zato smo lahko tudi ob uvajanju novega sistema za vodenje proizvodnje optimisti. inž. E. Pazič Plasma pogoj za likvidnost Centrala vodenja proizvodnje KAJ JE LIKVIDNOST? O likvidnosti je bilo zadnje čase že veliko napisanega, vendar ker gre za zelo pomembno vprašanje, ki postaja vse bolj odločilno v razvoju našega gospodarstva, želimo na kratko spregovoriti o tem problemu tudi v našem listu. Likvidnost pomeni v bistvu, kakšna je v določenem trenutku plačilna zmožnost podjetja za poravnavo svojih dospelih obveznosti. S prehajanjem našega gospodarstva na zaostrene tržne pogoje gospodarjenja postaja postopoma likvidnost odločilni faktor pri poslovnih odločitvah in znižanju stroškov. V primeru, da traja nelikvidnost daljše obdobje, se pač nujno ruši ravnotežje med sredstvi in viri sredstev, hkrati pa je ogrožena finančna stabilnost. V takih pogojih so otežkočene optimalne odločitve in intenzivno delo na zniževanju stroškov, kot temeljnega pogoja za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetja. VZROKI NELIKVIDNOSTI Nelikvidnost je kompleksno vprašanje, na katerega vpliva niz dejavnikov. S širšega vidika gledano izhajajo vzroki nelikvidnosti iz nedograjenega sistema tržnega gospodarstva oziroma neusklajenih zahtev tržnega gospodarstva z obstoječimi družbenoekonomskimi instrumenti. Uveljavitev takega družbenoekonomskega mehanizma, ki ga zahteva tržno gospodarstvo, pa je povezano tudi z vprašanji, ki terjajo dolgoročnejše reševanje. Tu gre na primer za vprašanje obstoja podjetij, ki ustvarjajo izgubo, in podjetij, ki gospodarijo na meji rentabilnosti, z drugimi besedami gre za prestruktuiran j e gospodarstva in uveljavitev širših integracijskih procesov; tu gre na primer za vprašanje finančno nepokritih in nedokončanih investicij, ki vežejo sredstva, ne dajejo pa rezultatov; tu gre za izpopolnitev sistema kreditne politike in meril interne delitve dohodka, ki bo zagotavljal povečanje lastnega obratnega kapitala itd. Podatek, da gospodari samo v Sloveniji 130 podjetij, ki zaposlujejo ca. 60.000 delavcev, z izgubo ali na meji rentabilnosti, nam dovolj ilustrira resnost problemov, ki se kažejo tudi v nelikvidnosti. UBLAŽITEV NELIKVIDNOSTI Seveda pa reševanje nelikvidnosti našega gospodarstva ni vezano samo na dolgoročne sistemske rešitve, temveč jo je možno hitreje omejiti in ublažiti tudi z nekaterimi drugimi ukrepi. Naštel bom samo nekatere. j 1. Že samo s širšo uveljavitvijo sodobnih plačilnih sredstev, ki jih pozna tržno gospodarstvo, npr. z menico, bi dosegli hitrejše kroženje sredstev, predvsem pa okrepili poslovno in finančno disciplino. 2. Omenil sem že, da je pri nas možen obstoj podjetij, ki delajo z izgubo, kar kaže na to, da je vprašanje pokritja izgube pri nas pravzaprav še nerešeno. Nepokrite izgube iz leta v leto naraščajo. Pri tem vprašanju je treba postaviti učinkovitejše mere pri sanaciji in likvidaciji podjetij. Te mere se bodo morale odraziti najmanj v časovni omejitvi obstoja-nja takih podjetij. 3. Proučiti bi bilo potrebno prioriteto plačevanja obveznosti do družbeno političnih skupnosti in jih izenačiti z ostalimi obveznostmi podjetij. 4. Zagotoviti bi bilo potrebno, da se gospodarstvo razbremeni fiktivnih vrednosti svojih sredstev. 5. Drugače bi bilo notrebno obravnavati sredstva obveznih rezervnih skladov podjetij in uvesti na to področje večje sprostitve v kroženju sredstev. 6. Ne nazadnje tudi v gospodarskih organizacijah je potrebno v njihovih poslovnih politikah in planih postaviti tudi politiko likvidnosti, s katero bo zagotovljena solventnost podjetja. Konec septembra je probleme likvidnosti oziroma nelikvidnosti našega gospodarstva obravnaval tudi Zvezni izvršni svet, ki bo dal v kratkem probleme likvidnosti in ukrepe za izboljšanje v potrditev Zvezni skupščini. KAKO JE Z LIKVIDNOSJO V BRESTU Ko obravnavamo vprašanje likvidnosti, ne moremo mimo vprašanja kako je z likvidnostjo v našem podjetju? Že na začetku je treba ugotoviti, da je splošna nelikvidnost prizadela tudi najboljša podjetja, tako da morda nekatera celo teže izplačujejo osebne dohodke kot tisti, ki poslujejo z izgubo. Za Brest vprašanje obratnih sredstev ni novo. Novo s tega stališča, da naši plani že vrsto let poznajo in obravnavajo obratna sredstva ne kot problem likvidnosti, temveč kot problem stroškov vezave kapitala. Seveda se je v zadnjih dveh letih pridružil temu vprašanju tudi problem Konec na 4. strani Nov sistem štipendiranja in nove višine štipendij Ob začetku novega šolskega leta se pred večino študirajoče mladine na novo in še ostreje postavlja vprašanje materialnih pogojev za študij. Stroški za bivanje so v večini dijaških in študentovskih domov z začetkom šolskega leta spet narastli, cene knjigam in ostalim potrebščinam prav tako rastejo. Tistih, ki zmorejo vse te stroške, pa je iz leta v leto manj in kar je najbolj boleče — vse manj jih je kmečkega in delavskega porekla. Zadnje leto je opaziti intenzivno spremljanje socialne in regionalne sestave učeče se mladine in občutna prizadevanja republiških organov, da bi takšno stanje popravili v prid nadarjeni in prizadevni kmečki in delavski mladini ter mladini iz najbolj zapostavljenih področij. Med njimi je posebno prizadeta pomursko-ha-loška regija, dosti na boljšem pa niso tudi druge pokrajine, ki so odmaknjene od dveh večjih študentovskih mest — Ljubljane in Maribora. Nadarjeni mladi ljudje pa niso le v večjih središčih. Zato je prav, da republiški organi usklajujejo najbolj boleče razlike in omogočajo študij najuspešnejšim in največ obetajočim mladim ljudem tudi iz »province«. Gmotni položaj študentov in dijakov ter njihova socialna struktura pa se gotovo ne moreta bistveno popraviti samo s posredovanjem republiških izobraževalnih organov. Odločilno vlogo imajo pri tem tiste družbene skupnosti in delovne organizacije, ki bodo strokovnjake zaposlovale, če bodo hotele napredovati. Na Brestu se tega zavedamo. Zavedamo se, da so najzanesljivejši in najbolj perspektivni tisti kadri, ki jih izbiramo sami za študij in pripravljamo za zaposlovanje. Zavedamo pa se tudi, da je našim prihodnjim kadrom potrebno že med študijem nuditi ustrezne življenjske in študijske pogoje. Brest je za izobraževanje lastnih kadrov doslej veliko storil. Ena izmed takšnih najpomembnejših naših akcij so oddelki tehniške šole v Cerknici. S tem smo številnim absolventom osnovnih šol omogočili doseči srednjo izobrazbo in hkrati že skoraj zagotovili ustrezno delovno mesto v domačem kraju. Šolanje v Cerknici ni lažje niti manj kvalitetno, kot bi bilo v Ljubljani, je pa bistvena razlika v ceni in drugih pogojih šolanja. Poleg tega je v letošnjem šolskem letu od 20 dijakov, kolikor jih je v drugem letniku, kar 17 Brestovih štipendistov. Samo od njihovega učnega uspeha je odvisno, ali bodo ostali štipendisti do konca šolanja. Podjetje pa ne potrebuje samo lesnih tehnikov. Tudi ne samo kadrov s srednjo, ampak tudi kadre z višjo in z visoko izobrazbo. Teh šol ne moremo približati študentom. Študij v večjih in bolj oddaljenih mestih je obvezen, šolanje pa postane tako dražje in štipendije, ki jih nudimo študentom na teh stopnjah, so višje. To smo delali tudi doslej. Spremembe, ki jih je centralni upravni odbor odobril prejšnji mesec, zadevajo predvsem naslednje: Naš štipendist postaja z novo sprejetim načelom materialno bistveno odvisen hkrati od svojega delovnega učinka — študijskih uspehov in od splošno poslovnega uspeha podjetja, s katerim je pogodbeno vezan. Višina štipendije je namreč odslej vezana edino na ta dva kriterija s tem, da se polletno oba preverjata, višina štipendij pa se dviga ali pada skladno z njima. Najnižja dosedanja štipendija je bila 120 N din šele v drugem letniku srednje šole za zadostni uspeh, naj višja pa 480 N din v 4. letniku visoke šole za odličen uspeh. Ta razpon smo sedaj v celoti dvignili, tako da smo predvideli štipendije tudi za prvi letnik srednje šole in sicer s startom pri 150 N din za zadostni uspeh. To je približno 12 % lanskega poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Industriji pohištva BREST Cerknica. Naj višja mogoča štipendija je zdaj pri nas 550 N din za odličen uspeh v 4. letniku visoke šole. To pa je približno 50 % lanskega poprečja. Ta odnos do poprečnega osebnega dohodka zaposlenih ostane stalen, višina štipendij pa se polletno popravlja hkrati s popravkom, ki temelji na učnem uspehu. Vsaka višja splošna ocena v spričevalu ali poprečna ocena v indeksu daje 40 N din višjo štipendijo, enaka razlika 40 N din je za isto oceno med zaporednimi letniki. Morda se zdi razpon med letniki glede na razpon med ocenami za učni uspeh na prvi pogled premajhen, vendar je tudi to v skladu s splošnimi načeli nagrajevanja, kjer ne sme biti pomembno le delovno mesto — v tem primeru letnik šolanja, ampak tudi kvantiteta in kvaliteta opravljenega dela — v tem primeru učni uspeh na katerikoli stopnji. Tako lahko doseže na primer dijak prvega letnika srednje ali študent prvega letnika visoke šole za odličen uspeh isto višino štipendije kot dijak ali študent 4. letnika iste stopnje za samo zadosten uspeh. Gotovo je to pomembna stimulacija slehernemu štipendistu. In prav je tako. Če se je na primer dijak potrudil v polletju izboljšati splošno oceno z zadostnega na dobro, pomeni to zanj v naslednjem semestru vsak mesec 40 N din višji dohodek. In obratno seveda. Še ena sprememba: Socialne pomoči Brest ne daje več. Zato smo predvideli štipendijo tudi za prve letnike vseh stopenj, čeprav predvsem za prvi letnik srednje šole še vedno velja pravilo, da načelno štipendij ne podeljujemo, kar je glede na izbirnost in občuten osip v tem letniku razum- Rekonstrukcija montažne dvorane v TPC ljivo. Podjetje pa s štipendijo nagrajuje večji ali manjši delovni — učni uspeh, ne more pa izravnavati socialnega stanja šolske mladine ne glede na njene rezultate. Zato dajemo štinendijo, ki je v bistvu osebni dohodek, osnovan na delovnem učinku, ne pa socialne pomoči. Za vse tiste, ki so že Brestovi štipendisti, za tiste, ki še bodo in za zaposlene v podjetju, ki vlagajo del ustvarjenega dohodka v prihodnost Brestovih tovarn — to je v vzgojo srednjega, višjega in visokega kadra, objavljamo še višine štipendij, veljavne za šolsko leto 1569/70: Uspeh Srednje šole od 1.—4. letnika Višje in visoke šole od 1. do 4. letnika 1 2 3 4 1 2 3 4 zadosten 150 190 230 270 310 350 390 430 dober 190 230 270 310 350 390 430 470 prav dober 230 270 310 350 390 430 470 510 odličen 270 310 350 390 430 470 510 550 J. Praprotnik Plasma predpogoj likvidnosti Nadaljevanje s 3. strani splošne nelikvidnosti gospodarstva, ki se odraža tudi pri plačilni sposobnosti našega podjetja. Brest je vselej doslej usklajeval politiko investiranja s politiko zagotovitve potrebnih sredstev za nemoteno poslovanje. S takim izračunom smo šli tudi v investicijo, ki jo izvajamo. Tako smo v letošnjem letu predvideli dodatne probleme z zagotovitvijo lastnih sredstev, tako za investicije kot za obratna sredstva. S finančno politiko smo v poslovni politiki postavili vrsto ukrepov, ki smo jih bolj ali manj uspešno rešili, tako da investicija lahko nemoteno poteka. Brest je glede na to, da izvozi 50 %> svoje proizvodnje na konvertibilna področja, v nekoliko ugodnejšem položaju z obratnimi sredstvi nasproti podjetjem, ki prodajajo večino izdelkov na domačem trgu, ker dobi za ta izvoz kratkoročne kredite. Toda pri tem je treba omeniti dvoje. Kreditiranje proizvodnje za izvoz je omogočeno le za izdelke, ki so že na zalogi (obresti 3%) in delno za nedovršeno proizvodnjo za izvoz (obresti 8%), medtem ko vezava sredstev v surovinah, materialu in polizdelkih, namenjenih proizvodnji za izvoz, ni kreditirana. Stroški kredita povečujejo ceno izdelka za izvoz, kar glede na splošno konjunkturo na domačem trgu povečuje razkorak v profitni stopnji podjetij, ki poslujejo v izvozu in podjetij, ki poslujejo na domačem trgu. Med izvršenimi ukrepi za zagotovitev plačilne sposobnosti Bresta v letu 1969 velja omeniti predvsem naslednje: 1. Z našimi naj večjimi poslovnimi partnerji (kupci) smo uvedli menični način plačevanja terjatev. 2. Dopolnili smo operativne analize sredstev z desetdnevnim spremljanjem terjatev do kupcev in dnevnim spremljanjem stanja prostih sredstev in obveznosti. 3. Sistematično smo začeli izterjavah na osnovi dogovarjanj, pa tudi s tožbami. 4. Uvedli smo doslednejše spremljanje zalog oziroma nabavne politike surovin in materialov po principu ABC metode. 5. Razni ukrepi na področju organizacije in tehnologije so prav tako prispevali k zmanjševanju vezave sredstev (npr. zmanjšanje medfaznih zalog) itd. Gotovo je, da so vsi ti ukrepi pripomogli k temu, da nismo imeli problemov z izplačili osebnih dohodkov in da je investicija tekla po predvideni dinamiki. Zgodilo pa se je, da smo v določenih mesecih koristili za izplačilo osebnih dohodkov sredstva obveznega rezervnega sklada in še to predvsem s stališča cenenosti začasne uporabe teh sredstev kot obratnih sredstev. V tabeli prikazujem, kakšni so bili v preteklih štirih letih koeficienti obračanja posameznih sredstev v podjetju: —■ surovine in material —• polizdelki in nedovršena proizvodnja —■ gotovi izdelki —■ terjatve do kupcev Koeficienti obračanja za leto 1969 so izračunani na temelju devetih mesecev, preračunanih na letno poprečje. Kot kaze razpredelnica, imamo v letošnjem letu relativno ugodno vezavo sredstev. Zlasti pomembna je vezava sredstev v zalogah, ki kaže, da so gotovi izdelki v skladiščih poprečno 36 dni, kupci pa plačujejo terjatve poprečno v 40 dneh. Razlika sredstev med terjatvami do kupcev in obveznostmi do dobaviteljev je znašala na dan 30. septembra letos 520 milijonov S din, ki jih obračajo naši kupci. Se vrsta vprašanj je, ki tako ali drugače vplivajo na likvidnost podjetja. Tu je na primer vprašanje vezave sredstev v uvozu surovin in reprodukcijskih materialov, ki se stalno giblje med 250 milijoni S din. Sredstva, ki jih moramo plačati za uvoz naprej, so za podjetje zamrznjena 30 do 50 dni. Eno od vprašanj je tudi vprašanje dolgoročnega vrednotenja zalog. Naše zaloge so trenutno vodene po polnih lastnih cenah. Razmišljamo pa o novem vrednotenju zalog izdelkov in polizdelkov, ki bi bile vrednotene po nižjih lastnih cenah (v breme dohodka zmanjšane zaloge za režijske stroške), s čimer bi si ustvarili rezervna sredstva v poslovanju. Izhajajoč iz ugotovitve, da dobi podjetje potrebna likvidna obratna sredstva s plačilom prodanih izdelkov, lahko rečemo, da obstaja neposredna povezanost med plasmajem in likvidnostjo. To pa pomeni, da je plasma izdelkov predpogoj likvidnosti in da bomo predvideno stopnjo rasti proizvodnje po rekonstrukciji lahko dosegli predvsem z uspešno prodajno politiko tudi v prihodnje. D. Mlinar Ob občinskem prazniku več prireditev Ob občinskem prazniku je bilo več prireditev, ki so poleg zastav ozaljšale praznik prebivalcev cerkniške občine. V soboto se je v prostorih telovadnice osnovne šole J. Krajca na Rakeku sestala občinska skupščina, pozneje pa so izročili namenu na novo asfaltirani Trg padlih borcev in Ljubljansko cesto na Rakeku. Ob tej priložnosti so asfaltirali tudi šolsko igrišče pri osnovni šoli. Delegacija odbornikov občinske skupščine je položila vence na spomenike padlih na Rakeku, v Cerknici, Novi vasi, Ložu in na Ulaki. V nedeljo 19. oktobra pa je bil v Starem trgu položen temeljni kamen za gradnjo nove osnovne šole, nato pa so svečano odprli cesto Loška dolina—Loški potok. 1966 1967 1968 1969 4,4 5,7 7,0 6,7 10,4 14,6 14,1 14,6 9,1 14,3 14,9 10,1 10,8 9,4 6,9 8,9 IZPOSOJENO PRI LJUBLJANSKEM DNEVNIKU: Šili! S nelikvidnosti, nelikvidnost brez šale Ne vem, zakaj dandanes toliko govorimo o nelikvidnosti, saj je to vendar pri nas že star pojav. Šalo o tem problemu sem slišal že pred leti. Pred nekaj dnevi sem govoril z Italijanom iz Firenc, ki mi je povedal, da njegovo podjetje že ne-skočno dolgo čaka na plačilo obveznosti nekega našega podjetja, ki se izgovarja na nelikvidnost. —- Kakšna nelikvidnost je to, kaj je to? je hotel vedeti Italijan. Oni, ki nam dolgujejo nekaj milijonov, pravijo, da denar imajo in da ga nimajo ... — Vidite, sem rekel Italijanu, razložil vam bom s staro šalo, ki sem jo nekoč slišal o nelikvidnosti. — Prav zanima me, je rekel Italijan. — No, takole je bilo. V hotel »Rdeča zvezda« je prišla Amerikanka in hotela rezervirati sobo. »Gospa, prav žal mi je,« je rekel receptor. »Nobene sobe nimam0 več proste.« »Ne kvasite mi,« 3e rekla Amerikanka, »da imate že zdajle dopoldne vse oddano. Saj bo kdo od gostov vendar odpotoval! Tu imate tisočak! Glejte, da ne bom ostala zvečer brez sobe!« Receptor je spravil tisočak in obljubil Amerikanki sobo. Tedaj se je spomnil, da mu je pred nekaj dnevi posodil Jože, šef strežbe, tisoč dinarjev. Sedaj je najlepša prilika, da m° tisočak vrnem, si je rekel recep-tor. »Jože, j ur j a sem kar na lepem dobil,« mu je rekel. »Zadnjič si mi ga posodil in sedaj ti ga vračam.« Jože se je zahvalil za vrnjeni tisočak in se spomnil, da si ga je tudi sam sposodil pred tednom od natakarja Naceta. Vrnil je torej tudi on j ur j a Nacetu. Nace se je zahvalil in, ker tudi on ni bil brez dolga, je šel v kuhinjo h kuharici Mici, ki mu je prejšnji dan posodila j ur j a, in ji ga vrnil. Micka se je razveselila tako hi' tro vrnjenega denarja in, ker tud1 ona ni bila brez dolga, je p okli' cala sobarico Angelco in ji vrnil® tisočak, ki ji ga je bila le-ta pred časom posodila. No, tudi sobarica Angelca ni bi' la vedno pri denarju. Ker je bil® brhka in jo je sekretar rad videl, je razumljivo, da se je v stiskah zatekala k njemu. »Čisti računi, dobri prijatelji!« je rekla sekre-tar ju, ko mu je tisočak vrnila. Toda poglejte, tudi sekretar je bil že v denarni stiski. Njemu j® bil posodil tisoč dinarjev tovariš direktor in danes mu jih je sekretar lahko vrnil. Seveda se lahko zgodi, da tudi direktor hotela ostane brez fick® v žepu. In tako si je sam direktor sposodil nekega dne j ur j a pri receptorju. Ko mu ga je sekretar danes vrnil, se je tudi on spomnil na svoj dolg in nesel je tisoča^ receptorju. Ko je receptor ves vesel spravljal bankovec v listnico, je privT' šala Amerikanka. »Dajte mi j ur j a nazaj! Naši® sem sobo v drugem hotelu ...« Ne da bi trenil z očesom je receptor spet potegnil listnico iz žepa in ji vrnil tisoč dinarjev. —- Neverjetno, je tedaj vzkliknil Italijan iz Firenc. Vsi so pl®l čali svoj dolg, nobenemu ni izostalo... Srečni Jugoslovani! Toda, oprostite, šala o nelikvidnost? je vaša stvar, nam boste moral račune brez šal poravnati! DOPISUJTE V SVOJE GLASILO, BRESTOV OBZORNIK! Voda ja pogoj nadaljnjega razvoja Bobra pitna voda je pogoj našega nadaljenjega razvoja. Le sami, z dobro vodo in odpovedjo, bomo lahko prenovili vodovod. Samoupravni organi in občani so Pred pomembno zrelostno preizkušnjo. Ueruniški vodovod, ki napaja Cerknico, Rakek, Dolenjo vas, Dolenje Jezero, Podskrajnik, Zel-še, Brezje, Unec, Ivanje selo in Slivnice iz zajetja pri vasi Pod-slivnica je bil zgrajen leta 1911. Graditelji so mu prisodili 50-let-no delovanje od predvidevanju 30 litrov porabljene vode na prebivalca in 50 litrov porabljene vode na glavo živine. Iz podatkov je videti, da je tedaj živelo na tem področju 3500 prebivalcev. Sedaj pa živi tod 5400 prebivalcev. Poraba vode pa se je povečata kar na 100 litrov dnevno na Prebivalca. Do leta 1950 je bilo vzdrževanje vodovoda strokovno nezadovolji-vo in nesistematično, amortizacija od investicije pa se ni zbirala, faradi tega je celotni vodovodni sistem popolnoma dotrajan. Ropoma dotrajanost in gnitje cevi povzroča vedno večjo izgubo vode od zajetja naprej, obenem pa se množi število bakterij tako, da Postaja naša vsakdanja voda skrito žarišče množičnih okuženj in epidemij neslutenega obsega. Zdravstvena služba ugotavlja že leto nazaj štvevilčni porast črevesnih obolenj, ki se v zadnjem času še stopnjuje. V analiziranih vzorcih vode so našli celo bacil Eschericia colli, ki kaže, da se v Pitno vodo primešujejo tudi fekalije. To pa je že dovolj alarmanten signal za možnost nastopa epidemije tifusa ali paratifusa. Ugotovimo torej lahko, da smo vsak trenutek pred nevarnostjo širše epidemije, ki lahko ne samo zdravstveno, ampak tudi gospodarsko bistveno prizadene rast in gospodarski razvoj občine. . S porastom standarda ljudi se le spremenil tudi način življenja. Prenekatere družine ne morejo uporabljati pralnih strojev, bojarjev in drugih sodobnih gospodinjskih in gospodarskih poma-6ul. Ponekod si pomagajo z graditvijo lastnih rezervoarjev s kapnico. Velik potrošnik vode je industrija, delno si pomaga z dodatnim črpanjem vode iz potoka Cerkniščica. Za zgraditev industrijske klavnice v Cerknici so zagotovljeni vsi pogoji spet pa se Pojavlja problem kvalitetne vode. v perspektivnem načrtu razvoja °učine je dan poseben poudarek razvoju turizma. Realizacija predvidenih načrtov je pogojena spet s Preskrbo z dobro pitno vodo. V letu 1967 je bil razpisan referendum za samoprispevek. Kot 1® znano, ni uspel, ker je zanj glasovalo manj kot 50 %> vpisanih voliicev iz naselij, v katerih je Oh razpisan. Za uvedbo samoprispevka so se tedaj odločili samo voliici Rakeka, Unca in Brezij. Vzrokov za tedanji neuspeh je Prav gotovo več. Moj namen ni .kali napake v taktiki, v tehniki JU drugje, današnje dejstvo je umazana in nezdrava voda, dej-tv° so zlatenice, dejstvo so ko-arci v lokalih, umiti v okuženi °di. Dejstvo ostaja problem vo-e’ ki je brezpogojen imperativ azvoja tega področja. Bo Cerk-lca kdaj morda ostala celo v ka-anteni, izolirana od vsakodnev-fu tokov življenja? To se je p ed poldrugim stoletjem zgodilo osfcjni. Smo v času bujnega ra-°Ja in bi nekaj podobnega po-enilo veliko katastrofo. Komisija za izvedbo referendu-a> ki jo je imenovala Občinska ž uPščina Cerknica, se je sestala trikrat. Preanalizirala je teh-s,cn° dokumentacijo za rekon-n, j, j° vodovoda in pripravila ve^°g finančne konstrukcije iz- Realizacija celotnega projekta ]iai0nstrukcije vodovoda bi vera a *?,580.000 N din. Projekt je krf a ien v dve glavni fazi re-0^nstrukcije, in sicer bi prva faza tr s.egala zamenjavo celotnega doto i5nega vodov°dnega omrežja, o bi zneslo okroglih 7,000.000 N ln’ druga faza pa bi vključevala zgraditev črpalnice, čistilne naprave in akumulacijskih rezervoarjev v naseljih Cerknica in Rakek. Komisija je smatrala, da je treba nujno preučiti možnost obratnega poteka rekonstrukcije. Odplake vasi Podslivnica in precejšnja izguba vode od izvira do rezervoarja ne zagotavljajo boljše vode po množini in kakovosti kljub zamenjavi vseh cevovodov. Dela pri popolni rekonstrukciji bi trajala 3 leta. Sredstva za rekonstrukcijo vodovoda bi se pridobila iz več virov, in sicer: —- iz kredita — posojilo iz sredstev, ki jih ima za posebne namene Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, za dobo odplačila 25 let. Pričakujemo udeležbo 3 milijonov N din. Letne anuitete v znesku 160.000 N din bi odplačevalo Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica, — iz samoprispevka občanov bi se v petih letih ubralo 3,000.000 N din, — namenske dotacije delovnih organizacij v petih letih bi znesle 1,000.000 N din. Samoprispevek občanov bi bremenil osebne dohodke v višini 1,5 odstotka, kar bi zneslo letno 340 tisoč N din, katastrski dohodek bi bil obremenjen s 5 °/o v skupni letni vsoti 70.000 N din. Pokojnine upokojencev bi z obremenitvijo 1,5 °/o navrgle še okrog 40.000 N din. Skupno bi se iz samoprispevka letno zbralo 600.000 N din. Komisija je iskala primeren kriterij za določitev samoprispevka, zedinila pa se je za dva kriterija, ki približno ustrezata stanju in pogojem v naših krajih. Prvi kriterij je solidarnosten, po njem bi vsi občani prispevali k rekonstrukciji vodovoda. Tisti, ki zaslužijo več, bi pač več prispevali. Upokojenci, katerih pokojnine ne dosegajo 600 N din meseč- no, bi bili oproščeni samoprispevka. Tudi za problematična kmetijska gospodarstva bi bilo potrebno poiskati primerno merilo. Drugi kriterij pa se naslanja na količino porabljene vode. Pri vsakem porabljenem prostorskem metru vode bi plačal potrošnik še 1 N din več. Težava je v tem, ker ima vodomerske števce vgrajene le slaba polovica potrošnikov vode, čeprav je Skupščina občine Cerknica že pred letom dni sprejela odlok o obvezni nabavi vodo-merskih števcev. Porabo vode pavšalistom bi bilo treba bolje kontrolirati oziroma pospešiti nabavo vodomerskih števcev. O višini prispevka delovnih organizacij bodo razpravljali samoupravni organi delovnih organizacij, ki naj bi določili višino, pa tudi način plačila prispevka. Samoupravni organi bi morali obravnavati tudi posamezne primere socialno slabše stoječih družin in jih reševati v okviru notranje zakonodaje podjetij. Komisija smatra, da je potrebno pred razpisom referenduma o samoprispevku slišati še mnenje občanov na zborih občanov in zborih delovnih organizacij, kakor tudi samoupravnih organizmov, družbeno-političnih organizacij, društev in drugih. Komisija obenem opozarja na precejšnjo časovno stisko. Vse predpriprave, vključno z referendumom o samoprispevku, bi morale biti končane v mesecu novembru, saj bi sicer zamudili možnost najema kredita pri Komunalni banki in hranilnici Ljubljana. Upam, da sem s svojim prispevkom nakazal problematiko, obenem pa odprl razpravo o enem ključnih problemov, ki tarejo našo vsakdanjost. Franc Sterle Nova brusilka na »Iverki« Pogledi niso več tako začudeni, vprašanja ne več tako čudno, nezaupljivo ironična. Tako je bilo namreč takrat, ko so v skladišču ivernih plošč začela bobneti pnevmatska kladiva in razbijala nič kaj kvalitetni tlak. Začudeni pogledi so segali do globine treh metrov. Toliko so namreč globoki jaški za dvigalne odre. Ljudje so začudeno gledali, zakaj je treba prekopati več kot polovico skladišča za eno samo brusilko. Bolj ko so posamezni temelji dobivali današnjo obliko, bolj prepričljivi so bili lahko odgovori. Komaj so skladišče zapustili gradbeni delavci, smo raztovorili brusilko, ki so jo pripeljali v dveh kosih. Pred prihodom švicarskega monterja smo jo sestavili, potem pa so se začela še preostala dela. Ko je bilo to končano, smo začeli Nova brusilka v tovarni ivernatih plošč ; ' m J 1 is/ : _ tl jr 1 • J Furnirnica v tovarni pohištva Cerknica Novi stroji v furnirnici Oddelek furnirnice sodi v Tovarni pohištva Cerknica med začetne oddelke, med tiste, ki pričnejo iz surovin oblikovati polizdelek — element, ki je sestavni del proizvoda. Polizdelki furnirnice so sestavljeni listi furnirja, ki jih nato klejarna prilepi na iverne plošče. Da pa lahko te liste furnirja pravilno sestavijo, potrebujejo posebne stroje in pravilno zaporedje dela — tehnološki postopek. Furnirnica ima v naši tovarni naslednje stroje: škarje za prečni rez furnirja, škarje za vzdolžni rez furnirja, stroje za spajanje furnirja. Škarje za furnir se v bistvu ne razlikujejo od ostalih strojev, ki služijo temu namenu, le da tehnološki postopek priredimo tako, da prve škarje opravljajo samo prečni, druge pa samo vzdolžni rezu furnirja. Za škarjami pa so postavljeni stroji za širinsko lepljenje furnirja, ki jih preprosto imenujemo po proizvajalcu — Kuperji. Na teh strojih ves krojeni furnir zlepimo po širini tako, da dobimo ustrezno dimenzijo sestavljenega lista. Tako se oblikuje določena tehnološka linija, ki vsebuje omenjene stroje, poleg tega pa še ročna delovna mesta, na primer očrtovanje ter po-lepljevanje furnirja. V naši furnirnici sta oblikovani dve taki liniji, in sicer za zunanji ter notranji furnir. Posamezna delovna mesta v liniji pa so povezana s transportnim trakom. Način dela je nov, zato je še vse povezano z začetnimi težavami, ki pa bodo postopoma, ko se naučimo novega načina transporta in dela, prenehale. Ce se povrnem k strojem furnirnice, ne morem mimo novih sodobnih strojev za širinsko lepljenje furnirja, ki sta nam jih dobavili firmi Fritz in Kupper iz Zahodne Nemčije. Oba stroja sta namenjena isti operaciji, vendar obratujeta povsem različno. Prvotni stroji firme Kuper delujejo tako, da posebni valj pritiska ozek lepilni trak na spoj furnirja, ki ga potiskajo naprej podajalni koluti. Ta lepilni trak smo prvotno odbrusili, v zadnjem času pa smo furnir obračali tako, da je bil lepilni trak zalepljen na notranji strani. Pri takem delu pa je nevarnost, da furnir na spojih zaradi lepilnega traka slabo prime. Nov izpopolnjeni stroj pa deluje tako, da spaja furnir s pomočjo ny!onske nitke, ki je prevlečena z lepilom in jo stroj cikcak prelepi čez spoj furnirja. Delo teče zelo hitro, spoji so trdno zlepljeni, poteg tega pa nastane veliko večja lepilna površina kot pri lepljenju z lepilnim trakom. Stroj je mogoče preprosto nastaviti, zato so z njegovim delom vsi zelo zadovoljni. Drugi, nekoliko bolj zamotani stroj, je dobavila firma Fritz. Ta stroj deluje na načelu robovnega lepljenja furnirja. Posebna naprava nanaša lepilo na robove furnirja, nato pa z grelci to lepilo, medtem ko stroj pomika stisnjeni furnir, posuši tako, da je furnir, ki pride iz stroja, že zlepljen. Ta način dela je neprimerno cenejši, ker ni treba ne lepilnega traku niti nylonske nitke, zahteva pa celo lepo poravnane spoje ter več pazljivosti pri delu. To pa se, če računamo prihranek pri materialu, vsekakor izplača. Omenjena dva stroja, posebno stroj firme Fritz, sta najsodobnejša stroja na tem področju. Vendar razvoj tehnologije nezadržno napreduje, tako da bodo prav kmalu gotovo napravili še sodobnejše stroje. Zato se ne smemo uspavati z mislijo, da bodo naši stroji vedno sodobni, temveč se moramo truditi, da bomo obdržali korak s časom in postopoma nabavljali vedno najsodobnejšo opremo. I. Hribar s poskusnim brušenjem, da bi ugotovili, če vse naprave pravilno delujejo. Posluževanje brusilke je bilo seveda na »horuk« sistem, zato nismo mogli ugotavljati njene kapacitete. Brušenje je bilo kar natančno, saj v debelini plošč ni bilo večjih razlik od 0,1 mm. Pri tem je treba poudariti, da pri tako kratkem delu niso bili doseženi optimalni delovni pogoji, zato je treba pričakovati, da bo rezultat lahko še za malenkost boljši. Kapaciteta brušenja je zelo velika. Maksimalna hitrost brušenja je 32 m/min. Če predpostavljamo delovno hitrost brušenja, potem bomo lahko lastno proizvodnjo plošč zbrusili v eni izmeni, če bo le dostava plošč na delovno mesto neprekinjena. Vzdrževanje stroja bo zelo zahtevno delo, saj ob najmanjši napaki stroj »noče delati«. Samo za primer: Nihanje brusilnega traku po brusnem valju uravnava tudi fotocelica. Fotocelica mora biti vedno čista, zato piha nanjo komprimiran zrak, ki mora biti tudi čist. Če pa je zrak preveč vlažen, se na fotocelici naberejo vodne kapljice, ki onemogočajo njeno delovanje in se zato stroj ustavi. Če bi se na odsesovalnem ventilatorju strgali pogonski jermeni, bi se ustavil, hkrati pa bi se ustavila tudi brusilka. Varovanje stroja je zelo popolno. Z zamudo bomo dobili vse transportne naprave, brez katerih pa brusilke ne bomo mogli uporabljati. Zato bomo šele sredi decembra lahko rekli, da imamo zelo natančno brušene plošče. Z določitvijo lokacije za brusilko se je pokazalo, da bo naš skladiščni prostor zmanjšan tako, da bomo praktično ostali brez skladišča. Zato smo začeli graditi novo skladišče v podaljšku dosedanjega skladišča in razreza plošč. Hkrati je tako zgrajeno skladišče tudi tehnološko funkcionalno, saj bo povezano neposredno z oddelkom za brušenje in oddelkom za razrez. Manipulacija v skladišču bo mehanizirana, kar bo bistveno prispevalo k boljšim delovnim pogojem. F. Hvala Nove sušilne naprave v TP Cerknica Osebno ocenjevanje Ocenjevanje delovnih rezultatov zaposlenih je zahtevno strokovno delo, ki predpostavlja ustrezno usposobljenost tistih delavcev, ki ocenjevanje v delovni organizaciji pripravljajo in izvajajo. Razen smotrne izbire najustreznejše metode ocenjevanja in prilagoditve izbrane metode za uporabo v določeni delovni organizaciji — kar mora biti rezultat poznavanja metod ocenjevanja — se v zvezi s tem pojavljata predvsem dva problema: —■ kdo naj ocenjuje delovne rezultate, — kako naj poteka ocenjevanje delovnih rezultatov. V zahodnih državah, kjer so se metode ocenjevanja razvile, ocenjevanje praviloma izvaja predstojnik za svoje podrejene delavce ali skupina ocenjevalcev, kijih določi vodstvo podjetja. V naših razmerah je osebno ocenjevanje prilagojeno družbeni strukturi in sistemu samoupravljanja, zato je končna odločitev dana v pristojnost samoupravnemu organu. Čas osebnega ocenjevanja v podjetju BREST za delavce, ki so zaposleni v režijskih službah, sega že pred uvedbo analitične ocene delovnih mest. S sprejetjem točkovne metode vrednotenja dela pa se je tudi sistem osebnega ocenjevanja izboljšal ter kasneje izpopolnjeval. Režijski delavci so po sedanjem sistemu razdeljeni v dve skupini, in sicer v grupo A in grupo B. Ocenjevalni list za grupo A ima 12, za B pa 8 ocenjevalnih kriterijev. Vsak kriterij je razdeljen na ocene od 1 do 5, kjer 1 predstavlja najnižjo, 5 pa najvišjo oceno. Na ocenjevalnih listih so vse stopnje že definirane, tako da je možno doseči na j ob j ekti vnej šo oceno. Ocenjevanje se opravi vsakih 6 mesecev. Zadnje je bilo v začetku oktobra letos. Na podlagi podatkov iz vseh poslovnih enot so bile pri posameznih kriterijih ocene naslednje: I. KVALITETA DET,A ocena 1 — delavcev ocena 2 3,5 % delavcev ocena 3 58,7 % delavcev ocena 4 34,9 % delavcev ocena 5 2,9 °/o delavcev II. ODGOVORNOST PRI DELU ocena 1 —- delavcev ocena 2 0,3 °/o delavcev ocena 3 53,5 % delavcev ocena 4 39,4 °/o delavcev ocena 5 3,4 %> delavcev III. ODNOS DO IZVAJANJA NALOG ocena 1 — delavcev ocena 2 2,1 % delavcev ocena 3 54,5 % delavcev ocena 4 37,6 % delavcev ocena 5 5,8 % delavcev IV. KVANTITETA DELA ocena 1 0,3 % delavcev ocena 2 1,8 °/o delavcev ocena 3 52,9 °/o delavcev ocena 4 43,4 °/o delavcev ocena 5 1,6 °/o delavcev V. SKRB ZA PODJETJE ocena 1 — delavcev ocena 2 3,4 % delavcev ocena 3 55,9 % delavcev ocena 4 35,9 % delavcev ocena 5 4,8 % delavcev VI. ZANESLJIVOST ODLOČITEV ocena 1 — delavcev ocena 2 6,9 % delavcev ocena 3 60,0 °/o delavcev ocena 4 31,7 %> delavcev ocena 5 1,4 %> delavcev VII. SODELOVANJE PRI DELU ocena 1 — delavcev ocena 2 0,5 % delavcev ocena 3 42,1 % delavcev ocena 4 51,3 % delavcev ocena 5 6,1 °/o delavcev VIII. POZNAVANJE DELA ocena 1 — delavcev ocena 2 3,4 % delavcev ocena 3 44,2 % delavcev ocena 4 47,6 % delavcev ocena 5 4,8 % delavcev IX. SAMOSTOJDOST PRI DELU ocena 1 — delavcev ocena 2 2,8 % delavcev ocena 3 56,5 % delavcev ocena 4 39,3% delavcev ocena 5 1,4% delavcev X. INICIATIVNOST PRI DELU ocena 1 — delavcev ocena 2 3,5 % delavcev ocena 3 58,6 % delavcev ocena 4 34,5 % delavcev ocena 5 3,4 % delavcev XI. SAMOIZOBRAŽEVANJE ocena 1 5,6 % delavcev ocena 2 27,2 % delavcev ocena 3 55,0 % delavcev ocena 4 11,1 % delavcev ocena 5 1,1 % delavcev XII. SPREJEMANJE DELA ocena 1' — delavcev ocena 2 1,1 % delavcev ocena 3 20,9 % delavcev ocena 4 68,8 % delavcev ocena 5 9,2 % delavcev Kriteriji V, VI, IX in X je samo za delavce iz grupe A, ker grupa B nima teh kriterijev. Na podlagi navedenih rezultatov ugotavljamo, da osebno ocenjevanje teži navzgor, saj je poprečna ocena 3,41. Najslabša poprečna ocena je pri kriteriju sa-moizobr aževan j e, saj znaša le 2,77, najvišja pa je pri kriteriju sprejemanje dela z oceno kar 3,86. I. Srklj Delavski svet Tovarne pohištva Cerknica je 8. julija 1969 sklenil, da bodo zaupali vratarsko-čuvaj-sko službo specializiranemu podjetju za čuvanje družbene imo-vine Varnost iz Ljubljane. Do tega sklepa je prišlo zato, da bi bilo varstvo premoženja bolj učinkovito in dosledno. S 1. oktobrom je podjetje Varnost dokončno prevzelo čuvajsko-vratarsko službo oziroma varstvo premoženja Tovarne pohištva, Ba- Vodja izpostave podjetja Varnost S. Zakrajšek zenske žage, Tovarne ivernatih plošč in Skupnih strokovnih služb. Pred prevzemom so bile personalne spremembe. Vratarji-čuvaji so bili testirani; vsakega vratarja so preverili, ali je sposoben opravljati to nalogo. Tovarna pohištva je izdelala nov program za delo čuvajsko-vratarske službe, po katerem je podjetje Varnost dolžno dosledno varovati premoženje. Po tem programu mora vratarsko-čuvaj-ska služba poleg čuvanja objektov in sredstev za delo ter požarne varnosti opravljati še nekatere naloge, ki so pogojene z delovnim redom varovanih poslovnih enot. Tako so vratarji ob glavnem vhodu dolžni preverjati, če delavci ob prihodu na delo ne prinašajo s seboj alkoholnih pijač ali predmetov, ki jih pri delu ne potrebujejo, pa tudi če niso vinjeni, če s tovarniškega območja ne odnašajo predmetov, ki so last Bresta, če ne vstopajo na varovano območje tuje osebe, ki za to nimajo posebnega dovoljenja ali niso v spremstvu ustreznih odgovornih oseb. Skrbeti morajo, da delavci, ki delajo v neposredni1 proizvodnji, nemoteno prihajajo na delo samo med 5.30 in 6. uro, 13.30 in 14. uro ter med 21.30 in 22. uro. Tovarniško območje pa lahko zapuščajo do pol ure kasneje po končanem izmenskem delu. Za vhod in izhod po rednem delovnem času morajo imeti člani kolektiva posebne dovolilnice. Delavce, ki zamujajo delo, vratar zapiše in s posebno prijavo sporoči o tem v poslovne enote. Delavci, ki delajo v režijskih službah, smejo nemoteno prihajati v tovarno od 6.30 do 7. ure. Vinjenih delavcev vratar ne sme puščati na tovarniško območje. Če se vinjen delavec vratarju upira, lahko le-ta pokliče na pomoč miličnika. Vratar mora skrbeti, da puščajo delavci motorna vozila na mestu, ki je za to določeno in mora biti praviloma izven varovanega območja. Ključe prostorov, ki so ponoči ter ob dela prostih dneh zaklenjeni, hranijo v vratarnici. Izdajati jih smejo samo osebam, ki so pooblaščene za to. V primeru, da kateri izmed delavcev krši pravila v zvezi z varstvom ljudi in premoženja, mora vratar to takoj sporočiti splošnim službam poslovnih enot. Poleg naštetih ima vratarsko-čuvajska služba še vrsto opravil in nalog. Vratarji ob zadnjem vhodu imajo povsem drugačne naloge od vratarjev ob glavnem vhodu. Takoj, ko se zmrači, morajo najmanj vsaki dve uri obhoditi in nadzorovati tovarniške objekte po določeni poti. Čez dan pa morajo nadzorovati promet pri zadnjih vratih. Vodja vratarsko-čuvajske službe ima poleg dolžnosti, da razporeja in nadzoruje vratarje, še požarno varnost. Dolžan je polniti gasilne aparate, skrbeti za red v gaislski shrambi, sodelovati pri Kaj je novega v montaži Po dolgem času smo dočakali tudi rekonstrukcijo montaže. Že dolgo let smo ugotavljali, da ta oddelek še zdaleč več ne ustreza svojemu namenu, da se je tu spremenila tehnologija dela, da se bo povečala tudi produktivnost in izboljšala kvaliteta izdelkov. Dobili smo avtomatski stroj za zabijanje moznikov, ki ima velike kapacitete. Rabimo samo dva delavca, ki strežeta stroju. Ta stroj pa ima tudi več možnosti: lahko mozniči z obeh strani, z _ obeh hkrati z 10 mozniki, samo da morajo biti mozniki kvalitetno izdelani. To je za sedaj malo težavno. Izdelovalci moznikov se bodo morali temu nrilagoditi, ker drugače ne bo šlo. Zahteva je pač taka. Dolžina moznikov ni važna, saj se stroj namesti tako, kakršno dolžino rabimo. Debelino moznikov rabimo 10 in 8 milimetrov, medtem ko 6 milimetrov ne potrebujemo. Je pa škoda, da le-teh ne moremo uporabljati, ker je v montaži mnogo elementov, kjer bi uporabljali 6 milimetrske moz-nike. Verjetno bomo morali delati ročno, če ne bo novega stroja ali pa bodo tehnološko izpadli 6 milimetrski mozniki. Zamisli naše montaže so dobre, samo ni še vsega, kar je bilo v načrtu. Zasilno smo morali nastaviti električne drogove visoke frekvence, da lahko sploh delamo, ker so po novem vse vrtalke in izvijači na komprimiran zrak. Ko bo vse na delovnem mestu v visečem položaju, bo delo lažje. Morali bomo urediti še transport na samo delovno mesto, tako da bo delavec samo na svojem delovnem mestu. Pojavile pa se bodo težave, če ne bomo uspeli v proizvodnem procesu polizdelkov, kajti montaža zahteva samo kompletne proizvodne naloge. Nemogoče bo delati, če ne bo na zalogi vsaj polovica proizvodnega naloga. So pa še stvari, ki jih bo treba sproti reševati in intenzivno, da se ne bo kje kaj ustavilo. Novost pri nas v montaži je tudi, da smo delovne faze ali operacije razdrobili. To smo morali napraviti zato, da je proizvodnja uspešnejša. Tehnologi bodo morali razmisliti, kako naj gredo elementi iz obdelave v montažo, da bi bilo čim manj prekladanja. Ni še popolnoma razčiščeno, ali bodo še stojke ali ne. Zanje skoraj ne bo mesta. So pa elementi, ki zahtevajo ravno stojke. O tem je več mnenj. Nekaj jih je za, nekaj proti. Zadnjo besedo bo morala reči tehnologija. V. Šubic Pravnik odgovarja VPRAŠANJE: Ali ima delavec, ki je izključen iz delovne skupnosti, pravico do letnega dopusta, ki ga še ni izkoristil? ODGOVOR: Temeljna določila o letnem dopustu so zapisana v čl. 63 temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 43/66, 52/66, 26/68 in 20/69). Peti odstavek tega člena pravi: »Delavcu, ki mu preneha delo pri delovni organizaciji po tretjem odstavku 33. člena, po prvem odstavku 100. člena, po 101., 102., 108. ali 109. členu, po 2. odstavku 115. člena ali po drugem odstavku 116. člena tega zakona, preden izkoristi letni dopust, do katerega je pridobil pravico, mora delovna skupnost do razrešitve zagotoviti ta dopust, razen če ni delovna organizacija, v katero stopa na delo, prevzela, da mu bo ona zagotovila letni dopust.« Iz citiranega določila vidimo, da so vsi primeri, ko delavec lahko zahteva nastop letnega dopusta, natančno našteti. Med njimi ni navedenega čl. 113 TZDR, ki govori o izključitvi. Tako lahko sklepamo, da v primeru izključitve delavec nima pravice nastopiti še neizkoriščenega letnega dopusta. Tako trditev nam podpre še čl. 113 sam, ki se glasi: »Delavcu preneha delo v delovni organizaciji, če je izključen iz delovne skupnosti, in sicer z dnem vročitve dokončnega sklepa o izključitvi.« Prenehanje dela pa pomeni izgubo vseh pravic, ki jih delavec lahko uveljavlja na podlagi efektivnega članstva v določeni delovni organizaciji, torej tudi izgubo pravice do letnega dopusta. VPRAŠANJE: Ali sme delavski svet odpraviti splošni akt (pravilnik), ki ga je sam sprejel po predpisanem postopku? vajah članov industrijsko gasilskega društva. Nadzorovati mora, kako na varovanem področju izpolnjujejo določila o požarni varnosti, če delavci ne hodijo na prepovedanih mestih, ali so dohodi do požarnih naprav prosti, kako se odstranjujejo smeti, odpadki in druge gorljive snovi. Poučevati mora delavce o ravnanju z ročnimi gasilskimi aparati in podobno. S predajo varovanja premoženja poslovnih enot Bresta na področju Cerknice pričakujemo od vratarsko-čuvajske službe in od podjetja Varnost, da bo premoženje skrbneje varovano, kot je bilo. J. Klančar ODGOVOR: Delavski svet sam tega ne more napraviti s preprostim sklepom. Postopek za sprejemanje, spreminjanje in razveljavljanje aktov interne zakonodaje je urejen z zveznim zakonom in s statutom. Če želi delavski svet določen splošni akt odpraviti, bo moral dati najprej pobudo za to, pripraviti obrazložljiv predlog in celotno stvar izpeljati po postopku, katerega temeljni element je petnajstdnevna javna razprava. V kolikor gre res za odpravo akta v celoti in ne samo za spremembo posameznih določil, je treba pregledati tudi ustrezna določila statuta, kjer je govora o vrsti splošnih aktov, ki so v podjetju. Odprava akta, za katerega določa statut, da ga v podjetju sprejmejo, pomeni torej tudi spremembo statuta. Delavski svet bo odpravil splošni akt le tako, da bo sprejel (po določenem postopku) ustrezno spremembo statuta, to je, da bo iz statuta črtal neželeni splošni akt. VPRAŠANJE: Ali ima delavec pravico do enkratnega nadomestila zaradi odhoda na odslužitev vojaškega roka? Kaj o tem določa TZDR? ODGOVOR: Novi temeljni zakon o delovnih razmerjih v nobenem izmed svojih določil ne omenja pravice, o kateri sprašujete. Tudi v pravilniku o delovnih razmerjih, niti v pravilniku o delitvi dohodka ni ustreznega določila. Enkratno nadomestilo ob odhodu na odslužitev vojaškega roka je bilo uzakonjeno le s čl. 42 prejšnjega zakona o delovnih razmerjih. Oglejmo si, zakaj tako! Delavcu je ob odhodu na odslužitev (ali doslužitev) vojaškega roka prenehalo delovno razmerje v smislu 2. točke 318. člena starega ZDR. Nedvomno je z namenom, da bi se vsaj delno omilila trdota tega predpisa, isti zakon določal v čl. 42 pravico do navedenega »nadomestila«. Novi temeljni zakon o delovnik razmerjih pa prinaša v čl. 131 za delavce, ki odidejo na odslužitev (doslužitev) rednega vojaškega roka večjo ugodnost kot so j° imeli po prejšnjem zakonu. P0 novem določilu ostane tak delavec še naprej član delovne skupnosti, le da mu pravice iz dela in po delu — mirujejo. Če se delavec po doslužitvi vojaškega roka v predpisanem času vrne na delo, ga mora delovna skupnost ustrezno zaposliti. Z. Zabukovec Lani vroči Orient -letos Skandinavija OSLO — prečudovito mesto. Zagledali smo ga ob vhodu v istoimenski fjord, vsega obsijanega v Popoldanskem soncu. Čudovita modrina morja, kot jo sicer pozna le še Mediteran, gosto posejani, z bori poraščeni otočki tik Pred mestom, daleč v morje štrleči polotok Bygdoy, ponos norveške pomorske tradicije, v ozadju pa terasasta lega norveške metropole, ki jo zaključuje svetovno znana holmenkoiienska skakalnica z daleč vidnim, 150 m visokim stolpom-zaletiščem. Eno naj lepših mest, kar sem jih videl doslej. Morje je bilo in je še danes Norvežanom vse. Ugodna obmorska lega s slikovitimi, globoko v kopno zajedenimi fjordi in skopa zemlja je že v preteklosti silila Norvežane na morje, kjer si še dandanes služijo svoj kruh. Na svojo pomorsko tradicijo so Norvežani sila ponosni. To dokazuje Polotok Byguoy, ki je pravzaprav en sam pomorski muzej. Posebno mesto zavzemajo vikinške ladje iz približno leta 1000 našega štetja, ki so jih odkrili na dnu Oslo fjorda, s vso skrbjo dvignili m očistili, tako da so skoraj nepoškodovane na ogled številnim turistom. S takimi ladjami so Vikingi nekajkrat prepluli širni Atlantik, prvi odkrili in poselili Is-land, bojda pa tudi kot prvi Evropejci stopili na severnoameriška Ha. Mimogrede: teorija o tem, da s° Ameriko odkrili Vikingi, dobi-va v zadnjem času vse bolj realna tla in tako stopa Kolumb s svojo ekspedicijo v ozadje, kar seveda Špancem, pa tudi Italijanom ni ravno prav, ko izgubljajo Primat. Ko človek gleda te primi-uvne, preproste vikinške barke, šele dojame, kako drzno so se uPali predniki Norvežanov prepuščati valovom in viharjem se-Vernega Atlantika. Drugi muzej priča o tem, kako Se je Thor Heyerdahl s tovariši na Primitivnem splavu Kon Tiki Prepustil valovom južnega Paci-. ka, ko je v zahodni smeri plul jz Peruja na Polinezijsko otočje, hoteč dokazati podobnost kulture užne Amerike in Polinezije. Ta Podvig se mu je posrečil leta ,95o-5i. Njihovi doživljaji v sliki n besedi privabljajo množico tu-istov in znova budijo ponos Normanov ob slavnem rojaku. Tretji muzej na tem polotoku Pu je posvečan ladji Fram, s ka-.cro se Norvežani najbolj pona-.aJ°; Ta lesena, za tiste čase fan-nstično grajena ladja, je nosila ansena v arktična morja, pa mundsena na njegovo edinstve-0 Potovanje v antarktična mor- ja, ko je kot prvi človek stopil na južni pol. Fram je bil nekajkrat ujet v ledene plošče hladnih voda Arktike in Atlantika, njegovi mornarji so se borili z valovi in mrazom —45 stopinj C, vrvi so bile na debelo pokrite z ledom — vendar je njegova močna, lesena konstrukcija zdržala in danes zasluženo počiva v velikem muzeju, napravljenim nalašč zanj v čast in slavo pogumnim Norvežanom. Holmenkollen je pojem smučarskega skakalnega športa. Vsako leto se tod zbere več kot 100.000 gledalcev. Poleti pa ta velikanka sameva, obiščejo jo le priložnostni turisti. V lepo urejenih prostorih — pod odskočno desko je tudi manjša restavracija — si lahko ogledate ves razvoj norveškega smučarskega, zlasti skakalnega športa, stene tega muzeja pa krasijo slike vseh zmagovalcev hol-menkollenskih prireditev ... Na ulicah Osla ni čutiti tistega mestnega temperamenta, kot ga izžarevajo južnjaška mesta. Ljudje so bolj zadržani, hladni, pač skladno s podnebjem. S tem pa nočem reči, da so neprijazni. Na vprašanja radi odgovarjajo, Jugoslovane pa zaradi prijateljskih vezi, skovanih med 2. svetovno vojno in zaradi Planice, še posebno cenijo. Turistični prospekti mesta nas vabijo, naj si ogledamo Vigelaan-dov spominski park. Ker opis mnogo obeta, gremo na ogled. Ni nam žal. Pred seboj imamo najčudovitejši park, kar sem jih videl, življenjsko delo enega samega človeka, naj večjega norveškega kiparja Vigelaanda. Tu je 160 čudovitih skulptur iz kamna, brona in železa, ki prikazujejo človekovo rojstvo, življenje in smrt. Njegova izrazna moč je enkratna, preveva pa jo neusahljivi optimizem. Človek z občudovanjem strmi v to dovršeno mojstrovino, ki je res vredna tako številnega obiska, kot je bil tisti dan. Ne zamudite obiska v tem parku, če vas pot zanese v Oslo! Kar težko nam je bilo po treh dneh zapustiti prijetno Norveško. Prijetno tudi zato, ker imaš zaradi izredne dolžine dneva časa za ogled na pretek. Proti enajsti uri zvečer se začne polagoma mračiti, novi dan pa se poraja že ob dveh zjutraj. Prave, temne noči sploh ni, temveč je le nekakšen mračen prehod iz dneva v dan, saj ob desetih zvečer lahko bereš pri dnevni svetlobi. Nova restavracija Ha Rakeku « Trgovsko gostinsko podjetje 0?hcjan na Rakeku je leta 1968 ^ hhPilo od Lesne industrije Jel-si v Begunjah stanovanjsko poti? Vn° stavbo na Rakeku na Par-j..Manski cesti. To stavbo je v leni a in 1963 zgradila nekda-Za Tovarna lesnih izdelkov Tisa , sarnski dom in obratno menzo, sneje pa odkupila Jelka iz Be- (jrnJ.Za. upravne prostore. Po raz-gyZTvi obratov na Uncu in Be-in nla.k je ta stavba ostala prazna ln neizkoriščena. (v^iede na njeno funkcionalnost so *lka restavracija, samske sobe) ^rgani upravljanja TGP Škoc- kutyrklenili, kodo stavb0 °d- Pili in jo dokončno usposobili njen nekdanji namen. VoT nkviru perspektivnega raz-„ Ja Podjetja, to je prihodnje bih n'*e nov*b gostinsko turistič-j^.. kapacitet in obnovitve seda-gostinskih obratov, naj bi avba služila predvsem za na-estitev mladih gostinskih ka-°v. ki jih izučuje podjetje v so- delovanju z Gostinskim šolskim centrom v Ljubljani. Trenutno ima podjetje 25 učencev za poklicne gostinske delavce in dva dijaka na Srednji hotelski šoli. Stavbo bi lahko uporabili za soliden gostinski lokal. Le-ta bo kot sodobna restavracija, ki ustreza vsem novejšim zahtevam, služila kot šolski obrat v okviru podjetja. V tem obratu se bodo izpopolnjevali strokovni kadri, v njem pa bodo prirejali tudi tečaje za sodobnejšo strežbo oziroma pripravo jedil. Ker so stavbo v zadnjih dveh letih uporabljali v vse mogoče namene, restavracijski prostor pa celo za skladišča, jo je bilo treba obnoviti, zamenjati pode, stavbeno pohištvo in urediti zahtevane sanitarije za goste in zaposlene. Restavracija bo imela sodobno kuhinjo z vsemi stroji in pripomočki, točilnico in restavracijo s 70 sedeži in posebno sobo. M. Vukičevič Avtostop je na Švedskem dokaj priljubljen in pogost. Ker smo bili trije, smo imeli pač mesto za kakšno brhko severnjakinjo. S primerno hitrostjo jo ubiramo proti Stockholmu, ko nas zaustavita dve dekleti. Kratek posvet in že sta v avtu. Iz pogovora zvemo, da sta zelo zanimivi dekleti, doma iz Nordcapa, najsevernejše točke Evrope. Z avtostopom si ogledujeta Skandinavijo. Ponudimo slivovko, pa se jima skoraj zaleti. Nista vajeni tako močnih pijač, pravita. Postrežemo s cigareto in uživaj e vlečeta vsaka svojo. Čez čas privlečeta vsaka svoj meh tobaka in z rutinirano spretnostjo mahoma zvijeta cigarete. Kot naši dedje v polpreteklosti. Na vprašujoče poglede pojasnita, da je tako pač mnogo ceneje kot kupovati cigarete. Verjamem ji- Brioni - Občinski komite Zveze komunistov Cerknica je povabil člane odbora za proslavo 50-letnice KPJ, sindikatov in mladine na dvodnevni izlet v Pulj in na Brione. Z velikim sapovim mercedesom smo hitro prevozili Kras in pozdravila nas je sončna Istra. V Fažani pri Pulju smo se vkrcali na manjšo ladjo, ki nas je čez dva kilometra široki fažanski preliv prepeljala na Veliki Brion, naj večjega od štirinajstih otokov Brionskega arhipelaga. Po kratkem pozdravnem nagovoru nam je vodič razkazal čudovito zbirko arheoloških najdb, flore in favne. Brioni so v zgodovini večkrat menjali lastnike in vladarje, pa tudi vojne niso šle mimo. Doživljali smo spopade minulih civilizacij in kultur, ki še danes kljubujejo času. Otočje je dobilo ime še v času Ilirov v četrtem stoletju pred našim štetjem, imenovali so ga Brevona. V prazgodovini so tod v velikih gozdovih med visokimi praprotmi in blatnimi plitvinami živeli dinozavri. Ti velikani so bili dolgi čez 10 metrov. Videli smo okamenele odtise njihovih ogromnih stopal. Danes predstavljajo ti odtisi veliko vrednost in atrakcijo. Ko so izumrli dinozavri — legenda govori, da so bili dinozavri preveč leni ljubimci in so zato izumrli — so se tod naselili prvi ljudje. Morje in viharji so izbrisali dokaze o njihovem življenju. Sledili so jim Iliri in leta 177 Rimljani. Otočje se je tedaj močno razvilo. Do danes so se ohranili ostanki gospodskih dvorcev, širokih oljčnih gajev in vinogradov. Prastara srhljiva legenda govori o Gaju Luciani ju, najpogumnejšem vozniku kvadril na tekmah v puljski areni, zmagovalcu, ki so ga slavili od Rima do Pulja. Zaljubil se je v lepo Lidijo, ženo bogatega starega patricija, ki je bil lastnik opekarn, tovarn amfor in oljarn. Starec je zvedel za nezvestobo, ko je lepa Lidija ob zmagi svojega ljubimca Gaja v pouljski areni preglasno »navijala« zanj. Izmislil si je grozno maščevanje. Na gostiji, ki so jo priredili v čast velike Gajeve zmage, so i zmamili Gaja v podzemeljske dvorane, češ, da ga tam čaka Lidija. Padel je v past in so ga živega zazidali. Lidiji pa so sporočili, da je s heterami odplul na morje. Slutila je, da so ga umorili, zato je nora od bolečine skočila s pečine. Šele leta 1912 se je legenda o nesrečnih zaljubljencih izkazala za resnično, ko sta dva dunajska arheologa odkrila v ostankih Istarčeve vile zazidano sedeče okostje, ki je imelo na roki zlato verižico z napisom Ga-ius Lucianus Bassus. V poznejših stoletjih je na Brionih tudi večkrat razsajala kuga. Zgradbe, vinograde in oljčne gaje je prerasla sredozemska makija. ma, saj je Nordkap »še kar« daleč od tobačnih nasadov. Potem povesta, da je pri njih sedaj dan brez noči, visokega drevja sploh ne poznajo, zato ob poti občudujeta bogate švedske gozdove in da imajo »gori« na severu takole kakih 9 mesecev ostro zimo z minimalnimi temperaturami okrog — 35 do — 45 stopinj C. Kar mraz me stresa ob tem pripovedovanju. Vožnja hitro mine ob takem klepetu in pri Orebru se poslovimo, ko bosta stopali naprej čez severno Švedsko v svojo domovino onkraj polarnega kroga. Se zanimate za nudistične kampe? Bi radi pokukali vanje? Ob čudovitih švedskih jezerih jih je dovolj in brez ceremonij jih lahko obiščete. Saj na Švedskem res ni mogoče iti mimo tolikanj ponavljane severnjaške »gole« svobode, ne da bi vanjo pokukal »spodobni« Evropejec. Pravih meja med goloto in oblečenostjo pravzaprav ni, zato ne bodite presenečeni, če se vam bo ob obali kakega jezera tako rekoč pred očmi sleklo kako dekle do golega in mirno zaplavalo v bistri vodi. V daljavi že slutimo Stockholm. O »severnih Benetkah«, kot mu pravijo, pa kaj več morda kdaj drugič. Konec J. Lavrenčič čudovit muzej Leta 1813 je Brione za 75 tisoč zlatih forintov kupil dunajski jeklarski magnat Paul Kupelwei-ser. Ta je s pomočjo fažanskih ribičev in pod vodstvom slovitega istrskega gozdarskega strokovnjaka Alojza Čufarja vrnil Brionom prejšnji sijaj. Brioni so bili spremenjeni v čudovit park. Zanimivo je, da se je Kupelweiser odločil za Brione šele po tehtanju lepot Capri j a, Cerkniškega jezera in Brionov. Malarično otočje je rešil doktor Koch, ki je odkril bacil kolere. V dvoletnem bivanju na otočju je ugotovil, da komarji ne morejo preleteti fažanskega preliva. Zato je s požigi, petrolejem in kininom uničeval legla komarjev. Med prvo svetovno vojno so bili Brioni avstrijsko vojaško oporišče. Leta 1930 je zaradi velikih dolgov bankrotiral sin Paula, Karel Kupelweiser. Na otoku je napravil samomor in leži v grobnici ob svoji ženi. Zgodovinsko še ni potrjena verzija, da se je Karel ubil zaradi nezveste žene, ki mu je ušla z nekim ameriškim višjim oficirjem. Leta 1943 sta na Brionih nekaj časa prebivala nacistični admiral Donitz in general von Lehr. V letu 1945 so Brione bombardirali zavezniki in uničili vse zgradbe. Po osvoboditvi je na Brionih rezidenca predsednika republike Josipa Broza-Tita. Danes so Brioni zelo lepo urejeni. Na poti po Velikem Brionu smo videli stotine živali, največ srnjadi in jelenjadi, fazanov, antilop in gazel. Prelepo je urejen tudi živalski vrt, katerega pogosto obiskuje predsednik Tito. Še posebej velja omeniti rastlinstvo. Tu družno rastejo lovor, ciprese, agave, bor, pinije, črnika in še mnoge druge subtropske rastline. Zanimivo je, da je poprečna poletna temperatura 23 stopinj C. V zraku je namreč precejšen odstotek blagodejne vlage. Ko smo se ob sončnem zahodu poslavljali od prijaznih Brionov, ko se je iskrila široka razpenjena brazda za našo ladjo, smo znova podoživljali minule davnine in resničnost doživetega dne. Sprejel nas je bahavi Pulj z monumentalno areno. Ogledali smo si še veliko ladjedelnico Uljanik v Pulju. Ta je nastala 1856. leta in dobila ime po oljki, ki raste na otoku sredi proizvodnih obratov. Ladjedelnica zaposluje več kot 5000 ljudi, gradijo pa najmodernejše ladje vseh tipov izključno za izvoz. Zaprti Sueški kanal narekuje potrebo po večjih plovnih objektih, zato se je Uljanik pravočasno preusmeril na gradnjo velikih ladij. Pravkar dokončujejo velikanko s 85 tisoč brt za Norveško, zatrjujejo pa, da se bodo v kratkem lotili še večjih ladij. Problem imajo s prostorom, saj velikih objektov pravzaprav nimajo kam privezati. Pred časom so se odločili za zanimivo gradnjo ladij. Ladjo zgradijo v dveh delih, obe polovici pa zavarijo pod vodo v celoto. Ladjedelnica Uljanik proizvaja tudi ladijske diesel motorje, ima lastno elektro proizvodnjo, v njenih delavnicah pa nastaja tudi vsa ostala oprema ladij. Čezoceanska ladja je namreč pravo ploveče mesto. In Puljčani so ponosni na svoje delovne uspehe. Tuji strokovnjaki menijo, da je pravo čudo, da njihov izdelek za Brazilijo, ladja Anna Neri, ob znanem trčenju ni potonila. Po ogledu ladjedelnice smo se s predstavniki podjetja zadržali v razgovoru. Povedali so, da se je šest sorodnih podjetij delno integriralo v »Jadran brod«, ki ima kar 18.000 zaposlenih. Problem pa je v tem, ker hoče vsakdo od njih proizvajati vse. Nevzdržna da je tudi bančna politika. Domači trgovski mornarici praktično ne morejo prodati lastnih izdelkov. Ladjedelnica Uljanik je napravila na vse velik in obetajoč vtis, sorejem vodstva podjetja pa je bil nadvse prijeten. Vračali smo se po vzhodni obali Istre, ki doživlja velik gospodarski napredek. F. Sterle Skupina udeležencev izleta na Brionih Ob ustreljenem kosmatincu velik uspeh lovcev Zlata medalja v Javorniku O pokojnih vedno najlepše. Pa čeprav gre v tem primeru za medveda. In to za pravega medveda z dimenzijami borca težke kategorije. Da je medved pokojen, je znano širom naše doline. Pri lovcu, tudi članu našega kolektiva, bi na račun pobrane vstopnine lahko zgradili dostojen razstavni prostor za bodoče trofejne primerke (oglednine seveda ni pobiral!). Dogodilo se je na otvoritvenem skupnem lovu. Že utrujeni lovci smo se razporedili po čakališčih na predzadnji pogon tega dne (zadnji je bil že organiziran nekoliko niže v dobrobit našega gostinstva). Vrhovi Javornikov so se zlatili v žarkih zahajajočega sonca. Burja je ovijala po vhodih ter mrazila čakajoče. Lovci so na čakališčih nestrpno čakali začetek hopanja gonjačev. Nekoliko z mislijo na zadnji pogon v topli sobi, predvsem pa — sedaj bo zagotovo uspeh. Pričel se je pogon. Divjad, obkrožena od lovcev in gonjačev, je iskala vrzeli v tem obroču. Nekateri je uspelo, toda košuti in medvedu je bila to zadnja pot. Da bi bil vmes tudi medved, ni nihče predvideval. Nenadoma lovec, ki je ustrelil medveda, zasliši sopihanje, kate- Izlet in tekma Po daljših pripravah so letos prvič tudi člani iz Skupnih strokovnih služb odšli na izlet. Odločili so se za Sviščake. V programu so imeli kulturni spored in tekmovanje v streljanju z zračno puško. Kot vedno je bila tudi tokrat udeležba bolj slaba, kljub temu da je bilo vreme zelo lepo in program zanimiv. Kulturne prireditve ni bilo, ker so bili tovariši, ki naj bi jo uprizorili, zavzeti z drugim delom. Zato pa je odlično uspelo strelsko tekmovanje. Angelca Debevc Tekmovalo je osem tovarišic, ki so se potegovale za naslov najboljše strelke, in pet tovarišev za naslov najboljšega strelca na SKS v letu 1969. Med ženskami je v hudi konkurenci zmagala Angelca Debevc, drugo in tretje mesto pa sta si delili Venka Kebe in Iva Kebe. Naslov najboljšega strelca si je priboril Vinko Mikecin, drugo in ro se mu je vedno bolj približevalo. Kolikor so bili glasovi gonjačev močnejši, toliko bliže je bilo sopihanje. Lovec v zadregi. Medved ni imel namere spremeniti smeri, lovec je ni mogel. Da je bilo srečanje neizbežno in za medveda poslednje, že veste. Z natančnim strelom je prekinil dirko. Medved se je samo nekoliko opotekel in obležal. Strel mu je prebil srce. To se je zgodilo v Čolnarskih dolinah. Kako je potem medved prišel na razstavno mesto in drugi zapetljaji, to je že druga zgodba. Tudi o kvaliteti salam vam ne bi mogel danes povedati. Pravijo, da se morajo posušiti. Povedal vam bom samo osnovne podatke iz njegove osebne izkaznice (brez starosti, čeprav je on). Dolžina kože, merjeno po pravilih, znaša 220 cm, širina na naj-ožjem delu 105 cm. Teža ocenjena 280 kg. Po lovskih pravilih je dobil 315 točk, kar je 15 točk več, kolikor znaša minimum za zlato medaljo. Če bi ga ustrelil inozemski lovec, bi moral plačati 2800 dolarjev brez ostalih stroškov. Morate priznati, da se zlate medalje ne dobijo samo na olimpijadah, ampak tudi v Javorniku. na Sviščakih tretje mesto pa sta zasedla Ivan Škrlj in Emil Lah. Omeniti j e treba, da je Angelca Debevc dosegla največ točk. Po končani podelitvi diplom in strelskih značk je bila v planinski koči Lesonit zakuska, kjer je odlične čevapčiče preskrbel Franc Tavželj. Z izletom so bili vsi zadovoljni. Pohvalili so uslužnost Turističnega društva iz Ilirske Bistrice, ki je posredovalo informacije za organizacijo izleta in osebje Leso-nitove koče za dobro in ceneno postrežbo. Grajali so le odgovorne organe zaradi skrajno pomanjkljivih kažipoti, saj so imeli z voznikom vred veliko bojazen, da se bodo pripeljali v čisto drug kraj, samo na Sviščake ne. Vsem je odleglo, ko jim je voznik tovornjaka povedal, da so le na pravi poti. S. Bogovčič Vinko Mikecin Iščemo šahovske talente Vsem reševalcem se opravičujemo za napačno postavljen diagram št. 9. V tiskarni zatrjujejo, da jim je zopet zagodel »tiskarski škrat«, ki se mimogrede — ne razume v šah, mi pa trdimo, da je kriv tehnični urednik glasila, ki ga žal nimamo. Sporni diagram smo izločili in upoštevali ostale štiri rešitve. Za vse pravilne rešitve iz zadnje številke Obzornika prejmejo reševalci torej po 12 točk. Prosimo za razumevanje! Uredništvo Nagradno tekmovanje v reševanju šahovskih problemov in kombinacij gre počasi v drugo polovico. Tudi tokrat smo prejeli veliko število odgovorov — od te- ga je bila velika večina pravilnih. Tako imamo doslej prek 20 tekmovalcev, ki so zbrali maksimalno število možnih točk (20). Kaže, da bo do odločitve prišlo morda šele v zadnji seriji. Upamo, da vam tudi današnje kombinacijske naloge ne bodo pretrd oreh. Prvi dve predstavljata dve iz osnovnih kombinacij šahovske končnice. Tretja zahteva taktično zelo premeten končni napad, četrta — preprosta kombinacija, ki omogoči črnemu osvojitev kvalitete (trdnjavo za konja), zadnja pa zelo poučno kaže, kako se ne sme podcenjevati možnosti, čeravno že izgubljene vojske. 8 * m 8 m m 7 n.m 7 m m 6 ■ a 6 m a 5 mm 6 mm 4 m m 4 mm 3 3 ■&B* 2 ■P w 2 a a 1 m m 1 a a a b c d a b c d Diagram Diagram št. 11 št. 12 Beli na potezi dobi Beli na potezi dobi Diagram št. 13 Beli na potezi dobi m a b#* S 81 H SI e mm m l m m m m #■*■! SUHI mm m m ■ ■ B fia s mmrnm i mm.m m bab m 11 # B 1Š Bi ■ EtisB&m H H B A# mzm. EM 11 IS IS S Diagram št. 14 Diagram št. 15 Črni na potezi osvoji kvaliteto. Črni v izgubljenem položaju poizkusi še z Tbl+, beli nepremišljeno odgovori Kh2 in je ma-tiran. Kako? St. 5 1. Lg8, Tg8: (Kg8:) 2. Dh7 mat. St. 6 1. Tf8 + , Kf8: 2. Df7 mat ali 1. ..., Tf8: 2. Dd7 mat. St. 7 1. Lg6 + , Kg6: 2. Dg8 mat. PRAVILNE REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE OBZORNIKA St. 8 1. Th6, gh6: 2. g7 mat, ali 1....L poljubno 2. Th7: mat. Št. 10 1. Le3, De3: 2. Df2, Df2: 3. a5+, K poljubno pat. II. kriterij slovenskih mest v atletiki Dne 5. oktobra letos sta moška in ženska atletska ekipa iz Cerknice odpotovali v Trbovlje, kjer sta se pomerili z ekipami iz Kopra, Kočevja in z domačim Rudarjem. Že zgodaj zjutraj je avtobus veselih in optimsitično razpoloženih fantov in deklet odpeljal proti Trbovljam. Med potjo ni manjkalo šal in dovtipov. Tudi Tone Kraševec, ki je v Trbovlje potoval kot predstavnik občinske skupščine, se je nemalokrat spustil v zbadljivi razgovor. Po dveurni vožnji je avtobus s tekmovalci prispel v Trbovlje, kjer se je ob desetih na stadionu Rudarja pričelo tekmovanje. Najprej je bil na sporedu tek na 100 m za moške. Na start so se pripravili Šmon, Kočevar, Žerjav in Truden. Že takoj na startu sta si Šmon in Kočevar pridobila prednost, ki sta jo do cilja samo še povečala. Zmagal je Šmon z odličnim rezultatom 11,2, Kočevar je tekel 11,3, zapletlo pa se je pri 3. in 4. mestu. Truden je pritekel v cilj tretji dva metra pred Žerjavom in vsi Cerkničani smo bili v to prepričani. Po zvočniku pa smo izvedeli, da sodniki menijo drugače. Zaradi svoje neizurjenosti ali vihravosti so nekako zamenjali imena ali proge — to še sedaj ni jasno — in prisodili tretje mesto Žerjavu. Vse pritožbe Cerkničanov niso pomagale. Sodniki so ostali pri svoji odločitvi in Cerknica je bila ob dve dragoceni točki. V suvanju krogle je cerkniški tekmovalec Franc Popek zasedel 3. mesto z dobrim rezultatom 11,32 m. Dejal pa je, da bi sunil več, pa mu ne leži suvanje iz kroga. V skoku v daljavo je Jože Mele zasedel tretje mesto s solidnim rezultatom 5,78 m. V skoku v višino je bil Edo Modic presenetljivo drugi, takoj za državnim mladinskim prvakom Medveščkom, ki je že preskočil dva metra. V teku na 400 m je Iztok Razdrih dosegel tretje mesto s solidnim rezultatom 56,0. Zelo razburljiv je bil tek na 1500 m, v katerem je Trboveljčan Plahuta ves čas teka vodil, tik za petami pa mu je sledil Cerkničan Jurca. 200 m pred ciljem je začel Jurca finiširati, Plahuta pa ni hotel popustiti. V ciljni ravni- ni sta tekla tako, da so imeli prisotni občutek, kot da tečeta na 100 m. Tik pred ciljem je Jurca Plahuto pretekel in tako priboril Cerknici prvo mesto in 6 dragocenih točk. V teku na 3000 m je bil zmagovalec znan že pred startom. Cerkniški reprezentant Stane Ferfila ni imel resnejšega nasprotnika, saj je zadnje uvrščenega Pintariča prehitel za cel krog. Uspešen je bil tudi mladi cerkniški metalec kopja Tone Zalar, saj je še mladinec, pa je zmagal v članski konkurenci z odličnim rezultatom 56,95 m. V teku žensk na 100 m je prepričljivo zmagala Mira Rudolf, ki pa se je že pred tekmovanjem poškodovala, tako da je z največjim naporom pritekla v cilj in ni mogla nastopiti še v štafeti 4 krat 100 m, kar je za cerkniško žensko ekipo pomenilo izgubo prvega mesta. Modičeva je bila tretja. V štafeti 4 krat 100 m za ženske so bile cerkniške atletinje tretje in tako zapravile prvo mesto v skupni razvrstitvi. Če bi pritekle 2 desetinski sekunde prej v cilj, bi bila štafeta druga in bi tako v skupnem seštevku zmagale. V metu krogle za ženske je Vlasta Likar dosegla zelo dober rezultat 10,03 m in si je z njim priborila drugo mesto. V skoku v daljino je Magda Cimperman skakala pod svojimi zmogljivostmi. Njen najboljši rezultat je 4,97 m, tokrat pa je skočila le 4,67 m in bila druga. V metu diska je Branka Trampuž dosegla odličen rezultat in prvo mesto z metom 28,8 m. Ana Urbas je v teku na 400 m dosegla poprečen rezultat in zasedla dobro drugo mesto. Iz rezultatov je videti, da ie moška ekipa Cerknice zasedla odlično drugo mesto v solidni konkurenci. Zenska ekipa ie zasedla 2.—3. mesto z istim številom točk kot prvo uvrščena ekipa, kar je tudi zavidanja vreden uspeh. Sodniški zbor je Koprčanke uvrstil na prvo mesto, ker so imele največ prvih mest v posameznih disciplinah. Cerkniški atleti so na tem tekmovanju dokončno dokazali, da pomenijo nekaj tudi v republiškem merilu, saj to uvrstitev lahko enačimo s sedmim mestom v republiki. II. kriterij slovenskim mest v atletiki je v celoti uspeh. Organizator, občinska zveza za telesno kulturo Trbovlje, je tekmovanje dobro organizirala, le sodniki in časomerilci so delovali zelo negotovo in delali začetniške na-ake. Franc Popek se je že pred tekmovanjem zelo pritoževal, ker ni mogel dobiti urnika tekmovanja, kar je za prireditelja velik spodrsljaj. -*• V CUvClU J C UllU bc všeč, da so dobili za doseženo l-> 2. in 3. mesto namesto običajnih diplom kolajne, le tisti, ki je zasedel četrto mesto, se je moral zadovoljiti z diplomo. Kolajne in diplome so na slavnosten način podeljevali predstavniki občinskih skupščin. Tudi Tone Kraševec je imel čast podeliti tekmovalcem odličja in jim čestitati. J. Truden ALI VESTE... ... da je v Cerknici ponovno zaživelo planinsko društvo? Predsednik društva je Tone Urbas, prijave pa sprejema Janez Hren iz Tovarne pohištva Cerknica-Letna članarina je deset novih dinarjev. Š. Bogovčič BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuj0 uredniški odbor: Štefan Bogovčič Vojko Harmel, Franc Hvala, Tone Kebe, Jože Klančar, Jožic* Matičič, Danilo Mlinar, Ivo Stefan, Valentin Šubic, Franc Tavzelj, Dušan Trotovšek in Magd* Urbanc — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana