štev. 160.
O UubUanl. v soboto, dne 15. lulijn 1905.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 11 en mesec „ » 270
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ „ 1*70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inseratl:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah Si. 2 (vhod ?«
_ dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi se
aie vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
UsenemšKi smotri.
Tisečletna zgodovina gospodarskega boja med Slovani in Nemci je zgodovina neprestanega prodiranja od nemške strani. Izračunali smo, da je v času od 1. 800. do 1800. izgubilo avstrijsko S 1 o -vanstvo v tej gospodarski borbi okoli 98500 kvadratnilj kilometrov zemlje.
Naš račun je sestavljen na podlagi starih pisateljev in sedanjih narodopisnih zemljevidov. A veliko večja je še naša izguba v denarnem oziru, ker danes je ban-č n i kapital tako razdeljen, da ga imajo Nemci v rokah celih 80 odstotkov. Torej velika večina velikokapitalističnega dobička prihaja v nemške roke, Slovani so pri tem za služabnike, ki raznašajo pošto in papirje za beraške plače.
V teku teh tisoč let so avstrijski Slovani izgubili na leto povprek po 98 kvadratnih kilometrov z e m 1 j e. To je strašna izguba. In od leta 1800. dalje smo zopet izgubili silno veliko.
In zakaj ?
Zato, ker smo Slovani mehki in zaupljivi, ker se vedno med seboj prepiramo, ker je med nami vedno nekaj ljudi, ki zatirajo svoje brate, zato, da si s pomočjo Nemcev pridobe boljše službe in dohodke, a kar je poštenih Slovanov, se dobe med njimi vedno ljudje, ki se dajo od plačanih izdajic huj-skati, da se med seboj pobijajo. To je vzrok teh groznih izgub slovanskih na posesti in na denarju.
A mi hočemo razviti danes sliko v e -lenemškega načrta, ki kaže, kako si prizadeva nam nasprotni nemški tabor, da se razširi čez naše zemlje in slovanski rod izkorenini, in zavlada preko naših dežela mogočna nemška svetovna nadvlada proti Vzhodu in Jugu.
Na avstrijskih tleh z Benečijo vred so izgubili Slovani proti Nemcem v teku teh tisoč let okoli 110.000 kvadratnih kilometrov zemlje. To je poprek na leto čez sto kvadratnih km!
A nemški načrti so dalekosežni, in čimbolj rasle njihova moč, tem dalj^.s^ffltt&ji-hove želje. Izšla je ravnokar-'ruska-4?njlgk dr. Verguna, ki to napredovanje Nemcev statistično dokazuje,*)
Viljem II. je bil v svojem govoru v Ahenu 1. 1902. rekel, da stremi nemška država po svetovni vladi — „Weltimperium". Da hočejo celo Avstrijo spraviti pod pruskega vladarja, to so že naši Vsenemci dovolj dostikrat povedali, a Nemci prištevajo sebi tudi že Švico, Belgijo in Holandsko, in v Danijelovi geografiji se šteje vse nekdanje poljsko kraljestvo že pod „Deutsch1and", z imenom južno - vzhodna Prusija ali »Nova Nemčija". Najnovejši nemški pisatelji zahtevajo že, da se morajo Nemci polastiti vseh dežela nekdanjih Gotov in da je njihova vsa zemlja od Karpatov do Kavkaza. Straus pa celo severno Italijo imenuje „das
verwalschte Deutschland", ki se mora zopet ponemčiti. Vse te dežele se morajo najprej zvezati z močno carinsko pogodbo, ki naj gospodarsko uniči Anglijo in Francijo, in iz te gospodarske sile naj nastane potem politična edina moč. Nedavno je izšla celo knjiga z naslovom „Nemške zahteve glede na turško dedščino", v kateri se naravnost zahteva, da morajo dobiti Nemci vse dežele nazaj, ki so jih kdaj „osvojili" nemški križarji v srednjem veku, in to ni nič manj, kakor ves balkanski polotok, Mala Azija, Sirija in Palestina. Ia slednjič imajo Nemci seveda pravico do Kitajske, do Maroka, do Afrike in, da se preveč ne zamudimo, recimo kratko,— do vsega sveta.
Antropološka znanost, ki stoji sedaj še pod vplivom darvinizma, služi Vsenemcem, da dokazujejo, da je ravno nemško pleme, po svojih telesnih in dušnih vrlinah poklicano k svetovni vladi. To je baje najpopolnejši tip človeški, pravi ^gosposki narod", poklican, da si podvrže vse druge „manj vredne narode". Zato se ne smemo preveč čuditi vratislavskemu profesorju
<*) D. N. Vergun: Nemecky „Drang nach Osten" v cifrah in faktah S kartoju nemeekih zahvatov na slavjanskoj zemlje Vena, 1905. Cena 2 K.
Pareu, ki je izdal zemljepis bodoče Nem-čijei;v katerem so Nemčiji prištete že AvJtro-Ogrska, Rumunija, Srbija in Bolgarija. Ia Mommsen je popisal stare Rimljane z namenom, da poda Nemcem zgled krutih in mogočnih osvojiteljev sveta, primerjajoč Cezarja z Bismarkom in starorimsko državo s sedanjo Nemčijo, in Nemcem je ta učenjak oholo svetoval, da naj s silo vtepejo nemško „višjo kulturo" v „bedaste češke butice". Dunajski arheolog Rohrman pa v svojih predavanjih o grški zgodovini dela sledeče paralele: Atene so Berolin, Sparta
—	Dunaj, Perzija — Rusija, Temistoklej — Bismark, Darij — ruski car, Darijev skitski pohod — mandžurska ekspedicija in grško -perzijske vojske so podoba prihodnje vojske med Nemčijo in Rusijo.
Na tem stališču stoje tudi nemški socialni demokratje^kot pravi darvinisti. Marx in Lassalle sta sanjala da bosta doživela čas, ko bo Nemčija vzela Turčijo in bodo nemški polki stali ob Bosporu. O slovanskih narodih pa so rekli socialni demokratje že takrat, da so samo gnoj za nemško setev'; Marx pravi, da imajo Slovani samo to pravico, da se asimilirajo velikim kulturnim narodom. Zaradi tega so se ž njim sprli ruski socialisti, zlasti Hercen in Bakunin. Nemški modroslovni zgodovinar Paulsen pa pravi, da je nemška omika
—	omika človeštva, govori o nemški ,vse-pričujočnosti" in vzklika : „Naš jezik bo vladal svetu !
Viljem II. je dejal 1. 1904 , da mora postati Nemčija tako močna, kakor stara rimska država, in kakor se je reklo nekdaj: Civis Romanus sum — jaz sem rimski državljan — tako se naj odslej reče : Jaz sem nemški državljan ! In kako se naj to doseže?„Najprej tiho, v skriv nem delu, potem pa kot izvoljeno božje orodje !" Kaj si misli nemški cesar, ko govori o »tihem, skrivnem delu", nam v Av striji ni več tajno . . .
O Angležih pravijo, da si pridobivajo svet s promogom in parom, Nemci pa z železom in z elektriko. Da, z železom. Fe
lix Jahn peva Nemcem v pesmi »Thors
Hammerwurf,r:
Thor stand am Mitternacht-Ende der Welt,
die Streitaxt warf er, die schwere: „So vveit der sausende Hammer fallt, sind mein das Land — und die Meere !" Und so flog der Hammer aus seiner Hand,
flog iibei die ganze Erde, fiel nieder am fernsten Siidens Strand, dann alles sein Eigen werde. Seitdem ist's freudig Germanen-r e c h t
mit dem Hammer Land zu erwerben: Wir sindvon desHammer-
gottes Geschlecht und wollen sein \Veltreich e r b e n !
Sinovi „železnega boga", ki imajo pravico, da se z bojno sekiro in z železnim kladivom polaste vsega sveta in potlačijo in poteptajo suženjske narode, ki so le gnoj za njihovo njivo. To je politična morala vsenemštva!
In Slovani sami plačujejo svoje rablje. Nemški izvoz v Rusijo in na Balkan znaša letnih 1022 milijonov mark, in od državnega dolga teh držav imajo Nemci dobro tretjino v rokah. Slovanov štejejo sicer 150 milijonov, med tem, ko je Nemcev le 89 milijonov, a ravno v narodni borbi se vidi, da ne odločuje število, ampak kakovost ljudi. Zaostala je Rusija s svojo grozno absolutistično vlado, ki ubija duha in tlači ljudstvo k tlom, zaostali so avstrijski Slovani, ker nimajo sredstev za izobrazbo in je dosedanji zistem zadrževal njihov gospodarski prospeh.
Tu se morajo zastaviti nore sile. Nekaj železa mora priti tudi v slovanske mišice. Te mehke duše, sanjave in neodločne se morajo navaditi strogega mišljenja in jasnega računanja. Slovanske roke, vajene le mirnega pluga morajo vihteti tudi kladiva in sekire in krotiti jeklene stroje. Ko bodo Slovani gospodarsko stali na taki višini, kakor Nemci, tedaj pride še le v poštev njihovo število.
LISTEK.
Prijetni spomini.
Spisal V. K.
Konec šolskega leta mi vzbuja radostne spomine iz stare, že zdavnaj podrte gimnazije za hrbtom blagega Vodnika. Prav je imel prebrisani umetnik, da ga ni postavil s čelom proti poslopju; tako je gospod Ba-lant vsaj laglje pregledal in preslišal razne porednosti neugnanih nagajivcev.
Nam sta bili že od nekdaj slovenska in nemška „ura" nekaj prijetnega, idiličnega, skoro zabavnega. V tem blaženem času smo se vsaj nekoliko odpočili od svojih težav in križev in oddahnil se je slehern dijak, sicer preobložen kakor tovorni mulec.
Slovensko smo imeli ob torkih in petkih od desetih do enajstih. Teh uric smo se vsi Veselili, ker se nam zanje ni bilo treba posebno pripravljati, bodisi že, da nam je naklonila sreča tako dobre profesorje, ali pa da smo „že tako vse znali." Celo čas pred slovenskim poukom se nam je zdel prijeten.
Vsi smo hvalili Boga, kedar se je take dni bližal kazavec na sloveči „Perferčevi"
čebulici rimski desetici. Marsikdo je potlačil grškega »Prijatelja" v skrivnostne globine hlačnega žepa, dasi je resni in strogi profesor še vedno mahal s Homerjem po zraku za katedrom kakor bi oponašal Ahila ali Hektorja pred Trojo.
Ta trenutek pa zazvoni priljubljeno znamenje šolskega zvonca. To je veselje! To je izprememba! Kako ti kar noge dvigajo ti zvoki, kar poskočit bi — toda vztrajni profesor še vedno čepi na svojem prestolu in se ne meni za dolgočasne obraze in kisle poglede svojih ljubljencev, dokler ni dovršen poslednji heksameter dolgega odstavka. Naposled se pa le vzdigne, pove „do kam" je za prihodnjič in odide.
Kdor je lačen in premore vsaj dva krajcarja, hiti doli k hišniku po kruha in se kmalu vrne v veseli nadi, da bo v meduri kaj zabave. Vesel smeh in kričanje je slišati na vseh koncih in krajih, le eden je miren in tih in sam zase. Lejte ga tam v četrti klopi leve vrste nadobudnega učenjaka z modro nagubanim obrazom. Kako moško sedi, v svesti si svoje redke imenit-nosti! Težko in trdo svojo glavo opira z levico, z desnico pa si gladi svoj novi „pruštah". Mladenič je doma s Štajerskega,
ime pa mu je Cukec. Nomen est omen. Le poglejte ga, kako čukasto meži izza svojih debelih »špeglov"! Pod topim nosom mu že poganjajo črne kocine, trde in močne kakor žima starega konja.
Mirno sedi Čukec v svoji klopi in nekam prežimo gleda proti šolski deski, koder se bahata „Perferc" in Komar s svojim matematičnim talentkom. Miroljubno vedenjeČukca pa draži bližnjega soseda Smojko.
Takoj jame reveža natezati in zbadati s prijaznostrupenim jezikom.
„Lejte no Čukca, Čukca! Nov pruštah ima. Jej, kako je vendar lep! Ti presneti Čukec ti! Hm, pa to vendar ni prav, mati te imajo tako radi, da ti kupujejo tako paradno obleko, ti se pa nič ne učiš in vselej prav žalostno čukaš, kadar si vprašan. Ali je to hvaležnost? Ali je to lepo? Sram te bodi! Oh, pa res!"
Približajo se tovariši in vsi pritegnejo Smojki.
»Kaj bo, kaj bo!" se oglašajo zaporedoma. „Kaj poreko mati, ko pritreseš dvojko domov? To bo jok in škripanje z zobmi!"
„Nič", se oglasi zopet Smojka, „šibo naj vzamejo v roko, šibo! Kdor ne uboga, ga
tepe nadloga. Viž, zakaj me nisi poslušal ia se nisi učil?"
„Saj sem se!" se brani Čukec precej malodušno. „Kaj boš govoril, ločanska smojka!"
Poredni tovariši posedejo bližnje klopi okoli nesrečnega Čukca, ki v zadregi ne ve, kam bi pogledal. Kakor zatoženec sedi klavrno in ponižno. Izven šole ne občuje z nobenim sošolcem; to se maščuje. V šoli ne da nikomur nič prepisati in ne prišepetava nikomur; tudi to vpije po maščevanju. Tako vsaj mislijo součenci, ki so si ga izbrali za „obiectum foppabile."
„Tiho, Čukec!" pritisne zdaj še Zmago-slav zdaj za njim. .Kaj ti je rekel latinski profesor? Ali te ni grajal: Mmm! Schon wieder nicht zusammengestellt? Nichtdichten! Uebersetzen, iibersetzen, Sie Lectionenfanger, mmm ... Pa ti jo je pripečatil, kaj?"
Čukec je v hudih škripcih. Zdaj ga vleče kdo za pruštah, zdaj ga potegne drugi za rokav. Da bi se bolje branil, vstane in vzravna svoje pokvečene ude. Med glasnim smehom in neznanskim veseljem maha okoli sebe. Prav nič se ne zmeni, da se mu valjajo že vse šolske knjige pod klopjo, nič ne mara
Tedenski pregled.
V	nedeljo se je vršilo pri Devici Mariji v Polju blagoslovljenje društvene zastave kar najbolj slovesno. Pri slavnosti je bilo navzočih okoli 3000 ljudij, med njimi 51) društev. Nova, krasna zastava se je pobratila s 14 tuiimi zastavami Dopoldne pa je zborovalo v poljskem »Društvenem somu" približno 500 zastopnikov raznih delavskih društev na Slovenskem. — Za uravnavo Sore je dovolilo ministrstvo petdeset odstotni državni prispevek po prizadevanju poslanca Povšeta. — Kranjski fantje, ki so imeli sila naporne vaje ob k oroško - laški meji so pokazali, da so še vedno čvrsti in trdni; nihče ni omagal. Poveljujoči general je oddelek pohvalil. Stotniku Bryda in nadporočniku \Vohlmann-u je moštvo iz hvaležnosti v Bovcu napravilo pod-oknico. — Vihar je 3. t. m. v Brežicah in Kozjem porušil 10 hiš in prevrnil skoro vse kozolce. — Mesto Guanajata v Meksiki je porušeno, ker se je nad njim utrgal oblak Tisoč ljudij je utonilo. —
V	evropskih mestih je letos bolj vroče, kot v tropičnih krajih. — V Trstu so zdravniki dokazali, da so dotični, ki so umrli vsled solnčarice, zavžili preveč opojnih pijač. — V rudniku »Borussia" na Vestfalskem je izbruhnil požar. Mrtvih je 39 rudarjev. — Liberalna manjšina rimskega občinskega sveta hoče obstruirati. — Za gibanje „Proč od Rima" hoče v Avstrijo poslati to leto Gustav Adol-fovo društvo 442.000 mark. — Francoska zbornica je sprejela zakon o starostni preskrbi delavcev. —
V	Litomeržice je prišel vdovec Julij John s svojimi štirimi otročiči k vojaškim vajam. Dali so mu dopust. Pri koncertu pevskih društev v »Svicariji" so ugledno-narodne rodbine pridno nemško brbljale. Tudi po ljubljanskih šetališčih je nemškega kramljanja vedno več! — Katoliški centrum na Bavarskem si je pri volitvah za deželni zbor priboril dvetretjinsko večino. — Te dni se je vršila pred tukajšjim deželnim sodiščem obravnava proti viso-košolcema Svetku in Vodebu. Tožilo ju je državno pravdništvo, češ, da sta poškodovala kadeta Ma-litsch-a. Obtoženca sta bila po dolgi obravnavi oproščena.' — Italijanski konzul v New Torku naznanja laškemu ministrstvu, da je odpotoval v Italijo anarhist Sante Barbieri, ki je določen, da umori kralja
Rusija. Mornarje, ki so bili na uporni ladji »Potemkin" so prebivalci Konštance obdarili z denarjem in živili. Na ladji je bilo 700 mož. Pobegnili bodo lahko v Ameriko ali v Švico, ker so si baje razdelili precejšen del bogate blagajne. Rusija zahteva, naj izroči Rumunija po pogodbi uporne mornarje, ker so krivi več hudodelstev. Na Potem-kinu je bilo 24 častnikov. Poveljnik Nevpočev in Goliko sta bila umoijena, — V Varšavi je pristopilo h katoličanstvu 1500 oseb. — Ko so hoteli v Libavi izvršiti smrtno obsodbo nad 23 mornarji, ki so bili obsojeni na smrt vsled upornosti, so se vojaki uprli in postrelili 12 častnikov. —
V	o j s k a. Položaj Lioevičev je čimdalje slabši, ker se tudi med njegovimi vojaki širi upornost. Razburil jih je upor črnomorskih vojakov. Če se spopadejo prednje čete z Japonci, se kar udajo, ne da bi streljale. — Rusi se polagoma umikajo pioti severu. — Japonci so se polastili brez posebnega ruskega odpora otoka „Sahalin-a". Ruska posadka se je umaknila. Japonski polki so zasedli Korza-kovsk. — Ruska vlada je najela 15 največjih par-nikov, da prepeljejo iz Japonske ruske vjetnike. Ali je to dokaz, da se bliža mir? — Vladivostok je blokiran. — Kuropatkin je nevarno bolan —
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 16. julija. Marija škap. karm.; ponedeljek 17. Aleš sp., Generoz m.; torek 18. Kamil Sel. sp., Friderik, (Miroslav), Simforoza; sreda 19. Vincencij Pavi.; četrtek 20. Jeronim Em., Marjeta d. m., Elija; petek 21. Prakseda d.. Danijel, Olga; sobota 22. Marija Magdal., Teofil m.
Praško pismo.
Praga, 12. julija.
V Pragi se mudita sedaj dva odlična gosta. V nedeljo, dne 9. julija, je došel v Prago dr. Tore Torbiornsson, docent slavistike na univerzi v Upsali, da se po-bližje seznani s češkim jezikom, njegovo literaturo in s kulturnim življenjem češkega naroda. Dr. Torbiornsson, ki poleg drugih jezikov že sedaj precej zna češko, bo na praški češki univerzi izpopolnil praznine. Tu ostane pol leta.
Zadnje dni je došel v Prago tudi drugi švedski gost, Ar oid Odencr a nts, kandidat filozofije na upsalski univerzi. Oba go-
sta sta navdušena nad krasoto in zgodovinskimi spomeniki zlate Prage.
V prid zakladu za češke manjšine priredi češko sokolstvo v nedeljo 16. t. m. svoj 7. sokolski dan na „razstavišču". Poleg drugega se bo videlo tudi osem živih slik iz zgodovine češkega naroda: 1. Dohod Čehov na Rip, 2. Libušina pro-rokba; 3. Hermanova zmaga nad Saši; 4. Ustanovitev praškega vseučilišča oo Karolu IV.; 5. Kutnohorski dekret; 6. Žižka pred Prago; 7. Cas Jurija Pobjebrada; 8. Ape-teoza sokolstva. Skupno bo sodelovale nad 300 oseb.
Nemško dijaštvo praško je silno ponosno na svoj nemški izvor in na svojo mater Germanijo. A pri nas je tako, kakor pri vas doli na Slovenskem. Večina odbora nemškega dijaškega društva „Lese- und Redehalle" ima sledeča imena: boudek, Le-vinsky, Štčdry, Pacaurek, Homolka, Miko-lašek, Nevdk, Tobiš, Beral. Nemška imena so štiri, ostali so židje To nemško društvo podpira mnogo finančnih zavodov, n. pr. „Ceska spofitelna", mnogo mest in okrajnih zastopov. Posebno žaluje društvo za svojima mecenoma cesarskim svetnikom Ellbognom inKornfeldom. Potem se ni čuditi, ako se ti gospodje tako zgražajo nad ustanovitvijo nemškega katoliškega dijaškega društva „Vandalia\ Njihova svobodomiselna naprednost ima pač — kriv nos. Izrael!
„Narodni Listy" napadajo češko duhovščino, češ, da malo žrtvuje za narodne namene; a priznavajo pa le, da je nižja duhovščina češka izdala že na tisoče za razne dijaške ustanove. Toda pozabljajo povedati, koliko so darovali za dijaške ustanove liberalni mogotci, bogati židje in protestantje, ki imajo patent na kulturno prosvitljenost. Zamolčali so, da imajo češki protestantje navado, pošiljati svojo deco na draždanske univerzo. Ta oreh jim je bil pretrd, zato so se ga rajši izognili. Meni se zdi silno neumno, očitati duhovščini nazadnjaštvo in mračnjaštvo; saj so bili ravno češki duhovniki, ki so dvignili narod k izpoznavanju in življenju. Take psovke so le znamenje verske nestrpnosti in nikakor ne odgovarjajo resnici. Take stvari naj bi „Narodni Listy" rajši prepustili „Času" in „Pravu Lidu", ker bi jima to kot židovskima glasiloma bolje pristojalo.
Med češkimi katoličani se je pričelo sedaj živahnejše gibanje. Osrednji odbor krščanskosoc. stranke je sklenil, prirejati shode po vseh krajih češkega kraljestva, kjer se nahaja že kako katoliško društvo. Tako je prav! Bog daj mnogo uspeha!
Rusija.
Boj med prekucuhi in vojaki. Predvčerajšnjim so se spopadli v bližini Moskve prekucuhi in vojaki. Ubitih je bilo 50, težko ranjenih pa 200 oseb. Kazaki so izgubili enega častnika in 10 mož.
Upori med mornarji. V Odeso sta došla bojna ladja „Rotslav" in torpe-dovka „Pruth" iz Sevastopola. Izkrcali so 14 zvezanih mornarjev in ukrcali 90 mornarjev, ki jih je pustil v mestu „Pobjedo-noscev". Ker ne zaupajo mornarjem, imajo na ladji vojaške čete, da preprečijo morebitni upor.
Železničarji na progi Varšava-Dunaj so zagrozili s stavko, če se jim od 15. t. m. nadalje ne dovoli poljščina za
službeni jezik in se ne napravijo poljski napisi.
Ode s a. V policijskem zaporu so usmrtili 30 voditeljev zadnjih odeskih nemirov, osemnajst jih pa nameravajo usmrtiti na javnem trgu. Mirovni sodnik je sodil predvčerajšnjim 102 osebi, ki so bile zatožene udeležbe pri nemirih, plenjenju in požigov v pristanišču. Sodnik je oprosil 74 in obsodil 28 oseb v šesttedendi zapor. Ker so med oproščenimi tudi krive osebe, sodijo, da je demonstriral mirovni sodnik proti zaprtim uradnikom. Mirovne sodnike ne imenuje vlada, marveč jih izvoli prebivalstvo.
Usmrčeni uporniki v Kronstadtu. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 26 reservistov onega mornariškega bataljona, v katerem je bil zaboden med vajami neki častnik. Obsodbo so izvršili na dvorišču zapora za mornarje dvanajst ur po razpravi in je zasedlo veliko število kazakov dvorišče. Uporni bataljon je še v vojašnici, ki jo stražijo kazaki. Moštvo bo prideljeno armadi. Vojno sodišče je uvedlo razpravo proti večjemu številu častnikov in podčastnikov zaradi poneverjenja.
Bomba razpočila v Moskvi. V kleti neke hiše v Moskvi na Nikitskaji je razpočila predvčerajšnjim bomba, ki je raztrgala tri osebe v kosce. Sedijo, da se je nahajala v kleti tajna tovarna za bombe, ker nameravajo umoriti Trepova, ki se nahaja v Moskvi.
Dvorjani needini. Ker je knez Trubeckoj v imenu moskovskega dvorjan-stva se predstavil carju in mu podal prošnjo za ustavo, objavlja zdaj knez Aleksander Šerbatov z več drugimi odprto pismo, v katerem pravi, da knez Trubeckoj ni bil pooblaščen od dvorjanstva da bi tako govoril, ker dvorjanstvo je za samodrštve in posebno v sedanjih razmerah ne želi ljudskega zastopstva.
Nameravani napadi na carja. V Peterburgu in Odesi so odkrili zaroto zoper carja. Stranka velikih knezov je nameravala v sporazumu s stražo odstaviti carja in poveriti vlado kakemu knezu, ki naj vlada po samodrških načelih in s silo uduši upore. V Moskvi pa nameravajo proglasiti 1 j u d o v 1 a d o.
Judovski izgredi. Iz Varšave poročajo: Iz Petričava je prišla večja množica j udov, ki je priredila izprevod z rdečo zastavo na čelu v Alesandrovem drevoredu. Pehota je nastopila proti judom, ki so se razkropili, ko so zagledali vojake. Ranjeni sta bili dve osebi.
Hišni posestnik umorjen v Varšavi. Prekucuhi so umorili v Moskvi nekega hišnega posestnika, ker je ovajal policiji.
Morilca Suvalovasopo umoru tako pretepli, da je moral posredovati zdravnik. Morilec je bil svoj čas učitelj v Peterburgu in v Moskvi. Izjavil je, da pripada bojevni organizaciji socialistične prevratne stranke, ki je obsodila grofa na smrt Zove se Kulakovski in je bil že v Sibiriji, kjer je občeval v Tomsku s prekucuhi.
Ukradeno orožje. V libavskem in odeškem arzenalu je bilo ukradenih mnogo pušk in streliva.
Dogodki na Kavkazu. Ruska vlada je izjavila, da so povzročile prekucij-ske stranke v Tiflisu zadnje nemire na Kavkazu. Nameravale so uničiti gospodarski razvoj. „Vladni vestnik" poroča, da je policija preprečila veliko eksplozijo, ki so jo nameravali povzročiti rirekucuhi. Posrečilo se ji je odkriti delavnico za bombe, v kateri je bilo 24 neizdelanih bomb in 500 za-
vojev dinamita, nitroglicerina in drugih raz-strelivnih snovij. Pri hišnih preiskavah s§ bili tudi boji v bližnjih vrtovih. Prijeli so 12 oseb.
Uporniki groze z novimi nemiri. Včeraj sta bila v Budimpešti dva člana izvrševalnega prekucijskega odbora na „Potemkinu" Dubjel Popov in Savov Tjurin. Rekla sta, da odpotujeta v Curih kjer bosta nadaljevala prekucijsko propa' gando. Sicer se je ponesrečil načrt s „Po temkinom", a v najkrajšem čas« bo prišlo v Rusiji do takih dogodkov, da je vse, kar se je zgodilo do zdaj, le otročja igrača.
Kriza na Ogrskem.
Fejervary je izdal odlok na občine, v katerem jih poživlja, naj izvršujejo svoje dolžnosti iz zvestobe in ljubezni do domovine. Odklanjanje prostovoljno plačanih davkov in prostovoljno priglašenih vojaških novincev bi uničilo čut dolžnosti za javna bremena in bi povzročilo ljudsko bedo. Sploh pa namerava vlada razveljaviti vsak sklep, ki bi kršil obstoječe zakone in rušil obstoječi red. Opozicionalni listi imenujejo ta odlok dnevno povelje in svetujejo občinam, naj prezirajo pisma in odloke Fejervaryje-vega ministrstva. Včeraj je zboroval izvrše-valni odbor združene opozicije, a se niso sporazumeli glede pasivnega odpora. Košut je priobčil članek, v katerem imenuje Fejer-varyjev odlok hudodelski. V Velikem Va raždinu se je pričela agitacija, naj se odpravi d vogla vi orel na stol niči. V Budimpešti so se posvetovali ministri, kako nastopiti proti upornim občinam. Fejervary odpotuje koncem tega meseca ? Karlove vari.
Splošno se je opazilo da Fejervary še ni obiskal avstrijskega ministrskega predsednika Gavča, dasi je bil že dvakrat na Dunaju. Pravijo, da je Fejervary bolj zagrnjen Mažar, kakor je bil Tisza, ki je rekel o Korberju, ko je obiskal ogrsko zbornico, da je odličen tujec.
Gosposka zbornica
je rešila včeraj vse predloge, ki jih je odobrila poslaniška zbornica. Razprava je bila pri poročilu o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Grof Kuefstein je zahteval, naj izpremeni država prometno politiko. Naglašal je, naj skrbi vlada, da dobi prebivalstvo delo, ker le tako je mogoče rešiti socialno vprašanje.
Južnoameriške države.
B u e n o s Aires. Argentinska ljudo-vlada je praznovala 95letnico osvobojenja od španskega gospodstva. V katedralki na trgu Viktoria se je obhajal slovesni ,tedeum\ kateremu je prisostvoval predsednik dr. Manuel Quintana in ves diplomatiški zbor. socialni demokratje so priredili v Buenos Airesu na trgu Lavalle obhod; prišlo je do resnih nemirov. 10 000 socialnih demokratov je vkljub prepovedi korakalo z rdečo zastavo na čelu. Neki policaj je ugrabil socialistom zastavo, pa se je takoj zgrudil na tla, zadet od kroglje. Vnel se je boj med policijo in izgredniki, ki so kmalu zbežali. Mrtva sta dva moža, 23 pa je bilo težko ranjenih. Socialne demokrate vodijo nemško-ruski judje, ki tu organizu-jejo delavstvo.
Balkan.
Bolgarski vstaši se umorili v Kurbur-nici srbskega popa Andjelkovica, ko je ho-
Dalje v I. prilogi.
zato, če se udari v slepi jezi sam ob klop; kakor besen mlati s pestmi po zraku.
Zdajci pa se odpre vrata in profesor stopi v sobo. Že oddaleč se mu sveti rumeni telovnik kakor vzhajajoče solnce, na obrazu je razlit zadovoljen nasmeh v čast in hvalo izvrstnemu zrezku v gostilnici „Pri zvezdi " Naenkrat pa se stemni radostni obraz, ko ugleda besnečega Čukca.
„No, kaj pa je to, kaj pa je to? Čukec, že spet vi! Kaj pa tolčete tako bedasto okoli sebe in bulite tako debelo predse?"
Čukec ne ve nobenega pravega odgovora. Ves razred se mu smeja, on pa si grize ustne.
»Sedite!«
Profesor zasede tajnopolni kateder, dene klobuk na mizico in knjige piedse. Dočim vpisujejo imena odsotnih, se približa plaha truma takih, ki se hočejo odtegniti vsaki natančni preiskavi njih učenosti. Dober je vsak izgovor. • Ta se je moral učiti zgodovino, drugi fiziko, tega ni bilo zadnjič v šoli in tako dalje.
„Pojdite, pojdite, to že vse poznam, saj sem bil sam dijak!" odgovori profesor. .Danes naj še bo. Prihodnjič pa ne oprostim nikogar, ki ne more navesti tehtnega vzroka. Hodite!"
Jako zadovoljni se vrnejo pomiloščeni na svoja mesta. Tudi Čukec se je hotel iti
„opravičit", toda ni mogel iz klopi. Poredni Zmagoslav, ki je sedel za njim, ga je zgrabil spodaj za suknjo, in Čukec je moral obsedeti.
Profesor zapre kateder in vzame kredo. To je dobro znamenje. Danes tedaj še ne bo vprašal nikogar, tolaži se vsakdo po tihem, tudi Čukec.
Učitelj se obrne k deski in prične razlagati. V tem se lotijo učenci po klopeh raznih nujnih opravil. Nekateri imajo še nekaj živil, katerih niso mogli vsled hrupne zabave s Čukcem docela spraviti pod streho. Kapelj, po domače „MorostarK ima pod klopjo še celo dolgo štruco in se previdno pripravlja na tajno uživanje. Skrbno pazi, kdaj mu pokaže profesor hrbet in hitro odlomi velik kos, zazija kakor lačen lev in že hoče poriniti kos med zebe, ko se obrne učitelj in pravi:
.Tako se izpreminja jer v jor?
Kapelj ga bistro pogleda in varno položi zalogaj pod klopjo na bukve. Kakor hitro pa se profesor zopet obrne, vtakne Morostar velikanski kos v široko zevajoče brezdno. Še preden sta razložena na tabli „jat" in .jeri", je Kapelj pogoltnil vse kose in se vdaja udobni prebavi, ne meneč se za stare-slovenske črke, ko si je potolažil mladoslo-venski želodec.
Drugače je delaven „Perferc". Kako hitro piše! Marljivi mladenič namreč izdeluje matematične naloge za ves slavni „Collegiumtt, ki zboruje — pa same v časih najhujše sile v pritlični sobi blizu mesnic. Logaritme ima »Perfec" na kolenih, da hitro iztakne „nu-merus 1.", kadar ga ne vidi učitelj.
Za mirnim Čukcem sedi zviti Zmagoslav. Modro se drži in prav nedolžno gleda predse v knjigo. Toda pod klopjo ima njegova roka dosti prepovedanega opravka. Že je namreč vtaknila nič hudega slutečemu Čukcu dve prazni steklenici za črnilo v žep in zdaj se prizadeva, spraviti k njima še tretjo.
Kapelj je to videl; prijazno pokima Zmagoslavu, se oblizne in vzdihne po rajni štruci. Potem pa pokliče Perferca za katalog. Tu so njegovi grehi in grehi tovarišev. Vsak red je natanko zaznamovan. Kdor ni znal, je dobil pomemben klicaj. In Kapelj vidi pri sebi vse polno takih klicajev! Vedno bolj se mu temni čelo in mrači obraz. Jezen zažene Perfercu katalog v naročje.
V tem se domisli Zmagoslav, da mu je dolgčas. Skloni se k Čukcu in mu zašepeta:
„Čukec!"
„Kaj je ?" se obrne poklicani plaho nazaj.
„Ti ga pa pihneš!" mu odgovori Zmagoslav prijazno.
„Zakaj ?" vpraša Čukec in se obrne še bolj nazaj
Toda že ga je videl profesor. Odložil je kredo in si obrisal prste.
„No, Cukec, danes ste posebno živahni! Pa pridite malo vunkaj!"
Nesrečni Čukec je zardel kakor mak, ko je korakal k deski. Tiho je postalo v razredu in slišalo se je, kako zvenče steklenice v Cukčevi suknji. Protesor pa je mislil, da se igra kdo doli in je zapovedal mir. Stavil je Cukcu vprašanje'in Čukec je začel pisati. Zopet so zazvenele steklenice.
„Kakšnega spaka pa nosite s sabo ?" se je začudil zdaj učitelj.
„Ribniške lonce prepeljava", je zašepe-tal Zmagoslav in tovariši so se zasmejali.
Poparjeni Cukec je bil docela zmečen. Na vso srečo je zazvonilo ne samo v njegovem žepu ampak tudi zunaj in to ga je rešilo preteče dvojke.
Take so uganjali Zmageslavi in Smojke s Čukcem. In vendar, ko sva se sešla p« dolgem času, je priznal, da se mu zde ta leta najlepša. Zlati časi, ko se more človek smejati tako nedolžnim dovtipom in šalam izza šolskih klopi, kje ste?
I. priloga 160. štev- „Slovenca" dne 15, julija 1905,
tel iti v cerkev. Bolgarski izvrševalni pre-kucijski odbor v Monastiru je zagrozil Hilmi-paši in obema civilnima agentoma z osebnim maščevanjem, če bo usmrčen neki v Monastiru na smrt obsojeni Bolgar, ki je baje nedolžen.
Katoliško časopisje v Braziliji.
Nemški benediktinci vodijo glasilo BU n i a o" (Edinstvo), ki izhaja kot dnevnik in je kos brezverskemu novinstvu. Ima izvrstne urednike in sotrudnike. Glasilo je republikansko in zvesto sv. očetu in episko-patu. Okoli njega se polagoma zbirajo vsi katoličani v trdno vrsto.
Sestanek nemškega cesarja in švedskega kralja.
V Gefle sta se sestala včeraj švedski kralj Oskar in nemški cesar Viljem. Mesto Gefle je bilo v zastavah. — Cesar Viljem je imenoval švedskega kralja Oskarja za veli- j kega admirala.
Ministrska kriza na Španskem.
Poročajo, da namerava odstopiti španski finančni minister Urzaiz, ki se včeraj ni udeležil niti ministrskega sveta.
Rusko-japonsKa oojskaT
Linevičevo poročilo.
Peterburg, 14. julija. (Peterb. brzj. ur.) General Linevič poroča 11. t. m. iz Hailunčena : 8. t. m. je sovražnik obstreljeval v dolini Kamikal naš oddelek s topovi, razpostavljenimi na gričih ob levem bregu reke. Japonci so po obstreljevanju zapustili svojo postojanko in se umaknili proti jugu. Vzlic hudim naporom in zaprekam je naš polk nadaljeval svoj pohod do mesta, kjer se je pot izgubljala med gorovjem. Oddelek se je nato vrnil proti severu, ne da bi imel kaj izgub.
Mirovno vprašanje.
Peterburg, 14. julija. Državni uradni list potrjuje imenovanje predsednika ministrskega komiteja, W itte, j a, za pooblaščenca pri vašingtonskih mirovnih pogajanjih. Vojna stranka je podlegla. V Peterburgu se vse veseli imenovanja. Witte je bil nasproten dosedanji ruski vzhodno azijski politiki in se je ustavljal bojevitim nameram Alekseje in Bezobrazove stranke. Witte se je že v začetku vojske potom nekega poslaniškega svetnika z japonskim poslanikom v Londonu H a y a s h i dogovarjal o miru. Muraviev upa, da postane po odstopu grofa Lamsdorffa minister.
London, 14. julija. Japonci poživljajo Rusijo, naj zapusti kirinsko ozemlje, če ji je res kaj do severnih pravic Kitajske. Drugače si Japonska ne more tolmačili prizadevanj Ruske, da dovoli Kitajski, udeleževati se mirovnih pogajanj. Londonski listi pravijo: Bilo bi za obedve državi, rusko in japonsko, dobro, če ugodita kitajskim željam, da bo enkrat za vselej zagotovljen mir. Tudi druge velevlasti bodo pri teh mirovnih pogojih prizadete.
Položaj v Mandžuriji.
London, 14. julija. Iz Sangaja poročajo: Cesarska kitajska pošta javlja, d a je promet med Niučvanom in vsemi mandžurskimi mesti v bližini mukden - har-binske železnice ustavljen.
Rusija se pripravlja.
London, 13. julija. »Standard" poroča iz Peterburga: Rusija se še vedno obo-rožuje. Sedaj poizkušajo odporno moč oklepov in učinke neke nove razpočilne snovi, ki sta jo iznašla inženerja Postov in Naki-mov. Graditi hočejo 20 križark in 8 bojnih ladij Zato bo treba 260 milijonov rubljev. Vprašanje je, kje dobiti mornarjev; baje bodo najeli tuje pomorščake.
Steselj ni v zaporu.
Berolin, 13. julija »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga: Vojaške oblasti de-mentujejo vest o zaporu Stesljevem. Steselj je baje odpotoval v Moskvo.
Japonci na Sahalinu.
Peterburg, 14. julija. General Linevič poroča 13. t. mes.: General Ljapunov poroča 12. t. m., da se je vršil med njegovimi oddelki in močno sovražno četo pri Jerangu na Sahalinu bajonetni boj.
Jeseniške novice.
Pametno je ukrenil deželni šolski svet, da je tudi v šolah na deželi dovolil samo dopoldanski pouk, ker vročina je res silna. Ob 7. uri zjutraj se tu sedaj začenja vsak dan šola.
Nevihta s točo je v četrtek popoldne ohladila vroči zrak. Ker je bila toča namešana med dežjem in je ie maio časa padala, ni napravila škode.
Prah po cesti je izpran za par dni, toda če ne bo vsak drugi dan dežja, bomo zopet morali požirati prah, katerega menda ni z lepa kje toliko, ko na Jesenicah. Vozovi drdrajo naprej in naprej, ljudi je vedno polno na cesti, morajo kaj prahu vzdigniti V cel oblak prahu pa zagrinja Jesenice avtomobil, k*v skoraj redno vsak dan s Hrušice pridrvi. Županstvo bo moralo kaj ukreniti zoper — prah.
Ponesrečil se je v predoru dne 12. t. m. Hrvat Dragotin Martinko. Ožgal ga je smodnik po obrazu in prsih, vrhu-tega so ga pa še vozički pritisnili. Zdravnik nima veliko upanja, da ostane pri življenju.
Dobro bi bilo, da davkoplačevalci začno premišljati, ali je v interesu občine, če občinski tajnik Hummer razširja liberalizem po Jesenicah in tako ustvarja vedno hujši razdor v občini, ki ga plačuje.
Pobalinski napad imenujejo jeseniški narodni bogovi, ako kdo graja narodnjaka, da ne dela prav, ker s Slovenci občuje nemški in jim usiljuje nemške tiskovine. Ko jim očitamo narodne grehe, pa kriče na ves glas: »Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke!" in zahtevajo, da njih vpitje — odkriti poslušamo! Heil!
Nevaren tat prijet. Občinski stražnik Ign. Koritnik zasačil je na Hrušici Franca Noča iz Most, občina Zabreznica. Noč je jako nevaren tat; z njim je bil tudi neki Nadižar, ki je komaj iz zapora prišel. Noč se je uprl stražniku z vso močjo in šele s pomočjo orožnikov se je Noč udal. Sedaj se nahaja v zaporu v Kranjski gori. Noč je bil že 21krat zaprt, največ zaradi tatvine.
Litijske novice.
Pogreb ponesrečenega Ivana Damjana. V nedeljo, dne 9. julija v Savi ponesrečenega Ivana Damjana so našli v sredo, 12. julija, pri trboveljski postaji; od tam je bil v četrtek pripeljan v Zagorje, kjer je bil pokopan. Pogreba se je udeležilo poleg žalujočih sorodnikov tudi več Litijčanov. Ponesrečenec je bil, odkar je od vojakov prišel, ves čas delavni član požarne brambe in ves čas obstanka podporni član. Spodobilo bi se torej, da bi pož. bramba poslala deputacijo k pogrebu, pa tega ni storila.
Kresovi. Na predvečer sv. Cirila in Metoda je zažarelo v litijski okolici prav lepo število kresov na čast sv. Cirilu in Metodu. Posebno so se odlikovale župnije Vače, Sava, Št. Lambert. Najlepši pa je bil kres na Sv. gori.
Nevihte in viharji. Dne 3. t. m smo imeli strašen vihar, ki je napravil precej škode po polju in vrteh. Ruval je dre vesa in seno jemal po travnikih. Na nekem travniku je prevrnil voz naloženega sena. Med nevihto je padala tudi toča. Hvala Bogu, da je bila redka Dne 13. t. mes so imeli po šmartinških hribih naliv s točo. Skoraj vsaki dan imamo nevihte.
S svisli je padla žena posestnika v Jabljani pri Št. Lambertu, Marija Juvan, in se precei hudo poškodovala.
Na Brezje nameravajo romati s Save po veliki maši Ako se udeležencev zglasi zadostno število, prirede za to po-sebnivlak.
Žepno uro je ukradel posestniku Jožefu Jančarju iz Cerkuš sedaj še neznan tat na travniku, ko je seno kosil.
Nova šola na Vačah je že do zidana
Vročina je sedaj nekolike prenehala. Žetev na polju se je pričela.
družbo, in da mora biti prednica. Duhovniki se niti zmenili niso za njo in so jo tako odslovili. — Naposled si je vtepla v glavo, da mora iti k sv. Ani v Tunjice, poprej ne bo zdrava. Sla je, in ko je prišla nazaj je trdila, da je zdrava. A kmalu se je bolezen povrnila. Le »zamaknjena" ni več, marveč vsi so prepričani, da je to le božjasten krč. Pomenljivo je, da so v tem slučaju najbolj romali in v čudežno zamaknjenje verjeli ravno oni, ki ne hodijo v cerkev in ne verujejo na čudeže, ki jih je delal Kristus. — Tako je Kdor ne veruje Bogu, pa veruje prazne reči. — »Pobožnih duš" se je silno malo ujelo na te »čudeže".
z Kaj pa „SI. Narod"? Poročal je tudi o teh čudežih, seveda po svoje, potem pa pristavil, kakor sledi dobesedno: »Zdaj pa moramo vprašati pristojno mesto: Ali se nauki katoliške cerkve, ki trpi in podpira tak verski fanatizem, ne zlor bljajo in ne zaničujejo s takimi budalostmi? Razsoden človek ne more verjeti, da bi se mladi punici, ki ima prve čase svojo gotovo bo lezen, odpirala nebesa in bi se pogovarjala z Bogom in ne vemo s kom še vse. Seveda se pri nas v katoliški cerkvi z največjim spoštovanjem govori o takih zamaknenjih in se vsakega, kdor ne verjame v taka zamak-njenja, obsodi z »Anathema sit" (bodi izobčen)! In potem še pravite, da hočete ljudstvu dati pravo omiko in ga potegniti iz močvirja srednjeveške nevednosti? Hinav-ščina, zgolj hinavščina, katere so vredni rimski hlapci kot zaščitniki poneumnevanja".
z Nam pa ni nič treba izpra-sevati,ker celo Zagorje in okolica ve, da se je ljubeznivi „S1. Narod" popolne -m a p o n edolžnem i n po krivici zaletel v kat. cerkev. — No, nič ne de, saj to je že njegova stara navada.
z Sramujejo se tisti Zagorjani, ki so dosedaj Narodu kaj verjeli. Nekateri celo trdijo, da je tudi Narodov dopisnik najbrže včasih .zamaknjen".
z Vabila za šolsko razstavo litijskega in krškega okraja v Toplicah so se razposlala samo v nemškem jeziku. Šele vsled pripomb od raznih stranij, da je Zagorje še na Slovenskem, so nekaterim poslali nova slovenska vabila.
Novice iz Zagorja ob Savi.
z Zmešalo se je 30 letnemu Fr Vodopivcu. Pripeljali so ga v Ljubljano.
z ,,Zamaknjena devica". Pred 3 tedni je 19 letno Kararino Valhar na Toplicah prijela huda božjast združena s histerično boleznijo. Začela je govoriti razne reči, med drugim, da vidi, kateri umrlih je srečen, da se pogovarja z Marijo in z angeli, da mora ona trpeti za grešnike itd. To se je ponavljalo cel teden. Praznoverni ljudje so hitro razglasili, da je zamaknjena, in začeli so romati k njej od blizu in daleč in jo vpraševati o tem in onem. — Nekateri izmed tistih, ki so poznali njeno prejšnje življenje, pa niso hoteli verjeti, da bi Bog ž njo delal čudeže. Zato je bil ta in oni napaden, češ, .ajmohtar" si, pa si tako neve ren. Največ so pa v zobeh teh navdušenih .vernikov" morali trpeti naši duhovniki, ker niso hoteli zamaknjenj in čudežev pri znati, ampak so za gotovo trdili, da je to bolezen. Prvi je bil duhovnik, ki je razgnal zbrane »romarje", češ, naj jo puste v miru sicer bo še bolj znorela. A nekateri so jo vendar še hodili častit, dekler »čudeži" niso ponehali. — Naposled je šla v župnišče in | tam popoinoma molče ponujala listek z na-I pisem, da jo morajo vzprejeti v Marijino
Cerkniške novice.
Sv. birma. Dne 25. junija smo imeli knezoškofa v svoji sredi. Cerkniški mladeniči so postavili, dekleta pa okrasila tri slavoloke in velik mlaj. To je znamenje probujajoče se verske zavesti in gospodarske neodvisnosti od liberalcev, če pomislimo, da pred petimi leti ni bilo nobenega slavoloka.
Vročine smo imeli zadnjič najbolj vroče dneve 46°C na solncu.
Neki trgovec narodnonapredne stranke še vedno prodaja nizozemske vžigalice mesto Ciril-Metodevih. Nad tem naj se zgraža znana štiriperesna dopisnikarska deteljica »Narodova«, zavedne trgovce in gostilničarje naj pa lepo pri miru pusti s svojim umazanim jezikom. Zlasti četrto pe-resce v tej »deteljici" naj ne hodi z maslom na glavi na selnce.
Javna zahvala in priporočilo. Že pet let je minule, odkar je Jakob Homovec, mizarski mojster v Cerknici prevzel mizarska dela pri hiši hranilnice in posojilnice, a še sedaj ni vseh dovršil, dasi je dobil pošteno plačilo. Zato se vsled svoje hitrosti in vestnosti vsem priporoča.
Omedlel je na Rakeku neki mladenič na polju vsled vročine.
V nogo vkosil je pretekli mesec deček Otoničar svojega brata gospodarja p. d. pri Čebavsu v Dolenji vasi pri Cerknici, tako da mu je presekal vsa mčča. Vendar se je umni zdravniški operaciji posrečilo zaceliti rano, tako da ranjenec sedaj že poizkuša hoditi.
Iz slovanskega sveta.
si Nov način ponemčevanja poljske dece so si izmislili Prusi. Svoj namen hočejo doseči z molitveniki. Vsako poljsko dete, ki se je pripravljalo k izpovedi in sv. obhajilu, je dobilo v dar krasen molitvenik v nemškem jeziku.
si Nemška justica. Pruska vlada dovoljuje, da se sramoti katoliška vera. Na Saškem se je moral zagovarjati pred sodiščem protestanski pastor Bachstein, ki je žalil kat. vero; a bil je oproščen. Obsojen pa je bil Poljak, ki je nosil poljsko narodno čepico, imenovano maciejowka.
Ženski vestnik.
ž Kakšna mora biti žena?
Francoski humoristiški pisatelj Maks O' Rell opisuje lastnosti dekleta, ki ga z mirno vestjo lahko vzameš za ženo, tako-le : »Poroči se z ženo, ki je manjša od tebe. Ne vzemi žene, ki se ne zna smejati Značaj osebe spoznaš na njenem smehljaju. Oženi sc z dekletom, ki se razume r.a šalo in ki vidi vse stvari od dobre strani . . . Poiz-
vedi, kako se obnaša zjutraj, kadar jo kede zbudi iz najlepšega spanjca. Ce se zbudi smehljaje, oženi jo. Ce pa nagrbanči čelo in zavpije : ,Kaj pa je zopet to !' ne oženi se ž njo, kajti ta ni ljubezniva ne vesela. Ne vzemi žene, ki se ponaša s salonskim vedenjem. Tista deklica, ki se smehlja le tujcem, doma pa kaže ozlovoljen in dolgočasen obraz, ni ustvarjena za zakon. Ce obiščeš gospodično in ta te pusti čakati pol ure, nikar jo ne vzemi; če pa takoj pride, počesana dostojno, a navadno in v domačem krilu in če se dolgo ne izgovarja zaradi nesalonske obleke, oženi se ž njo, to je praktično in dobro dekle."
ž Ljubezen ali — egoizem ? V budimpeštanskem narodnem gledišču igra že 801etna igralka Kornelija Beriele, ki že 45 let služi Taliji. Sedaj se je umetnica zagledala v 301etnega princa Rosznaja in se hoče ž njim omožiti. Prijatelji umetnice menijo, da igralki diši le prinčevo premoženje. £ato hočejo postaviti staro ljubimko pod kuratelo.
ž Krasna ponudba. Neka dunajska gospodična je prosila po listih službe. Nato ji je pisal nekdo, ki jo je nameraval vzeti v službo, sledeče pismo : »Javite mi obširno, kakšne narodnosti ste. Kaj so Vaši starši ? Koliko ste stari ? Igrate li glasovir in govorite francoski? Ste li bili že kje nameščeni s> Odkod ste ? Pošljite svoje sliko in spričevala. Znate tudi odgajati deco ? Ste li zdravi, morete napravljati z mojimi otroci večje izlete in naposled — hočete li prevzeti službo brezplačno?
ž Vzgoja sleporojene gluhoneme Marije Heurtin. Poročali smo že o Laun Bridgman in Heleni Keller, ki so v mladih letih oslepele, oglušile in zato tudi onemele. Prvo je izobrazil dr. Samuel Howe, drugo pa učiteljica Annie Sullivan. Vsi občudujejo to psihološko-pedagoško mojstersko dele, toda nedavno se je izvedelo za še zanimivejši slučaj, ki je pač prvi v zgodovini. V samostanu Larnay blizu mesta Poitiers vzgajajo sestre reda »de la sa-gesse" gluhoneme otroke. Sprejele so v samostanu neko Marije Heurtin, ki je bila rojena 13. aprila 1. 1885. v vasi Vertou ob nižji Loari. Dete je prišlo na svet slepo in gluho. V samostan je prišla z desetimi leti, divja in bebasta. Začela jo je odgajati sestra Marjeta. Ta jo je izučila, vzgojila in jo polagoma z nadčloveško potrpežljivostjo, psihološko fineso, z velikim trudom in naporom učila misliti, tako da je Heurtin danes inteligentna gospodična, ki zna zgodovino, geografijo, računstvo in je posebno versko dobro pod-učena. Bere pisavo slepcev po Braillevi metodi in čita knjige. Deklica je srečna in zadovoljna. Francoska akademija je podelila leta 1899. sestri Margareti na predlog slavnega Brunetiera Montjojevo darilo. V zadnji številki „Oesterr. Rundschau" obžaluje dunajski vseučiliški profesor modro-slovec Jerusalem, da se je šele sedaj izvedelo za ta slučaj ; pravi, da so temu krivi predsodki proti katoliškim redovnicam. Znanost bodi interkonfesionalna in priznavaj zasluge, kjer jih najde. Jerusalem, ki je, kakor znano, Žid, pravi, da je samostan larnaysk.i pomenljivo mesto za znanost. Redovnice niso iskale lastne hvale in slave, svobodomisleci so seveda vse zamolčali, dokler ni dunajski profesor še-le sedaj seznanil širšega občinstva s tem dejstvom.
Književnost in umetnost.
#	Novi misali. »Katoliška Bukvar-na" si je nabavila ravnokar novo zbirko raznih misalov, novo urejena domača knjigoveznica pa je istim oskrbela krasne in izredno trpežne vezave; na ta način se je popolnoma odpomoglo mnegokratnim pritožbam, da se usnje, pri založniku vezanih misalov hitro oguli. Pri velikem številu misalov je bilo tudi mogoče njih cene izdatno znižati in se dobijo sedaj v Bukvami misali po cenah, katare izključijo vsako konkurenco. Zelo lični, črno vezani misal v če-tvorki velja K 25.80, ista oblika na debelejšem papirju K 31 80, zlata obreza okoli 2 kroni več; tudi fina vezava in misal v večji obliki je na izbiro po zelo ugodnih cenah.
*	Nova modroslovna knjiga.
G, Fr. Kovačič, profesor bogoslovja, je ravnokar izdal knjigo, katera je v slovenski književnosti dosedaj edina te stroke. Imenuje se: Občna metafizika ali ontologija. Kritika se je jako ugodno izrekla za njo. Priporočamo jo vsem krogom, ki se brigajo za modroslovna vprašanja Stane 3 krone
ter se dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 0000 00 0000
Spominjajte se
»Družbe sv. Cirila In Metoda!'.
bbbb bb bbbb
Ljubljanski občinski svet.
Gospod župan naznani, da mu je izročil postajenačelnik na južnem kolodvoru g. nadzornik Gutmann dvoje važnih pisem rajnega njegovega očeta Janeza Gutmanna, načelnika magistratnih uradov. V prvem pismu se je zahvalil Radecki, ker mu je čestitalo mesto k zmagi njegove armade; v drugem se pa zahvaljuje 26. septembra 1848 g. Gutmannu »Slovensko društvo", ker je izposloval tudi slovenske ulične napise v Ljubljani Pismo »Slovenskega društva" sta podpisala rajni dr. B!eiweis in Cigale.
Zadeva uličnih napisov se zopet odstavi z dnevnega reda.
G. župan naznani, da se poročilo natisne in porazdeli med občinske svetnike. Obravnavalo se pa bo o uličnih napisih v prihodnji seji.
„Nada".
V Ljubljani se snuje po županovem prizadevanju narodno srečkalne društvo »Nada". Po pravilih naj bi pripadel del dobička tudi za slovensko, oziroma hrvaško vseučilišče. Upravo te ustanove naj bi vodil mestni magistrat. Obvelja. Prednost vodarine pred drugimi tirjatvami.
Sodišča so izrekla, da mestni vodarini ne pristoja prednost pred drugimi vknjiže-nimi tirjatvami, ker jih ne smatrajo za občinske doklade. Dolgovi se zato ne morejo iztirjati tako, kakor zaostali davki. Praški in brnski magistrat sta mnenja, da je voda-rina zasebna zadeva, dunajski magistrat pa smatra vodarine za konkurenčno zadevo in je iztirjajo, kakor druge občinske davke. — Sklene se vložiti prošnjo na deželni zbor, naj se sklene deželni zakon, ki prizna vodarini značaj davkov, mestnemu magistratu se pa naroči, naj skrbi za redno iztirjatev vodarine.
Spominska knjiga.
Mestni magistrat, oziroma g. župan je predložil troškovnik v zadevi izdaje spominske knjige o razvoju mesta po potresu. — Knjiga naj bi se tiskala v 2000 izvodih in bi stala 6750 kron. Izdana bi bila v album-ski obliki. Cena naj bi znašala 10 kron. — Obč. svetnik V e 1 k a v r h predlaga, naj se prijavi tudi županova slika v spominski knjigi. Dr. T r i 11 e r predlaga, naj se cena določi, ko izide knjiga.
Županovi predlogi obveljajo, kakor tudi oni dr. Trillerja. Glede svoje slike pa izjavi g. župan, naj sklepa o tej zadevi redakcijski odbor, ki bo sklepal tudi, če se priobčijo tudi slike občinskih svetnikov. Uravnava „Marijinega trga" z ozirom na Prešernov spomenik se odstavi z dnevnega reda, ker nista dobila tozadevnega akta niti gospod načelnik stavbnega odseka g. nadinženir Žužek in tudi ne njegov namestnik g. dr. Stare. Regulacija Rožnih ulic in šentjakobski most.
Poroča dr. S t a r e. Uredba Rožnih ulic samih stala bi 60.000 kron, zidanje novega šentjakobskega župnišča pa nizko računano 70.000 kron, trotoarji pa 3000 kron. Dozdaj je v ta namen po »Kranjski hranilnici" in g. Samassi pokritih 26000 kron. Na večkratno prošnjo občine je zagotovila deželna vlada 40 000 kron, če dobi zato ustavno dovoljenje. Ker prispeva drugod država, kakor n. pr. v Beljaku, za taka dela 50 odstotkov stroškov, se predlaga naprositi vlado, naj poviša državni prispevek na 50.000 K.
Obč. svetnik Vidmar opozarja, da nameravajo zopet popravljati štjakobski most. Stavi resolucijo, po kateri se pooblašča zu pan, da izposluje pri vladi napravo novega mostu namesto dozdajnega, ki se nahaja v jako slabem stanju. Predloga o prošnji za zvišanje državnega prispevka za ureditev Rožnih ulic in obč svetnika Vidmarja obveljata.
Tožba Filharmoničnega društva
in Fisoherja odklonjena.
Zupan naznanja, da sta vložila Fdhar-monično društvo in knjigotržec Fischer tožbo proti mestni občini, ker se je napravila koliba pred Fischerjevo prodajalnico zato, ker se je vsled Prešernove slavnosti zvezal kabel pod trotoarjem z razsvetljavnimi napravami v .Zvezdi" in se je moralo zato zavarovati kabel in žice, da se ne zgodi kaka nesreča. Tožnika sta zahtevala nujno rešitev tožbe in povračilo stroškov, ki jih imata zaradi kolibe. Sodišče je pa danes razsodilo tako, da je odklonile tožbo. Odstranjena je pa s tem tudi tista nagajivest Nemcev, ki so hoteli tudi ob priliki Prešernove slavnosti dokazati, da „eksistirajo" v Ljubljani. (Več o tem priobčimo po pravomoč-nosti končnega sklepa v tej pravdni zadevi, pri koji priliki si bodemo tudi dovolili knji-gotržca Otona Fischerja, ki živi od slovenskih grošev, slovenskemu občinstvu kar naj-topleje priporočati. Ur.) Nove naprave v mestnih šolah.
Sklene se odstraniti nekaj nedostatkov pri straniščih mestne nemške dekliške liud-ske šole. Stroški bodo znašali 11027 kron.
Mestni magistrat je nasvetoval, naj se napravijo na I mestni ljudski šoli na Ledini nove peči, ker so se podrle, stare, nadalje napravo ventilacije in poizkusnih francoskih klopij. Občinski svet sklene, naj se napravijo peči, ventilacija se napravi le v ravna-teljevi pisarni, francoske klopi se pa odklonijo, ker jih celo g. pčročevalec, ravnatelj Subic ne pozna, dasi pozna veliko francoskih stvarij. Stroški za nove peči in za ventilacijo v ravnateljevi pisarni bodo znašali 3279 kron.
Ugovor g. dr. Pirca.
G. dr. Maks Pire je vložil ugovor proti nekaterim točkam magistratnega stavbnega dovoljenja za njegovo hišo na voglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic.
Poročevalec g. dr. Stare priporoča, naj se deloma ugodi ugovoru, ugovarja pa, da bi se ugodilo tudi zahtevi, naj se mu odpusti takozvano priznavalno najemščino letnih 3 kron za napravo kletnih oken na trotoar.
Obč. svetnik g. dr. Triller naglaša, da je stavbeni red silno strog in svari, da ga mestni magistrat še poostruje. Po njegovem mnenju magistrat ne ravna prav, da zahteva portalni davek pri potrebnih kletnih odprtinah. Predlaga, naj izstavi dr. Pire reverz, a naj se ugodi ugovoru glede priznavalne takse. Poročevalec pripomni, da ne more priporočati dr. Trillerjevega pretloga, ker piačuje priznavalno najemščino že mnogo hišnih posestnikov, kakor Čuden, Sedmak itd. Pri glasovanju je obveljal predlog dr. Trillerjev, ki ga je pa razveljavil g. župan, ker bi škodoval sklep mestni občini. O zadevi se bo sklepalo v prihodnji seji. Uravnava Dunajske ceste.
Za uravnavo posestnih in nivelskih razmer na Dunajski cesti med Marijo Terezijo cesto in južno-železnično progo bo morala izdati mestna občina 12872 96 K. Za letos se sklene uravnati levi del ceste od kavarne .Evropa" do konca Medjatove hiše, kar bo stalo 4500 kron.
Regulacija Sv. Petra predmestja II. del.
Na predlog poročevalca g. nadinženirja Žužek se odobri regulačni načrt za Šent-petersko predmestje II del, ki obsega 17. projektovanih cesta in ulic.
Mestna višja dekliška šola.
Poročevalec g. ravnatelj Subic Nad-zorovalni dami na Cesarja Franca Jožefa I. mestnej višjej dekliške j šoli Mariji Wesner-jevi se dovoli 200 K podpore, da se udeleži počitniškega tečaja v Jenni in si ogleda višje dekliške šole v Draždanih.
Kuratorij za mestno višjo dekliško šolo je stavil nasvete za preuredbo in izpopolnitev cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole. Ta šola ima kurze, ki ne služijo pravemu namenu šole. Starši prosijo, naj bi dobil zavod pravico, da se sme delati na njem zrelostno izkušnjo za učiteljice. Priporočati tega kuratorij ne more. Letos je napravilo nad 100 dam zrelostno izkušnjo za učiteljice in nevarno je, da sčasoma po-množe dame z zrelostno izkušnjo za učiteljice proletariat. Višja dekliška šola ni priprav-ljavnica za preparandijo. Taki kurzi naj se odpravijo. V smislu strokovnaškega mnenja kuratorija višje mestne dekliške šole predlaga, naj se odpravi ta kurz, pač pa se obdrži še 31etnik v šolskem letu 1905/06 in se dovoli v ta namen 400 K. Predlog obvelja.
G. ravnatelj Subic poroča nadalje, da je vposlalo ravnateljstvo višje mestne dekliške šole prošnjo, v kateri naglaša potrebo najetja novih prostorov za to šolo. Ravnateljstvo naglaša, da so zasedeni vsi prostori in ni mogoče napraviti paralelke. G. ravnatelj utemeljuje svojo zahtevo s tem, da meče občina za druge zavode denar vun, a da le malo stori za višjo dekliško šolo. Poročevalec pravi: Potreba za večje prostore ni dokazana. Ravnateljstvo je pri sprejemanju gojek premalo strogo.
Cisto gotovo je, da se jemlje v šolo tudi veliko takega materiala, ki ne spada v zavod. Pri vsprejemanju gojenk bi se moralo ravnati strožje. Tudi načelnik kuratorja ne uvideva potrebe za razširjenje te šole, a kljub temu se pridruži mnenju, naj se najame še en prostor, za katerega se dovoli 550 kron. Najodločneje pa mora ugovarjati načinu, kako je vložil in kako utemeljuje ravnatelj višje dekliške šole svojo vlogo. Ni pravilno, da poroča ravnateljstvo šele 6. julija o takih stvareh. Inštančna pot je tako nemogoča in kuratorij se o tej stvari ni mogel posvetovati. Poročilo ravnateljstva ni stvarno. Dolžnost bi bila navesti vse podrobnosti, a niso niti navedeni stroški za opravo prostora. La glavni argument navaja, da najema mestna občina za par navadnih zidarskih in drugih pomočnikov velike dvorane, a ne skrbi za sposobne prostore višji mestni dekliški šoli Poročevalec se čudi, da ima ravnateljstvo tako malo zmisla za važnost obrtnih Sol. Ce nima gospod ravnatelj boljših argumentov, potem je njegova prošnja na precej slabih nogah Ni čuda, da se širijo o zavodu po mestu najrazličnejše govorice. Proti temu, da vlači g ravnatelj v zadevo obrtno šolo, pa moram najodloč-
nejše protestirati, ker sem že 17 let njen ravnatelj in ne morem pustiti, da bi se prezirljivo govorilo o obrtnikih, ki so ravno tako važen faktor, če ne še bolj, kakor je kak klasičen filolog. Poročilo je pelnofraz. Kakor trde, se nauče na višji meščanski šoli mnogo fraz, a mi imamo pravico, da zahtevamo stvarnih poročil, a ne fraz. Končno predlaga, naj se najame še en prostor in naj se naroči ravnateljstvu, naj pravočasno predlaga poročila kuratoriju.
Podžupan dr. B 1 e i w e i s obžaluje, da o poročilu ni bil zaslišan kuratorij višje dekliške šole. Naglaša, da je bil vedno za to, naj se odklanja učenke, ki ne spadajo v ta zavod. Kako pride n. pr. hči kakega stražnika na železnici ali pa hči delavčeva do tega, da obiskuje višjo meščansko šolo. Ne vem, če jt je to v prid ali v kvar ! ! ce bi nekoliko bolj izbirali, bi tudi pouk ne trpel. Gospod ravnatelj stoji menda na stališču, da sprejme kolikor mora veliko gojenk in seveda so potem prenapolnjeni prostori. Neprijetno je, da ničesar ne stori, da bi se zmanjšalo število gojenk! A popolnoma neprimerno je natolcevanje, da občina za ta zavod premalo stori. Šola je moderna, to je gotovo, a raviateljstvo naj postopa korektno. Končno predlaga g. podžupan: Ravnateljstvo višje dekliške šole naj sprejme le take učenke, ki so sploh sposobne za višjo izobrazbo.
G. župan pripomni, da ima vsakdo pravico do višje izobrazbe, naj bo hči delavčeva ali bogatinova.
Dr. Triller izjavi, da ima vsako dekle pravico biti sprejeto v višjo dekliško šolo. Samo to je resnično, da ta zavod ni bil izmišljen kot kak poklicni zavod, marveč kot licej. Ta tendenca se bo pa šele izvršila, ko bo storila vlada svojo dolžnost. A zdaj je tako, da dajo deklice v zavod, ki ne dobe prostora na učiteljišču. Mnogo uradnikov je prosilo, naj se na višji dekliški šoli ustanovi trgovski tečaj. Razmere na naši šoli so postale nezdrave, ker mora suplirati državne dolžnosti.
Pri glasovanju sta obveljala poročevalčeva predloga, predlog podžupanov pa je bil odklonjen skoraj soglasno.
Končne je obč. svet rešil nekaj manjših
vlog%
Zupan naznani, da zaključi javne sejo in želi občinskim svetnikom oddiha na počitnicah, ki bodo trajale do 15. septembra.
Idrijske novice.
v i Interpelacijo dr. Ferjan-čiča dne 17. marca t. 1. o razmerah na naši c. kr. rudarski ljudski šoli je prinesel dobesedno »Slov. Narod" svoječasno. Poljedelski minister je na njo odgovoril dne 21. t. m. in radovedni smo, ali radikalni dnevnik tudi odgovor v polnem obsegu poda. »Slovenec" o tem ni hotel pisati, da bi kaj ne pokvaril vse akcije, ki so bile naperjene proti delovanju katol narodne stranke v Idriji. Naš deželni poslanec je namreč o neki priliki učiteljstvu sporočil, da bi se dalo sedaj kaj doseči v korist našega uči-teljstva, ako se to zedini v zmernih, a z razlogi dobro podprtih resolucijah. V dveh sejah se je v soglasju večine našega učitelj-stva določilo nekaj nepretiranih, a vendar v blagor učnega osobja namerjenih postulatov. To se je poslalo dr. Žitniku, ki je res v seji proračunskega odseka prav dobro zastopal želje učiteljstva. A kaj narede nekatere mlade neizkušene liberalne moči? Da bi poslanec katol. stranke se za nje potegnil, jim ne pripusti njih navidezna naprednost. H tro sestavijo neke resolucije, katerim smo se smejali, a kakor sem že omenil, ne obelodanili v .Slovencu". Kake so te resolucije? Zahtevajo prvič naj se deška šola od dekliške loči; za vsako naj bo poseben ravnatelj in ravnateljica. A to se je že žgodilo koncem januarja t. 1. Tedaj oni zahtevajo premembo, ki se je že po ministrovem določilu en mesec in pol prej dovršila. Se ve, dr. F e r j a n č i č ni vedel, da ima tako slabe referente, ki govore o šolskih razmerah, katerih ne poznajo. Lahko bi se bil ponorčeval minister iz poslanca, ki nekaj tirja, kar je že vpeljano, a češki kavalir grof B u q u o i se ni izpo-zabil, le v mirnem tonu je konstatiral, da ima ževsaka šola svoje vodstvo. — Druga točka v resoluciji se glasi: Naj bosta na deški, kakor na dekliški strani le 4 razrednici. Do sedaj pa imamo 5razredno deško in 6razredno dekliško ljudsko šolo. In ti ljudje so za napredek šol! Torej še to, kar nam nudi ministrstvo, je preveč, po čemu 5 ali 6razred-nice? saj 4razrednica zadostuje! Minister je bil toliko vitežki, da na to točko niti odgovarjal ni. Za univerzo se poganjamo, a liberalci v drugem mestu Kranjske pravijo, da je dovolj za nas 4razrednici! Tako napredna stranka! — V tretji točki tir jajo plačo učiteljstvu, kakor jo uživajo urad-I niki X činovnega razreda. Na to je bil od govor, da ima naše učiteljstvo večjo plačo, kakor njih tovariši po deželi. Čudimo se,
da je zamogel dr. F e r j a n č i č v resolucijo to sprejeti, ker je on že sam pred leti očital našemu učiteljstvu, da je za 100 gld, na boljem, kot njih kolegi, katere dežela vzdržuje. Razume se, da so učitelji kar po. parjeni, ker bodo pri starem ostali. A krivi so si sami. Na mesto da bi skupno pošto, pali, ali se prej s stvarnimi razlogi oglasili, se zbude šele takrat, ko pričenja kako akcijo katol. narodna stranka. Iz strahu, da ne bi »klerikalci" kaj dosegli, zverižijo v naglici kak dopis, in pričakujejo, da bode ministrstvo na njih paragraf takoj pohitelo jim ustreči. Kako drugače se glasi, kar je govoril dr. Žitnik v proračunski seji! Tam se kaže, da je vendar preveč poniževalno, če ima šolski sluga večjo letno plačo, kakor dve tretjini učiteljstva na istem zavodu Tam se želi, naj se vendar paznikom primerno uravna učiteljska plača. Pri njih se je status prenaredil in sedaj hitro avanzirajo, učiteljstvo ima še vedno stari status, in zato čepi toliko let v enem in istem razredu. — Dr. F e r j a n č i č je bil z ministrovim odgovorom zadovoljen, saj se nič ne poroča, da bi bil reagiral in zahteval debato, ali vsaj besedo za odgovor. Po poslanih informacijah tudi ni vedel kaj odgovoriti. On je storil svojo dolžnost, zato je prav neprimerna ogorčenost naš h mladih liberalcev. To naj jih uči, da strankarstvo ne pripelje k zboljšanju, obenem naj se konsekventno ne vsiljujejo delovati zastonj, ali le proti neznatni nagradi na cesarskem zavodu, ker bodo tako vedno živeli v prepričanju, da so materielno zelo ugodne denarne razmere na rudarski šoli, ako se drenjajo in ponujajo, da bodo-nekaj let zastonj podučevali, da imajo tem potom le upanje priti enkrat definitivne v status našega rudarskega učiteljstva. Sicer bomo pa naibrž še več o tem govorili.
i Pupilarno varnost je priznavala oblast vedno doslej le mestnim in naši kranjski hranilnici, izključene pa se bile vse druge hranilnice. Večkrat se je že o tem pisalo, da postopajo v tem oziru oblasti marsikdaj dokaj čudno. Zavlada pač prepričanje, da še celo Rajfajznovke niso dosti varne, dasi se zaveže vsak član, da garantira z vsem imetjem. Najvišje oblasti, kakor je n. pr. država in njene oblasti, priznavajo sicer pomen posojilnic v manjšem obsegu, kakršnih se je tudi ljudstvo že oprijelo. A kaj pomaga samo priznanje? Lepega dne dobiš odlok od višje oblasti, da moraš dvigniti denar, naložen v Rajfajznovki, ako si ga kot župan naložil v svoji domači hranilnici. V osmih dneh je treba denar vzdigniti iz lastnega zavoda, za čegar trdnost in gotovost je porok do malega vsak posestnik v okolišu z vsem svojim imetjem, ter ga naložiti v tujem, neznanem zavodu. A te nezaupanje vživajo v zadnjem času le resnične Rajfajznovke, ki vendar tako lepo delujejo v prid ljudstva. Ako naloži kaka občina pri demači Rajfajznovki par sto kron, takoj je gosposka na nogah ter ukazuje: V osmih dneh dvignite denar ter ga drugam naložite. Ako pa so občinski tisočaki naloženi v kaki hranilnici, ki nosi ime Rajfajznovke samo za zlajšanje davkov ter drugih bremen, in je duša hranilnice kak liberalec, je pa vse dobro. Predno pride dc resnega razgovora in dokazov, naj pristojna oblast nekoliko bolj upošteva zavode, ki delujejo res v prid ljudstva. Oblasti naj Rajfajznovkam nikar ne jemljejo kredita s tem, da ukazujejo nalagati denar v mestnih hranilnicah. Čemu je pa sedaj novi zakon o nadzorovanju? Ali so varne le hranilnice, ki so nadzorovane jako malo, nevarne pa tiste, ki so nadzorovane po jako vestni ^Zadružni zvezi" ?
i Novega pevovodja in or-ganista dobi naša mestna realka, kakor vse kaže. Prejšnji učitelj petja je dobil slovo, ker je šel ergljat in pet enkrat na misijon na Gorah. Sedaj delujoči organist in pevovodja Engelbert Gangl, urednik »Učit. Tovariša«, pa še na misijon ni šel orgljat, ampak se je šel v nedeljo le gret na Vojsko. Ker je ravnatelj sedaj dr. Bevk strog mož ter je v prvo imenovanem slučaju le kot začasni ravnatelj odstavil ljudskega učitelja, pričakuje svet tem bolj, da je, oziroma gotovo bo sedaj hudo treskalo radi tega proti-klerikalnega prestopka. Pristaviti nimamo drugega, nego željo, da bi bil Ganglov naslednik mož, ki razume o petju več, neg» podpisa vati le pobotnice. Idrijski mladen či so bili vedno dobri pevci, dajte jim torej učitelja, ki bo znal poučevati v petju. Za kar kdo ni, pa ni, če je tudi Gangl.
Naročajte sena »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Čim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Kupujte
narodni
bbbb bb bbbb
II. priloga 160, štev, »Slovenca" dne 15. julija 1905.
Štajerske novice.
š Za podžupana mesta Maribor je bil dne 14. t. m. izvoljen dr. Heinrich Lorber. Mož je slovenskega pokoljenja, toda hud nasprotnik Slovencev. Izvolitev je bila pozdravljena od 0bč svetovalcev r glasnim hajlanjem.
š Kozolec pogorel je v noči od petka na soboto posestniku Svetelu v Ga-berji pri Celji. Bil je poln krme, zato je bil plamen velikansk ter je čarobno razsvit-jeval celo Celje. Kdo je zanetil, se ne ve. Posestnik je bil zavarovan £a polno vrednost kozolca
š „Zivio" so baje na Kranjskem prepovedani. Tako se vsaj posname iz poročil o domžalskih dogodkih, ker so bili nekateri zaradi teh klicev kaznovani. Tako hudo je pri nas v Celji ni. Pri nas ob priliki slovenskih slavnosti prav brez skrbi zao-rimo svoj „Zivio" istotako celjski Nemci povodom slovenskih slavnosti čisto mirno in nekaznovano izzivljejo s svojim »Heil". Ce bi hoteli vse one Nemce zapreti', ki v Celji samo zato, da izzivljejo in motijo javni mir, hajlajo, potem bi bilo kmalu mesto prazno vseh Nemcev.
š Napredek slovenske obrti v Celju. Počasi, pa sigurno in zanesljivo napreduje v Celji slovenska obrt. Kakor naglo se naseli v Celji soliden slovenski obrtnik, je gotov podpore večine slovenskih krogov. Žalostno je, da moramo reči samo .večine" in ne „vseh". Med onimi, ki se prav težko privadijo misli, da jih Slovenec ravno tako dobro postreže kakor Nemec, je žalibog največ takozvane inteligence. Pa kljub temu si sčasom pribori slo venski obrtnik splošno zaupanje in lepo napreduje. Ravno v minolem tednu smo z veseljem mogli konstatirati, da je napravil lep korak naprej narodni brivec, g. Ivan K a p u s, ki je kupil in prevzel brivsko obrt ponemčenega Hrvata Zwerenza, tako da bo imel razven svoje prvotne brivnice filijalko v doslej Zwerenzevih prostorih na glavnem trgu. V?selo znamenje je tukaj tudi, da je na slovenski strani toliko napredka, kakor na nemški nazadovanja. Zwerenz je v zadnjem času prestopil v protestantstvo. Ali se je polakomil judeževih grošev, ki jih plačujejo za prestop? No pa mu ni pomagalo.
š Upokojen je na lastna prošnjo profesor gosp. Martin Cilenšek v Ptuju.
š Nov kaplan v Celju. Na mesto g. dr. S o m r e k a , ki je odpotoval v Švico proučevat velike tiskarne, pride za kaplana v Celje knezoškofov dvorni kapelan iz Maribora gosp. Anton Pučnik, sorodnik škofov.
Dnevne novice.
P. n. naročnikom. S ponedeljkom ustavimo list vsem, ki doslej še niso obnovili naročnino.
Srbi v Ljubljani. Danes in jutri bomo prvikrat pozdravljali v beli Ljubljani večjo deputacijo srbskega naroda, ki se pri pelje k jutrišnji Prešernovi veselici. Vsi Slovenci kličemo došlim srbskim bratom dobrodošlico z željo, da se z njihovim bivanjem med nami jugoslovanska misel na podlagi medsebojne poštenosti in odkritosrčnosti okrepi in razširi.
Katoliško - narodna zmaga. Iz Šmarija pri Ljubljani se nam poroča: Občinske volitve so se 13. t. m. po preteku več ko 8 mesecev vendar enkrat do vršile. Županom izvoljen je mož kat. nar. stranke, liberalnega V. Ogorelca stranka pa je kljub vsemu naporu, kljub sili in raznim zvijačam pogorela; celo denar, ki je moral po splošni sodbi iz Ljubljane priti — ni mogel utrditi tal liberalni misli. G. Vinko zapomnite si vendar enkrat, da so za Vas »klerikalne buče pretrda in to misel tudi v Ljubljano sporočite ! — Mimogrede bodi še omenjeno da modri nadučitelj Punčah, ki je v aferi .Domoljub" tako slavno propadel še vedno ni zadovoljen z enim nosom, pazi naj, da še enega ne stakne.
Odkritja o tržaškem policijskem ravnatelju Kristoforu Busichu. »Indipendente" poroča iz zanesljivega vira, da je ministrstvo na Dunaju skrajno nezadovoljno z znanim ravnateljem c. kr. policije v Trstu Busichem in da ga bodo v kratkem odslovili „Sole" od 13. julija pa prinaša dolg in stvaren članek, kjer odkriva delovanje ravnateljevo. „Sole" piše doslovno: „Busich je slavohlepen mož in mojster v umetnosti, nastavljati voditeljem strank zanjke s tem, da podkupuje
voditelje. — Njegova namera, ki je ni skrival, je bila, da bi vse stranke združil v eno: italijansko kamoristiško" (iredentov-sko). „Sole" mu očita, da je bil v to svrho plačan od strupenega sovražnika Slovencev, bivšega namestnika Rinaldinija. Bu-sich je potem vodil za nos namestnika Goessa, ta pa je zadnji hip izprevidel kam meri Busicheva politika in od tedaj ni nikdar več sprejel ravnatelja policije nitini z njim neposredno občeval. Med njima je odslej posredoval vladni svetnik Schwarz. To je vse dokazano. — Ko se je pojavil v Trstu odpor proti iredentovski magistratovi stranki, je Busich napel vse sile, da ga uduši in je šel tako daleč, da je dal zapirati tiste, ki so vpili »Živela Avstrija«. Dokazano je, da je pisal člankevlistu .Trieste", ki sose norčevali iz avstrijskih patriotov, policijski ravnatelj Busich sam. Namestnika Hohenlohe pa je tudi varal. Hotel mu je dokazati, da je v Trstu prebivalstvo zgolj laško in socialistiško, organiziral je v to svrho v dogovoru s socialnodemokraškimi voditelji veliko poulično demonstracij o in je pregovoril namestnika, da si je z balkona ogledal te junake, Pittonija, Kopača in Korlčka Linharta v družbi z laškimi iredentovci. Tako je bilo torej delovanje c. kr. policijskega ravnatelja, ki bo torej kmalu užival dobro pokojnino. O tem početju govori vse Primorje, le »Edinost" molči. Seveda, ta ima drugod dovolj dela; kdo bo pa za mežnarja v Ricmanjih, če se bo »Edinost" bavila z razmerami v Trstu ? Tudi prostora bi ne imela zato, ker bi potem ne mogla objavljati člankov o bratomornem boju na Kranjskem in o novi Radikalni" stranki. Seve — če se gre za Kranjsko, je lahko vsakdo »radikalen", v Trstu samem pa treba skriti kremplje, ko se gre za demoralizujoče laško gospodstvo. . .
Umrl je v Novem Mestu včeraj zvečer slovenski pisatelj g. Janez Ter-d i n a v 76 letu svoje starosti. Njegove »Bajke in povesti o Gorjancih" so splošno znane ter so mu pridobile trajen prostor v slovenski književnosti. Pokojni prof. Ter-dina je bil rodom iz Mengša. N. p. v m.!
— Šolski nadzornik Peerz in natakarji. V Novem mestu je bila 1. t. m okrajna učiteljska skupščina. Uradni list ni poročal o tem le prizoru: Pri obedu ni nemški nadzornik Peerz takoj dobil zaže-ljene pijače Kateri nadzornik — če ima učitelje okolo sebe — bi v takem žejnem primeru poklical natakarja ? ! Zatorej se je obrnil tudi ta nadzornik do nemškega uči-
telja M—a z besedami: »M.! K o m m e n's
mal her! BringenSie mir e i -nen halben Liter Wein und ein' Syphon!" — Rečeno - storjeno! Kmalu je stalo naročeno pred vsemogočnim. ,No ch e i n G 1 a s ! " zagrmi novi ukaz. A ker so stali kozarci na mizi pred njim — pred nadzornikom namreč — ga bližnji nemški to variš pomakne predenj. Pil in jedel je gosp. Peerz sam. G. Peerz torej hoče učitelje rabiti za natakarje. ,Er" je jako predrzen!
—	Nesrečni konec pijanca. Kmet Anton B r u m a t iz Gradiške, že osemdesetleten starček, pa hud alkoholik, je prišel pijan domov. Žahteval je od snahe, naj ma d d dve kroni, ta pa mu ni hotela dati več kot eno krono, ker je poznala nepoboljšljivega pijanca. Ta je pa začel radi tega razsajati in snaho pretepavati. Snaha mu je zapretila, da bo šla po policaja. Nato je Brumat šel naglo iz hiše in — v vodo. Izvršil je samnumor.
—	Umrl je dne 13. t. m. na Ratežu občeznani gostilničar J o ž e f T a borskij v precej visoki starosti. Bil je svcjčas po-stilijon ter je vozil pošto čez Gorjance po starih nevarnih cestah in tudi drugod. S svojo marljivostjo si je pr dobit precejšnjo premoženje in priredil jako lepo gospodarsko poslopje. N. p. v m !
—	Strela je ubila pet konj. Iz Trbiža poročajo, da je strela na bistriški planini ubila pet konj.
—	Novo mašo bo bral jutri gosp. Andrej Orehe k.
—	Strela je ubila v Topolah občine Mengeš v četrtek popoldan enega vola in eno kravo revnemu posestniku Zajcu. Zgorel je tudi en kozolec
—	Ugenj na Uncu. O tem se nam danes še piše: Pri gašenju na Uncu n i bilo skoraj vse moštvo enega bataljona 17. pešpolka delalo, ampak gašenja s« se osebno tudi gg. častniki udeležili. Njihovo
dejanje je spodbudilo moštvo, da so obranili, da nam ni ogenj cele vasi pokončal. Taki gg. častniki so vendar vse hvale vredni. Ko bi jih bilo le kaj dovolj tačih. Škodo cenijo na približno 8000 kron. Živine ni nič pogorelo.
— Iz Domžal se nam piše: Gostilničar blizu kolodvora v Domžalah vedno bolj nasilno nastopa. Dobro bi bilo, da ga pridejo zdravniki preiskat; morda ga bo treba spraviti v kako opazovalnico za urno-bolne, ker je mirnim ljudem postal skrajno nevaren. Ni dolgo, ko smo poročali o njegovi surovosti, kar smo vnovič poizvedeli za nadaljne nasilnosti, ki jih uganja ta gostilničar. Neki gospod se je pogovarjal par korakov stran od gostilničarja z neko damo slovenski, kar začne gostilničar zabavljati in kričati: Krainische Rauberbande, Gesin-del itd. Ko ga je gospod opomnil, da to ne gre, se je zaletel vanj in mu hotel izviti pa lico. Ko tega ni mogel, je segal po žepu in vpil: »Warte, du windischer Hund, ich werde dich niederschiessen." Stvar so naznanili orožništvu. Čudno se nam zdi, da posestnik te gostilne še vedno trpi v svoji hiši takega človeka. Domžalčani nameravajo ustanoviti svojo tovarno za slamnike. Le pogumno naprej! Opozarjamo pa oblast, naj nikar ne zamudi ukreniti vse, kar zahteva postava, proti kršenju policijske ure od strani tega gostilničarja Tujci tudi drugače nastopajo proti Slovencem z najumazanejšimi sredstvi. Naščuvali so vse prodajalce kit, da prodajajo Slovencem kite po 30 odstotkov dražje; na Laškem, odkoder pridejo najboljše kite, so pa nahujskali domačine, da domžalskim slovenskim slamnikarjem nočejo prodajati kit. Tako hočejo Nemci popolnoma uničiti Slovence. Skrajni čas je, da steremo te verige! Posebno se »Deutsche Stimmen" jeze na naše krasne kresove, ki so jih res zapekli. Posebno besne so te „štimce" na gospo Flerinovo, o kateri se lažejo, da je izjavila, da dd 4000 kron, če spravi proč voditelja nemškega pevskega društva, dočim je gospa le dejala, da dd 4000 kron, če se ji dokaže, da je ona komu dala žganja pri demonstracijah in podkupovala one, ki so „Živio!" klicali, s krajcarji. Vsenemški jezik je res dolg — v lažeh!
—	Samoumor v goriški sod-nijski ječi. V ječi goriške sodnije seje obesil kaznjenec Ivan BratinaizAj dovščine
—	Strašna smrt vsled neprevidnosti. VOpatjem seluna Goriškem je kuhala Marija Marušič na samovaru kavo. Ko je zmanjkalo špirita, ga je prilila, ne da bi popreje ugasnila ogenj Steklenica je razpočila, vnel se je ogenj in uboga žena je bila kmalu vsa v plamenu. Prenesli so jo v goriško bolnišnico, kjer je kmalu v strahovitih bolečinah umrla - V Rihemberku je 60letni kmetič Andrej Ličen kosil travo. Ko je bil starček utrujen se je vlegel na kup pokošene trave in si prižigal pipo. Kar zaspi, pipa mu pade iz ust in vžge travo in seno. Ko so prihiteli kmetje na pomoč, so izvlekli iz kupa le nekaj ožganega mesa in kosti.
— Izvestje državne gimnazije v Kranju ob letošnjem šolskem svetu prir.bčuje na čelu spis dr. J Debevca »Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu". Na zavodu je bilo koncem šolskega leta v osmih razredih 337 dijakov in dva privatista. Slovencev je bilo 333, Nemcev 5 in 1 Ceh. Odliko ima 45 dijakov, prvi red 200 dijakov, drugi red 27 dijakov in tretji red 12 dijakov. Ponavljalni izpit ima 55 dijakov.
— Novice z Dolenjskega. Kneginja Me c k 1 e n bu r g - S c h w e-rinska se je vrnila iz Smarjete v dol. Toplice, kjer bo nadaljevala z izkopavanjem starin. Dozdaj so bili tozadevni uspehi neznatni. — Dež in vihar sta se pripodila 13. t m. tudi na Dolenjsko. Dež je malo namočil, vihar pa vzdigoval prah s ceste. — Revizija hranilnic in posojilnic vrši se zdaj po glavnem revizorju »Zadružne
On si misli, če se bode stvar dalje časa vlekla, dalje bodem še županoval. Ker je gospod župan menda radi naših dopisov postal tako nervozen, da je moral iti po nasvetu zdravnikov za nekaj časa na pre-memb« zraka, bodemo z našimi nameravanimi dopisi o občinskem gospodarstvu, o maščevanju, o pripravah za volitev, o neporavnani škodi, katera je bila prizadeta nekaterim ubogim kmetom z gradbo cesta Podlipa Smrečje ter o raznih agitacijah za sedanjega župana toliko časa počakali, dokler se njegovi živci popolnoma ne pozdravijo, ker mi »klerikalci" nismo tako hudobni, da bi se brez pardona maščevali, kakor nekateri tukajšnji liberalci. Kadar bode gosp. župan zopet okreval, nas bi jako veselilo, če bi prišel z istim gradivom, s katerim nam vedno grozi, na dan. Gospod župan, ali je bilo mogoče to zažugano gradivo že objavljeno v zadnjih vrsticah podlistka sobotnega „Slov. Naroda" ? Svetujemo vam, da če nimate boljšega gradiva, da ne vabite več sotrudnikov »Slov. Naroda" k sebi, da bi vam take puhle podlistke sestavljali. Zelo smo tudi radovedni, če pozna naš ljubez-njivi oče župan tistega denuncijanta, ki toži pri Heinu tukajšnje gg. uradnike.
z/eze", ravnokar po deželi. — Konec šolskega leta bo v logaškem in postojan-skem okraju 15. t. m. — V brzojav je t rešilo. 11. t. m. po noči v Novemmestu in poškodovalo vso napravo, ker niso pravočasno izločili toka. — Zavarovalno predavanje bo imel 23. t m. pri Fari in Banjaloki na Kočevskem g. I/. Ven ca j z.
— Z Vrhnike. Okrajno glavarstvo je vse imenike, katere je županstvo razpo-ložilo za sedanje občinske volitve, popolnoma razveljavilo in istemu naročilo, da zopet takoj pravilno sestavi druge imenike ter da pri tej sestavi ozir jemlje na podatke katere vsebujejo razne pritožbe zoper te vo-livne imenike Gotovo so morali biti ime niki zelo čudno sestavljeni, da jih je moralo glavarstvo ovreči. Da bi županstvo te imenike vsled nevednosti tako slabo sestavilo, ni verjetno, ker je imel sedanji gospod župan že štirikrat nalogo, sestavljati občinske imenike in gotovo pozna prav dobro zakone, kako se imajo sestavljati ti imeniki.
Ljubljanske novice.
lj Slovenskim trgovcem v Ljubljani. Volitev v trgovski gremij bo prihodnji torek ob 3 uri popoldne v »Mestnem domu". Nemci razširjajo svojo listo s popolnoma nemškimi kandidati, slovenski trgovci pa sklicujejo za prihodnji ponedeljek zaupni sestanek slovenskih trgovcev ter so sestavili slovensko listo kandidatov Naj bi vsi slovenski trgovci udeležili se tega sestanka in pa tudi volitve, kajti od nemške strani se razvija velika agitacija, da bi se spravilo nemške kandidate v odbor. Gre se za vele-važno narodno stvar in zato upamo, da slovenski trgovci ne bodo dopustili škandala, da bi zmagala nemška lista. Komur se ne zdi v tako važnem trenotku potrebno, potegniti se za slovensko čast, naj potem tudi računa, da bodo ž njim ljubljanski Slovenci obračunali. Pri tej volitvi gre se tudi za kričeče razmere v gremijalni šoli, zato je tembolj častna dolžnost vseh slovenskih trgovcev storiti vse, da pride njihova slovenska večina do veljave.
lj Sklep šolskega leta. Danes so končale tukajšnje srednje in ljudske šole šolsko leto. Izvestje II. državne gimnazije priobčuje na čelu: .Četrti zveze k Devovih .Pisanic", objavil dr. Janko Šlebinger. Koncem šolskega leta je bilo na zavodu 377 dijakov, med njimi 376 Slovencev in 1 Ceh. Odliko ima 19 dijakov, prvi red 260, drugi rt d 43, tretji red 16, penavljalno izkušnjo ima 35 dijakov, dodatno izkušnjo 4. — Izvestje I državne gimnazije je seveda zopet nemško ia barno, ne prinaša namreč nobene razprave, ampak dolg katalog učiteljske knjižnice, ki jo dijaki itak ne smejo uporabljati. Filozofski in es-tetiški del je reven in maloštevilen. M;d 26 profesorji je 5 Nemcev; nemških predavanj in prostih govorov je bilo 7 0, slovenskih pa 17! Statistika izkazuje 557 dijakov, Slovencev je 456, Nemcev 97, 4 s« druge narodnosti. Odličnjakov je 76, prvi red jih ima 394, drugi in tretji red 50. O ljudskih šolah smo morali poročilo radi nedosta-janja prostora odložiti do prihodnjič.
lj Šolsko leto na tukajšnji c. kr. višji realki je bilo končano 8. t. m. Od 556 dijakov je dobilo odliko 33, padlo jih je 119, ponavljatnih izpitov je 93, štirje so ostali neizprašani, drugi imajo prvi red.
lj Matura na tukajšnji c. kr. višji realki se je vršila dne 10., 11. in 12. t. m. Od 22. izprašanih maturantov so dobili trije (Oskar Englisch, Adolf Klemene, Ciril P i r c) odliko, trije bodo ponavljali izpit iz enega predmeta jeseni, drugi so napravili maturo s povoljnim uspehom.
lj Razstava obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov v »Mestnem domu" od 6 do 20. avgusta ( beta biti jako zanimiva in poučna. OJbjr je dobil več zahval iz obrtniških krogov, katerim se ponuja prilika, razstaviti primerne izdelke. Zglasila se še vedno sprejemajo.
lj Novo mašo je bral danes ob 9. uri v cerkvi pres/. Srca Jezusovega č g. Anton Vadnal. Na mnoga leta!
lj Mož proti ženi. Včeraj se je nadaljevala razprava Jožef Jesih contra Marija Jesih iz Medvod baje zato, ker Jože Jesih toži, da mu je vzela v gotovini nad 800 kron in potem skrivaj pobegnila v Pulj. — Nadalje, da je njegovega denarja vzela 220 kron in ga dala svojemu nekdanjemu ljubimcu. Priče izpovejo, da so videle pri njej denar, koliko je pa imela pa ne morejo vedeti. Sodišče je Marijo Jesih oprostilo, ker se ni moglo prepričati n resničnosti tožbe
lj Lepe Prešernove razglednice so izšle v zaležbi trgovca gospoda Bahovca na sv. Petra cesta. Razglednica kaže Prešernovo rojstno hišo in pesnika Prešerna, ko zamišljen koraka od doma. Sliko je napravil g. Šoša Šantel. Cena posamezni razglednici 10 vin. Razglednice so na korist Prešernovemu spomeniku.
lj Sleparico je vozil. Včeraj je prišla k posestniku Ignaciju Sodarju na Krko pri Zatični, neka Berta Belentinova rodom baje iz Toplic in ga naprosila, da jo pelje v Ljubljano v bolnišnico, kjer bode dobil plačeno vožnjo, povrhu pa bode še pogoščen. Sodar se je vdal in pripeljal navidez 10 usmiljenko v Ljubljano. Peljala sta se tudi na Studenec, kjer je vzela od sester slovo. Bila je potem tudi v „Leonišču", odtam je pa šla po spodnjem koncu bolnišničnega vrta v deželno bolnišnico. Sodarju je naročila da naj jo počaka, in čakal jo je celo uro zastonj, ker Belentinova jo je odkurila skozi glavni vhod na prosto.
lj Vroče krvi je bil včeraj delavec Iran Lavrenčič iz Kamniškega okraja. Ker je po mestu beračil, ga je policija prijela in odgnala čez mestno mejo. To je pa Lavren-čiča tako raztogotilo, da je pričel stražnika psovati z raznovrstnimi psovkami ter mu očitati, da mu je ukradel goldinar. Stražnik si pa tega ni dopustil in je vročekrvnega Lavrenčiča pripeljal nazaj v — luknjo.
lj Zajtrkovalni] koncert društvene godce se vrši jutri v Go>sovi pivnici. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Vstop prost.
Razne stvari.
Najnovejše.
Rodbinska drama. Iz Lipskega poročajo, da je kmetovalec Jožef Fellner v Heiligenstadtu ustrelil svojo 301etno hčer in dva svoja sina nato pa sebe zastrupil.
Tatovi — policaji. Policijski predsednik v Cikagi je 100 tatov in drugih hudodelcev, ki so že odsedeli svoje kazni na lastno odgovornost nastavil za policaje.
Baronica morilka. V Parizu je 22 let stara pisateljica baronica D'EntrevilIe štirikrat ustrelila na bivšeg? poslanca barona Ladoucette ter ga nevarno ranila. Vzrok: ljubosumnost.
Telefonsko in brzojavna porotna.
Dunaj, 15. julija. Zisedanje državnega zbora je z današnjim dnem odgodeno.
Budimpešta, 15. julija. Tisza bo potoval po južni Ogrski, da pregovori ma-gnate, naj ostanejo zvesti liberalni stranki. Prihodnji teden bo seja izvrševalnega odbora koalicije, ki bo odločila o položaju. Etocoj miri.
Gradec, 15. julija. Tukajšnja fili-jalka korespondenčnega urada preide v državno upravo. Njen vodja bo dunajski dopisnik „Narodnih Listov" P e n i ž e k , ki postane dvorni svetnik.
čakovec, 15. julija. Po inšpekciji 5. ulanskega polka je poveljnika zagrebške posadke fml. Orsinija p 1. Rožen-b e r g a zadela srčna kap. Bil je takoj mrtev.
Zagreb, 15. julija. Dočim nekatere vesti trdijo, da je Orsinija zadela srčna kap, trdijo druge, da je nesrečno padel s konja.
Zagreb, 15. julija. Tu se je dogodila v Tuškancu ljubavna tragedija. Klesar-ski pomočnik Edvard Korotaj in Jelena To-polek sta sklenila umreti. 0.i je Jeleno obesil na neko drevo in nato tudi samega seb . Ona je umrla, njemu se je pa odtrgala vrv. Ves prestrašen je priletel javit dogodek na policijo.
Gorica, 15. julija. V Pevmi blizu Gorice se je v neki gostilni zastrupil 17-letni dijak realčan Milan Jenčič zaradi »nesrečne ljubezni".
Gleiwitz, 15. julija. Na polju je iz dosedaj neznanega vzroka eksplodiralo skladišče smodnika. V skladišču je bilo 7000 sodov smodnika. Več kilometrov daleč so udrta vrata in okna.
Carigrad, 15 julija Po službeni statistiki je ubitih v treh okrajih 44 grških in 97 srbskih vstašev, a aretiranih 85 Grkov in 4 Srbi.
New York, 15. julija. Na neki mali ladji jadernici je močan črnec pobil z železnim drogom kapitana ter mu oropal 1500 dolarjev. Umoril je tudi ostalih 12 potnikov ter jih oropal. Pri življenju je pustil le neko 12 let staro Američanko. Črnec je bil aretiran. Občinstvogajelinčalo.
Pariz, 15 julija. Ministerski svet je sklenil, da se pomiloste vsi oni, o katerih je govorila v senatu do oktobra odložena predloga Deroulede se žc pripravlja, ua od-
potuje v Pariz. Buffet in Lur Salucer sta pisala predsedniku žaljivo pismo, češ, da jih lahko od pomiloščenja izključi Nacio-nalci menijo, da je vse pomiloščenje le vladna zvijača.
Pariz, 15. julija. Uradni list še ni priobčil dekreta o pomiloščenju Govori se, da so morda to povzročile brzojavke Bufle-tove in Lur Salucesa.
Pariz, 15. julija. Deroulede se poda najprej na Dunaj, kjer ostane nekaj časa.
Berolin, 15. julija. Listi poročajo doslej še nepotrjeno vest, da je posadka čr-nomorske linijske ladje »Katarina II." to ladjo potopila.
Moskva, 15 julija. Več višjih uradnikov moskovskega okraja je aretiranih. Dolže jih, da se udeležujejo revolucijskega gibanja.
Berolin, 15. julija Iz Peterburga po ročajo: Minister Bulygin se poda danes v Petrov dvorec, da izroči carju načrt o državni dumi v odobrenje. Obenem se bodo posvetovali, bo li šel car 29 v Moskvo.
Berolin, 15 julija. „Vorwarts" poroča, da je več ruskih podanikov iz bero-linskih predmestij izgnanih.
Varšava, 15. julija. Med litavskim gar-dnim polkom in kazaki je bil krvav boj. Častniki litavskega polka so poslali h generalu deputacijo osmih častnikov, ki so izjavili, da ne bodo več streljali na vstaše. Častniki so bili nato obsojeni na smrt. Ker polk ni hotel izvršiti smrtnih obsodb, so bili poklicani kazaki ki so častnike ustreli. Nato je polk planil na kazake ter jih poklal.
Varšava, 15 julija. Judovski socialisti iz Lodza so prišli v Petrokov in uprizorili demonstracijo. Vojaki so streljali na izgrednike in jih več ranili. Konservativni judje so sestavili odbor, ki je socialiste naznanil policiji. Zato so socialisti včeraj ubili nekega člana odbora.
Odesa, 15. julija. Trgovci so prosili, naj se odpravi obsedno stanje. V mestu je mir.
Bukarešt, 15. julija. Ruska vlada se je zahvalila rumunski na njenem prizadevanju glede »Potemkina".
Lvov, 15. julija. „Slowo Polskie" poroča, da je v Gorestovi množica napadla na tedenskem sejmu 200 judovskih trgovin in stanovanj in pometala vse pohištvo na ulico. Vojaštvo je končno napravilo mir.
Berolin, 15. julija. V Moskvi pričakujejo za prihodnji torek važnih dogodkov. Nadejajo se, da se skliče ljudsko zastopstvo, ker bo sicer izvoljena začasna vlada. V ta namen nameravajo sklicati ljudski shod.
Peterburg, 15. julija. Witte ima absolutna pooblastila za sklep miru. Le pod temi pogoji je sprejel mesto mirovnega posredovalca.
New York, 15. julija. Imenovanje Witteja za mirovnega posredovalca je tu jako ugodno vplivalo. Splošno smatrajo to tu za obrat v ruski politiki na korist miru.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za pogorelce vHorjulu: Gospod Adolf Knol, župnik v Babnem polju, 4 K. — G. Rajmund Vlašic dekan v Pre-zidu, 4 K. — G. Anton Notar, ekspozit v Storah, 4 K. — G Marija Pristov v Ljubljane, 5 K — G. Marija Pleško, nadsvetni-kova vdova,- 10 K. — G. dr. Mih. Opeka, c. kr. realčni profesor, 20 K.
Za Prešernov spomenik: „Ruski kružok" ob razstanku 2 K.
Tužnim srcem javljamo sorod-; nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nenadoma umrl naš iskreno ljubljeni oče in soprog
Martin Cuderman
posestnik
v ponedeljek, dne 10. t. m. po kratki bolezni v 76. letu starosti.
Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah.	1430
Nepozabnega pokojnika priporočamo v moJitev in prijazen spomin.
V Babnem vrtu p. Trsten. 15. 7.1905.
Marjeta Cuderman, soproga Jožef Cuderman, kap. Vel. Dolina, Blaž. Marija, Marijana, Neža, Anton, sinovi in hčere.

fe^&ssafj
Zahvala.
Odbora ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda izrekata tem potom zahvalo vsem, ki so k dobremu uspehu ljudske veselice dnč 2. julija v korist glavnega društva kaj pripomogli. Topla zahvala p. t. g. dvornemu svetniku Fran Šukljeju in p. t. gospej Rozina za preprijazno prepustitev obširnega prostora za veselico; slav. dol. pevskemu društvu za sodelovanje in udeležitev; si. vodstvu tiskarne Krajčevih naslednikov; slav. pivovarnama gg. bratov Kosier in tvdke Reininghaus; g. Franc Murnu iz Kandije. Lepa hvala vsim darežljivim prijateljem podpisanih podružnic.
Novomesto, dne 9 jul. 1905.
Za odbor ženske podružnice:
Jakobina Žitek, t. c. predsednica.
Za odbor moške podružnice:
Ivan Krajec, t. c. predsednik.
Več izurjenih
pomočnikov
sprejmem takoj v trajno delo ter par učencev v pouk.
IVAN INTIHAR, kolarski mojster
na Igu pri Ljubljani. 1289 6-4
Učenec
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo
trgovino z manufakturnim blagom
na deželi. — Kje pove iz prijaznosti uprav-ništvo »Slovenca". 1185 6-5
Pomožna uradnica
^večletno prakso in najboljšim izpričeva'om išče službe v kaki odvetniški pisarni ali drugem uradu, bodisi v Ljubljani ali drugje.
Naslov: „Pomoč v sili", Ljubljana poste restante.	i419 2-i
Prav lepe rumene
marelice
razpošilja v košaricah od 6 kg naprej s pošto po 50 vinarjev kilogram.
o o flinko Grabrijan o o
v Vipavi.
1424 1—1
Dvonadstropna hiša
na lepem prostoru s prostori za trgovino in gostilno, lepi svitli prostori, s prostornim vrtom, se proda pod zelo ugodnimi pogoji iz proste roke.
Ponudbe na „R. E." poste restante Ljubljana.	1427 3_
Gostilna
Dobro znana gostilna, z lepim senč. natim vrtom, prijaznim razgledom dobro obiskanim zaprtim kegljiščetii v sredini mesta na Dolenjskem, se radi družinskih razmer odda takoj y najem eventuvalno se tudi proda, Ponudbe do 31. julija t. 1. pod št. 14 poste restante, Ljubljana. 1412 3-1
Učenec
za neko tukajšnjo kavarno se takoj sprejme. Prednost imajo taki, ki so vešči obeh deželnih jezikov. Hrana in stanovanje v hiši ter mesečno 3 gld. plačila. 1409 1
Poizve se v posredovalnisi za službe Ter. Nowotny, Dunajska cesta 11.
Slovanom,
ki se pridejo zdravit v Karlove vare (Karlsbad), se priporoča
dr. Pavel Vejnar.
Ordinira v hiši „Brandertburger 1391 4—1 Thor".
V predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme
večje število delavk
y trajno delo za prav dobro plačo.
Glasom naših izplačilnih knjig morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K na teden, a tudi do 24 K in več. — Poleg tega dobč samske deklice, v kolikor je prostor na razpolago, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. — Osebam, ki stanujejo več kot 10 km oddaljeno od Litije, se predujemoma izplačajo potni stroški, ki jih pa ni treba vrniti oni delavki, katera vztraja vsaj 3 mesece v delu. — Zahteva se, da se prinese pravilno izgotovljena delavska knjižica ter pri mladoletnih osebah dokazilo o 1413 12-1 dopoljnjenem 14. letu.
Mitm dolenjcn
kakor tudi belo vino, sylvanca, rislinga
iz leta 1904 ima še na prodaj po primerni ceni (od 22 kr. za liter in višje)
Graščinsko oskrbnlšfvo 1425
o Turn pri Krškem 0
pošta Leskovec, Kranjsko.
TO » 2
r.sr-š<
B 3 s E sr =•©.»-
mm *■**
ha 1 N CB-e
«»So 9 o
S.TO S- g
a — = O
■o 6.» n.» -
s S-o-
2. o " n cr
fi g 3
»•S?
2.3 s 8= S1 g
■a = " 30 &
B S g"
o S 03 S. ®<
S 2 01 M » B
P 10 o »1 » H
• c te o s n ^ I — 5 e
I	M o 0D 55-
™ C. ~ ® H
s-^jU?«*
„ -S P ® | S
—1 m. ^H H re ao
■-■ N • B » £
a . t« *r m 2 to * Sr 0 o « o <S.«*
■a «1 2! f® 0 a S-
»H g-5-g,
Es's5
n »3D 2 -a i,	N o
"Ni
N g-5
3 N 0 3
b. O g-'
H o
I*
g 332°3
B o °"FS' O. £.
I S?" 2.8? —00 w 3 si
Um c, —. 3 H— >-J	7Q rt>
Srllss
n B Hr" °
3 S -a 3 <2- N - B re » • _, B — 3 < 3 pr re re . —:
a — cx a. J? sr " tr2 0
3 TO .£,3 » re N 3
3 Z?-
H^gS-SV B -
n
3 t) S o o p a> ®< b) " »8 B • 0 e
s o f&B-s
O	B 2.«*
5.? Mi* SE „	3
B < I s S,
N O
—	3.
to to
N N O
2.°" cr ro
3 ""
O 3 ■
-	ro
3 a
C/l 3
o
<3
3
2-3
0 w "o'
3
B 3 2.»
o3 3 H-^ ^ 9 jr o- n c/>
ro »TO ^a S^ fT g o
C „ N< s.' O
3. a & « 75-p ~ 3
TON —
3 g g g-
P O r rf. ^
■"Sg S o
frts-o
,L£< stre o - to xr 3 <
g-š^a5'«
= ro ™
P I N .. E? 3
- N
03
„-• o sto
- _ N ui ___
s -g 5. sr S 3
, o -r^g a
3 rs O
p cr
< A)
re tn — D. o » °o 3
3 <
o
Štev. 8544.
1411 3—1
Razglas.
Deželni odbor kranjski bo dal od 5. decembra dalje »i-oti požaru znova
zavarovati vsa poslopja deželne bolnice
z inventarjem vred.
Podrobnosti o zavarovanju je poizvedeti pri deželnem stavbin-skem uradu.
Ponudbe za prevzetje zavarovanja je vložiti do 85. a vri usta 1905
pri deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 8. julija 1905.
Oklic
Radi obnovljenja strehe na zvoniku farne cerkve v Šf. Jerneju
se bode vršila ofertna obravnava
dne 27. julija ob 9-uri dopoldne v zupnišču.
Vsi stroški so proračunjeni na 2457 K 40 h. Zahteva se 10 % vadija. Načrti in troškovnik so vsakemu na vpogled.	1431 2—1
V Šf. Jerneju, dne 15. julija 1905
Cerkveno predstojništvo.
Kašelj!
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prsa
774A not" Potrjenih spričeval dokazuje L11U gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kataru in žlezi.	712 36 -5
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v : orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovicu v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki.

HISA
V V
LETOVIŠČE.
Boljša rodbina, ki želi razvedrila čez počitnice, dobi pripravno letovišče na deželi blizu Litije nedaleč od zelezniške postaje, poleg reke Save pripravne za kopanje. Letoviščna hiša obstcji iz treh čedno opremljenih sob in kuhinje, pred hišo je velik senčnat vrt. Kraj je romantičen z lepimi senčnatimi izprehodi.
Podrobna pojasnila daje gosp. Oroslav Bric, pekar 3393 3-3	Litija.
Vabilo
VI. redni občni zbor
Kmetijskega društva u Dol. Dobravi
reglstr. zadruge z omejeno zavezo
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 30. julija 1905 ob 8. uri dopoldne
v društvenih prostorih na Dol. Dobravi.
v dobrem stanu, oddaljena 5 minut od tovarne, v kateri se nahaja že vpeljana prodajalna, se prostovoljno 30T proda. 1SS
Kje pove iz prijaznosti upravn. „Slovenca".
Clčenee <
za špecerijsko trgovino poštenih starišev v starosti 14 let se sprejme takoj.
1417 3 -1 Naslov pove upravništvo.
Velecenjenemu gospodu
Ivanu Rebolj,
orgljarskemu mojstru na Vrhniki.
Podpisano cerkveno predstojništvo potrjuje, da ste dne 8. julija 1905 dovršili popravo orgelj farne cerkve sv. Vida pri Cerknici.
Ker je delo res skrbno in vestno izvršeno, cena nizka in mojster Ivan Rebolj pravega krščanskega duha ga vsem čast. cerkvenim predstojništvom prav toplo priporočam.
Župni urad sv. Vida pri Cirknici, 8. julija 1905.
1418 l-l	Janez Jereb, župnik.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva in nadzorstva.
2.	Odobritev račun, zaključka za 1. 1904.
3.	Sklepanje o razdružbi zadruge.
4.	Eventuelna volitev likvidatorja.
5.	Eventuelna volitev načelstva.
6.	„	„ nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	1426 i—i
Ker morajo biti za veljavnost sklepa glede razdružbe zastopani najmanj 2/3 zadružnikov, se prav uljudno vabite člani, da se v obilnem številu udeležite občnega zbora.
Načelstvo.
Letovišče KranjsRagoraJ
je jedno izmed najkrasnejših gorenjskih letovišč, ki se posebno odlikuje s svojo romantično lego, kakor tudi pripravnostjo za izlete, kakor: k Belopeškim jezerom, PeriČniku, Mertuljek itd., za gg. planince zelo važna postojanka polet na: Prisojnika, Jalovec, Razora, Špik, Mangart in dr.
Cena in lepa stanovanja, kakor tudi dobre postelje se dobč v hotelu „pri pošti". Za izborna jedila, fine pijače ter točno postrežbo se jamči.
Vsem čast. izletnikom in drugim družbam se najtopleje priporoča
Ivan Lavrič, hotelir.
tločefe li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja? Da fo dosežefe, skrbite za zdrav želodec In vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prchladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—14
Germanovi življenski esenci
ki se vporablja z največjim uspehom pri: pomanjkanju slasti, slabem želodcu, pehanju, gorečlcl. zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdlh (zlati žili) Po preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga, rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanov* Življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne „Crnega orla" v Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno imetvrdke: Lekarna „Prl Črnem orlu" K.Germana V Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 1'40; po pošti ne manj kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Gcrmanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stckl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzcndorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželienega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 stcklenic Gcrmanove življenjske esence, ki jo bomnajtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija Haberl, Semrich pri Peggau, Staj.
Razpis.
1423 3—1
Prodajalka začetnica
lepega vedenja, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. NaStOP tahOj.	1388 3-3
Naslov pove upravništvo ..Slovenca".
Za zgradbo vodovoda v vasi HotederSica,
polit okraj Logatec na 33 000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadujoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se prtdlože
mr do 30. Julija t. I. ob 12 uri opoldne
podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za vas Hoteder-šica."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudene cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti proračun, in stavbeni pogoji so na ogled v občinskem uradu Hotederšica.
Občinski urad Hofederšlca, dne 14. julija 1905.
Poslano
*)
Pravda med deželo Kranjsko in Moritzem Mardetschlaegerjem.
Preskrbelo se je za to, da je tudi širša javnost izvedela o moji tožbi proti deželi Kranjski radi izplačila zneska 292 K 77 h. Ta znesek mi je deželni odbor kranjski od moje terjatve iz dobav deželni bolnici neopravičeno odtegnil, češ da sem za ta znesek deželno bolnico oškodoval, ker sem ji dobavil ožjo in krajšo nego pogojeno hidrofilno gazo.
Da občinstvo, ki je bilo doslej poučeno le z ene strani, izve resnico, sem primoran sedaj po končani stvari obelodaniti, da sem v tej pravdi na obeh ljubljanskih instancah zmagal in da mi mora dežela Kranjska izplačati iztoževanih 292 K 77 h z obrestmi in mi povrniti 301 K 88 h pravdnih stroškov.
Pritožbe na najvišje sodišče na Dunaju zastopnik dežele Kranjske niti vložil ni, s čimur je zadeva pravokrepno rešena.
Ko sem naperil to tožbo, nikakor nisem imel namena, nastopati proti deželi Kranjski in jo oškodovati, pač pa sem hotel dati onemu gospodu, kateremu se je posrečilo, spraviti me v občutno gmotno škodo, in ki mi je nameraval odvzeti tudi moj trgovski ugled in poštenje, priliko, da mi le v eni točki iz mojih dolgoletnih dobav deželni bolnici dokaže nereelnost oziroma tudi le nepravilnost.
V	pravdi se je izkazalo, da nima nikdo niti trohice povoda, otemnevati moje dobro ime in trgovsko poštenje in da so bila vsa sumničenja, ki so se obračala proti meni vsled tega, ker sem deželni bolnici dobavljal blago ceneje, kakor moja konkurenca neopravičena.
S tem so tudi vsa druga natolcevanja in obrekovanja o meni padla v vodo.
Da se v nadaljnjo časnikarsko polemiko odslej z nikomur ne bom spuščal, je jasno. Vedel bom pa onega, ki bi mi osebno za naprej hotel kratiti čast in poštenje, prijeti na pristojnem mestu ter mu poleg prve blamaže pritisniti na čelo še pečat lažnjivca in obrekovalca.
V	Ljubljani, dne 15. julija 1905.
Mr. Ph. Moritz Mardetschlaeger
lekarnar v Ljubljani „pri zlatem orlu".
» Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 1429 (1—1)
in
tem naznanjam " slavnemu ob-i^fr činstvu občine Jesenice okolice, da sem otvoril
na Savi št. 8
■
1414 3—1
novi popolnoma moderni
fotografski atelije
kjer se bodo izdelavala vsa v to stroko spadajoča dela točno in po nizki ceni.
Za obilni obisk se priporoča
V
Andrej Cufer, fotograf.
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst oikeluaatih, »rebrnih in zlatih ur z znamko ltonkopf, ll»bn. Ornega, SchafThaunen, Ululiutte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in »rebrnln po lzvlrnlli tovarniških cenah.
Nikel. remont, ura......K 3'—
sist. Roskopf patent ura . . . . „ 4 — „ „ črna jekl. rem. ura „ 4' — švic. Izvir. Roskopf pat. ura „ 5-— Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ 7 50 srebr. „ „ „Qloria" „ „ 760 „ dvojni plašč . „ 11-50 „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 ruskaTulanlkei. rem.ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9-50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, ivarcvaldska ura K 2 —. ' Za mako uro illetno pismeno Jamstvo! Nlkak rlsiko! Zamena dovoljena, aH denar nazaj !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—7
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v vsaki velikosti, počenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 5 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci (^Hrvaško).
I
= Ueliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov <
1399 3-2	$ld. 195
1 prekrasno pozlačena prerijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec >ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošajiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
===== Naznanilo. --
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
v Šmnrtnem poleg Sove št. 14, blizu Ljubljane.
obstoječe iz enonadstropne hiše z vsemi pritiklinami vred, vse v dobrem stanu. Posebno primerno bi bilo za kakega župnika v pokoju, ker je ravno nasproti podružne cerkve, ali pa za kakega drugega gospoda v pokoju. Proda se z zemljiščem vred, ali pli pa tudi samo posestvo z lepim vrtom.
Bolj natančno se poizve pri lastniku Antonu Zajcu, posestniku v Obrijah št. 12.
1410 2 1
NOVO!
prc^crneu« <ss* razglednice
po sliki gosp. Sašo Santel-na v treh barvah.
Cena 10 vin. ————
Priporoča založnik Jernej Baho-vec v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
1416 3-1
* v « v » M.VM.A ■>«

kit J
Sprejme se
Podpirana ima v ralogi najraznovrstnejie trpežno, krušno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvna plašče, kagnle, pluviale, dalmatike, vo-lume, albe, koretclje, prte itd
»ploh vse, kar b« rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevaenu tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eeuf bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih snirati na domačo tvrdko ter ne uvažujojo tujih tvrdk, dru-fctev in potujočih agentov.
Zhgotavljaje hitro in najpoštenejžo postrežbo iti najuižjo cono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi ia najmanjše naročilo Najodličnejšim spoštovanjaua se priporoma 1565 26 19
Ana Hofbauer,
imajiteljica zaloge cerkvene obieke, orodja in posod*
v LJubljani, Wolfove ulice 4.

li gamo m
snqof9
aznanilo preselifve.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem preselil svojo
trgovino s klobuki, čepicami itd.
s Starega trga št. 4 na
Mestni trg v hišo gosp. Urbanca
ter jo ondi popolnoma na novo uredil.
Zahvaljujoč se za obilo doslej mi izkazano zaupanje, se priporočam za obilni nadaljni obisk in bilježim velespoštovanjem
1360 4-3	Oaclež.
r ■	- v ;; -f^Mm
Ljubljane v STew Yorkj
Brzoparniki: ..Kalser Vllhelm II.", ..Kronprln* Vllhelm", „Kalser V/llhelmJ der Qrostc".
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen [pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Kduarcl Tavčar, Kolodvorske ulic« Sf. 35
1361 48	nasproti stari „TI£lerJevl gostilni.
e
čistilnim ekstraktom.
j\ajbcij>S Ci>tiiC Ha^^S*«'
M?
M
Zdravje je največje bogastvo!
m
m
Kapljice sv. Marka.
i i. j_«.|f i_nifl i*i ij"u m "lili* )i * f\ " 'li ' li ' j**i ~ v
Te glasovite in nenadkriljive kap-ljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. Bi
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeK, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: /1\estna lekarna, ZajJreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg it. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
t ducat (12 steklenic) 4-- K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. P 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K.
3	ducate (36 steklenic) 11— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Sljepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Ustanovljena I. 1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največi« hopastvo!

'V
v
&
T.
i
li
prodajalka,
kakor tudi
poslovodja
popolnoma samostojen delavec za večjo trgovino z mešanim blagom pri 1401 3-2
J. MOViC Jesenice (Gorenjsko).
lišiiiiT
na ugodrtem prostoru z vrtom in kegljiščem se počenši z nVgUStOm 0ddQ V nOjem izurjenemu kavcije zmožnemu gostilničarju, ali se pa dti na raČUH.
Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
1397 3-2

Odlikovan s častno diplomo inzlatosvetlnjo v Parizu 1905.
Ivan Triller
stavbeni in umetni kjučavničar na Bledu
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah. 1139 2
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 23 38
r£fč c&tt y Bi|?I-
.v i.r - *, /
«! { k" n' F i Črt-J* (11»■? j ;•
Td voda je popolnoma prosta organičnih suovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vod-nj akov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
miruk: Giesshubl Sauerbrunn,
falaz. postaja, zdravilno kopališč« pri Karlovih varlfe
Prospekti zastonj in franko. V l.jabljanl se dobiva v vsah lekarnah, večjib i«uorijskih prodajaInieab in trgovinah z jestvinami b
Zaloga pri Mihael Kastn«r-ju in Pete Lassnik-a >,
Jialjani.	32 62-25


hodno vrata
za prodajalno
| s kompletnimi izložbenimi okni ter i zrcalnimi šipami se ceno prodajo
| 1378 5-2	pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 21, Ljubljana.
^o najnižjih cenah

se dobe v tovarni za stroje
G. Tonnies v Ljubljani

pod jamstvom in po najnovejših modelih in konstrukcijah vse vrste strojev za obdelevanje lesa, jarmenike (Siigegatter) in kompl. oprave za žage, mline itd., turbine, transmisije, vlake, vijake, dvigalnike. Zastopstvo renom. Reform-motorjev za bencin, bencol itd. Lokomobili, Hult-mo-tori (rotacijski parni stroji) parni kotli.
Rabljeni motorji prav ceno.
1354 10-2
Ustanovljeno I. 1842.
Slika*ja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodala oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In komptolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v m<^tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 82-35
Fotografija!
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
v J_jjiit>lj»viii, Kolodvorske ulice štev. 325 popolnoma nanovo uredil in opremil
občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 11
tovšek =====
fe Restavracija „pri Levu"
C	prej Košenina. — Marije Terezije cesta 16. == |/
Vsak dan večkrat sveže Puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec.
Izborna jako cena kuhinja
Velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice i. t. d. na razpolago.
Večkrat v tednu domače godbene zabave.	1220 10-10
SS
K obilnemu obisku vabi najvljudneje
A. Kos, restavrater. __—»

= D avor1n l
fctcgraf
Kolodvorske 1 ulice št. 32.
5
Sli®
^^msmmmBm
Nova. šola..
V Jaršah pri Domžalah se oddajajo za zgradbo nove dvorazrednice stavbna dela konkurenčnim potom.
Stavba, ki mora biti še letos pokrita, je proračunjena na 31.200 kron. Natančni proračun in načrti so na razpolago v občinski pisarni na Rodicl št. 14. Ponudbe se morajo vložiti
dLo ^O. julija.
Hiša u Mouem mestu naprodaj!
Po ugodnih pogojih je prodati zaradi smrti bivšega lastnika enonadstropna hiša z malim vrtcem. Hiša se dobro obrestuje. Cena 6000 kron, od kterih se lahko samo tisoč kron v dveh obrokih odplača; drugo sme na hiši ostati. Več se izvč v gosp. dr. Schegulovi odvetniški pisarni v Novem mestu.	1403 3—2
Vsak ponudnik mora vložiti 4% varščine, katero mora v 8. dneh po podelitvi po-polniti, kakor bo sklenil krajni šolski svet z ozirom na ponudnika, največ na 10%.
Krajni šolski svet si pridrži pravico oddati delo skupno ali posamezno in ni vezan 1 oddati delo najcenejšemu ponudniku.
Krajni šolski svet v Jaršah (p. Domžale),
dn£ 5. julija 1905.
1370 3-3	M« Slabič, predsednik.
mam



Wi


Zdravilnim z mrzlo vodo skss
SKTSr v Krapini "U8
== (last si ob. i kralj, povelj, trga Krapine.) =====
Otvorjeno celo leto	■■
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlml krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In ogljlnčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba - - obrniti na kopališko opravo, postrežba cena. - -
607 20—16 jg'
H Ju
f' I
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
v lastni tišT? v iijubijani ITiasOMil
|>VW^W«	»vwwwi
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
2 52-41
obrestuje hranilne vloge po 0!
4'l
2 |0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetsko F >7 aoi 7lR'8n posojilnice znaša	Ik /,UZ4./10 Oy.
K 7,651.915-41. promet Ivmim.tSLT K 120.878*15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
Zahtevajte pt*i nakupu
1320 39—3
chicht-ovo štedilno milo

Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHIOHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
in
Pri nakupovanju
: suknenega manufakturnega -blaga
mmm
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ijubljanl Špitalske ulice štev. 4
250 52—23
Velika zaloga =====
suknenih ostankov.
mmmmmmmmmmmmmmi
Dunaj-
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—18
Popolno prepričanje
da Je lekarnarja
Thlerry-a Balsam in centlf mazilo
p. TReh notr. boleznih, 1nfluenci,katarUi, krtih in rnetjih meh Trat, slabostih, motenju vprebavl, ranah, abNcesih in telesnih poškodbah Itd nedosežno nspeSno sredstvo. Tam pojasni pri naroMlu bal-sama ali na željo posebej brerplačno poslana knjižica s tiso? izvir, zahvalnih pismi kot domafi svetovalec. 12 mal. ali !) dvojnih stekl. balsama 5 kron, (iOmalih ali 80 dvojnih steklenic K 14. — Dva lončka centlfolijskega mazila franko'i K (tO vin Prosim nasloviti na lekarnarja A TIIIK1! It 1 v Pregradi pri RoRaiki-Slatini. — Ponar. In razprod. ponarejanj se sodnijsko zasledujejo.
1856 52—36
1600 64—43
Valentin Golob
(pr. Andr. DruškovlčJ Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino — priporoča: ——
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. =====
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. im
Postrežba točna! Cene zmernel
Založnik zveze avstrijskih e. k p. državnih uradnikov
R X
t.
0)
E <
izbera
najaoljših in najcenejših
dvoholes m šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati. ♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 52—27
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
IS" Najcenejša vožnja v Ameriko.
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorišču).--
E. Kristan
>
3
(D 1
U
468 43-19
SCfT Najcenejša vožnja v Ameriko.
i g «ijg. , D i, a°r
S • »oŠ F 4 »g-l
« 2® « 5-»JE.<
«— M. Bo * 5- 3 t: 0> *	&S -
-Š	5 S.B
r-H P,?'K ETv^t-r
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijnbljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-45
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska oesta 31
zraven firangp
I
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zaloja čevljev
Julija Štor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških
čevljev, čevljev za Iawn-fennl5 In pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
-Uostl.
'S®*8®®
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
"771 52—14
o 00 o
Ernest Hammerschmidt= nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
trgovina železnin in kovin
L j u b lj a n a, Prešernove ulice ste?. 50.
Velika 7AlA^A kuhinjskega orodja
vciind ^aioga ,R hijne oppave __
Važno!	Važno!

ii
„1 I
J
15 Z1V1MCJGG. Q
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—52
Ohlastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerijja	Kai)C jj
| Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. gj
Cena vžigalic: 401 19 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48'— franko Ljubljana, 2% popusta.
« C
ca
c; ce
XI
L.
IS
a.
f" VŽIGALICE
11 družbe s,v Cirilo in Metcia || Zeloga pri Jv.Perd;anuvLii'.'<.-ijani.
5
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 -franko Ljubljana, 2% popusta.
A. Kraczmer J?X»
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in hšh stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, mss
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, obirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov -njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše, 1517 52-44
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
n
SN 3. S" F j*
» r b i
t/i C
l^f e 3 _ s
9 o 5
1 c &381
E3
O
1 i
a •
S o
•I §•§
Smo a in
rt o O O W
£ 9 «
>2. O
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—52
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorcz-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
•O'
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko Tsaka tudi najmanjša rana razvije T zelo hudo, tožko ozdravljivo rano. 2» 40 lot so je izkazalo meSilno vlučno mazilo, tako imenovano prasko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvozo. To vzdrzuje rane iiste, olivarujo isto, olajSuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
——- Razpošilja se vsak dan. —— 1 puSica 70 vin. Proti predplačilu K 310 ko pošljejo 4 pušice, ali K 4'60 iS pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
jjj izdelovanje
i
B
§ AVGUST REpIC B
§ *
W	LJUBLJANA (v Trnovem)	^
f?; izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
— vrstne —	;2£P
«r »o a»J5
po najnižjih oenah.	j W
w Kupuje in prodaja stare vinske sode. wwwwwwwwwwwvi.' W W U.' M."
Gimnazijski KonviRl
benediktinskega samostana v Št. Paulu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na 1226 3—2 Koroškem.
Javna, popolna gimnazija in zasebni pripravljalni tečaj.
Prospekte pošilja na zahtevo predstojništvo konvikta. — Tudi se sprejmejo dečki pevci proti .	štipendiji ali prosti hrani.
Lepo birmanska darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obesfce, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem^slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—27
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
Odlikovan
Z zlato kolajno In častno diplomo
v Parku.
603 104—26
Anton Presker
krojač v Ljubljani HjSv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blagp po nizkih cenah.
Opozarja na veiiko svojo zalogo
-—7T izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform t
iu.*EB lOBiB
^delovanje in postavljanje orgelj in harmonijev
v Ljubljani, ^olzapfeljnova cesta 13
V a c lav Pola če ^
ijdelovatelj orgelj in harmonijev,
priporoča se preč, duhovščini, samostanom in zavodom za postavljanje novih orgelj in harmonijev.
Orgije postavljam po želji ali z mehaniko ali na pnevmatiko ali po elektro-pnevmatiškem Zistemu. Starejše orgije prestavljam na pnevmatični Z'Stem, sprejemam vsako popravo in uglasbo. — Garancija jo nove orgije 10 let, za popravo in prestavljanje po dogovoru.
Proračune zastonj.	1095 13—8
cerfivenifi
para* mentov.
239 26—12
kdeluje oele omate
kazale v vseh liturgifinih barvah, pluvljale, obha-Jilne burze, itole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, ▼ svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljdnje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.

5C
B9
rt
ta su
tr C/J o
O <
ro 3
n
s» B
5 P
C
o.
v
as
N«
D <
C/3
ro
•"O
Ceno Češko posteljna perje
S kg noveg« —_ alcubl|enegi k 9 60, boTi-V	Sega K 12 -;
,	belega, i ako
mehkega, ikubljenega K 18 -. kron t \ -snežnobelega, mehkega, skub-Ijenega K 30 —; kron 36'—. Pošilja se Iranko proti povzetju. Tudi se zamenja ali naza| vzame proti povrnitvi poštnih atroikov.
Benedikt Saohael, Lobes 159
817 p. Plzen na Češkem.
Originalni
Pazite na tvorniško znamko.
399 20—12
šivalni stroji.
SINGER C o. delniška družbama šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 15
Cene nizke.

zavarovalnica za življenje v Londonu
podružnica za Avstrijo: I>viii«j, I. GHsel»iHtr43U»-*e 1, v dr»xžbeni hiši.
Aktiva družbe 31. decembra leta 1903 ..........K	208,669.245"—
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1903 .......31,994.339-—
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848)...........469,518.100 —
Tekom leta 1903 je izdala družba 5613 pogodb o kapitalu . . .	„	42,992.712 —
K	26,416.938'10
„	1,050.000 —
„	490.000 —
„	3,605-734-13
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zalog družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znašal dne 14. aprila 1904 .............
Posestvo na Dunaju.................
Posestvo v Pragi..................
Izplačana posojila zavarovancem.............
K 31,562.672-23
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajd brezplačno
— Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Ljubljani =====
GVIPON ZESCHKO, Franc Jožefa cesta štev. 17.
NB. TU se sppejmo tudi Izvedeni potovoloi in zastopniki.
1241 12—11
oggggggggggggggoggggggggggggggggg
g	o
ooooooooooooooooo
Najcenejša pot za zdaj!!
JED■STAR - LINE"
o o o o o o o o o
ggggggggggggggggg
Q	581 17 Q
ogggggggggggggggggggggggggggggggg
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelphia.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
g g
g g g g g g g g g
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krško ima naprodaj vinska zadruga v Le-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI. ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (15)
Naznanilo
1384 3-3
Podpisani naznanjam, da sem otvoril samostojni obrt
za napeljavo vodovodov (
po hišah in popravljanja. Izvrševal bom vso postrežbo točno in ceno. Priporočam se mestu in deželi.
Jakob Babnik, vodovodni instalater. Poljanska cesta št. 26, Ljubljana.
L
fV. persche
Liubljana 1647 41 Pred škofijo 21 zraven rofovfa.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje.
Največja iaber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, sraje, nogavic, rokovie, čepic za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I
Naznanilo.
Naznanjam, da sem po smrti svojega moža Franca Dolžan, kleparskega mojstra v Domžalah, prevzela spodaj podpisana to obrt in da vodim vse delo ravno tako kakor poprej.
Zatorej se priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za obila naročila, katera se bodo točno in solidno izvrševala.	1312 3_.3
Domžale, 26. junija 1905.
AVarijčt poUan.
Velik uspeh
Je doseglo naše avstralno milo brez sode
1281a 26-2 (zak. zav.)
V« Skatlie K !•-, •/, škatlja K2 -, v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke !
Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt.
Tisoče priznanj! Dobiva se povsod!	Zahtevajte Manol!
Glavna zaloga:
F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica.
V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
912 12 F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
i

Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G. Auerjevih dedičev
(Oi pri »belem konjičku" 0
v WoIfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izbor;x marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-0 Q lidno ceno. E) O
J. Spunt, gostilničar.
155 52-25

Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 700.000 kron.
Brzoja v!
mm
Mestna hranilnica Uubl janslia
u Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni hiši, (popre] no Mestnem trsu zrooen rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter
pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na |eto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	1078' 8_3
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Anton Scliuster
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, le vantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode.
469 15—15
Solidno Maso! Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prasti.

Zadruga gostilničarjev in ka= l varnarjev v Ljubljani
j naznanja svojim č. gg. članom, da je I vsled odborovega sklepa na podlagi § 1 zadružnih pravil ustanovila in otvorila za svoje člane
ilmiBišiB®" posredovalnico
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
——— zraven Figovca, -
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 19
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke.
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno' pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago In razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
ISBSBSEf
za vse v njih stroko spada-1346 3-3 joče službe.
Ista se nahaja pri načelniku zadruge gosp. Tosti-ju, Stari trg 19 in je odprta vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne izvzemši nedelje in praznike.
od 100 mark dalje osebam vsakega stanu, tudi damam, trgov, uslužbencem na ekcept, za-dolžnico, pod pogojem H. Brink-mann, Halberstadt. — Vzvratni porto.
1282 10—4
Pomladanska In Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40- 40
Frlsfno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.I0 dolg, zad. za kompl. obleko za gosp.(suknja, hlače, telovnik)
stane le
K 7, 8, 10 iz dobre K 12, K 14 iz boljše K 16, K 18 iz finejše * K 21 iz najbo\jše
0
1
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za povržnike turist, lodcn, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških ccnah kot reelna in solidna znana tovarniSka zaloga za sukno
Slejel- Imhof v Brnu.
Vzorci zastonj In franko. Z fcj i m f. poSilJater po rzores.
Velike so prednosti, ki jih lma|o odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdkl na mestu tovarne.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, sš m°aei"
742 40—26
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Je vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic l Romp. in Josip Marzola.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki.	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. r® Sprejmejo se zastopniki.