VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt tzhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
...................................
LETNIK XXXiX.
CELOVEC, PETEK, 17. FEBRUAR 1984
ŠTEV. 7 (2162)
iZJAVA ZSO iN NSKS:
Za apartheid v Avstriji ne sme biti prostora!
Pred štiridesetimi ieti:
Prvo zasedanje SNOS
pomemben mejnik v naši zgodovini
Pred štiridesetimi ieti — 19. in 20. februarja 1944 — je biio v Črnomlju prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki pomeni enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini našega naroda. Le nekaj več kot štiri mesece po zgodovinskem kočevskem zboru, na katerem je preko svojih demokratično izvoljenih odposlancev spregovoril resnično slovenski narod sam, in le dobra dva meseca po II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, kjer so bili položeni temelji nove Jugoslavije kot federativno urejene domovine enakopravnih narodov, je SNOS na svojem zasedanju v Črnomlju že neposredno in ustvarjalno, kot najvišji oblastni organ, razpravljal in sklepal o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti.
Odloki, ki jih je sprejel SNOS pred štiridesetimi leti, so torej temelji narodne oblasti in ljudske revolucije, so podlaga vsemu tistemu, kar je slovenski narod uresničeval in razvijal po osvoboditvi. In tako je naš narod že drugič v svoji zgodovini izpričal svojo dr-žavnotvornost: najprej v prejšnjem tisočletju, v dobi Karantanije, ki je bila najpomembnejša politična tvorba na slovenskem ozemlju od 7. do 11. stoletja ter je imela svoje središče prav na našem ožjem koroškem področju; drugič pa z ustanovitvijo republike Slovenije, ki so ji bili temelji položeni pred štiridesetimi leti.
Že takrat je bila izpričana enotnost Slovencev na celotnem ozemlju njihove naselitve, preko vseh mej in žičnih pregrad, ki so jih na slovenski ezmlji postavili okupatorji. Ta povezava je bila manifestirana z navzočnostjo delegata iz Koroške, inž. Pavla Žau-cerja-Matjaža, ki je na zasedanju spomnil na krivice, ki so se koroškim Slovencem godile v stari Avstriji in zlasti v nacistični dobi. Obenem pa je naglasil, da vse to trpljenje ni moglo zlomiti narodne zavesti našega človeka in smo tudi koroški Slovenci postali živ in borben del slovenskega naroda. Ta zavest pa nas krepi tudi danes, ko nadaljujemo boj za uresničitev vsestranske enakopravnosti.
VODSTVENE SPREMEMBE V SZ:
Čemenko nasledil Andropova
,,Za apartheid (to je politika rasne diskriminacije, kakor jo poznajo v Južni Afriki, kjer izvajajo popolno ločitev med belci in črnci — op. ured.) v Avstriji ne sme biti prostora," je rečeno v skupni izjavi, ki
sta jo objavila Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev v zvezi z najnovejšimi posegi svobodnjaške stranke in heimatdiensta za odpravo dvojezičnega šolstva. Obe slo-
venski osrednji organizaciji apeii-rata na avstrijsko zvezno viado in na avstrijsko javnost, da se odtočno zoperstavita getoizaciji učitetjev in šoiarjev na južnem Koroškem.
Osnovni cilj koroške svobodnjaške stranke, kot se izraža v njenem predlogu koroškemu deželnemu zboru, in koroškega heimatdiensta, izraženega v njegovem osnutku izvedbenega zakona k manjšinskemu šolskemu zakonu za Koroško, ki ga hoče uveljaviti s pomočjo referenduma, je stroga delitev otrok na dvojezičnem ozemlju Koroške pri vzgoji in izobraževanju na osnovi priznavalnega načela, je rečeno v izjavi slovenskih organizacij. Oba predloga nasprotujeta vrsti pravnih norm, predvsem pa nista v soglasju z večjo demokratizacijo avstrijskega šolstva. Poleg tega sta v nasprotju z avstrijsko ustavo in s splošno sprejetimi vzgojnoizobraževalni-mi načeli avstrijskega vzgojnoiz-obraževalnega sistema, ki prihajajo do izraza v skupnem šolanju ne glede na poreklo, spol, raso, socialno pripadnc?'. iezik in veroizpoved, kakor tudi v učnem načelu socialnega učenja. Predlog KHD kljub spretnemu besedilu osnutka ne more prikriti osnovnega namena, to je ločevanja otrok, kar pomeni ustanovitev geto-šol ter ločenih razredov. Ne nazadnje predloga pomenita siromašenje šolske mreže, stopnje organiziranosti šol in s tem infrastrukture južnokoroškega prostora.
Kampanja proti dvojezičnim učiteljem na ljudskih in glavnih šolah na južnem Koroškem, ki so vsi po vrsti študirali na avstrijski pedagoški akademiji ali na učiteljišču in so tam tudi napraviti izpite pred državno komisijo, vrhu tega v tendenci pomeni „berufsverbot" za pripadnike slovenske narodne skupnosti na delnem področju javnih služb, zaključuje izjava slovenskih osrednjih organizacij.
V petek minulega tedna je umrl vodilni svojetski politik in državnik Jurij V. Andropov, ki se zaradi bolezni že več mesecev ni več pojavil v javnosti. Takoj po objavi njegove smrti pa je bilo tudi že precej gotovo, kdo bo njegov naslednik, ko je bil za predsednika odbora za pripravo žalnih slovesnosti imenovan Konsta-tin U. Čemenko, ki ga je CK KPSZ v ponedeljek tudi dejansko izvolil za novega generalnega sekretarja partije. Zdaj je le še vprašanje časa, kdaj bo po najvišji funkciji v partiji prevzel tudi vodilno mesto v vodstvu države.
Novi vodja sovjetske partije je s svojimi 72 leti eden najstarejših članov osrednjega vodstva, v katerem je že dolga leta zavzemal pomembna mesta, tako da njegova sedanja izvolitev ni nobena senzacija. Prav tako pa kakšne bistvene spremembe tudi ni pričakovati v politiki, ki jo
bo pod njegovim vodstvom zasledovala Sovjetska zveza. To velja tako za notranjo kot tudi za zunanjo usmeritev, o čemer pričajo prve izjave, ki jih je dal Čemenko bodisi ob svoji izvolitvi ali še posebej v pogovoru pri pogrebnih slovesnostih.
Pogreb Andropova v torek je bil tudi priložnost, da so se sovjetski voditelji s Černenkom na čelu srečali z vodilnimi državniki iz vseh delov sveta. V pogovorih na pogrebni slovesnosti in pri srečanjih s tujimi predstavniki je prišla do izraza želja po „mirnem sožitju", ki jo je Čemenko posebej naglasil v pozivu zahodnim silam za „resna, enakopravna in konstruktivna pogajanja".
Seveda pa v bližnji bodočnosti ni pričakovati večjih premikov, kajti Čemenko bo gotovo potreboval nekaj časa za utrditev svojega položaja, medtem ko je ameriški predsednik Reagan letos zaposlen z volitvami.
Skupna vzgoja otrok v obeh deželnih jezikih je v vseavstrijskem interesu
Gojitev slovenskega jezika — ki je na Koroškem doma že 1400 let ni le človekova pravica tistih deželanov, katerim je materinščina, marveč je tudi v vseavstrijskem interesu, če se po možnosti vsi južnokoroški otroci v šoli uče obeh deželnih jezikov. S tem ne širijo le svojega izobraževalnega obzorja — ker črpajo iz dveh enakovrednih kultur —, marveč bodo pozneje kot odrasli tudi laže podirali predsodke, ki tu in tam še vedno obstajajo med obema narodnima skupinama na Koroškem.
Te besede je svoječasno zapisal generalni sekretar Avstrijske lige za človekove pravice na Dunaju prof. dr. Erich Komer. Tako in podobno mislijo tudi mnogi drugi nemško govoreči sosedje v deželi in državi.
Koroška FPd in heimatdienst pa napovedujeta vojno prav temu skupnemu vzgajanju otrok v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Z zahtevo po ločenih razredih in šolah, kar je podobno južnoafriški politiki apartheida, hočeta doseči likvidacijo še zadnjih ostankov dvojezičnega šolstva.
Ce bi te nakane uspele, bi bili tudi otroci, ki se veselijo dvojezičnega vzdušja v otroškem vrtcu, ob prestopu v šolo iztrgani iz domačega naravnega okolja ter žrtvovani interesom tistih sil, ki s svojo nacionalistično nestrpnostjo zastrupljajo medčloveške odnose in politično ozračje v deželi.
PREBERiTE
na
strani
2 Pogovor z novim nadzornikom za dvojezično šolstvo
3 Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
4 Družaben večer v Selah-Kotu
5 Smrt v snežnem plazu
S 16. sankarska tekma SPD „Zarja" in zaključek tekem za pokat „Obir"
Južnotirolsko vprašanje je merilo za razvoj odnosov med Avstrijo in Italijo
Minula dva dneva je bil na uradnem obisku v Avstriji predsednik italijanske vlade Bettino Craxi, ki ga je spremljal zunanji minister Giulio Andreotti. V zvezi s tem obiskom so zelo izpostavljali dejstvo, da je prvič po 103 letih, da je vladni šef Italije uradno obiskal Dunaj; pa tudi obratno po drugi svetovni vojni še noben avstrijski kancler ni bil na uradnem obisku v Rimu.
Za odnose med dvema sosednjima državama, ki sicer razvijata bogato medsebojno sodelovanje na vseh področjih, je to brez dvoma značilen pojav. Iz tega je razvidno, kako iz zgodovinskih dogodkov porojeni predsodki lahko za dolga desetletja bremenijo meddržavne odnose in zavirajo razvoj, ki bi ob ..premagani preteklosti" gotovo mnogo lažje privedel do rešitve še odprtih bilateralnih vprašanj.
Med Avstrijo in Italijo sodi v sklop nerešenih vprašanj tudi južnotirolski problem. Pri sedanjem srečanju na Dunaju je tekla beseda gotovo tudi o dosti širših in pomembnejših vprašanjih - toda južnotirolsko vprašanje je bilo prisotno kot „merilo": čim boljši je položaj južnih Tirolcev v Italiji, tem bolje in produktivneje se lahko odvijajo meddržavni odnosi med Avstrijo in Italijo. Pomembnost tega
vprašanja je bita priznana in poudarjena z obeh strani in predsednik Craxi je dal obetajoče zagotovilo, da bodo odprta vprašanja južnotirolske avtonomije pospešeno rešena „na najboljši način in v soglasju vseh prizadetih", pri čemer si je za Južno Tirolsko želel, da bi se razvijala etnična skupnost na osnovi medsebojnega spoštovanja ter priznavanja identitete, tradicij, kulture in pravic vseh.
Obisku italijanskih gostov je tukajšnji tisk razumljivo posvetil veliko pozornost in se pri tem posebej razpisal o važnosti južnotirolskega vprašanja. Toda v vsej tej poplavi najrazličnejših poročil in komentarjev je bilo le zelo redko najti resnično objektivne glasove (eno takih pozitivnih stališč objavljamo posebej — op. ured ). Politiki in novinarji, ki so še pred tremi tedni strupeno napadli koroške Slovence in gradiščanske Hrvate ter jih dolžili ova-duštva, so sedaj pokazali polno razumevanje za južne Tirolce, za njihove težnje in zahteve, pa tudi za obisk njihove delegacije na Dunaju kratko pred av-strijsko-italijanskim srečanjem na najvišji ravni. Ali ni morda tudi ta „mora!a dvojnih meril" sokriva na tem, da v reševanju južnotirolskega vprašanja vedno spet pride do zastojev?
DOBESEDNO
/z č/dn^d, N' gd j c oi? oNsN< prc<č-seJni^d itdiijdnsAe v/dr/e Md Dnndjd o/?jdvi/ /Čdri-Petfr 5c%?wdrz v Jnev-ni^dDiePresse.*
V zdtčnj;7? meseci/? je N/o vedNo znovd s/išdti zds^rNjene g/dsove, &i so svdnii prer/ tem, t/d N spričo pre-tečegd me<fMdrot/negd rdzvojd reševd-nje pro/?/emov ndro</ni/? mdnjšin Zd-nemdrjd/i N o<//dgd/i. $vdri/ce pofr-jdjejo /z/mšnjc iz zgodovine Evrope N zdt/nji Jrd?7!dtiČMi Jogo^i v rdZ-ni/? presieii/? tref/egd svetd. Ndj Z?o td^o d/i (frdgdče,- A'(/or zdnemdrjd dsffdriti pogoje, N so potrebni zd dtr^itev in rdzvoj ndroJni/? sTdpno-st;, tisti je sokriv, sid prir/ejo — pd Mdj /70 iz Nttere ^o/i strdni — Md površje /?djs^dči. Po ve/jd end^o Zd jdžne Piro/ce Z?ot Jenimo zd 5/oven-ce v /td/iji in v zfvsfriji. ^rer/njd Pvropd je geopo/itično preveč izpo-sfdvijend, Jd N si mog/d privoščiti zdMerMdrjdnje svoji/? ndro^ni/? mdnjšin. .STordj štiri Jeset/etjd po Jrdgi svetovni vojni td^dj pro/?/emi še vetrno čd^djo svoje rešitve.
Wiegele:„MisHm,da bom dober nadzornik"
Novi okrajni šolski nadzornik v pogovoru s Slovenskim vestnikom
cJtovenski vestnik: Gospod nadzornik, ali mislite, da boste dober nadzornik?
FRANZ WIEGELE: Seveda mislim, da bom dober nadzornik. 2e na dvojezičnih šolah sem skušal biti dober učiteij in ravnateij. Osem iet sem poučevai v Blačah v Ziljski dolini vse razrede, potem trinajst let na glavni šoli na Čajni. Edini učitelj sem bil, ki je poučeval slovenščino. To je skupno več kot dvajset let prakse. Potem sem bil trinajst let ravnatelj na glavni šoli v Bleibergu, kjer smo imeli šolski poskus integrirane celotne šole. Zato mislim, da vem, ltaj potrebuje šola.
SV: In mislite, da imate tudi strokovne kvaiifikacije za dvojezično šolo?
WIEGELE: Zakaj jih ne bi irrtel? Imam enake izpite kot gospod Vouk.
SV: Vprašujem, ker se vaše ime pojavijaio v Miadem rodu aii v učbenikih za dvojezične šole. Torej se mimo izpitov, mimo šoiske prakse niste vkijučevaii v diskusijo o dvojezičnem šoistvu?
WIEGELE: Jaz nisem pisec učbenikov, jaz sem bolj umetnik, bi rekel. Zato sem se zanimal za druge reči. Dovolj interesentov je za pisanje učbenikov. In Mladi rod? Kaj pa je Mladi rod? List kakor v nemških šolah Jung-Osterreich. To ni vsebina dvojezičnega pouka.
SV: Je pa važen učni pripomoček. Lahko bi bii boijši, če bi imei več sredstev.
WIEGELE: Vam bom pokazal, kaj je Mladi rod: Kaj imamo tu za prvo stopnjo, kaj za drugo stopnjo? Za vsako stopnjo je nekaj. Seveda je v pomoč, je pa premalo.
SV: Kaj pa misiite s tega mesta narediti za izboljšanje na tem področju?
^ WIEGELE: Mislim, da bo najboljše, da se držimo 7. novele šolskega organizacijskega zakona. Tu že imam neke predstave o predšolski stopnji. Izdali bomo zgodnejši termin za prijavo k dvojezičnemu pouku.
SV: Pa bo prišio tudi kako priporočilo deželnega šolskega sveta?
WIEGELE: Učitelji dobijo informacijo in tudi časopisi dobijo informacijo o tem. Na ljudski šoli mislim na pospeševanje, na dodatno uro pospeševalnega pouka. Slovenski organizaciji hočeta imeti dve uri. Zaradi petdnevnega tedna pa imajo šole zdaj manj ur kot prej. Če bi imeli več ur, bi morali na dvojezičnih šolah poučevati tudi ob sobotah. To bi bila di-
skriminacija, to ne gre. Zato hočemo to narediti preko pospeševanja. Na glavni šoli pa imamo šolski poskus v Pliberku. Tam imamo tri skupine: prva ima nivo gimnazije, druga raven prve vrste glavne šole, tretja pa nivo druge vrste glavne šole. Gledal bom, da bo to možno tudi, če bo prijavljenih samo deset ali petnajst šolarjev.
SV: Kaj pa je cilj tega poskusa?
WIEGELE: Cilj je, da ni treba otroka že z devetimi, desetimi leti dati v mesto. TI poskusi na nemških šolah trajajo že čez deset let.
SV: Kaj pa tak šolski poskus pomeni za slovensko gimnazijo, če bo ena stopnja na gimnazijski ravni?
WIEGELE: To nima posledic za gimnazijo. Pomoč je pa npr. za zgornjo* Ziljsko dolino, za odročne kraje.
izobraževanje učiteljev? Boste tu postali iniciativni s kakim seminarjem?
WIEGELE: Seveda, preko pedagoškega inštituta. Za dvojezične učitelje bomo nekaj naredili, za to sem pristojen.
SV: Pa imate kake kompetence pri pedagoškem inštitutu?
WIEGELE: Še ne, ampak mislim, da bom postal referent za dvojezične šole.
SV: Ali mislite kot šolska oblast kdaj zaščititi dvojezične učitelje pred raznimi pavšalnimi napadi? Doslej šolska oblast še nikoli ni rekla kake besede. Ali se tudi vi mislite držati te prakse?
WIEGELE: Jaz se bom postavil pred dvojezične učitelje, če bo kdo pisal proti njim. Najboljše je, če je v šoli mir. V miru se veliko več naredi
Od prvega februarja naprej je Franz Wiegele, doma pri Zilji, novi okrajni šolski nadzornik za dvojezično šolstvo. Wiegele je torej naslednik umrlega Rudija Vouka, okoli njegovega imenovanja pa je prišlo do precej umazane igre koroških političnih struktur Povabili smo novega nadzornika, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Vprašanja je pastavjal Peter VVieser.
SV: Kak specialni šolski poskus za dvojezično šolo pa ni načrtovan?
WIEGELE: Do zdaj ne, sicer sem pa šele nekaj dni na tem mestu. Toda jaz nikjer ne bom rekel ne, jaz sem za poskus.
Wir als Schulaufsicht, wir konnen ja nichts machen, der Gesetzgeber ist da zustandig. Wir konnen den Gesetzgeber beraten. Ich bin fur die Ausfukrung der Gesetze veranttvort-lich, das ist das Wesentliche. Ich wer-de hundertprozentig darauf achten, dalš das durchgeftihrt wird, was im Gesetz steht.
SV: Ali to zadeva tudi učbenike, delovne zvezke, Mladi rod? Deloma so ti učbeniki v primerjavi z nemškimi neatraktivni, kar je seveda tudi vprašanje denarja.
WIEGELE: Seveda. Imamo dovolj dobrih učiteljev,, ki radi pišejo učbenike. Ampak knjige so drage. To je finančni problem. Za naklado gre, produkcija je draga. Če jih produciramo tisoč, jih imamo deset let. To je problem. Nadzornik Vouk je pisal sam mnogo; knjig, tega pa učitelji ne vidijo radi.
SV: Vi ne mislite pisati knjig?
WIEGELE: Jaz bom pomagal pri pisanju in pri koordinaciji, sam pa ne bom pisal. Lahko bi pisal, ampak rajši bom koordinira! in pomagal.
SV: Ali to zadeva tudi dopolnilno
kot če je prepir.. KHD, pa tudi vaše organizacije prestrašijo ljudi, da otrok ne prijavljajo, to je moje mnenje. Ljudje imajo strah, nočejo živeti v prepiru, nočejo škandala. Zdaj pa je bilo vse škandalizirano. Ne vem, za koga je to dobro. Za otroke ne; Jaz sem pristojen za otroke in za šolo, ne za škandale.
SV: Če se zdaj ne bo nihče branil proti najhovejšim napadom, bo prišlo kot leta 1958.
WIEGELE: Mi se branimo. Mi smo za dvojezično šolo.
SV: Potem mislite, da zakonski predlog FPd in referendum KHD ne bosta uspela?
WIEGELE: Jaz mislim, da ne, kolikor zdaj vidim. Socialistična in ljudska stranka ne bosta pristopili k temu. Šolski zakoni so zakoni, ki potrebujejo dpotretjitM^o večino. In to ne gre tako lahko, kot se govori.
SV: Ali je po vašem mnenju zahteva po dvojezični osnovni šoli v Celovcu legitimna?
WIEGELE: Tega ne morem oceniti, jaz sem nadzornik, imam svoje kompetence in se moram ravnati po zakonih. Lahko imam svoje mnenje, ampak držati se moram zakonov, to je problem zame.
SV: Ali hočete reči, da bi taka šola bila proti zakonu?
W1EGELE: Kako* bi rekel? V za-
konu to ni notri. Nič nimam proti taki ideji, ampak zdaj pred volitvami ni pravi čas za take reči.
SV: Ali bi kak šolski poskus bil lahko model?
WIEGELE: O tem bi bilo treba diskutirati, toda bil bi možen model.
SV: Vi s svojega mesta pa niste pristojni, da bi postali iniciativni?
WIEGELE: Nisem kompetenten, ker ne vodim manjšinskega šolskega oddelka. Vodja je dvorni svetnik Inzko.
SV: Kako, ali je to že odločeno?
WIEGELE: Dr. Inzko je že od aprila 1983, od Voukove smrti.
SV: Toda zdaj se je govorilo, da boste vi.
WIEGELE: Boste, boste. Jaz ne vem, kaj bo, ampak on je vodja. Nam so očitali, da smo prepozno izdali obrazce za prijave na predšolski stopnji. Toda to je njegova napaka, ne moja.. On je do danes vodja manjšinskega šolskega oddelka.
SV: Kako pa mislite o teh zadnjih akcijah slovenskih organizacij?
WIEGELE: Nisem natančno informiran o vsem. Toda to ni po zako-
Franc Wiegele: „Mir je najboljše za šolo."
nih Avstrije. To je bilo malo teroriziranje moje osebe. Moje ime je šlo skozi medije, ne samo v Avstriji, tudi v Jugoslaviji, Italiji. Do danes nisem
rekel nič, bil sem potrpežljiv. Več ne rečem. — Seveda človeku to ni prav.
SV: Toda po drugi strani ste ravno s temi akcijami zacementirani.
WIEGELE: Po avstrijskem pravu to ni bilo prav, pravim jaz. Imam razumevanje za mnogo, sem zadnji, ki bi kaj preprečil, toda kar gre mimo zakonov, tam je meja.
SV: Kaj pa pravite na očitek, da niste aktivni v manjšinskem življenju?
WIEGELE: Jaz nočem hoditi na vsak žegen, to ni moje delo kot nadzornik. Kot nadzornik sem pristojen za šolo.
SV: Kaj pa kot človek.
WIEGELE: Kot človek sem vedno živel z narodno skupnostjo. Bil sem šolar gospoda Kuchlinga, poznam veliko Slovencev. Imam pa svoje mnenje. Jaz sem za šole. Učitelj je plačan za šolo, je tu za šolarje, živi od tega poklica. Če še drugo dela, naj dela. Slovenske organizacije imajo svoje naloge. Aber da reden Leute mit, die fachlich nicht immer am laufenden sind. Um das geht es. Ich achte jeden Schulmann, der in Schul-angelegenheiten, jeden Eisenbahner, der bei der Eisenbahn hineinredet. Es soli nicht jeder iiber alles reden und bel allem kompetent sein. Noch et-was: Ihr macht den Fehler, dali Ihr kein Wort deutsch sagt. Wir sind zvcisprachig, keiner will eine rein slowenische Schule von Euch. Ihr seid aber nicht so tolerant, dah Ihr ein Wort deutsch sagt dazwischen. Ihr versteht ja auch genausogut deutsch. Tolerant muh man sein, man muE beide Seiten ganz genau beach-ten. Wenn von Euch jemand kommt, ich gebe gern slowenisch Antivort. Aber soviel soli man zeigen, dah man auch ftir die ztveite Sprache etwas tibrig hat. Das ist ein kleiner Schritt zur Gemeinsamkeit, zum Frieden, und den wol!t Ihr ja haben!
SV: Če se srečata dva Slovenca, se vendar pogovorita slovensko!
WIEGELE: Tudi. Ampak pri nas govorijo včasih tudi par besed nemško. To je dvojezičnost. Jaz bi vas prosil, da bi tudi vi podali sosedu roko. Z dobro voljo gre vse.
SV: Ali drži, da vzgajate vaše otroke samo nemško?
WIEGELE: To je laž. Moji otroci sicer niso obiskovali slovenske gimnazije, toda imajo maturo iz slovenščine.
SV: Kaj pa bi bile vaše želje na tem delovnem mestu?
WIEGELE: Moje želje? Mir in mir in mir, ker je mir najboljše za dvojezično šolo. Z dvojezičnimi učitelji se dobro razumem. Tudi delo je dobro. Učitelji me akceptirajo. Jaz nisem človek prepira, sem za poravnavo, in to bom skušal narediti: pogovor od človeka do človeka.
Jugoslavija ima težave
pri oskrbi z električno energijo
Oskrba z električno energijo v Jugoslaviji je zdaj dosti boljša kot še pred kakim mesecem dni, ko je zaradi hudega pomanjkanja elektrike grozil celo razpad elektroenergetskega sistema v državi. Najpogosteje so kot vzrok za take razmere omenjali hudo sušo, kakršne baje v teh krajih ne pomnijo že 50 let. Druga boleča točka je bila pomanjkanje mazuta, zato elektrarne na to gorivo niso mogle redno obratovati. Vodna zajetja ob elektrarnah so se v zadnjem času nekoliko napolnila. Preskrba z mazutom se še vedno ni normalizirala. Jugoslavija ima pač velike devizne težave, zato uvoz in predelava nafte precej šepata. Še sreča, da elektrarne na premog in jedrska elektrarna v Krškem zdaj zelo dobro delajo. Kljub temu je četrtina Makedonije še vedno v prisilni temi, saj njihova velika elektrarna na mazut v Negotinu dela komaj s tretjino moči. Na tesnem z elektriko so še vedno tudi v Vojvodini ter v Bosni in Hercegovini.
Tako obsežne redukcije električnega toka, kot jih je imela Jugoslavija letošnjo zimo, ne poznajo v nobeni evropski državi. To pa zato, ker je jugoslovansko elektrogospodarstvo nadvse boleče odvisno od zunanjih vplivov. Malo manj dežja, malo več mraza in elektroenergetska bilanca se sesuje, agregati v elektrarnah se lomijo, daljnovodi podirajo. Rezervnih
elektrarn, ki bi tedaj lahko priskočile na pomoč, pa v sistemu ni. Zato, ker so v jugoslovansko elektroenergetiko premalo vlagali. Zgrajene elektrarne-s svojo proizvodnjo ne morejo dohiteti naraščajočih potreb po elektriki-Po porabi elektrike na prebivalca jer Jugoslavija na dnu evropske lestvice: Ker se šele razvija, tudi potrebe po energiji hitreje naraščajo kot v drugih razvitih državah, to pa terja tudi več novih elektrarn.
Najpogosteje je slišati očitek, da: so v Jugoslaviji gradili premalo in negospodarne elektrarne, ker je jugoslovansko elektrogospodarstvo razdeljeno po republikah in pokrajinah. Te so resda odgovorne, da skrbijo za elektriko na svojem območju. Toda to ni nič slabega. Glavna težava je v tem, da med seboj premalo sodelujejo, se premalo dogovarjajo in združujejo denar za gradnjo skupnih elektrarn tam, kjer so energetski viri največji. Tako vodnata reka Drina še zdaj ni izkoriščena, ker se tri republike, po ozemlju katerih teče, po nepotrebnem prerekajo, kje bo katera elektrarno postavila. Velika kosovska najdišča premoga ostajajo neizkoriščena, ker ob njih ni dovolj elektrarn. Zato pa so v času razmeroma cenene nafte in še po tem nekatere republike gradile neperspektivne elektrarne na mazut. Še tam, kjer so nekaj denarja zdru-
žili, kjer so nekaj, hoteli zgraditi, so gradili silno počasi.
Res pa je načrtov, da bi gradili, veliko. Toda prvič so zdaj v Jugoslaviji pripravili študijo o dolgoročnem razvoju elektroenergetike. Po tej študiji bodo morali najprej izkoristiti vodne zmogljivosti, v katerih je še za okoli 25 milijard kilovatnih ur elektrike. To seveda ni veliko (letos naj bi v državi porabili 73 milijard kilovatnih ur), in to bi porabili v petih, šestih letih. Pri tem imajo prednost Drina, Neretva, Morava, Sava in Mura. Hkrati z izkoriščanjem voda bi morali graditi termoelektrarne na lignit ob velikih premogovnih bazenih na Kosovu, Kolobari in Tuzli. Tudi zaloge lignita niso neizčrpne. Če bi zdaj denimo začeli graditi samo take elektrarne, bi vse zaloge lignita porabili v 20 letih. Jedrske elektrarne za Jugoslovane niso več dilema. Prve štiri, pet elektrarn z isto tehnologijo naj bi zgradili do leta 2020. Prva v tej seriji naj bi bila stala v Prevlaki južno od Zagreba. Dokaj velike energetske možnosti torej potrjujejo, da preskrbe z elektriko v Jugoslaviji ne bosta rešila niti obilno deževje niti dodatni uvoz mazuta. Rešitev je edinole v hitrejši gradnji elektrarn ob domačih energetskih virih.
V drugih državah so to že zdavnaj spoznali.
Tonju 5/o&ur
„Ovaduško romanje"
V posebnem pismu Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov vprašuje avstrijske novinarje, kaj menijo o svojem poklicnem tovarišu, ki je predstavnike gradiščanskih Hrvatov prikazal kot hude zločince, ker so prejšnji mesec (skupaj s koroškimi Slovenci — op. ured.) obiskali jugoslovanskega zunanjega ministra ter ga seznanili s trenutnim položajem in odprtimi vprašanji slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Anonimni pisec je namreč predstavnike gradiščanskih Hrvatov napadel v tedenskem glasilu gradiščanske SPO Burgenlan-dische Freiheit ati kratko BF, kjer jim je v zvezi z obiskom pri Moj-sovu očital, da so kot „beograjski romarji" bili na ..ovaduškem romanju".
Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov v svojem pismu opozarja, da po avstrijskem zakonu o vojnih zločincih, ki ga je Avstrija sprejela takoj po osvoboditvi izpod nacističnega gospostva, denunciant (ovaduh) velja za zločinca, ki je posebno izprijen in obsodbe vreden. Zato gradiščanski Hrvati ne smejo dovoliti takega psovanja, kajti sicer jim bo pozneje lahko kdo očital, da se obrekovanju niso zo-
perstavili in torej ostanejo ožigosani za zločince.
Kako more pisec BF predstavnike gradiščanskih Hrvatov obrekovati kot hude zločince; kaj menijo avstrijski novinarji o takem poklicnem tovarišu? Brez dvoma upravičeno vprašanje, ki ga zastavlja Komite za pravice gradiščanskih Hrvatov. Vendar niso le posamezni novinarji takšni, marveč se najdejo — kakor smo v isti zadevi doživeli koroški Slovenci — tudi visoki politiki, ki prav tako neodgovorno in lahkomišljeno obrekujejo druge, medtem ko so sami že za najrahlejšo kritiko občutljivi kot mimoze.
Tako enim kot drugim: jo je zasluženo dal po gobcu zunanji minister Lane, ki je v zvezi z obiskom gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev v Beogradu ter južnih Tirolcev na Dunaju nedvoumno izjavil, da so taki obiski manjšin pri matičnem narodu nekaj običajnega. V tem smislu so predstavniki gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev v skupni izjavi tudi odločno zavrnili neosnovana- podtikova-nja in žaljiva obrekovanja. Očitno pa se nekateri ljudje z mednarodno uveljavljenimi in splošno priznanimi načeli ne morejo sprijazniti, če jim ne grejo v njihov račun.
Proslave
ob slovenskem kulturnem prazniku
Letos sta se prvič vkijučiti v obhajanje kuiturnega praznika sto-venskega naroda Krščanska kuiturna zveza in ceiovška Mohorjeva družba, ki sta izvedii prireditev v Siomškovem domu v Ceiovcu. Tudi v Žeiezni Kapii in v Marijanišču so se s prosiavami oddoižiii sioven-skemu književnemu ženiju Francetu Prešernu. Višek praznovanja je bi!a ietos spet prireditev v Cankarjevem domu v Ljubijani, v Ceiovcu pa se je Stovenska prosvetna zveza z veiičastno prireditvijo spomnita pomembnega siovenskega Ziijana Urbana Jarnika. Zeio množičen je bii odziv v sami Sioveniji, kjer je Kuiturna skupnost Siovenije oživita poziv predsedstva SNOS-a izpred 40-imi teti in pozvata „ves sio-venski narod naj se prostavam svojih kutturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodetuje '
KKZ in Mohorjeva: Težišče knjigi in titeraturi
KKZ in Mohorjevi sta v ospredje svoje proslave postavili knjigo in literaturo. Predsednik dr. Janko Zerzer je poudaril predvsem pomen branja slovenskih knjig in ocenit, da zaostaja vzgoja za branje slovenskih knjig še za vzgojo k branju nemških knjig. Zato je pozdravil tudi idejo o bralnih značkah in poudaril pomen društvenih knjižnic. „V kulturnem pomenu nas državne meje ne morejo ločiti", je dejal Zerzer.
Mohorjeva je ob tej priliki predstavila knjigo „Po starih koroških cerkvah", ki jo je napisal in opremil dr. Marjan Zadnikar, poznan umetnostni zgodovinar in konservator, ki je 35 let deloval v osrednjem slovenskem zavodu za varstvo
kulturnih spomenikov v Ljubljani. Zadnikar, ki je izdal že 26 samostojnih knjig, v sliki in besedi predstavlja 50 cerkva z južne Koroške in Kanalske doline. Pravi, da vsebujejo ti kulturni spomeniki v sebi pisano bogastvo stenskih slikarij in bogato rezljanih oltarjev.
Mohorjeva pa je na tej prireditvi podelila tudi nagrade za literarni natečaj, ki se ga je udeležilo 37 slovenskih avtorjev. V imenu 4-član-ske žirije je podelil Horst Ogris prvo nagrado (5000.- šil.) pesniku Gustavu Janušu. Drugo in tretjo nagrado sta prejela Valentin Polanšek iz Obirskega in Marjan Gollob iz Diče vasi. Posebno nagrado za najlepšo narečno pesem pa je prejel Joži Turk iz Svetne vasi. Novo literarno nagrado za narečne pesmi je napovedala tudi KKZ.
Kulturni večer v Železni Kapli
Tudi Slovensko prosvetno društvo „Zarja" iz Železne Kaple je ta praznik približala svojim ljudem. V farni dvorani je priredila ob slovenskem kulturnem prazniku kulturni večer, ki so ga oblikovali kvartet graških študentov, mešani zbor „Zarja", recitatorji društvene dramske skupine in oder mladje.
75 let goji „Zarja" v Železni Kapli že slovensko kulturo in Kapelčani, iz katerih vrst izhajajo Polanški, Lipuši, Haderlapova in drugi se zavedajo pomena slovenskega kulturnega praznika, je dejal predsednik „Zarje" Miha Traunik. Zato bo društvo tudi v prihodnjih letih proslavilo ta dan. Pod vodstvom društvenega režiserja Poldeja Cundra so na sobotnem kulturnem prazniku v Železni Kapli recitirali pesmi Maje Haderlapove, predstavili „Ma!i strah Bav bav", mešani pevski zbor „Zar-je" pod vodstvom Joška VVrulicha in kvartet graških študentov pa so glasbeno olepšali spored.
SPD „Zarja", ki je pred leti s prireditvijo „Dober večer, sosed!" napravila pionirsko delo za zbliževanje s sosednjim narodom, se torej tudi pri ponovnem oživljanju slovenskega kulturnega praznika na podeželju uveljavlja.
Proslavo je s svojo navzočnostjo počastil tudi kapelški župan Albin Juvan.
Prešernova proslava v Marijanišču
Tudi učenci glasbene šole v Celovcu in gojenci dijaškega doma v Marijanišču so se minuli teden v svečanem obeležju poklonili velikemu besednemu ustvarjalcu Francetu Prešernu. Dijaki so predvajali njegove pesmi, uvodoma pa so predstavili njegovo pesniško delo in njegov umetnostni lik. Učenci oddelka Glasbene šole Celovec-Ma-rijanišče pa so spretno in nadarjeno zaigrali na klavirju in na harmoniki. Ponovno so potrjevali, da s pomočjo pedagogov spoznavajo in odkrivajo glasbo mednarodnih mojstrov, kar dokazuje razstočo kakovost Glasbene šole. S tem so ob slovenskem kulturnem prazniku potrdili, da se je razvila Glasbena šola v važen faktor v splošni kulturni ustvarjalnosti Slovencev na Koroškem,
Še danes nas opogumlja
Pred 40 leti, 22. februarja 1944, je v bojih z nemškimi fašisti pade! nad Belimi vodami v Savinjskih al-pah blizu Šoštanja Karel Destov-nik-Kajuh, najvidnejši slovenski partizanski pesnik poleg Mateja Bora.
, pred vojno je v naprednih mladinskih listih objavljal svoje pesmi. Živo, udarno in bodrilno je de-al v kulturni skupini XIV. divizije, ki )e januarja 1944 prodirala na Štajersko. Pisal je pesmi, ki so izraz ljudskega mišljenja, čustvovanja in upora, z recitacijami pa je navduševal partizane in ljudstvo.
V eni svojih najlepših pesmih „Na-sa pesem" je preprosto in lepo zajel značilnost svojega pesnikovanja: .Moja pesem ni le moja pesem, — !° je krik (boj) vseh nas!" Govoril je ljudstvu iz duše v dušo. Tudi danes nam njegove pesmi vlivajo samozavest, kot .Slovenska pesem" na
prireditvi Koroškega partizanskega zbora v Bilčovsu, minulo nedeljo.
Karel Dedovnik-Kajuh
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
VABILO
na
seminar za zborovodje, pevce in voditelje mladinskih in otroških pevskih skupin
V KULTURNEM DOMU NA RADIŠAH
v soboto 18. februarja ob 17. uri in v nedeljo 19. februarja ob 9. uri.
SPORED:
Sobota 18. 2. ob 17. uri:
Roman Verdel (študent, zborovodja moškega zbora v Borovljah): ..PROBLEMI, MOŽNOSTI IN NALOGE ZBOROVSKEGA PETJA" Janko Jezovšek (glasbeni pedagog, skladatelj in zborovodja v Nemčiji):
KONKRETNI POSKUSI OB NEKATERIH KOMPOZICIJSKIH TEKSTIH IN PREDLOGI ZA NOVE KOMPOZICIJE
Nedelja 19. 2. ob 9.00 uri (po prvi sv. maši)
Janko Jezovšek:
praktične vaje z radiškim in kotmirškim pevskim zborom. Zaželeno je, da bi se poleg omenjenih zborov tudi nedeljskega programa udeležilo čim več zborovodij in pevcev. Praktične vaje naj bi tudi tistim, ki ne bodo direktno sodelovali, dale nove impulze in pokazale možnosti, kako bi zboljšali naše zborovsko petje. Nedeija 19. 2. ob 14.30 uri
Koncertna predstava moškega zbora iz Radiš in mešanega pevskega zbora iz Kotmare vasi s praktičnimi izsledki iz dopoldanskega seminarj a.
Dvakratni jubilej „Punta"
Točno ob $0. obletnici februarskih bojev leta 1934 je minulo nedeljo nastopil v Bilčovsu Koroški partizanski pevski zbor (KPPZ) z recitalom „Punt". Z bilčovsko prireditvijo je partizanski zbor hkrati zaključil tudi prvi krog gostovanj pri krajevnih prosvetnih društvih, v katerem se je predstavil s svojim kakovostnim petjem in bogato napredno vsebino, krog, ki ga je lani začel v Celovcu z nastopom ob Prešernovi proslavi SPZ.
Maslov .Punt' je dobil celovečerni program zaradi tega, ker je besedilo recitacij vzeto iz dveh avtobiografij Prežihovega Voranca (Gosposvetsko polje in Dunaj), kjer Voranc opisuje tudi uporniške dogodke leta 1934 na Dunaju. Tedaj je skupaj z slovenskimi študenti na Dunaju pripravljal izdajo naprednega slovenskega časopisa .Punt", ki ga je dunajska policija žal še pred izidom zaplenita.
Pretresljivo pa je bilo tudi slišati kako je Prežihova žena z dvema malima hčerkama v mrzli zimski noči 14 ur hodila preko zasneženih Karavank, da bi skupaj z možem in otroci preživela v Železni Kapli božične praznike. Do srečanja pa ni moglo priti, ker je Prežiha celovška policija aretirala v trenutku, ko je zvedel o prihodu svoje žene in hčera.
S to predstavitvijo življenja pisatelja in revolucionarja Prežihovega Voranca so se člani Koroškega partizanskega pevskega zbora spomnili tudi njegove 90-letnice rojstva, ki smo jo obhajali v minulem letu. Partizanski zbor pod vodstvom Branka Čepina pa se je s svojim kvalitetnim petjem in z občutenim predvajanjem pesmi zasidral v spomin poslušalcev. Pesmi so segale od slovenske narodne, preko dunajske delavske in pesmi zapornikov do proti-rasistične južnoafriške črnske pesmi.
8.
Nasprotoval je očetovemu vojnemu pomrtenju, pripovedim o množičnih streljanjih na zasedenih ozemljih in tudi še ostankom Hit-ierizma, ki se je povezoval v glavah šolarjev z zapovedanimi domačimi šolskimi domovinskimi proslavami, kar takole slikovito opisuje s prispodobo: ..Fischerjev Helmut je udari) skupaj s petami, stegni) roko in se zadr) Hei) Hitter v razred, kadar je učitetj bi) odsoten, na ko-si!u. Zbrani okoti njega smo se smejati in ga podžiga!), Hei) Hitter. Desetega oktobra na dan koroške-9a gtasovanja smo nositi pod pazduho zastavice v koroških barvah 'n Jeseni križ s Križanim. Hitter je Priše) k vetikonočni spovedi v mojo rojstno vas in stopa) s strumnim korakom k spovednici: Hei) Hitter! je zamrmra) župnik in mu odvzet *ui!ijone Judov. Ko s) je tako umi) svojo dušo, je odše) pri zadnjih vra-*'h iz cerkve; oče in kmet Christ) Adam sta mu odprta duri." (Mutter-sprache, 104-105).
.V svoji mladeniški odpornosti se Pisatelj zoperstavlja domovinstvu in domačijstvu, kakršnega propagira eimatdienst (Muttersprache, 38) in 93 to toliko prizadeva, da mu po-j* Rja na Koroškem zoprno marsi-3j, kar mu je na primer všeč in
ga ne moti v Italiji, med drugim že ljudska glasba (Muttersprache, 153).
Kot posebno sestavino in sloj v pripovedi zapažamo tako imenovane izobraženčeve intelektualne
drobce in vsebine. Gre za vse tisto, kar ga je oblikovalo od njegovega osnovnošolstva in ministrantstva dalje. Sam navaja kot prvega pisatelja Oscarja Wi!da, katerega odlomek navaja uvodom kot motto k romanu Muttersprache. Drugega, še zgodnejšega omenja Karla Maya in ves sistem moralnega pouka, ki ga je prevzemal po tem nemškem mla-dinsko-pustolovskem pisatelju iz 19. stoletja. Sledi Goethe z .Mukami mladega VVetherja", pa Camus z romanom .Kugo", pisateljica Else Lasker Schuler, predvsem pa še pisatelji novejših dni: Peter VVeiss, Paul Nizan H. H. Jahn in Jean Genet (zadnja sodita med izjemneže tako kar zadeva snovi in pisanje).
V tem sloju ne najdemo le neke vrste poosebljanje, bodisi s spoznanji ali umetniškostjo posameznih prej omenjenih ustvarjalcev iz pisateljevega zelo širokega mednarodnega obzorja, temveč tudi čisto do-
ločene prispodobe in iskanja, predvsem pa upodabljanje spolnih stisk mladostnika in raznih duševnih bolezenskih naravnanosti, izmaličeno-sti (transvestizma, homoseksualnosti — spolne nagnjenosti do istega
spola) (Muttersprache 289—290). Gre za čisto nekmečki ustroj v pripovedi.
Obenem pa sproti navaja tudi čisto dnevniške novice o vprašanjih iz širnega sveta, o poletu v vesolje, vojnah, lakoti v območjih tako imenovanega tretjega sveta in o atomski bombi vsekakor; vse to se sproti izprepleta, kar pač srečuje dandanašnji mladi človek v Evropi po neposredni in še bolj posredni poti.
Iz kmečkega fanta je postal pisatelj, a ne le o kmetih, mogoče le o duhovni krizi vasi v tem predalpskem območju. Takole sklene svoje dosedanje spoznanje v tretjem romanu. „Ko pišem čistopis svojega rokopisa, živim na gorski kmetiji iznad naše dotine. Zjutraj in zvečer stopim o h)ev in pomagam kmetu, često, in tega se sramujem, se počutim pri hievskem de)u botje kakor pri pisanju romana, vendar ne morem opravtjati hievskega deta
mimo pisanja romana in obratno pisati roman mimo deta v htevu."
In ko pisatelj natančno opisuje delo v hlevu, spravljanje gnoja itn., se zazre navzdol in ve za hkratno opravilo matere in očeta zdolaj v
domači vasi v hlevu domačije. Zraven posluša Schuberta Nedokončano (simfonijo), kamor se vmes meša petelinje kikirikanje, meket ovc in lajanje psov. „Medtem ko sem kot otrok", piše, „ko!ikor sem mo-ge) zavrača) de)o v htevu in se mu izmika), sem zdaj s književnostjo naše) nazaj v htev in nadoknadi) na drugi kmetiji s htevskim detom, ki sem se mu odtegovat kot otrok. Če bom kjerkoti konča) kot htapec, vem, da ne bom deta) drugega, kakor nadaijeva! s svojo književnostjo, četo tedaj, če ne bom ničesar več piša) ati pa se bom sp)oh umakni)." (Muttersprache, 115).
Schattenseite: Senčna stran
Tretji različek sodobnega romana z opisom vasi in človeka, ki je odšel s kmetov med delavce, temelji regionalno prav tako na širši alpski krajini in je drugo večje delo Salzburžana Franca Innerhofer-
ja (r. 1944). Pred nami je spet živ-Ijenjepisno, pač z izsekom zamišljena, upodobljena zgodba napisana v prvi osebi s stvarnim jezikom, očitno s težnjo ostati verno po živije-nju.
Vendar „vas obstoja samo še kot ovira napredka" (171). še vedo kmetje, da so bosi stopali le do pokopališča pri cerkvi, in o poti, ko so bili oprtani z vrečami moke za dom, drugi pa govore le o proizvodnosti v tujini. Govore sicer o vasi in občini, a te že zdavnaj ni več, saj ta beseda ne ustreza več.
Ob tej modernejši preobrazbi vasi, ko zapuščajo kmetije mnogi sinovi, zapusti očetovo domačijo tudi pisatelj v nekem pomenu v romanu zapisanega izseka življenjepisa. Sam sebe označuje s tlačanom in bralcu spregovori o enajsttetnem ttačanstvu )n sedemtetn! odtujenosti. Takšen se svoje duševne podobe, tlačanstva dolgo ni niti zavedal. Zunanje sta ga označevali negotova hoja in nastop, še pri smehu je zapotegnil usta na stran pogosto izbruhnil v krohot, ki se ga je sramoval. Pri rokovanju je pogleda) mimo ali v tla, bil je preveč sramežljiv, pogosto je zardevat, vsestransko podložen, podložen še v hvaležnosti (81).
ROK AR H pripoved o odstranjujočih in odmirajočih vaseh
Iz Pliberka in okolice
OBJAVA
ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 1984 85 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega teta, v času do 29. februarja 1984, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega držav-ijanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1983 84 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bi morati deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi poiovici junija 1984. Sprejemni izpiti bodo v sredo 4. juiija 1984.
4.	Konec maja 1984 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-nateijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za
Siovence, Prof.-Janežič-Piatz 1, 9020 Kiagenfurt/Ceiovec.
RAVNATEU:
dr. Reginaid Vospernik i. r.
BOBOV/B
Zimski čas nas je spodii iz naših toplih stanovanj, da smo se zadnjo nedeljo na rebrih pri Ficinu pomerili na „di!cah". Tekma sicer ni bila kot običajno z deskami najrazličnejših modeiov in vseh mogočih tehničnih fines oz. pridobitev, temveč tekma, ki je ne vidiš ztahka. Vendar pa ta tekma spominja na čas ko smo bili mladi — pred petdesetimi in več leti. Takrat ni bilo denarja za šport, kaj šele za smuči. Edino sredstvo, ki nam je služilo za smučanje so bile .doge' iz starih sodov. S prav takšnimi pa so se v nedeljo pomerili „dilcarji" iz Borovij, Šmarjete in okolice in tako pokazali kaj znajo in zmorejo. Stare doge je „krasil" le navaden usnjen pas, ki je imel nalogo držati to čudno smučko na nogi. Pogoj smučanja je bil seveda za vse enak, vendar se je tudi tukaj pokazala razlika, da so nekateri zaostali kar za več smuških dolžin. Kljub temu je bilo zanimivo in zabavno gledati potek tega več kot nenavadnega tekmovanja, ki je bilo polno smeha in dobre volje. Na račun teh smučarjev smo se pošteno pozabavali.
Prijazni gospodar Ficlove domačije Adi Barok je poskrbel, da je bilo po tekmi na njegovem domu prav tako prijetno in domače.
Zmagovalci tekme so odnesli na svoje domove lepe pokale, ki so jih dala domača podjetja in drugi. Upamo, da se bomo drugo leto spet pomerili na snegu na „stari" način in
SELE - ZGORNJ) KOT:
STROKOVNO PREDAVANJE O SADJARSTVU
#	v soboto 10. 3. 1984 ob 13. uri v društveni sobi nad Posojilnico v Šentjakobu v Rožu Prireditelji: Slovenska kmečka zveza v Celovcu, Kmečko gospodarska zadruga in Slovensko prosvetno društvo ,,Rož" oba iz Šentjakoba
v Rožu
#	v soboto 10. 3. 1984 ob 9. uri v sejni sobi Posojilnice v Škofičah Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah
Predavaitelj: inž. Franc Lombergar (Kmetijski zavod Maribor)
V slučaju slabega vremena bo predavanje preloženo na soboto 17. 3. ob istem času in na istem kraju.
ZMOTICE
ZAŠČITNA SREDSTVA ZA ŽITO IN KORUZO — GNOJENJE
četrtek 1. 3. 1984 ob 9.30 uri v gostilni Pranger v Zmotičah. Predavatelj: inž. Aleksander Kassl Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga na Brnci.
REBERCA
ORFF SEMINAR ZA DRUŽINE
od sobote 18. do nedelje 19. 2. 1984 v mladinskem centru na Reberci. Prireditelj Krščanska kulturna zveza.
tako ob smehu in prijetni družabnosti uživali lepote zime in tega kraja.
*
Tudi športno društvo Pliberk se pripravija na zimsko športno prireditev in v zvezi s tem zbira pokale za zmagovalce. Pristojni funkcionarji se
CELOVEC
Razstava olj in pastelov
akademika prof. FRANCETA MIHELIČA
je odprta do 24. feb. 1984, od ponedeljka do petka, od 13.00 do 16.30 ure v AULI SLOVE-NICI, Paulitschgasse 5-7
Prisrčno vabljeni!
vsekakor zelo prizadevajo, da bi prireditev dobro uspela in da bi bile nagrade za zmagovalce tudi lepe in privlačne. Ne moremo pa reči, da bi imeli za naš šport vsi razumevanje. Tako se je prejšnji teden v petek odbornik in velik prijatelj zimskega športa Valter Juvan podal preko meje na Ravne, da bi dobil kako darilo za načrtovano tekmo. Našel je dobrotnika v Nami na Ravnah, ki mu je podaril štiri lične pokale. Ves vesel se je podjetni Juvan vračal s temi pokali proti meji, v prepričanju, da bo to športno darilo, katerega cena je po uradni ugotovitvi znašala samo 307 šilingov, lahko odnesel preko
KONCERT
moškega okteta s Suhe in ansambla Korenika iz Šmihela
#	v nedeljo 26. 2. 1984 ob 14.30 uri v farni dvorani v Kotmari vasi Prireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi
#	v nedeljo 26. 2. 1984 ob 19.30 uri v dvorani pod cerkvijo v Šentilju Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju
V pozdrav bo zapel MePZ ,,Moj-oej" — Miro Kernjak
DUNAJ - 7. OKRAJ
Predstavitev antologije
AUFZEICHNUNGEN AUS KARNTBN
(sodobna slovenska proza iz Koroške v nemškem prevodu) v četrtek 16. 2. 1984 ob 20. uri v Ga-lerie-Cafe, LerchenfeldstraBe 9-11 Brala bosta: Janko Messner in Kristijan Močilnik
DUNAJSKI KROŽEK
v petek 17. februarja 1984 ob 19.0 uri v gostilni Weidinger Wien/Dunaj IV, Danhausergasse 3
Predavatelj: prof. dr. Janko Zerzer -Aktualna vprašanja kulturne politike na Koroškem
meje brez težav. Službujoči carinik pa je bil drugega mnenja in je hotel to darilo zacariniti. Valter Juvan pa, ki se je skliceval, da je dobil pokale podarjene, ni hotel plačati carine in posledica tega je bila, da je carinik pokale zaplenil in Juvan se je vrnil praznih rok domov. Vprašamo se, ali je carina res vedno tako stroga v svojih predpisih in ali bi se res vse podrlo, če bi pustila to darilce romati pač brez carine čez mejo. To skromno darilo v višini tristo šilingov gotovo ne bi spravilo naše republike in njenega ugleda iz ravnotežja. Tu gre končno le za dobre sosedske odnose med našima državama in ljudmi, ki živimo na tem obmejnem območju. Po drugi strani pa smo ja menda vsi veseli, če Jugoslovani odnesejo čim več kupljenih stvari preko meje iz Pliberka. Ta ubogi „pleh" pa vsekakor ne bi smel biti spotika.
DOB
Izredno lep sončen dan je bil prava sreča (če pomislimo, kako ga vreme lomi v Sarajevu) za smučarske tekmovalce tako v teku na daljavo kot tudi v smuku. Tako je minulo nedeljo požarna bramba iz Doba vabila na že tradicionalno smučarsko tekmo v Dobu, ki je bila dobro pripravljena za vse tiste, ki se radi merijo v hitrosti in znanju tega športa. Kot vsako leto, tako se je tudi letos zbralo veliko število (305) tekmovalcev od blizu in daleč, mladih in starejših, ki so nestrpno čakali na začetek tekem še bolj pa na uvrstitev posameznikov. Razumljivo je, da vsi ne morejo biti zmagovalci in da marsikateri s seboj in svojimi smučmi ni bil tako zadovoljen, kot si je prej želel in predstavljal. Tudi v športu je tako, da nisi vsak dan v dobri formi in da sreča nazadnje pokaže „figo". Mnogo gledalcev, ki so prišli iz raznih krajev je z zanimanjem gledalo tekmo in navijalo za posameznike. Tu in tam je marsikateri tekmovalec mislil, da bo prišel prej na cilj, če se malo vleže v sneg, vendar se je izkazalo, da pride preje do kraja na nogah kot pa na trebuhu ali na nasprotni strani. Vsekakor je bila prireditev uspešna za vse in se že sedaj veselimo druge zime, ko nam bo do-bovška požarna bramba spet pripravila tekmo, ki jo vsi radi gledamo in ki je postala domača, priljubljena zimska prireditev. Požarna bramba pa je poskrbela tudi za številne lepe pokale, ki so jih dala domača podjetja, Posojilnica in privatniki, da poplača s tem tudi ves trud in prizadevanja tistim, katerim je uspelo priti najprej na cilj. Veselih obrazov so zmagovalci odnesli od cilja — kjer je bila podelitev nagrad — svoje „trofeje" na domove in jih uvrstili med tiste iz prejšnjih let. Rezultate objavljamo na 8. strani.
CELOVEC
Koncert ..Koroška poje" — naša pesem In beseda
v nedeljo 11. 3. 1984 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu Nastopajo: MePZ ..Podjuna" iz Pliberka — MetPZ ..Rož" dz Šentjakoba v Rožu — MMZ slovenske gimnazije — MoPZ ..Radiše" — Obirski ženski oktet — MoPZ KUD ..Stane Žagar" iz Krope — MePZ „Rupa-Peč" iz Gorice
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
TINJE
Tečaj za čebelarke in čebelarje v soboto 18. 2. 1984 od 9.00 do 18.00 ure v Domu v Tinjah Predavatelja: prof. Janez Mihelič in dr. Jože Rihar od Zveze čebelarskih društev Slovenije
Tema: proizvodnja posebnih čebel-nih pridelkov. Nova čebelja bolezen ..valvaroza".
Prireditelj: Sodalitas — Katoliški dom prosvete
OBIRSKO
Pustno sankanje
v nedeljo 19. 2. 1984 ob 13. uri po Bohneči cesti
Razdelitev štartnih številk od 12. ure naprej
Prireditelj: Alpski klub Obir
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu vabi na
redni občni zbor
v nedeljo 19. 2. 1984 ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu
Slovensko prosvetno društvo .Radiše' vabi na
„tek na dolgo progo ob mesečini"
v soboto 18. 2. 1984 ob 19.30 uri pri startu in cilju v Dvorcu Prireditev bo Izvedena samo ob lepem vremenu. Tekli bomo 5 kilometrov
Slovensko prosvetno društvo .Dobrač' na Brnci vabi na odrsko predstavo Nikola Manzarija
„Naši ljubi otroci"
(komedij a v treh dej anj ih)
v soboto 25. 2. 1984, s pričetkom ob 19.30 uri v kulturnem domu na Brnci Nastopajo igralci domačega društva
Gimnastika za vsakogar
Prvo srečanje v sredo 22. 2. 1984 ob 19. uri v ljudski šoli na Obirskem
Pustni pies
v soboto 3. 3. 1984 ob 20. uri v Kovačevi gostilni na Obirskem Igrajo: Fantje izpod Obirja Šeme, pridite po nagrade!
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem
ŽELEZNA KAPLA
Strokovno predavanje o socialnem vprašanju
v ponedeljek, 27. 2. 1984 ob 9.30 uri v hotelu Obir v Železni Kapli Predava: dr. Roswitha Kuglitsch (Kmetijska zbornica)
Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Železni Kapli
OBIRSKO
Koncert
v soboto 25. 2. 1984 ob 19.30 uri pri Sriencu na Obirskem Nastopajo: MoPZ ..Kralj Matjaž" iz Libuč — Htanes Košutnik — Trio Oraže iz Borovelj — Obirski vižarji — Franci Pavlič, harmonika Po koncertu bodo zabavali obirski vižarji
Prireditelj: Alpski klub
ŽELEZNA KAPLA
Lutkovna predstava: ..Zvezdica Zaspanka"
v nedeljo 26. 2. 1984 ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli
Prireditelja: SPD ..Zarja" v Železni Kapli in SPD „Obir" na Obirskem
PLIBERK
Drama: ..Striptease" v nedeljo 19. 2. 1984 ob 19.30 uri v Posojilnici Pliberk
Prireditelj: KDZ Blato in KM Pliberk
Lutkovna predstava ..Račka"
—	v soboto 18. 2. 1984 ob 14. uri v ljudski šoli v Libučah Prireditelj: MoPZ ..Kralj Matjaž" iz Libuč
—	v soboto 18. 2. 1984 ob 16. uri v ljudski šoli v Vogrčah Prireditelj: Farna mladina v Vo-grčah
Gostuje lutkovna skupina KPD Šmihel
ROŽEK
Pustna prireditev s piesom
v soboto 25. 2. 1984 ob 20. uri v gostilni pri Kosi na Ravnah Prireditelj: KD ..Peter Markovič"
PLIBERK
Koncert
v okviru revije „Od Piiberka do Traberka"
v nedeljo 26. 2. 1984 ob 14.30 uri pri Schwarzlu v Pliberku Prireditelj: SPD ..Edinost" v Pliberku
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi
—	v nedeljo 19. 2. 1984 na ZIMSKI POHOD NA STOL
Zbirališče in odhod: ob 5. uri zjutraj z jugoslovanske strani mejnega prehoda na Ljubelju
—	v nedeljo 26. 2. 1984 na IZLET NA ZASNEŽENO BLEŠČEČO
Zbirališče in odhod: ob 7.30 uri od Polanca na Cemernici nad Šentjakobom v Rožu
Družabni večer SPD „Herman Velik" v znamenju fiitna
Minulo soboto smo imeli v Zgornjem Kotu prosvetaši SPD „Her-man Velik" družabni večer, v okviru katerega je član društva Zdravko Male predvajal serijo filmov o delovanju našega društva.
Pokazal je tradicionalno pustovanje na ..debeli" četrtek pri Len-čiji na Bajtišah. Ker je ta prireditev izjemno dobro obiskana in priljubljena, je bil ta del filma najdaljši. Tako smo vedno znova lahko občudovali lepe maske. Posebno zanimivo je bilo, ko se je morala vsaka ob polnoči odkriti. Pri marsikateri maškari smo morali ugotoviti, da pod krinko ni bi) tisti, ki smo si ga prej predstavljali. Najlepše maske so bile zmeraj nagrajene. Videli smo tudi ..hajcanje" na Florjanovo (pobiranje jajc in drugih dobrot). Zdravko nam je pokazal tudi marsikaterega koroškega originala, ki ga danes ni več med živimi. Prav tako smo si ogledali društvene izlete z pobrateno občino Škofjo Loko. Popeijal pa nas je tudi na morje, da smo si ogledali krst ladje za Kitajsko, ki je izplula iz tadjedelnice „3. maj" na Reki. Za marsikaterega je bila to novost, ker nikoli v življenju najbrž ne bo imel priložnosti, da si ogleda kaj takšnega. Prav nič manj zanimiv pa ni bi) film iz domačega koškega kraja. Videli smo mline, žage, ki jih morda naši otroci ne bodo več videli. Nič manj zanimive niso biie stare hiše in predvsem prelepa okolica z mogočno Košuto.
Zdravku Maleju čestitamo za uspeh teh amaterskih filmov in mu želimo še mnogo uspeha in mnogo svetlobe.
Nadja
PRIREDITVE
Gostovanje vrhunskega ansambla
,,Kvartet DO"
OBiRSKO:
V soboto, dne 4. februarja je pri Kovaču na Obirskem gostova) vrhunski vokaini ansambei Kvartet DO, ki ga sestavijajo čiani Sioven-skega okteta Daniio Čadež, Peter Ambrož, Tomaž Tozon in Peter Čare. Prijateiji iepega petja so že dobro uro pred začetkom koncerta zasedii zadnji kotiček gostiiniške dvorane, da bi v prazničnem razpo-toženju in v napetem vzdušju prisiuhniii iastnemu giasbenemu izro-čiiu ter nedosegijivi umetniški ravni pevcev, temu česar amaterski zbori ne morejo nuditi.
Navdušeni poslušalci so prišli tudi iz sosednjih in še bolj oddaljenih krajev, največ pa iz Sel, kjer je ljudska pevska kultura ohranjena še v najbolj nepokvarjeni obliki. Zbralo se je ljudi kot še na nobeni prireditvi SPD Obir poprej, s čimer je bilo potrjeno, da je pesem verjetno tudi še danes najbolj priljubljena oblika kulturnega udejstvovanja, sila, ki se — kot molitev — s ponavljanjem nikoli ne obrabi. Na Žalost nas ne spremlja več v taki meri kot nekoč, prav zato pa je morda želja po lepem petju razumljivejša. Kvartet DO je zapel petindvajset pesmi in se predstavil s skladbami v razponu od renesanse do današnjih dni. Slišati je bilo tudi vrsto pesmi tujih narodov. Žive naj vsi narodi... S tem slavnostnim večerom so se Obirčani hoteli oddolžiti spominu pesnika dr. Francema Prešerna, čigar stopetintrideseta obletnica smrti je bila 8. februarja (Zakaj Slovenci slavimo smrt velikih mož, ne pa njihovega rojstnega <ineva, kot npr. Američani, ki praz-
nujejo VVashingtona na njegov rojstni dan, 22. februarja, mi ni znano — morda pod vplivom Cerkve, kjer je za proglasitev nekega svetnika potrebna njegova smrt).
Koncert je bil enkraten užitek. Doživetje. Še Prešeren, ki je visel
SELE
nad štirimi pevci, se je s ponosom smehljal občinstvu in se čudil, da smo še in da nas je toliko, združenih v pesmi. Ni pa se mogel načuditi, ko je po koncertu Kvarteta DO, ki je očaral in omamil vse, začela polagoma prepevati cela dvorana. Upravičeno je dejal eden izmed Selanov: Takih birchavzov pa ni več, da bi cela cerkev pela!
Za SPD Obir je za začetek in konec spregovori! dr. L. Karničar, Danilo Čadež pa se je v imenu pevcev poslovil z besedami: Hvala, da smo prijatelji.
!k
Teden snežnih katastrof
V	minulem tednu smo doživljali v Avstriji in po Evropi takšne zimske vremenske razmere, da bodo prav gotovo našle vidno mesto v kronikah in da se bo o tem februarju 1984 bralo in govorilo tudi v poznejših rodovih.
V	tem snežnem kaosu, ki je predvsem prizadel Avstrijo, Švico, Ju-
gos avijo, je zgubilo življenje okrog 30 ljudi — nekaj jih je zasul P az, nekaj jih je zmrznilo. Samo v Avstriji smo zabeležili 13 smrtnih .	a Arlbergu je namedlo več metrov debelo plast snega. V
tzini nnsbrucka na Tirolskem na Axamer Lizum je plaz zahtevat kar pe smr n: žrtev in ogromno materialno škodo. Plazovi so bili tako močni a so porušili celo hiše. Na tisoče ljudi, predvsem turistom, je i o o rezanih od sveta, da niso mogli domov in obratno, da turisti niso mogli priti (v rezervirana) v po plazovih ogrožena področja, i hv	razmere so bile tudi v Jugoslaviji. Na TV ekranih smo
a °	snežne meteže na ZOI v Sarajevu, kjer je poleg sne-
ga pihal se veter z ogromno brzino do 220 km na uro. Zaradi teh razmer je prišel tudi ves program olimpijskih iger navzkriž.
Tudi Slovenija (severozahodni del) je minuli teden doživljala pravo katastrofo v obliki orkanskega vetra, ki je razdejal hiše, uničil precej gozdov, polomil daljnovode itd.
Veliko sreče pa smo imeli na Koroškem, kjer nas ta nadnaravna Ujma sploh ni prizadela, tako da nismo čutili tistih težav, s katerimi so !i konfrontirani naši najbližji sosedje v Sloveniji in severno naših P- Letošnji februar bodo naši zanamci v kronikah dejansko imeli zapisan kot mesec zimskih katastrof.
Smrt v snežnem plazu
V	soboto je v p/%ZK izpoj vr/;<2 fe/i^%?;s^o /^rzZno zJ/nja/ p/az. $ /b/Z-ZgMŠJ/ Z;*u/;en;e 77-/etnZ ;z(:%- C; poTnoč se ;e /čoZ*frt LAc/?-
.rfTM	s?%MC%r TJ.tcr OgrZz ?z r;Zg, L' je Zw;e/ srečo t; nesreč;, J,; j;
Aorove/j, težje poš^oJov^r; /M je M prežZve/ /-e/Z pe^e/. Preče; po/om/je 7#-/etnZ Po^ert LAc(?n;'g. .Srečo je nega je Parovn;'^ sprav;'/ na varne ;Sne/ tretjZ č/an s^ap/ne zf/exanr/er ;'n ;'s^a/ tretjega tovar/ša, ga pa n, Parovn;^ (20), /n ga ^ sreč; snežn; nase/. N/te/ je v c/o/Zno po pontoč p/az n/ Josege/.	Gors^Z reseva/cZ por/ vot/stvom Petre
V	soPoto so se tr/je tn/ae/Z ZzPase- SagnteZsira Zn ž%;;J<;r;7;erZj<x so Jo ne-n; tam; smačar;; povzpe/Z na 7922 Je/je oP 7 ar/ zjatraj s če/n;n:/ sve ntetrov vZsoPZ vrp SetZče severno naJ t;7Pan;Z ZsPa/Z ponesrečenca, venJai Se/am/. PrZ spasta v Jo/Zno se je zgo- Prež aspePa. Nas/er/njega Jne, v ne JZ/o. Prv; se je spastZ/ s s/načm; v Je/jo opo/Jne, pa se je reseva/cem /< t/o/Zno yl/exanJer ParovnZP. Po je v posrečZ/o najt;', po/ metra poJ sne varstva gozr/a čaPa/ na tovarZsa je gom, trap/o nesrečnega a/pZn/sta zas/Zsa/ grmenje Zn mZmo njega je z Wa/ter OgrZz je PZ/ č/an znane a/pZ
nZstZčne m/aJZnsPe sPapmc „DZe Cern sen". V reseva/n; aPcZj; je soJe/ova ta JZ Pe/ZPopter, PZ je prZpe/ja/ rese-va/ce na Praj nesreče.
OBJAVA
Po odloku Deželnega iotskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklite zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
vpisovanje v
1. razred 3-letne strokovne šole za ženske poklite in v 1-letno gospodinjsko šolo
do 29. februarja 1984.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni, tzpotnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 29. februarja 1984. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po teiefonu štev. 0 42 53 - 343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 6. julija. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
Tečaj za de!o v pisarnah
..Potrudila se bom v bodoče, uporabljati več slovenskih izrazov pri mojem delu v pisarni" je dejala Marica, Heidi pa je pritrdila, da je bilo učenje slovenskih strokovnih izrazov v pisarni ena najvažnejših točk enotedenskega tečaja za tajnice in tajnike, ki ga je pod vodstvom dr. Pavleta Apovnika priredi! Dom v Tinjah. 2e pred leti je ponujal dr. Apovnik ta tečaj, in 11 udeležencev, ki so se udeležili tega prvega tečaja je bilo prepričanih, da je potrebnih še več takšnih tečajev.
Saj imamo Slovenci premalo poklicno špecifične izobrazbe, oz. je dosedaj premalo upoštevana v raznih učnih načrtih. Pa sam tečaj seveda ni mogel zadovoljiti vsem potrebam in željam tečajnikov, saj so prišli iz različnih delovnih področij. Eni so bili iz odvetniških pisarn, drugi iz Posojilnic, tretji iz pisarn kulturnih oz. cerkvenih ustanov.
Udeleženci tega prvega slovenskega tečaja za uslužbence pisarn so bili seznanjeni s pravicami, ki jih imajo na delovnem mestu (predava! je Hans Dumpelnik, tajnik sindikata), o konfliktnih situacijah na delovnem mestu je govoril ravnatelj Franc Muller od celovškega centra za izobraževanje odraslih. Dr. Pavel Apovnik sam se je močno vključil v seminar: govoril je o odnosu tajnice-tajnika do strank in do šefa, vadil s tečajniki kako
je treba pisati slovenske vloge, razlagal kje dopuščajo sedanji avstrijski zakoni uporabo slovenskega jezika pred uradi, vadit pa je tudi pisanje zapisnikov.
Pri ravnatelju Mirku Sriencu so se tečajniki naučili številne strokovne izraze (npr. srajčke = Ktar-sichthullen), s. Regina Tolmajer jih je seznanjala z organizacijo pisarniškega dela, zdravnik dr. Franc
iščemo referenta (referentko) za deio v izvozu in uvozu
Pogoji: trgovska akademija (trgovska šola), znanje slovenščine, nemščine in angleščine in sposobnost samostojnega dela in nastopanja.
Piača: atraktivna.
Vloge pošljite na:
ELAN — Brnca, 9586 Brnca, Karntnerstr.-Koroška cesta 48 te!.: (0 42 57) 23 15
Wutti pa jim je predaval o poškodbah, ki sledijo iz napačne telesne drže v pisarnah. S vajami za knjigovodstvo je bil sključen krog praktičnih vaj, s katerimi so se uslužbenci pisarn izpopolnjevati. Pravijo, da so podobni tečaji, morda še bolj špecializirani, res potrebni.
v.
Umiranje gozdov in gospodarska škoda
Kdor se s sedežnico popelje na smu-^-artje na Peč (Dreilandereck) nad Pod-kioštrom in pri tem malce odpre oči, bo opazil sledečo sliko: na obeh straneh vlečnice se vrstijo številne smreke brez igel, s suhimi vejami in odmirajočimi debli.
Umiranje gozda postaja resničnost tudi v naši neposredni okolici. V Avstriji je dokazljivo poškodovanih že 200.000 hektarjev gozda. Na Predelskem ta delež znaša že skoraj polo-Vco. Pa tuj; v sosednji Sloveniji poročila govorijo o 25.000 hektarjih, nad^ 4000 hektarjev gozda pa je menila ze popolnoma uničenega.
Od sedemdesetih let naprej pozna-falct opazujejo dramatične poškodbe na jelkah, približno od leta 1980 na-Prej pa tudi na smrekah in listnatem , cvju. Bolj in bolj se potrjuje sum, ba tmamo opravka z zastrupitvijo gozdnega ekološkega sistema v velikem obsegu. Nihče več ne dvomi o vzrokih tega razvoja — onesnaževalo zraka predvsem z žveplovim oksi-°m, dušikovi oksidi in fotooksidanti, m le to npr. ozon.
Umtranje gozdov je resno znamenje ^ Propadanje doslej uravnanega *s!ed ekološkega sistema. Je po-'ca dolgoletnega nepremišljenega
obremenjevanja narave s strani industrijske družbe.
Kaj to pomeni za našo življenjsko kvaliteto, o tem ni potrebno veliko pisati. Smrad izpušnih plinov, dim tovarn, onesnažene reke in jezera, področja z zastrupljeno pitno vodo in poškodovano drevje opažamo v vedno pogostejših primerih sami.
Pozornost pa zahtevajo argumenti odgovornih politikov in menežerjev, zakaj ne uvedejo učinkovitih ukrepov proti uničevanju narave: po navadi navajajo ..gospodarske" razloge, kot da so zaščitne naprave predrage, da bi podjetja postala nekonkurenčna in — kako bi moglo biti drugače — da
bi bila ogrožena delovna mesta.
Po toČnejši analizi so ti argumenti seveda ravno z gospodarskega stališča prav tako kratkovidni kakor dolgoletna gospodarska politika današnje industrijske družbe sama. Poleg škode za naše zdravje in življenjsko kvaliteto povzroča brezobzirno ravnanje z naravo namreč tudi ogromno gospodarsko škodo. Posledice moramo z ogromnimi vsotami denarja blažiti bo to veljalo za
aeru gozda. Kot rečeno, je pri nas dokazljivo poškodovanih 200.000 hektarjev, novejše ocene pa govore celo o še enkrat tako
ze danes, še bolj pa naslednje generacije. Ostanimo pri pri:
so,		NO,
		
	kalor.elektrarne	
	drugi povzročitelji	3% H
	gospodinjstva	
		
V Avstriji izpuhti v zrak na ieto 440.000 (S02) ton žveplovega dioksida in 234.000 ton (NOx) dušikovega oksida.
visoki številki. V kolikor je to mogoče oceniti, znaša neposredna škoda samo za gozdno gospodarstvo letno 3 milijarde šilingov. 14 odstotkov celotnega izvoznega dohodka Avstrije prihaja iz prodaje lesa. V gozdnem gospodarstvu samem je zaposlenih 14.000 ljudi, 60.000 pa v lesni industriji. Za več kakor 200.000 v glavnem kmetov pomeni gozd bistven vir dohodka.
V pretežno gorati deželi, kakor je Avstrija, ima 22 odstotkov gozdne površine zaščitno funkcijo, na Tirolskem deloma do 50 odstotkov. Gozd ščiti pred snežnimi in zemeljskimi plazovi, gramozom, poplavami in od-plavljanjem zemlje. Pa tudi dolgoročna oskrba s čisto pitno vodo je odvisna od obstoja zdravih gozdov. Gozdovi absorbirajo znatne količine prahu, požirajo hrup in so velikega pomena za izenačevanje klime, se pravi ekstremnih toplotnih in vlažnostnih razlik.
Če torej upoštevamo vse to, potem vidimo, da opozorila branilcev okolja nikakor niso zasanjane zahteve nekih romantikov, temveč bi morale vznemiriti vsakega človeka s čutom za gospodarsko problematiko. Ali bodo turisti še hodili v deželo, če tam pe bodo več našli miru, čistega zraka in vode? Kaj bi pomenile resnejše klimatske spremembe npr. za dohodke v
Pet minut pred dvanajsto
kmetijstvu? Kakšne posledice bi občutile cele panoge gospodarstva, ki delajo z lesom, in kaj bi to pomenilo za veliko število delovnih mest? Od kod bi dobivali pitno vodo in s kakšnimi stroški, če bi je zaradi obolelih gozdov začelo resno primanjkovati?
Ta vprašanja bi morali postaviti odgovornim, kadar s takoimenovani-mi gospodarskimi argumenti zagovarjajo ekološki anarhizem in zavlačujejo učinkovite rešitve. Ni še povsem prepozno, je pa pet minut pred dvanajsto!
Jr. KrZstZj^r; /ictr/UnJer
Sočne jedi iz mletega mesa
TVg insekt „če ra</i de/atf f recepc/j/, . .
Tu se n/^d^r we /^v// ^^šen moš^/. Po navad/ sedijo v p/sarna/? t^d/ /e se^retar^e. One piše/o po nareka, so ž/v sponr/n za se/a, de^/e za vse, pač pr;$fo;ne za vse nekdanje ma/en-^ost/, ra/ii/o ze/o ve/Z^o časa in ^/ so za se/a zamadne zn naporne. Vse to /e žensko de-/o. ie^retar^a p/še, ^ar p še/ nareka;?, ^ar s/ on /zm/s/Z, ona de/a zn nared/, ^ar // on a^aže.
V časa, ^o /e y4/exander Dantas /preden /e posta/ p/sate//j de/a/ ^ot sekretar, /e /z/av//, da 7*odo ženske zga/i//e vso svo/o ženskost, ^o /<odo zače/e de/at/ v p/sarna/i. 7*a^rat so zenske Je/a/e namreč /e ^ot sažn/e. Danes pa so /astnost/, ^Z so ;z7z takrat /nte/e sažn/e, ve//av-
Poznate moške v recepciji ?
ne za se^retar^e; prz/ago<7/;zvosr, zčzs^refnost, točnost. Če /e per/e^tna, Tzo se zastopa/a /sto mnen/e ^ot se/. Prav v po^/Zca se^retar^e se ^aže, ^a^sno v/ogo ženska se danes zgra v po^/Zca,- namreč zsto, ^ot v patr/arZ?a/nem zagona.' sažn/a zn pomoč mos^ema /še/a/. Seveda to ve//a tad/ za mnogo do^rt/i ta^ozva-n:7z žens^zP po^//eev, ^ot so to npr. Tzo/nzs^a sestra, as/stent^a, a/z' pa npr. š/v///a,-k/ š/va to, kar sz /e vrkanskega zzmzs/z/ ok//kova/ec mo-de. V kratkem povedano, zenske de/a/o, kakor se v ang/eškem /mena/e, ,,/akoar".* vse to, kar /e treka nared/t/, z/a se /akko ared//o važ-ne/ša z/e/a. /ffoškema z/e/a pa astreza ang/eški .work**, kar /e prodakt/vno z/e/o. De/o, /zz zrna neposrez/ne reza/tate zn končno /e taz/z' aspe/ze.
V zaz/n;z7z /etzTz se prav pose/zno taz/z mošk/ /z a/ternatz'vnz7z zn /ev/k drogov potega/e/o za enakopravnost žensk. Kdo k/ pa že kote/ ve-/;at/ za konzervativnega a/ž pa ce/o staromod-nega. K/;ak tema ve/zkema govor/en/a „na-predn/k" mož, pa v praksz se vez/no dož/v//amo, z/a se taz/z on/ ne more/o, noče/o, z/zstanc/rat/ oz/ star/k k/Zše/ev.
kzcer pa se /e s/taac/;'a vsa; z/e/oma v to/zko spremenZ/a, z/a se zda/ govor/.- ,,/zomo nared///". Vprašam se pa /e, kz/o, če s//šz takšne ve/zke kesede /z ast kakšnega še/a, že m/s// na to, z/a ok/;'ak/;eno z/ot/čn/ ne ko nared// sam. Prav kar se t/če tak/k ma/enkostz kot v p/sarnak npr. t/pkan/e, kop/ran/e /tz/., ne z/e/a/o še// /pa na/ pr/z/e/o /z kakršnzkko/Z po/zt/čn/k kadrov/. ZVo, pa zas/ez/a/mo napre/.- če /e z/e/o v rez/a, še/ z/ok/ pokva/o, čeprav /o /e i'zpo/n//a po vse/ ver/etnost/ /e sekretarka v t/kem ozaz//a.
Zan/m/vo pr/ tem pa /e, z/a če z/e/o n/ oprav-//eno v rez/a, še/ ne ko s skromn/m nasmekom oz/govor// ,,/e že v rez/a", temveč se ko pr/to-žz/ naz/ raztresenost/o sekretarke.
Stcer se vez/no večkrat o naprez/n/k mošk/k s/zš/ argament, z/a koče/o, z/a taz/z kakšna ženska . . ., ampak sa/ v resn/ez' ženske same noče/o.
Pa taz/z to so prazne /raze, ker za ženske še vez/no ve//a, z/a,-
—	so točno oz/ . . . /n točno z/o ... na z/e-/ovnem mesta. A/ošk/, k/ se tega navoz/Z/a ne z/ržZ/o, so pač pre/šn/z večer k/// z/o/go v noč na terena. No, tz' teren/ so /a včas/k res ze/o zan/m/v/;
—	so vez/no nasme/ane, šarmantne /n kar /e posekno vazno — t/ke, če n/so ka/ vprašane.
—	so na/ko// pr///ak//ene takrat, če z/e/a/o mosk/m /se/om/ prav, a// pa vsa/ kakšno nasprotno /z/avo samo zasepeta/o. /Če kr/t/z/ra/o /asno /n nez/vom///vo, so pač /arz/e, emanre . . ./.
—	so napake, k/ /z'k z/e/a/o ženske samo sprz-čeva/o za n/eno z/e/ovno mora/o.
Pr/ mošk/k pa /e vez/no okratno.- on/ so pač v stresa /n tako se /zrn /akko przpetz kaka napaka. ka/ /e to č/oveško, a// ne/
Pako kz še /akko našteva// argamente, k/ ženske Še z/anes /posekno z/anes zaraz/Z poman/-kan/a z/e/a// s//z/o v to, z/a k/ kz/e posekno po-n/žne /n skromne. /Pa sa/ se to taz/z že ač//o v razn/k šo/ak za ženske pok/tce. A/orz/a še prema/o///, ker /e še vez/no takšn/k, k/ ne po-zak//o kr/t/z/rat/J
/n ker /e v č/ovekov/ narav/, z/a /e ra/e prz-//ak//en kot nepr///ak//en, pač /zkor/šča/mo ženske v tem sm/s/a. /z tega namreč taz/z Zz-ka/zt, z/a ženske, če že ne /zzZčno, potem pa vsa/ z/aševno k/o/atamo z kesez/am/, sa/ /z' neka/ časa nato /akko pr/nesemo šopek rož zn // potrz/zmo kako raz/z /o vs/ /mamo/
Paksne s/taac//e se pač z/a/o rešzt/ samo takrat, ko koz/o ženske premaga/e strak prež/ ve-/Zk/mZ še// /n mo/str/. Preka k/ kz/o poskas/t/, kako k/ reag/ra/ kak mošk/, če k/ kz/ z/o zaz/-n/ega /n še po vrka po kr/v/c/, skr/t/zZran /n neka/ časa nato k/ ma /sta oseka rek/a — „Zz/ravo tovar/š"/
tia
Mteto meso, ki ga kupimo pri mesarju, čimprej porabimo, ker se hitro pokvari. Naj-boij sočno je aii mešano mieto meso, v katerem je dei svinjine in de) govedine, aii pa mieto goveje meso, v katerem je 80 odstotkov mesa in 20 odstotkov maščobe. Meso iahko zmeijemo s strojčkom tudi sami, za mietje vzamemo meso, ki ni preveč pusto, iz mietega mesa pripravimo pikantno mešanico: dodamo star kruh, ki ga najprej namočimo v vodi, potem pa iztisnemo. Dodamo tudi jajca, začimbe in dišave. Potem pregnetemo mešanico z rokami, nikoii z mešainikom.
MLETi ZREZKi Z GOBAMi
Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 2 stari žem-)ji, 750 g mešanega mletega mesa, 2 srednje vetiki čebuti, 3 jajca, sol, poper, muškatni orešek, 50 g masla ali margarine; za omako: 375 g šampinjonov (ali pest suhih jurčkov), 200 g čebule, 'A litra sladke smetane, 2 žlički gorčice, sol, poper, 2 kisli kumarici (150 g).
Zemlji ostrgamo, da nam ostane samo sredica. Nato ju namočimo v malo vode, da se zmehčata. Mleto meso zmešamo z namočenima in ožetima žemljama, z drobno sesekljano čebulo in z jajci. Zmes solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreškom. Dobro pregnetemo, da dobimo gladko mesno testo. Z vlažnimi rokami oblikujemo iz zmesi dvanajst ploščatih zrezkov. V veliki ponvi segrejemo maslo ali margarino. Na vroči maščobi pečemo mlete zrezke z vsake strani 6 minut. Ko so pečeni, jih poberemo iz ponve, zložimo na pladenj, pokrijemo z aluminijevo folijo in postavimo na toplo. Za omako pripravimo gobe in čebulo. Sveže šampinjone narežemo na lističe. Če uporabimo suhe jurčke, pa jih 15 minut prej namočimo v malo mlačne vode, da se zmehčajo. Čebulo olupimo in narežemo na tanke obročke. Na maščobi, na kateri smo popekli zrezke, prepražimo sedaj čebulo in gobe (namočene jurčke iztisnemo, nato jih uporabimo kot sveže gobe). Ko se čebula zmehča, prilijemo sladko smetano. Omaka naj malo povre, potem ji primešamo gorčico, sol, sladkor in poper. V omako narežemo kisle kumarice. Zrezke damo v omako, pre-grejemo jih in tako ponudimo. Za prilogo pripravimo krompir v kosih, ki ga potresemo s sesekljanim peteršiljem, in zeleno solato.
MESNi CMOKi V OMAKi
Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 2 stari žemlji, 750 g mešanega mletega mesa, 2 čebuli,
3 jajca, sol, poper, muškatni orešek; za omako: 30 g masla ali margarine, 30 g moke, tri osminke mleka, sol, poper, 60 g kaper, 3 žličke limoninega soka aii belega vina, 2 rumenjaka, 4 žlice sladke smetane.
Žemlji ostrgamo, da odstranimo skorjo. Namočimo ju v vodi, da se zmehčata. Mleto meso zmehčamo. Mleto meso zmešamo z jajci, z ožetima žemljama, z drobno sesekljano čebulo, soljo, poprom in nastrganim muškatnim oreškom. Zamesimo v gladko zmes. Iz zmesi oblikujemo z mokrimi rokami 24 majhnih cmokov. V veliki kozici zavremo 2 litra vode. Solimo jo. V vodi kuhamo cmoke 10 minut, kuhamo jih na majhnem plamenu, da voda komaj vre. Ko so kuhani, jih poberemo iz vode in odcedimo. Posebej pripravimo omako: v kozici razpustimo maslo ali margarino. Dodamo moko, premešamo, prepražimo in zalijemo in s tremi osminkami vode, v kateri so se kuhati cmoki. Na majhnem plamenu kuhamo omako 10 minut, vmes jo večkrat premešamo. Dodamo kapre, solimo in popramo, po okusu malo sladkamo in dodamo limonin sok ali belo vino.
Razžvrkljamo smetano in rumenjake. Kozico z omako odstavimo s štedilnika, v omako zamešamo smetano in rumenjake. V omako damo nato kuhane cmoke. Kozico postavimo nazaj na štedilnik, cmoke in omako kuhamo na majhnem plamenu še 5 minut. Cmoke ponudimo s krompirjevim pirejem.
MLETi ZREZKi S SiROM
Za 4 osebe potrebujemo: 1 staro žemljo, 2 čebuli, 2 stroka česna, 400 g mlete govedine, 1 jajce, 1 izravnano žličko soli, poper, mleto papriko, pol žličke suhe bazilike, 150 g ovčjega sira (lahko pa vzamemo tudi topljeni sir v trikotnikih), 4 žlice olja, olive, polnjene s papriko.
Žemljo namočimo v vodi, da se zmehča. Potem jo stisnemo in zmehčamo z drobno sesekljano čebulo, s strtim česnom, z jajcem in z mletim mesom. Zgnetemo mesno mešanico, začinimo jo s soljo, poprom, baziliko in mleto papriko. Mleto meso tanko razvaljamo na vlažni deski, razrežemo ga na 8 enako velikih pravokotnikov. Na štirt pravokotnike damo po košček sira. Pokri jemo z drugimi 4 pravokotniki. Robove mesa stisnemo. V ponvi segrejemo olje. Zrezke pečemo pri srednji vročini toliko časa, da z obeh strani porjavijo. Okrasimo z olivami in ponudimo s krompirjevim pirejem in zeleno solato.
Kaj morate vedeti
Če ste kupili ribo, vendar je ne nameravati takoj uporabiti, jo zavijte v prtič, ki ste ga prej namočili v kisu, in postavite na hladno mesto v hladilnik.
O
Medeninaste predmete iahko očistimo tudi z domačim sredstvom. V ta namen uporabimo mešanico soli in kisa, vendar je uspešno nadomestilo za kis tudi nekaj kapljic limoninega soka.
*
Telefonske slušalke čistimo z vato, ki smo jo namočili v alkohol.
$
Kopalno kad, umivalnik ter ploščice v kopalnici in kuhinji lahko očistite z doma pripravljeno mešanico mila, raztopljenega v topli vodi in nekaj kapljic amonijaka.
Metle in omela so tudi potrebne čiščenja. Operite jih v milnici, nato pa izperite še v mlačni vodi.
*
Vaše lakirano pohištvo bo dobilo izre- ' den sijaj, če ga očistite s krpo, namočeno v mešanico lanenega olja ('A I),	'
alkohola ('A I) in terpentina (1 žlička).
0
Notranjosti vaze ne bo težko očistiti, če jo pred čiščenjem za dve uri napolnimo z mešanico soli, beljaka in kisa.
*
Glavnike in ščetke lahko lepo očistite, če jih pustite 15 minut v mlačni raztopini sode bikarbone (3 žličke sode bi-karbone na pol litra vode), potem pa izperete še pod tekočo vodo.
MESNt ZAViTEK
Za 4 osebe potrebujemo: 250 g moke, 20 g kvasa, eno osminko mleka, sol, 1 jajce, 30 g masla ali margarine, 50 g prekajene slanine, 2 čebuli, 250 g mletega mesa, 500 g zelja, poper, 1 rumenjak.
Moko damo v skledo, v sredini napravimo jamico. Zmešamo kvas in mlačno mleko, da se kvas raztopi. Kvašeno meso zlijemo v jamico, dodamo jajce, zmehčane maslo ali margarino in malo soli. Zamesimo testo, gnetemo ga toliko časa, da je voljno in gladko in da se v njem dvigujejo zračni; mehurji. Testo pokrijemo, skledo postavimo na toplo. Kvašeno testo naj vzhaja 20 minut. Medtem pripravimo nadev. Sesekljamo čebulo, slanino pa narežemo na majhne kocke. V kozici segrejemo maščobo, popečemo najprej slanino, nato dodamo čebulo in jo prepražimo, da postekleni. Dodamo mleto meso in tanko narezano zelje, premešamo in dobro prepražimo. Solimo in popramo, počakamo, da se ohladi. Vzhajano, kvašeno testo pregnetemo. Na pomokani deski ga razvaljamo v pravokotnik velikosti 30X40 cm. Na testo porazdelimo mesni nadev. Robove zavihamo, testo zvijemo v zvitek. Zvitek damo na namaščen pekač. Zvitek pokrijemo, pustimo ga, da vzhaja š& 20 minut. Potem ga premažemo z rumenjakom in damo pekač v pečico. Zvitek pečemo pri 180 stopinjah 30 do 40 minut.
Počakamo, da se malo ohladi, nato ga razrežemo in ponudimo za samostojno jed.
NARASTEK iZ MLETEGA MESA iN OHROVTA
Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavo ohrovta, so), 4 korenčke, šopek peteršilja, 600 g mletega mesa, 125 g skute, 1 žličko gorčice, 2* žlički paradižnikove mezge, poper, 150 g kisle smetane.
Zunanje tiste ohrovta odstranimo. Druge liste odluščimo od kocena. Oplaknemo jih pod vodo, nato jih kuhamo v soljeni vodr 1 minuto. Liste poberemo iz vode, odcedime jih. Korenje olupimo in grobo nastrgamo. Peteršilj dobro sesekljamo. Mleto meso zmešamo s skuto, gorčico, žličko paradižnikove mezge, s korenjem in s peteršiljem. Solime in popramo. Namastimo nepregorno posodo in jo obložimo s plastjo ohrovtovih listov. Na ohrovtove liste nalagamo izmenoma plasti mesa in plasti ohrovta. Posodo pokrijemo s plastjo alu-folije, ki jo tesno pritisnemo k robu, da se prilega. Posodo damo v pečico. Pri 200 stopinjah pečemo narastek 50 minut. Potem odstranimo folijo. Pri 225 stopinjah pečemo narastek še 10 minut, da porjavi. Pečeni narastek potresemo z enim nastrganim korenčkom. Kislo smetano zmešamo z žličko paradižnikove mezge, s soljo in poprom. Narastek ponudimo s krompirjem v kosih, s smetano si postreže vsak sam po okusu.
Kako negujemo nakit
Nakit je star ko človeštvo in izraža čisto oseben slog posameznika, ki se z njim krasi. Danes se nakit nosi vsak dan in ob vseh priložnostih. Če je pristen, je tudi drag, zato je treba plemenite kovine in lesketajoče se drage kamne negovati. Ni dovolj, če zasopete v svoj ljubljeni okras potem pa ga zdrgnete z mehko krpico! Posamezne drage kovine in kamni so med seboj preveč različni, da bi vsem zadostovala tako pičla skrb.
Vsak kos plemenitega nakita naj bi od časa do časa pregledal strokovnjak, ki ve, kaj takšne dragocenosti potrebujejo. Za prve ukrepe pa kajpada lahko poskrbite tudi doma. Preprost nakit iz zlata, srebra aii platine položite v skledico s prekuhano milnico, vanjo pa vlijte še curek salmiakovca. Vzemite staro zobno ščetko in z njo odstranite nesnago. Nakit nato sperite v čisti vodi, nazadnje pa ga potopite še v špirit. Posuši naj se na mehki platneni krpi. Gladke ploskve potem zleščite z mehko usnjeno krpico.
Drage kamne zleščite z mehko krpo iz tkanine, ki jo navlažite s čistim alkoholom. Hrbtno stran kamna skrtačite z mehko ščetko in milnico, vse skupaj splaknite in za nekaj časa položite v gorilni špirit, da bo odstranil ostanke mila in apnenca.
Kovina in kamni, ki pridejo v stik z milom ali s čistilnimi sredstvi, postanejo motni. Pri gospodinjskih opravilih nakit vedno odložite. Prav tako mu ne prija, če si ga nataknete na namazano kožo in če pride v stik z drugimi kozmetičnimi sredstvi. Sčasoma zaradi takšne nepazljivosti izgubi lesk.
Biserov nikar ljubosumno ne hranite v na-
kitni skrinjici, ker bodo lepi samo, če bodo od časa do časa na koži. Sicer pa jih skrbno varujte pred vsemi snovmi, ker so nadvse občutljivi.
Pristen nakit že dolgo ni več lepota, ki si jo privoščijo samo izbranci. Zenske imajo veselje z verižicami, zapestnicami, broškami, prstani, uhani... Če imate pristen nakit, imate dragocenost, ki je trajna, ne glede na to, ali je izdelana iz srebra, zlata ali platine, če je vanjo vdelanih več dragih kamnov, eden sam ali pa sploh nobeden. Še zmerom sodi med najbolj priljubljene dragocene kovine zlato, saj je s svojo barvo in leskom že na videz žlahtno. Zlato je zelo mehka kovina in jo je mogoče razvaljati v nadvse tanke lističe. Nekaj trše od zlata, a nadvse prožno je srebro, bela lesketajoča se kovina, ki se da imenitno zleščiti. Najtrša in tudi najredkejša draga kovina je platina, ki se sveti kot sivkast žamet ali ima celo modrikaste odtenke, zelo je prožna in približno za 30 odstotkov dražja od zlata.
Eden najdražjih kamnov je diamant — svetlo rumen ali pa modro belo sijoči kamen, kakršen je pač po kakovosti. Vrednost tega dragulja merijo glede na štiri C, začetnice štirih lastnosti, ki se jim v angleščini pravi: Colour, Cut, Čarat, Clarity, po slovensko pa barva, brušenje, teža, čistost. Surov diamant šele z brušenjem spremenijo v dragoceni briljant. K draguljem prištevajo tudi krvavo rdeči rubin, modri safir, smaragd, ki je glede na kakovost lahko svetlejšega ali temnejšega zelenega odtenka, modri akvamarin in opal, ki sije v mnogih žarečih barvah.
R A D ! O — TELEV!Z!JA
A V S T R t J A 1
PETEK, 17. !.: 8.45 Poročila — 8.50 ZOI 1984 — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Oskar — supermiš — 17.30 Dort Kihot — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30Mi — 19.00 Slike iz Avstrije— 19.30 čas v sliki— 19.55 ZOt 1984— hokej — 23.50 Poročila.
SOBOTA, 18. 2.: 8.45 Poročila — 8.50 ZOI 1984 — teki skoki, bob — 17.00 Risanje — slikanje — oblikovanje — 17.30 Peppino —
17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Corads — 19.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske — 19.30 čas v sliki — 19.50 ZOI 1984 — 20.15 Stavimo, da . . . — 22.05 ZOI 1984 — umetnostno drsanje — 0.00 Poročila.
NEOEUA, 19. 2.: 7.50 ZOI 1984 — tek, sia-lom, hokej — 16.30 Začarani vrt — 16 40 Risanka — 16.55 Gibanje je vse — 17.25 Hetmi — 17.30 Slike iz Avstrije — 17.55 ZOI 1984 Yves montand international — 22.35 Ob 85-letnici rojstva Ericha Kastnerja 22.50 Poročila.
PONEDEUEK. 28. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	šolska TV — 10.30 Kriminalka — 12.40 Predarlski gradbeni mojstri baroka — 13.00 'Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Stari hlapon — 17.50 Risanka — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Fauna Iberica — 18.30 Mi — 19.00 Sli-Re iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 'Ponedetjski šport — 21.45 Novi podnajemnik — 21.50 Kriminalka — 23.05 Poročila.
TOREK, 21. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 Za
predšolske otroke — 9.30 Angleščina — 10.00 šolska TV — 10.30 Kandy — 11.20 Zkalski umetniki s perutmi — 11.30 Pone-<ie!jski šport — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za 'ahko noč — 18.00 Peanuti — 18.30 Mi —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki 20.15 Argumenti — 21.45 Panorama — 2 šport — avstrijsko alpsko prvenstvo smučanju — 22.55 Poročila.
SREDA, 22. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 T pošaliti se je treba — 9.35 Francoščina 10.05 šolska TV — 10.35 Drevo — 11.15 Oi je klamote — 11.30 čebelica Maja — 1 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pisarna, sama — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avst
<n Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki 20.15 Canaris — 22.00 šport — avstrij roč'l^°	v smučanju — 22.20
ČETRTEK, 2!. 2.: 9.00 Poročila — 9.05
predšolske otroke — 9.30 Dežela in liu
-	10.00 šolska TV — 10.30 Ni časa za bežen — 11.50 Dva gospoda Dick in D
-	12.10 Panorama - 13.00 Uredništvo
17.00	Za predšoiske otroke — 17 25 Spoz vajmo nevarnosti - preprečujmo ne,n
-	17.30 Mandara - 17.55 Otrokom za lal
'''"s"" *	- 1810 Mi
" i* Avstrije in lužne Tirolske ^	* M15 Satanska žen
22.05 šport — avstrijsko alpsko prv Stvo v smučanju — 22.55 Poročiia.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 17. 2.: 16.25 ZOi 1984 — hokej — 19.23 Rekiama — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vse za en smeh — 21.10 Poiitika v petek — Deset pred deseto — 22.10 špionažni fiim
—	0.20 Poročita.
SOBOTA, 18. 2.: 14.35 Poiitika v petek — 15.35 Moram torej ven v mestece — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Po Avstriji
—	19.00 Traiier — 19.30 čas v siiki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika — 20.15 Kako je bito to takrat — 21.50 Sto mojstrovin
—	22.05 Kriminaika — 0.15 Poročiia.
NEDELJA, 19. 2,: 14.40 Ni časa za ijubezen
—	16.00 Koncert za oči in ušesa — 17.00 Spoznate meiodijo? 17.45 Potovanje okoii sveta — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Monte Watsh — 21.50 Dinastija — Denver-ski kian — 22.35 Maia nočna giasba — 23.40 Sto mojstrovin — 23.50 Poročiia.
PONEDEUEK, 20. 2.: 18.00 Znanje danes
—	18.30 Bonanza — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Ziati časi — 21.05 „Novi podnajemnik" — 21.10 šiiing — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Pot s škodo — 0.10 Poročiia.
TOREK, 21. 2.: 17.45 šoiska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.23 Rekiama — 19.30 čas v siiki — 20.15 Kviz v rdeče-beio-rdečem — 21.05 Daiias — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročiia.
SREDA, 22. 2.: 16.45 iz pariamenta — 18.00 Deieia in ijudje — 18.30 Bonanza — 19.30 čas v siiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.20 Odrski čar — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Tretja koiona — 23.45 Poročiia.
ČETRTEK, 2!. 2.: 16.30 iz pariamenta — 17.45 Tehnike iikovne umetnosti — 16.00 Po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Humoristična revija — 21.45 „Siamnati vdovec" — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 3our fixe z Woifgangom Krau-som — 23.20 Sto mojstrovin — 23.30 Poročiia.
ORF - KOROŠKi RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 17. 2.: 14.10 Obzornik — Domača imena — Veseio naokrog.
SOBOTA, 18. 2.: 9.00 Voščita.
NEDEUA, 19. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Voščita.
PONEDEUEK, 20. 2.: 14.10 Obzornik — Zborovska giasba.
TOREK, 21. 2.: 9.30 Popevke — 14.10 Obzornik — Jazz za vas.
SREDA, 22. 2.: 14.10 Obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše ietnike.
ČETRTEK, 25. 2.: Obzornik — Literarno-giasbena oddaja.
Potovanje po zahodni Evropi
Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na tradicionalno vsakoletno potovanje, tokrat na 15-dnevno potovanje po južnozahodni Ev-d°či-	Italije, Francije, Španije in Portugalske. Spored je sle-
1.	dan 24. 4.: Ob 6.00 uri zjutraj odhod iz Celovca — Videm — Pa-
dova — Verona (arena, letne igre) — Milano — Turin (polpenzion)
2.	dan 25. 4.: Turin (ogled) — Montegeneve — Grenoble — Valen-
ce — Avignon (polpenzion)
3.	dan 26. 4.: Avignon (ogled) — Pont du Gard (Rimski vodovod) —
Nimes (aimphiiteater) — Montpellier — Narbone — Carca-sonne (celo mesto en grad) — Toulouse — Tarues — Lurd (cel penzion)
4.	dan 27. 4.: Lurd (dopoldne obisk romarskega kraja, kosilo) —
Pau — Biarritz — San Sebastian — Bilbao — Burgos (polpenzion)
5.	dan 28. 4.: Burgos — Valladolid (ogled) — San Lorenco del Es-
corial (grad in samostan) — Madrid (polpenzion)
6.	dan 29. 4.: Madrid (ogled mesta) — Toledo (dobro ohranjeno zgo-
dovinsko špansko mesto) — Truillo — Merida (polpenzion)
7.	dan 30. 4.: Merida — Badajoz — Lizbona (ogled mesta, pol-
penzion)
8.	dan 1.5.: Lizbona (ponoven ogled mesta) — Sevilla (polpenzion)
9.	dan 2. 5.: Sevilla (ogled) — Antequera — Malaga — Torremolinos
(znana plaža) — popoldne prosto (polpenzion)
10. dan 3. 5.: Malaga — Motril — skozi Siero Nevado — Granada (slavno mesto, razvaline arabskega gradu, razne palače) — Murcia — Elche (največji park palm v Evropi, polpenzion)
11- dan 4. 5.: Elche — Alicante — Valencia (ogled mesta) — Tarra-gona (znano vino) — Barcelona (polpenzion)
12.	dan 5. 5.: Barcelona (ogled mesta) — izlet na Montserrait — Bar-
celona (polpenzion)
13.	dan 6. 5.: Barcelona — Perpignan — Arles — Marseille (ogled
mesta, polpenzion)
14 dan 7. 5.: Marseille — Nizza — Monaco (Casino) — San Remo — Savona — Genova (polpenzion)
15-dan 8. 5.: Genova — Tortona — Milano (dom, Skala) — Padova — Celovec.
Potujemo z udobnim Sienčnikovim avtobusom, šofer Hanzej Wutte. Cena je zelo ugodna, 15-dnevno potovanje z vso oskrbo šil. 7.700.— prosimo za pismene prijave na Zvezo koroških partizanov 9020 Celovec, Gasometergasse 10 ali po telefonu dopoldne 0 42 22 51 37 52, Popoldne 59 37 74.
LJUBLJANA
PETEK. 17. !.: 8.55 ZOI 84 Biatlon 4X7,5 km — 11.15 ZOI 84: Siaiom za ženske — 12.50 ZO! 84: Biation 4X7,5 km — 13.15 Propagandna oddaja — 13.20 ZO! 84: S!a!om za ženske — 14.30-45 ZO! 84: Bob štinsed — 17.05 Poročita — 17.10 Jazz na ekranu — 17.30 Modro po!etje — 18.00 Obzornik ijubijan-skega območja — 18.15 Risanka — 18.30 Oiimpijski pregied — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Marco Poio — 21.05 Ne prezrite — 21.20 španski baiet Maria Rosa — 21.40 Dnevnik — 21.55 Oiimpijski pregied — 22.15 Živeti kot vsi normaini !judje, jugosiovanski tiim.
SOBOTA, 18. 2.: 8.00 Poročiia — 8.05 Gtas-ba za cicibane — 8.25 Pedenjžep — 8.55 ZOi 84: smučarski teki 20 km, ženske — Hitrostno drsanje 10 km, moški — 12.20 Smučarski skoki 90 m — Hitrostno drsanje 10 km, moški — Bob štirised — 16.00 Poročiia — 16.05 Meseček, otroška serija — 16.35 V puščavi in goščavi, miadinska na-datjevanka — 17.25 čas, ki živi — 17.55 Ogenj in !ed (Lake Piacide) — 18.15 Risanka — 18.30 Oiimpijski pregied — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 ZOi 84: Umetnostno drsanje, ženske — 23.00 Olimpijski pregied — 23.20 Poročita. — 23.25 Liza.
NEDELJA, 19. 2.: 7.50 Poročita — 7.55 ZOt 84: Smučarski teki na 50 km, moški — 10.15 ZO! 84: Siaiom za moške — 12.15 Propagandna oddaja — 12.20 ZOi 84: Siaiom za moške — 13.45 ZO! 84: Smučarski teki na 50 km, moški — 17.00 Poročiia — 16.05 Modro poietje, ponovitev miadinske nanizanke — 16.35 6.25, oddaja za stik z gtedaici — 16.55 Živ žav — 17.40 živijo ponoči — 19.10 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 19.55 Zakijuček X)V. otimpijskih iger
—	20.35 šoferja, nadatjevanka — 21.25 Zr-caio tedna — 21.45 Poročiia.
PONEDELJEK, 20. 2.: 8.50 TV v šoti — 17.00
Poročita — 17.05 Mesečnik, otroška serija
—	17.35 Podravski obzornik — 18.00 Sktepni oiimpijski pregied — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Dva na izbiro — 20.55 Spoznano, neznano
—	21.55 Dnevnik.
TOREK, 21. 2.: 8.50 TV v šoti — 17.35 Poročiia — 17.40 Zbis: škatiica z godbo — 17.55 Fokart Portorož 83: Ansambia Rajko in Tine Rožanc — 18.25 Pomurski obzornik
—	18.40 Mati svet — 19.00 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Raskenovi, nadaijevanje in konec — 21.10 Mednarodna obzorja — 22.10 Dnevnik.
SREDA, 22. 2.: 8.50 TV v šoii — 18.00 Poročiia — 18.05 Ciciban, dober dan — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Sava — Reka, ki živijenje daje — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Con-rack — 21.40 Majhne skrivnosti vetikih kuharskih mojstrov — 21.45 Dnevnik — 21.55 Omizje.
ČETRTEK, 2$. 2.: 8.50 TV v šoii — 17.50 Poročita — 17.55 Odprava zetenega zmaja — 18.25 Cetjski obzornik — 18.40 Dete-gatska tribuna — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.05 Diamanti na nebu — 21.55 Dnevnik — 22.10 Thommy s pop show.
PRODAM AVTO!
MiTSUBiSHi CORDiA 1.6
Turbo 115 PS
8000 km po ugodni teni
)ntere:enti naj :e javijo v ured ništvu Stovenškego vernika tei.: [0 4i H) 54 0 42
Menjava denarja
Stanje v četrtek 16. februarja 1984
Za 100 din dobite	12.50	šii.
ZalOOdinpiačate	15.50	šii.
Za 100 tir dobite	1.11	šil.
Za 100 iir plačate	1.20	šil.
Za 100 mark dobite	695.00	šil.
Za100madrp)ačate	711.30	šii.
VESTNIK
izdajale)) [n zatoiniti: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
?020 Celovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 7020 Celovec, St.-Ruprechter-StroOe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42086 sindok a.
Uprava: 9020 Celovec, Gasometero. 10 tel. (0 42 22) 32 5 50.
Tisk: Založniško in tiskarska družba zo. j. Drava.Celovec-Borovlje.
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovensko prosvetno društvo .Rož" v Šentjakobu v Rožu vabijo na
VI. zimski pohod „Anhova peč"
V SPOMIN MA PADLE BORCE POD ARiHOVO PEČJO FEBRUARJA 194$
ki bo v nedeljo 4. marca 1984, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu.
1.	a) Smučarski tek — 3,5 km (1 krog) # otroci do 10 let (letniki 1974 in mlajši)
* dekleta do 16 let (1968—1973) a ženske do 30 let (1954—1967) W ženske nad 30 let (letniki 1953 in starejše)
b) Smučarski tek — 7 km (2 kroga) # fantje do 16 let (1973—1968) # moški do 30 let (1967—1954) # moški nad 30 let (1953 in starejši) # tekmovalna ženska in moška skupina
2.	Pohod za pešce od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke .Koče nad Arihovo pečjo" (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca.
ZiMSKi POHOD .ARiHOVA PEČ" bo izveden ob vsakem vremenu, v slučaju pomanjkanja snega bo samo pohod.
MESEC KNJIGE
VKNJtGARN!
,,Naša knjiga"
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5-7
Zagrabi priiožnost in si izberi knjigo. Po dva- a!i trikrat, četo štirikrat ceneje jo boš dobi!.
Vese) boš, ker si dobi) knjigo tako poceni, in veseiiii se bomo mi, ker smo pridobiti na prostoru.
Pohiti, dokier imaš še izbiro.
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
VSAKA KNJiGA PO ŠiL
Čiri) Cvetko, PESEM V SLOVENSKi PARTiZANSKi GLASBi
SLOVENSK) KOLEDAR 82
Lev Detela, DUHOVNi OGENJ NAJ VEČNO GOR)
Trstenjak, DA Bi BiLi Z NJiMi Kare! Čapek, DAŠENKA Bert Pribac, V KLJUNU GOLOBiCE Humpert Pribac, BRONAST) TOLKAČ V SVETU ZAČiMB iN DiŠAV John Holt, OTROCi iN NEUSPEH KAKO DA POSTANEM NOGOMETAŠ
Stane Dolanc, ZKJ tN SOCtALtSTiČNO SAMOUPRAVLJANJE
Mile Pavlin, V OGNJU iN SNEGU
Mihelič, JULiJSKE ALPE
Stanko Klinar, KARAVANKE (2. izdaja)
VODNiK PO TRANSVERZAL) KURiRJEV
Ft)R DiE RECHTE DER MiNDERHEiTEN
Peter Ficko, KAMNiŠKE )N SAViNJSKE ALPE
V. Feichter, BiOLOŠKO KMETOVANJE )N VRTNARJENJE
tvan Ribič, STOPiNJE V SNEGU
VSAKA KNJiGA PO ŠiL
Milan Basta, RAT JE SAVRŠEN SEDAM DANA KASNiJE
Dr. Steiner, KO SE POROČATA LJUBEZEN iN SEKS
Dragotin Kette, ŠiViLJA iN ŠKARJiCE
Lev Detela, POVOJN) SLOVENSK) PESNiKi )N PiSATELJi
Andre van Lysebet, UČiM SE JOGE
Branko Babič, LJUDJE iN BOJ) NA KOZARi
VSAKA KNJiGA PO ŠiL
O iZBOR SKLADB
O Elio Vittorini, RDEČi NAGELJ O Helmut Hart), KARNTEN - FRtULi - SLOVENiJA
O Hermann Schreiber, DiE VANDALEN
VSAKA KNJiGA PO ŠiL
*	R Bortner, DiE ERBEN ROMS
*	WELTWUNDER DER NATUR
*	Uršič, DOLiNA SOČE
*	Dr. B Spock, NEGA iN VZGOJA OTROKA
*	Kompas WANDERFOHRER
KNJiGE MED
ŠiL.
O Agata Christie, UMOR V ORiENT EKSPRESU	25.-
O Ernst Hohne, DAS GROSSE ALPENWANDERBUCH 35.-O SPLOSNi TEHNtŠKi SLOVAR i	50 -
16. sankarska tekma SPD Zarja...
Prvič smo letos Zarjevci oz. Kapeičani izvedii zaključno sankarsko tekmo za OBIR POKAL. Ze pred zimo smo se z ostaiimi tremi društvi zmeniti, da bo 16. sankarska tekma SPD Zarje, 12. februarja 1984, hkrati zaključna tekma za Pokai Obirja 1984. Minuto nedeljo je bito tako daieč. Tokrat smo imeti tudi z vremenom srečo, tako da so biii pogoji kar vsem prav.
Zgleda, da je bil tudi datum tekme posrečeno izbran, saj je prišlo k Ra-stočniku po štartne številke kar 117 sankašev in dodatno še 22 dvojic. Ta številka vzorno dokazuje priljubljenost prireditve in sankanja v naših krajih. Od naj mlajših do naj starejših udeležencev so se razdelili na 12 tekmovalnih skupin.
Proga sama ni bila preveč težka, saj se sanka po cesti, ki je po zaslugi Mozganovega Korija vedno tako strokovno splužena, da je vedno pripravljena za tekmo. Kot prirediteljem nam na njej skoraj ne preostane več dela. Temu pripomorejo tudi še Kokeževi v Koprivni.
Sicer pa je organizacija tekme bila res dobra in se je za to zahvaliti vsem, ki so pomagali bodisi na startu, v cilju, v pisarni, pri čaju in še kje. To zahvalo je treba izreči tudi številnim darovalcem pokalov, celotni naši športni sekciji, Slovenski
športni zvezi z Mirkom Kunčičem na čelu, ki je prišel pomagat z novo merilno napravo, ter merilcem časa.
REZULTATI
Športne sanke [: 1. Ošino Franc (SŠK Obir) 2.12.08, 2. Karničar Inge (AK Obir) 2.18.05, 5. Karničar Izidor (SŠK Obir) 2.23.81 športne sanke U: 1. Smrtnik Hanzi (SŠK Obir) 7.03.53, 2. UrschitzVVilli (SŠK Obir) 2.06.06, 3. Jung Josef (TVN Zel!) 2.06.77. Dvojice:
1.	Unterweger-Zivkovič 2.33.93, 2. Ošina M -OšinaW. 2.36.25, 3. Mikiau F-Mikiau A. 2 38.91 šoiarjit:1. Smrtnik Marko (SPD Obir) 3.20.23, 2. Schnitzler Siegfried (Volker-
markt) 4.44.98, 3. Schnitzier Manfred (Vol-kermarkt) 5.24.00 šolarji U: 1. Karničar Rudolf (SPD Obir) 2.56.52, 2. OšinaErhard (SPD Zarja) 3.01.25,3. Ošina Paul (SPD Zarja) 3.03.89. Mladinci: 1. Karničar Izidor (SŠK Obir), Z Ošina Franc (MK Obir) 2.48.21, 5. Hribar Milan jun. (SŠK Obir) 2 49.43. Splošna moški:	1. Karničar Joži
(SŠK Obir) 2.32.99, 2. Wutte Toni (TVN St. Marg.) 2.38.34, 3. Ošina Michael (SPD Zarja) 2.40.44 Starostna I: 1. Untervveger Friedl (ASKO Finkenstein) 2.29.68, 2. Novotny Erich (TVN St. Marg.) 2.34.56, 3 Mikiau Flori (SŠK Obir) 2.37.57 Starostna U: 1. Hrovat Stane (ŠK Jesenice) 2.54.62, 2. Wutte Thomas (TVN St. Marg.) 3.02.96, 3. Stane Josef (SPD Zarja) 3.06.56. šolarke: 1. Olip Diana (SPD Zarja) 3.03.24, 2. Mikiau Klaudija (SŠK Obir) 3.03.29, 3. Oraže Krista (SPD Zarja) 3.19.77. Mladinke: 1. Sadovnik Jožica (SPD Zarja) 3.26.64, 2. Smrtnik Marica (SPD Obir) 3.28.32, 3. šopar Ani (SPD Zarja) 3.32.63. Splošna ženske: 1. Karničar Inge (AK Obir) 2.57.64,
2.	Lučovnik Veronika (AK Obir) 3.00.21, 3. Stanove Karoline (Lobnik) 3.00.43.
. .. tudi zadnja tekma za „Pokal Obirja 1984'
Zgoraj omenjeno sankarsko tekmo SPD Obir smo letos že šestič vključili v tekmo za „Pokal Obirja", ki se je razvila v zelo pomembno sankarsko prireditev na spodnjem Koroškem. Tokrat je prvo tekmo priredil TVN v Šmarjeti, sledili sta tek-
mi na Obirsksm (SPD Obir) in v Lobniku (SSK Obir), nedeljska tekma v Lepeni pa je zaključila serijo.
Skupno je na 4 tekmah nastopilo 330 športnikov. Vsi tisti, ki so sodelovali na vseh štirih tekmah so dobili kombinacijske točke (izračunaval jih je izvrstno Franc Štern). Najboljše izmed njih smo nagradili z lepimi pokali, kolajnami in s priznanji.
REZULTATI
športne sanke ženske: 1. Mikiau Klavdija.
2.	Karničar Inge, 3. VVilhelmer Rosi. športne sanke I: 1. VVeratschnig Peter, 2. Hribar Milan, Z Mikiau Adi. športne sanke H.
1.	JungJosef, 2. Smrtnik Hanzi, 3. Uršič Wil!i. šolarke t: 1. Zura Doris, 2. Kogoj Ani,
3.	Haderlap Veronika, šolarke U:1. Mikiau Klavdija, 2. Olip Diana, 3. Žura Edith Mladinke: 1. Smrtnik Marica, 2. Wi!helmer Rosi, 3. Sadovnik Jožica. Zenske: 1. Karničar Inge, 2. Lučovnik Veronika, 3. Furjan Marija, šolarji h 1. Smrtnik Marko, 2. Brucknig Peter, 3. Potočnik Emil šolarji H: 1. Karničar Rudi, 2. Zivkovič Gunter, 3. Haderlap Jaki. Mladinci: 1. Hribar Milan, 2 Karničar Izidor, 3. Cuderman Mirko. Splošni moški:1. Wutte Toni, 2. Karničar Joži, 3. Smrtnik Hanzi. Seniorji [: 1. Jung Josef sen.,
2.	Novotny Erich, 3. Mikiau Flori. Seniorji H: 1 Wutte Thomas, 2. Zivkovič Engelbert, 3. StaneJosef.
Na koncu še enkrat zahvala vsem delavcem in udeležencem na 16. sankarski tekmi SPD Zarja in zaključni tekmi za OBIR POKAL povezana z vabilom za prihodnje leto.
M. Traunik
PISMA BRALCEV
Celovec ^narodnostno čist"?
Da koroški Slovenci, ki imajo stalno bivališče v Celovu, glavnem mestu Koroške, praktično niimajo niti najmanjših narodnostnih pravic, je splošno znano. Dvojezične ljudske šole v Celovcu ni in je po mnenju tistih, ki imajo oblast v rokah, tudi ne bo. Slovenci, ki živimo v Celovcu, svojega materinega jezika ne smemo in ne moremo uporabljati v javnem življenju in pri uradih, ki jih s svojimi davki sovzdržuj emo tudi mi.
Uradna avstrijska politika ne dovoljuje in odločno preprečuje, da bi se tako znotraj države kakor tudi v bilateralnih in mednarodnih odnosih poleg nemškega naziva Klageniurt uporabljalo tudi slovensko ime Celovec. Znani so primitivni in brutalni nastopi bolj in manj vidnih koroških in avstrijskih politikov v tej smeri.
Prav tako so tudi znani primeri, ko oblasti proti tistim, ki se drznejo v Celovcu pri javnih uradih zahtevati slovensko uradovanje, ukrepajo izredno živčno in nestrpno, če je treba celo z občutnimi kaznimi. Menda se to dogaja tudi v dogovoru z novim notranjim ministrom, ki je sicer znan kot demokratično nastrojen človek.
Desetletja po drugi svetovni vojni je politika navidezno narodnostno čistega Celovca uspevala. V zadnjem času pa se tudi Slovenci, ki živimo v Celovcu, vedno bolj zavedamo svojega porekla, postajamo bolj samozavestni in se povezujemo v boju za osnovne narodnostne pravice, med katere nedvomno spada jezikovna enakopravnost v šoli in pri uradih. V tem boju nas podpira celotna slovenska narodnostna skupnost, prav tako pa tudi čedalje več nemško govorečih Celovčanov.
Vemo, da bo ta borba težka in dolga, saj moramo računati s tem, da se bo „vzorna in demokratična" avstrijska politika do manjšin tudi še naprej posluževala vseh dovoljenih in nedovoljenih represalij, groženj in pritiskov. Toda ob vztrajni in premišljeni mobilizaciji demokratično mislečih bomo prej ali slej zanesljivo uspeli. Višjim in vodilnim celovškim, koroškim in avstrijskim politikom pa predlagamo, da bi enkrat morda le resno premislili o svojih ..demokratičnih" stališčih.
Slovenec iz Celovca (ki pa zaradi tega ni ..politično nevaren")
SAK na pripravah v Lipici
Pod vodstvom novega trenerja Franca Gostenčnika iz Raven na Koroškem se pripravijajo igraici Siovenskega atietskega kiuba na od-točiino vigredno prvenstvo v koroški iigi.
Z intenzivnim kondicijskim treningom in s številnimi tekmami proti dobrim nasprotnikom se resno pripravljajo na nove preizkušnje.
Že minulo nedeljo je moštvo SAK igralo v Opatiji proti močnemu moštvu SV Spittal (jesenski prvak druge avstrijske lige) in bilo poraženo le z 0:2. Jutri v soboto, ob zaključku enotedenskih priprav v Lipici se bosta obe moštvi pomerili še v
drugi tekmi.
Medtem je bila v torek v Lipici tudi tekma med slovenskim liga-šem Medvode in SAK, ki jo je Slovenski klub s 3:2 odtočil zase (gole za SAK: Martin Hobel 2 in Miha Kreutz). Včeraj četrtek (po zaključku redakcije) je na programu tekma proti Novi Gorici, danes, v petek, pa je nasprotnik SAK moštvo Slovan iz Ljubljane.
VVALLNER 24.
Na 70-m olimpijski skakalnici na Malem Polju pri Sarajevu sta se uveljavila favorita VVeiBflog in Matti Nykanen, medtem ko so se drugi dobri skakalci v prvi vrsti borili proti vetru, snegu in lastnim živcem. Zlato kolajno si je osvojil Jens VVeiBflog (NDR) z 214,2 točke (90 in 84 m), srebrno kolajno Matti Ny-kanen (Fin) 214.0 (91-84 m), bronasto pa Jari Puikonen (Fin) 212,8 (81,5-91.5 m), ki se je v drugem skoku najbolj stopnjeval.
Najboljši Avstrijec je bil Andreas Felder, 205,6 (84-87 m), na 6. mestu. Hanzi VVallner kot drugi najboljši Avstrijec se je uvrstil na 24. mesto (186.2 - 83-79). Primož Ulaga ni imel sreče in živčnemu pritisku ni bil kos, postal je le 57. Najboljši Jugoslovan je bil Vasja Bajc na 17. mestu.
JURE FRANKO - SREBRO
„Grenob!e je imel Killyja, Innsbruck Klammerja, mi pa imamo našega Jureta" je sporočila TANJUG po teleprinterju vsemu svetu, ko je v torek Slovenec Jure Franko osvojil prvo jugoslovansko kolajno na zimskih olimpijskih igrah. ..Srebro velja toliko kot zlato. Za nas vse. Veselja ni konec." tako se je nadaljevalo poročilo TANJUG-a. Navdušenje ob progi in v vsej Jugoslaviji je bilo nepopisno, ko je bilo gotovo, da se je Jure Franko, simpatični mladinec iz Nove Gorice, za Švicarjem Max Julenom uvrstil na drugem mestu v veleslalomski tekmi moških. Franko je bil najhitrejši v drugem teku in si s tem zagotovil srebrno kolajno. Bronasto je dosegel Andreas VVenzel. Nesrečen je bil Avstrijec Franz Gruber, ki je za 33 stotinke sekund zgrešil tretje mesto.
KRATKA ŠPORTNA VEST — KRATKA SP<
Skakalni talenti — DSG Rotschitzen je v Ročici pri Kotmari vasi organiziral prireditev za skakalne talente. Med njimi so bili tudi številni Obirčani, ki so dosegli lepe uvrstitve.
Rezultati Obirčanov: Robert Pasterk je na 10-m skakatnici zmagat v skupini otroci !. Stefan Rieder je zmagat v prvi skupini otrok na 20-m skakatnici. Pri šotarjih tt je bit Haratd Seabo drugi, pri šotarjih tt pa Friedrich Karničartretji.
Poka! Po$oji!nice Piiberk je na smučarski tekmi požarne brambe Dob pri Ptiberku dobita najboijša tekmovatka dneva mag. Erika Leitgeb iz Bistrice pri Piiberku. Na tej krajevno pomembni prireditvi je tekmovaio kar 305(!) športnikov. Najbotjši moški tekmovaiec je posta! spet Fric Gotavčnik iz $mihe!a pri Piiberku, ki si je že petič zaporedoma osvoji! nasiov „najbo!jši dneva".
Zmagovalci skuDin: Manueta Petek, Dr veša vas (mini l-dektice); Otiver Burkhardt, Šmihet pri P. (mini l-fantje); Aetxandra Pernat (mini H-dek!ice);NorbertLipusch, (mini ll-fantje); Elisabeth Obertautsch, §mi-
RTNA VEST — KRATKA ŠPORTNA
het (otroci l-dektice); Atexander Mak, Led (otroci t-fantje); Doris Dobnig, Dob (otroci tt-dektice); Werner Wriesnig, Nonča vas (otrocitt-tantje); Andrea Lipusch, Strpna vas (šotarke t); Johann Stuttschnig, Gre-binj (šotarji t); Andreja Bernig, Gonovece (šotarketl); Karet Taibet, Bistrica (§otarji tt); Bojana Kuschej, Šmihel (mtadinke); Gunther Marko, čirkovče (mtadinci); mag. Erika Leitgeb, Bistrica, najbotjša dneva (spiošni razred-ienske); Fric Gotavčnik, šmihet, najbotjši dneva (sptošni razred-mo-ški); Emmi Burkhardt, Šmihet (starostni razred !, ženske); Nantej Dovjak, Sete (Starostni razred t, moški); Franc Wriesnig (starostni razred!!, moški).
Zakomčan Pavel Erat je v Mottschachu bil najbotjši junior na 50-m skakatnici. Z 220,5 točk in s skokoma na 60,5 in 62 m (tretji najdatjši skok) je v skupni razvr-
dneva je bit mtadinec Erich Kreutzer (BSV Bteiberg) z 0,6 točke prednosti. V sptošnem razredu je zmagat domačin Alfred Groyer,
tarjih pa sta se Zahomčana Hannes Frank in Janko Zwitter uvrstita na 4. oz. 7. mestu. Po tekmi so biti imenovani koroški tekmovatci za sobotno avstrijsko šotorsko in mtadinsko skakatno prvenstvo v Schwar-zach- St. Veitu.
SMRTN!KOVA DRUGA
Regina Smrtnik (Slovenski športni k!ub Obir) je spet doseg!a dober re-zu!tat, čeprav vozi še!e prvo teto s-športnimi sankami. V Lendortu pri Spit-ta!u se je v nedeijo uvrstita v ženski skupini za Martino Theuer! (Compeda!), 5:18,10, na drugem mestu s časom 5:20,28. Najboijša dneva je posta!a koroška prvakinja Anti Bium (m!adin-ka), ki je na svoji domači progi do-segia odiičen čas: 5:09,49.
Slovenski aitletski klub vabi vse svoje navijače in prijatelje na
SAK ples
v soboto 18. 2. 1984 ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Pridite v čim večjem številu. Čakajo vas lepe nagrade, med drugim kar 6 parov smuči in večdnevno potovanje.
Za ples igra: Planinski sekstet.
Botj kot šport manjšina potrebuje teiesno kuituro
V petek 27. januarja je slovenski šport v Italiji svečano praznovat svoje uspehe v minuiem ietu. V teiovadnici, ki je sestavni dei goriškega kulturnega doma so biia podeijena priznanja najboijšim športnikom, ki so jih izbrali dopisniki Primorskega dnevnika in tržaškega Radia, ter odbor Zveze siovenskih športnih društev v Itaiiji (ZSSDI), manjšinske športne krovne organizacije.
O pomenu športa, ali pravilneje ..telesne kulture" za Slovence v Italiji je spregovoril zaslužni športni delavec Aldo Rupel, ki je med drugim dejal: ..Telesna kultura mora opravljati nalogo glasnika, ki ima večje možnosti, kot katera koli druga oblika delovanja ali ustvarjanja, da prodre v široke plasti pripadnikov večinskega naroda, ne le na področju, kjer slovenska skupnost živi, temveč tudi v širšem državnem prostoru".
Te besede strnjeno izražajo pomen, ki ga ima manjšinska telesna kultura navzven, v odnosu do javnosti. Pomen, ki ga ima znotraj manjšinske skupnosti je še bolj očiten: nuditi slovenski mladini možnost športnega udejstvovanja znotraj slovenskega okolja in z delom (in uspehi) krepiti samozavest v lastne sposobnoti.
TELESNA KULTURA — DEL
KULTURNEGA RAZVOJA
Telesna kultura je nedvomno bistveni dejavnik sodobnega družbenega življenja vsake skupnosti. Pomen,
ki ga ima za Slovence v Italiji je bogato dokumentiral ravno Aldo Rupel v svoji 200 straneh obsežni zgodovini telesne kulture v tem prostoru, ki je izšla leta 1981. Telesna kultura se je tu od vsega začetka postavljala kot bistveni del kulturnega razvoja narodne skupnosti, bolj kot zgolj tekmovanje. Slovenci v Trstu so skušali ustanoviti svojo organizacijo Sokola že leta 1869, a oblasti so jo dopustile šeie 1882; v Gorici 1887. Pred prvo svetovno vojno je Sokol na Primorskem štel 15 društev z nad 1.000 člani. Leta 1904 je nastalo tudi tržaško Planinsko društvo, Goriško pa sedem let pozneje. Tem področjem delovanja so pred vojno dodali še nogomet, kolesarstvo, streljanje, in celo letalstvo; Sokolu pa se je pridružil še Orel.
Po prvi svetovni vojni se je skušala slovenska telesna kultura reorganizirati, a fašizem je do leta 1927 onemogočil vsako organizirano delo. Ostalo je le balinanje na vasi, meščani pa so se lahko le med prijateljskimi planinskimi vzponi nemoteno pogo-
varjali v materinščini. Takoj po osvoboditvi je telesna kultura spet nastopila v organizirani obliki: že avgusta 1945 je nastala narodnostno mešana Zveza društev za telesno vzgojo, ki je do leta 1948 združevala 114 društev od Krmina do Kopra. Njena moč se je kazala zlasti na prvih povojnih proslavah prvega maja, ko je nastopilo 9.000 telovadcev pred 60.000 gledalci.
V ITALIJI: 2000 AKTIVNIH SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV
Mednarodni dogodki so povojno enotnost skrhali in organizacije, ki so se idejno naslanjale na tradicijo NOB so se po letu 1953 reorganizirale. Delovanje je tedaj potekalo pretežno preko skavtske in taborniške organizacije, preko šol in športnih odsekov prosvetnih društev. Leta 1958 je bil organiziran prvi športni dan, ki je pomenil prelomnico v ponovnem razvoju telesne kulture Slovencev v Italiji. V desetih letih se je ta pobuda tako razvila, da je preko 1.500 udeležencev tekmovalo v 70 disciplinah, v loku dveh mesecev. Na tej osnovi so športniki lahko organizirali leta 1965 spominski tek od Be-lopeških jezer do Bazovice. In na tej osnovi se je leta 1970 lahko osnovala Zveza slovenskih športnih društev v Italiji (ZSSDI), naslednica
Športnega združenja, ukinjenega leta 1927. ZSŠDI povezuje danes 31 športnih društev, izven nje pa jih deluje še 6. Po podatkih ZSŠDI vključuje zamejska telesna kultura 2.000 aktivnih športnikov od katerih polovica nima še 14. let. Posebej je vključenih v otroško telovadbo nad 1.000 otrok, obe planinski društvi imata skupaj 1.350 vpisanih, z drugimi oblikami rekreacije pta se redno ukvarja drugih 400 oseb. Skupno s 117 trenerji 'in 400 odborniki društev veže telesna kultura skoro 5.300 oseb. Najbolj razširjena panoga je odbojka (457 aktivnih), sledijo nogomet (390), smučanje (280), košarka (237), kotalkanje, itd.
Na nekaterih področjih (košarka, odbojka, smučanje) so razna društva združila najboljše igralce v vrhunsko ekipo, ki postane tako „uradni predstavnik Slovencev". Tak je primer košarkarske ekipe Jadran, ki se bori že tretje leto zapored za prestop v Italijansko državno B ligo in privablja v tržaško športno dvorano do 2.000 navijačev.
Morda daje najboljši prerez skozi slovensko telesno kulturo v Italiji prav omenjeno nagrajevanje. Priznanja so prejeli predstavnik ekipe Jadran, atlet, ki se ukvarjta z deseterobojem, mladi kotalkar, ki se je povzpel v državni vrh (podobna uspešna
ŽELEZNA KAPLA:
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB .OBIR" vabi na
PLES ŠPORTNIKOV,
kibovsoboto, 18. februarja 1984 ob 20. uri v hotelu Obir v Železni Kapli
ALU SCHIEBELEITERN 2-tig.
Ausstellungsstucke
10 mt. alt. Pr. 3.400.— jetzt 2.385.—-Lieferung frei H,aus. INTERAL-Leitern Ges.m.b.H.
(Tel.:052 22 - 26347)
Auslieferungslager
MUHLEN Tel. 0 35 86 - 269
panoga med Slovenci je namizni tenis); poleg treh atletov, so priznanja prejeli še trije športni delavci. Pred nagrajevanjem, pa so se gostom (med njimi predstavniki italijanske deželne športne zveze in one iz SR Slovenije) predstavili še miadi s pevskim zborom in z izraznim plesom. Sporočilo je jasno: mesto telesne kulture je med kulturo in umetnostjo.
Pavel Stranj, Trst