štev, 50.
Poštnina plaSana v gotovini.
Ljubljana, dne 13. novem-src ll

Leto VII.

Kmet, delavec in obrtnik nai bodo narodu vodnik!
izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30 — za pol leta , 15 — za inozemstvo za celo leto Din 50'— Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo uživaj vse sadove svojega dela in marljivosti!
Glasilo „Zveze slovenskega kmetskega ljudstva".
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.368.



Zbor zaupnikov m Ljubljani.
V	nedeljo dne 22. novembra se vrši zbor zaupnikov Zveze slov. kmetskega ljudstva v Ljubljani oh 9. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma. Pristop dovoljen z vabili. Vabila oddajajo krajevne organizacije in tajništvo ZSKL v Ljubljani. - Na zboru poročata predsednik HSS Štefan Radič in poslanec Pucelj.
Javen shod v Veliki Loki.
Y	nedeljo dne 22. novembra ob 3. uri popoldne se vrši v Teliki Loki javen shod Zveze slov. kmet. ljudstva. Na shodu poročata predsednik HSS Štefan Radič in poslanec Pucelj. Na shod se vabi cela okolica.
Štefan Radič v Sloveniji.
Prihodnjo nedeljo pride v Slovenijo Štefan Radič, politični predstavnik bratskega nam hrvatskega naroda. Govoril bo našim strankinim zaupnikom o smereh in ciljih današnje politike v Jugoslaviji in o sedanjem položaju, v katerem se nahajamo Slovenci. Govoril bo o tem, kaj je re3, a tudi o neresnicah, ki jih trosijo s pomočjo odvisnega svojega časopisja o nas klerikalci in liberalci.
Eni in drugi bljujejo zaradi tega na nas ogenj in žveplo, ker se boje našega svežega in močnega ljudskega, gospodarskega in socialnega pokreta.
Mi vidimo v prihodu Štefana Radi-ea v Slovenijo započetek nove politične orijentacije vsega slovenskega naroda v tej državi.
V državi Jugoslaviji predstavljamo komaj eno dvanajstino vsega državnega prebivalstva. Ni majhen narod, ki je maloštevilen, ako ima dosti duhovne sile v sebi, samozavesti in seve volje, da se uveljavi. Majhen pa je narod, ki se ne zna uveljaviti v svetu, pa čeprav je številnejši od nas. Toda mi Slovenci bomo vedno majhen in brezpomemben narod ne samo v svetu, ampak tudi v tej državi vse dotlej, dokler se ne bomo znali otresti odvisnosti tistih ljudi, tistih političnih in gospodarskih klik, ki so v službi tistih tujih interesov, ki niso tudi interesi naroda slovenskega. Kakor volkodlak se je v telo tega naroda zajedla politična klika, ki, zlorabljajoč vero in verstvene svetinje ljudstva, vodi narod v pogubo. Kakor volkodlak pa se je v telo tega delavnega in pridnega naroda zajedla tudi maloštevilna klika, ki, zlorabljajoč nacijonalno čuvstvo ljudstva, v bistvu služi le internacijonalnemu kapitalističnemu zajed ovalcu.
Po zlomu Avstrije smo Slovenci svobodno zadihali. Prvič po tisočletju. Toda tedanji politični predstavnik Slovenije, g. dr. Korošec, je izročil slovensko gospodarstvo brez vsakih pridržkov, brez garancije, da bo tudi naše ljudstvo uživalo vsa svoja pri-rodna prava. Sedaj okuša sam, kako težko je dobiti nazaj vsako malenkost, kako težko je reševati izgubljeno igro!
Mi smo odločni zagovorniki te države in skupnega državnega sožitja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Bistvo vsake moderne države pa je njena administracija. Ta je danes slaba, ljudstvu škodljiva, v Sloveniji pa vrhu tega še v pesteh političnih eksponentov tiste stranke, katere vse delo in hujskanje je usmerjeno proti mirnemu in res bratskemu sožitju Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Slovenci smo v tej lastni državi danes izolirani po zaslugi politike dr. Korošca na eni in dr. Žerjava na drugi strani. Mi moramo iz ie izolacije in osamelosti, ki nam je vzela ves ugled in spoštovanje pri vseh odločujočih činiteljih te države, v e n ! S težavo in muko moramo sedaj mi popravljati grehe drugih.
S Hrvati nas veže še drug faktor, in to je enotno gospodarsko-socijalno gledanje na prilike v tej državi. Hrvati so kmečki narod in mi smo kmečki narod. Oboji imamo eno vero, oboji živimo pod zapadno-evropskim /ulturnim in civilizačnim vplivom. Samo oboji skupaj moremo doseči res pravi in trajni sporazum s kmečkim narodom srbskim, ki je v preteklosti dal mnoge dokaze ne zgolj svoje odločnosti, varovati neodvisnost svoje domovine, ampak tudi svoje naprednosti in svojega svobodoljubja. In ta država mora biti resnično svobodoljubna, spoštujoča človečanstvo in njegove pravice, ako hoče biti trajna in ljubljena od vseh.
Štefan Radič, markantna politična in kulturna osebnost bližnje nam Hrvatske, vodja enega celega naroda, prihaja v Slovenijo. Zakaj? Da nam stisne prijateljsko roko in pove, da smo bili na krivih političnih potih, da nam pove, da se moramo Slovenci, ki imamo velik del svojega naroda v Avstriji in Italiji-, uveljaviti v tej državi kot svoj narod, da moramo sami uveljaviti svoje posebne težnje in potrebe kot politično izobraženo, kot kulturno, svobodoljubno ljudstvo.
S to mislijo kličemo:
»Pozdravljen predstavnik sosednega nam naroda hrvatskega na slovenskih tleh!
Carine.
Izvozne carine na predlog tov. Puclja odpravljene! — Veliki uspehi hrvaške kmečke stranke.
Zagrebški »Jutarnji list« poroča v brzojavki iz Beograda 14. novembra, da je finančnega odbora sekcija za carine odpravila na predlog tov. posl. Puclja vse izvozne carine na kmečke pridelke. Dasi slovensko dnevno časopisje, ki živi v krivi veri, da n. pr. demokratsko ne sme poročati, kar ni storil dr. Žerjav in eselesarsko, da ne sme poročati, kar ni napravil Korošec, so vendar poskrbeli beograjski in zagrebški dnevniki, da je jav-
nost izvedela za ta veliki uspeh kmečke politike, ki bo za kmečko gospodarstvo dalekosežnega pomena. Mi smo v prijetnem položaju, da lahko potrdimo, da je novica resnična. Odpravljena je izvozna carina na pšenico, rž, oves, ječmen, fižol, sladkorno peso, suhe in sveže slive, opium, konje, prašiče, perutnino in perje, hrastove železniške prage itd. Pri plemenskih svinjah do 70 kg težine je en del vladne večine še mišljenja, da
bi za kraje vzhodno Belovarja to ne veljalo, ali naj bo že kakor hoče, za Slovenijo, hrvaško Zagorje in Bosno je odobreno. Tako se bo tudi ta najvažnejša panoga slov. kmečkega gospodarstva lahko zopet povspela na nekdanjo višino. Zadnje čase pa je bila čisto na tleh. Kako pa naj tudi prenese izvozno carino 8—10 tedenski pujsek v iznosu 30 zlatih ali 330 papirnatih dinarjev. Vsa izvozna carina, ki bo sedaj odpravljena, je dajala državi letno okrog 200 milijonov dinarjev dohodkov. To breme je nosil dosedaj samo tisti, kmet, ki je imel kaj za prodajo, ki je torej nekaj več pridelal, nego je sam porabil doma. Razume se, da je bila zato borba za odpravo carine z g. finančnim ministrom zelo trda%in dolgotrajna, kajti kar tako le odtrgati 200 milijonov letnih dohodkov finančnemu ministru ni majhna stvar. Ali naša kmečka politika je šla dosledno svojo pot. Zapisali smo že, da je dejal St. Radič, da banke in fabrike pri nas ne bodo delale politike in kakšne instrukcije je dal naši delegaciji v finančnem odboru. Naši člani finančnega odbora so ta navodila svojega predsednika zvesto izpolnjevali in vztrajnemu delu zlasti tovarišev g. Mirka Neudorferja in Puclja je moral slediri uspeh. Zdaj je samo še potrebno, da plenum finančnega odbora predlog in sklep sekcije odobri, kar se bo tekom tega
tedna sigurno zgodilo, potem pa bo vlada sklep lahko takoj izvršila.
Ce ob tem važnem trenutku primerjamo delo naših poslancev z delom eselesarskih in demokratskih, vidimo, takoj velikansko razliko. Mi imamo samo dva: tov. Kelemino in Puclja, eselesarjev pa je 20. Lani so eselesarji imeli štiri mesece štiri ministre, g. Kulovec je glasom poročil Koroščevih listov ves čas »študiral« carinsko tarifo, a kaj je bil uspeh? Ničla in sicer velika ničla; izvozne carine pa so ostale in kmet je poleg vseh drugih davkov plačeval še visoko izvozno carino od vsega svojega blaga, ki ga je imel na prodaj. Zato le vprašajte Koroščeve volilce, kako in zakaj je to, da sta dva slovenska kmečka poslanca v družbi s hrvaškimi kmečkimi poslanci lahko dosegla carine prost izvoz naših pridelkov, konj, živine in prašičev, dvajset Koroščevib poslancev s štirimi ministri vred pa tega ali ni hotelo ali pa ni znalo narediti!! Zdaj je čas, da se pogovorite tovariši z zapeljanimi eselesarji, pa jim predočite, v kakšni zmoti žive, če mislijo, da more kdaj biti za njih boljše, dokler bodo volili »Slovenčeve« mladine! Po delu in uspehih naj sodijo poslance, stranke in politiko, ne pa po lažnjivih besedah Koroščevih govornikov in zavijanju njihovega časopisja.
»Slovenec" laže.
Koroščevi poslanci so z lahkomiš-ljeno politiko zaigrali svoje dokaj hvaležno stališče in so navzlic ogromni številni moči brez vsakega vpliva in veljave. Kar spregovore, se ne posluša, kaj šele, da bi se upoštevalo. Navadno začenjajo svoje govore z jamranjem, kako se jih prezira, omalovažuje, da se prošenj in upitov ne rešava itd. Zakaj neki tega ne povedo svojim volilcem, saj je zadnji čas, da se tudi tem sirotam pove resnica in da se jim odpre oči. Edino upanje, da bi v Sloveniji še nekaj šteli, je njihovo časopisje. Pa telefonirajo, kaj vse »delajo«, »debatirajo«, »predlagajo« ali pa celo zahtevajo«. Seveda je vse čisto navaden »flonc« in sicer iz čisto navadnega »biksa«. Eselesarji so ob moč in vse njihovo napenjanje je »mlatva prazne slame«. To bi jim človek še ne zameril in zlasti meni, ki vidim za kulise vse njihove napore od blizu, povzroča vse to le prav prijeten in pa zdrav smeh. Gospodje pa v globoki nesreči, v katero so se zakopali, zaidejo predaleč in lažejo, tako debelo lažejo, da tega ne morem več mirno potrpeti. »Slovenec od 14. nov. v brzojavki v četrti koloni na prvi strani piše: »Pucelj je zahteval da ostane carina za obdelan les.« Izjavljam, da je to debela, pa tudi prefidna laž in v dokaz trditve navajam kot svedoke vse člane sekcije finančnega odbora, poleg tega pa še vse referente prizadetih ministrstev, pomočnika gen. direktorja carine g. dr. Šmida ter tudi samega posl. g. Pušenjaka. Pač pa je g. Pušenjak stavil predlog, da naj se pusti carine prost izvoz okroglega lesa, neobdelanega, kar bi bil za Slovenijo strašen udarec. Jaz sem ta predlog pobijal in tudi pobil, tako da se je predlagač kar zrušil na svojem sedežu. Navajal sem kot razlog, da imamo v Sloveniji 2000 žag, ki so večinoma kmečka last, na tisoče dobrih in izvežbanih tesa-čev in da moramo doma izdelovati trame in žaganice, da preživljamo in dajemo zaslužek stotisočem pridnih Slovencev. Vrhu tega ostajajo doma odpadki, kakor trske, krajevci, žaganje in drugo. Moji argumenti so držali, g. Pušenjaka pa je bilo sram predloga in deloma tudi strah ter ga ni več branil, če pa sedaj nekaj motovili po »Slovencu«, da se je zavzemal za obmejno prebivalstvo in navaja imena kot Solčava, Remšnik, Kapla in Sv. Duh na Ostrem vrhu, je to le poskus, ki ga je sv. Duh prinesel v njegovo glavo pozneje pa ne prav z ostrega vrha, da bi se rešil mučnega
očitka, da je hotel stotisoč domačih Žagarjev in tesačev spraviti ob kruh in jih pognati v tujino za hlapce tujcem. Lagati se ne sme že po katekizmu in zato pričakujem od g. Pušenjaka, da bo poslal »Slovencu« popravek, če ga je poročevalec krivo razumel, informacij pa itak drugi dati ne more, ker so novinarji izključeni od sej finančnega odbora.
Kakšnih bilk za splavanje na suho se eselesarji poslužujejo, naj priča
Tedenski koledar.
Dnevi:
22.	november: nedelja: Cecilija.
23.	november: pondeljek: Klemen.
24.	november: torek: Janez od K.
25.	november: sreda: Katarina.
26.	november: četrtek: Konrad.
27.	november: petek: Vigilij.
28.	november: sobota: Gregor III.
Sejmi:
23.	november: Mojstrana, Sv. Lovrenc na Temenici, Šoštanj, Slov. Bistrica.
24.	november: Teharje.
25.	november: Škofja Loka, Domžale, Zatična, Krško, Gradec. Ptuj, dobje, Lemberg.
brzojavka v nedeljskem »Slovencu«: Kljub temu, da je prišel v razpravo najvažnejši del carinskega tarifa, ki govori o uvoznih carinah bombaža, prediva itd., so manjkali mnogi člani vladne večine, med njimi posl. Pucelj, ki se je odpeljal domov.« Konča pa z obtožujočim stavkom: »Vladna večina je glasovala za predložene carine, ne da bi upoštevala predlog opozicije, ki je v znak protesta zapustila sejo. Predsednik odseka je radi nesklepčnosti bil primoran sejo zaključiti. Prihodnja seja se vrši v torek popoldne.« — Najprvo poskuša malo »pošpecljati«, kako se kar odpeljem domov in se več ne brigam — seveda sem pustil tam namestnika! — potem mu uide žalostno priznanje, da jih navzlic moji odsotnosti prav nič ne upoštevajo, se v nadaljevanju zatoži sam, da so z odstranitvijo onemo-mogočili nadaljevanje že započete seje, v celoti pa napravili meni gorosta-sen poklon, da brez moje malenkosti pravzaprav ne gre, za kar moram biti kot uljuden človek silno hvaležen.
Ivan Pucelj.
Brezuspešne intrige.
Nobene stvari se naši slovenski bati naši in Koroščeva stranka ne boje tako zelo kot naše »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«. To zato, ker čisto pravilno sklepajo, da vsebuje ta naša politična organizacija prve po-četke modernega gospodarskega in socialnega pokreta našega kmetskega in delavskega naroda. Tega se i slovenski batinaši (samostojni demokrati) i Koroščeva stranka silno boje, ker vidijo eni in drugi v tem svojo — propast. In imajo čisto prav.
Nimajo pa prav, ker mislijo, da bodo mogli ta pokret uničiti z malimi intrigami. Koroščeva stranka udarja zadnje čase na svoj veliki boben, češ: vera je v nevarnosti. In sicer je v nevarnosti zaradi tega, ker je vodja Hrvatov, SJ. Radič rekel to in ono. Rekel pa je nekaj strašnega in sicer ali o posameznih duhovnikih ali o cerkvi ali o katoličanstvu. Toda mi vsi vemo, da ima laž kratke noge. In vedno se je doslej izkazalo, da je bilo vpitje »Slovenca«, »Domoljuba in drugih Koroščevih listov v tem pogledu neresnično. Vedno se je doslej pokazalo, da se je to in ono, kar je baje krivoverskega ?: rekel St. Radič, pisalo in govorilo iz političnih namenov.
Slovenski batinaši nasprotno kra-marijo z neko koncentracijo takozva nih »naprednih sil«. Povedali smo že, da je to grd politični švindel, ki naj bi Žerjavovo stranko predstavil v Beo-
radu radikalom kot tisto, ki ima za SLS največ zaupanja med našim ljudstvom. Pri tem se poslužujejo prav nereelnih intrig ali »fint«, kakor jih sami imenujejo. Posamezne naše pristaše ustavljajo na cesti ali jih obiskujejo na domih in jih skušajo prepričati, da se jim v naši »Zvezi« godi krivica, da so zapostavljeni itd. In kdor jim nepremišljeno nasede, izvabijo iz njega kakšno izjavo, s katero potem krošnjarijo okoli, češ, saj »Zveza slov. kmetskega ljudstva« ni trdna, saj se bo razbila in zato — evo glejte nas, mi edini smo pravi naprednjaki« v Sloveniji.
Vse te metode ne bodo pomagale, ker prezro en mogočen in silen faktor, ki enodušno in složno stoji za našim pokretem. Prezro, da stoji za našim kmečko-delavskim pokretom ves kmečki narod hrvatski, kar se bo v bližnji bodočnosti jasno pokazalo in tudi videlo.
Naša naloga je, da gremo na organizacijsko delo. To zimo je treba vsepovsod ustanoviti krajevne politične organizacije, kjer jih še ni. Uspehe, čeprav samo začasne, morejo nasprotniki dosegati samo tam, kjer ljudstvo še ni trdno politično organizirano. Vsaka krajevna organizacija je trdnjava zasebe, ki uspešno odbija vse napade nasprotnikov kmečko - delavske sloge.
Kriza.
V četrtek je politično javnost razburila vest, da je odstopil minister za prosveto g. Velja Vukičevič. Z njegovim odstopom se je pričela ena najbolj resnih kriz, kar smo jih kedaj imeli. Neposredni povod njegovega odstopa je v tem, da vlada ni odobrila njegove prosvetne politike. Ta povod
pa ni pravi vzrok krize, ampak pravi vzrok leži mnogo globlje.
Ko so sklepali v Beogradu Radi-čevi in Pašičevi zaupniki sporazum, je vsa javnost opravičeno pričakovala, da se bodo razmere v državi izboljšale in da bomo enkrat vendarle prišli do resnega gospodarskega dela.
• "'.v" i M
jr^v Kai.skjajte vselej ia povsod	o potrebi	politične samostojnosti!
Nekaj časa je kazalo, da pojde. Ko pa smo se začeli bližati rešitvam večjih in važnejših vprašanj, se je pokazalo, da nekdo provedbi sporazuma nalašč nagaja.
Tekom časa se je pokazalo, da sede v vladi sporazuma tudi taki ministri, ki so v svojem srcu veliki nasprotniki sporazuma. To so bili predvsem minister za notranje zadeve Maksimovič, potem minister za socijalno politiko Simonovič in pa minister za prosveto Vukičevič. Minister za notranje zadeve Maksimovič je z veliko vnemo branil in zagovarjal od samostojnih demokratov imenovane in nastavljene velike župane in sploh vse samostojne demokrate na vodilnih mestih. Tako se je zgodilo, da tudi v Sloveniji še vedno vladajo samostojni demokratje in njihovi eksponenti, ker jim daje po-tuho g. Maksimovič. V ministrstvu za prosveto še vedno vedre in oblače od Pribičeviča nastavljeni načelniki in zato se tudi v Sloveniji razmere v prosvetni upravi ne izpremenijo, se ne more popraviti nobena krivica. Nič boljše ni v ministrstvu za socijalno politiko, kjer dela minister to, kar hočejo samostojni demokrati, ne pa to, kar zahtevajo vladne stranke. Tako delovanje ministrov imenujejo drugod sabotažo državne uprave.
Danes vidi vsak otrok, da delujejo nekatere odločilne osebnosti kot pro-tivniki in nasprotniki sporazuma med Srbi in Hrvati. To dokazujejo tudi dejanja. Kolikor bolj pa se je bližal trenutek, da vstopi v vlado Radič sam, toliko ostrejše je postajalo to nasprotje. Z odstopom ministra za prosveto je postala kriza akutna.
Kakšne posledice utegne roditi kriza?
Rešitev je več. Utegne se zgoditi, da zmagajo nasprotniki in da se spo-
razum razdere. V tem slučaju bi prišli tudi na zunaj zopet do besede samostojni demokratje s svojo diktaturo in ponavljala bi se stara melodija političnih preganjanj. Kakšne posledice bi imela taka politika za državo, ki bi pritiskala ob zid Hrvate in Slovence, si lahko vsak sam misli.
Druga moziiost je, da bi Pašič poskusil z novimi volitvami, kjer bi skušal dobiti večino samo za svojo radikalno stranko. V tem slučaju bi bilo računati z novimi volitvami že na spomlad.
Tretja možnost pa je, da bi končno zmagala politika sporazuma. Ce se zgodi to, bi moral Pašič znatno popustiti in najmanj, kar bi moral žrtvovati, bi bili vsi oni ministri in visoki uradniki, ki danes sporazum sabotirajo. Če bi končnoveljavno zmagala politika sporazuma, bi bil to za državo velik napredek in njen ugled med svetom bi se znatno dvignil.
Odločitev je torej jako važna za vso državo in zato se ni čuditi, da so poklicali v Beograd dva odlična politika, da jih vprašajo za svet. To sta Aca Stanojevič in naš poslanik v Berlinu Balugdžič. 0 poslednjem trdijo, da je velik zaupnik dvora, Aca Stanojevič pa je najboljši prijatelj Pašičev in soustanovitelj radikalne stranke.
Velikega pomena bo rešitev sedanje krize tudi za Slovenijo. Če zmaga politika sporazuma, bodo tudi Slovenci deležni njegovih dobrot in v tem slučaju utegnemo tudi pri nas doživeti popravo krivic, ki jih je zagrešil prejšnji režim. Ako pa politika sporazuma propade, je za nas jasno, da si bomo mogli pomagati le, če krepko in odločno vztrajamo na strani Hrvatov. Baš v tem tiči velik pomen naše zveze z najmočnejšo stranko na Hrvaškem.
Sovražnik sredi Jugoslavije,
(Dopis iz Trbovelj.)
Stiska se pesti, toda žalibog samo po časopisih nad grozodejstvi, katere imajo pretrpeti naši Slovenci onkraj meje pod barbarskimi Nemci, zlasti pa pod Italijani. Kako naj pomagamo mi tem nesrečnikom z dejanji, dokler tujci naš živelj celo v središču naše ožje domovine še prav tako poljubno zatirajo in šikanirajo, kakor je bilo to mogoče za časa Avstrije. Dokaz temu služi celo to, da tujci naših navedb niti sami ne zanikajo in se bojijo, če bi vlada in naši poslanci res posvetili nepristransko temu svojo pozornost.
Poslanci, kateri imajo vso moč Slovenije — od kar obstoji Jugoslavija — v svojih rokah, se po končanih volitvah za svoje volilce niti ne zmenijo, mislijo samo na svojo osebo in partijo, pozabljajo pa v skupščini na svojo poslansko dolžnost v zaščito ljudstva, katero je doma od tujca izmozgavano in teptano, ker sami to na lastni koži ne občutijo.
Poslanec dr. Žerjav je bil dalje časa celo minister za šume in rude. Vedel je prav dobro o velikih krivicah, ki se godijo sredi naše domovine Slovencem pod njemu dobro znanim krutim tujim jarmom, ni pa znano, da bi bil on za svoje sorojake, kateri so ga prosili in z vsem zaupanjem pričakovali ravno od njega velikega dela, ža osvobojenje in enakopravnost, kaj storil. — Nasprotno je »Jutro« ščitilo dr. Žerjava proti tem opravičenim očitkom in kazalo pot naprej in sicer kmetskemu poslancu g. Puclju, naj ta vpliva na Hrvata dr. Nikiča, kateri je sedaj minister za šume in rude, da on reši suženjstva Slovence, kateri so po svoji nesreči nižjih t. j. kmetskemu stanu podobnih slojev.
Mnogo je pri industrijah delavcev in nameščencev, ki so izšli iz zavednih poštenih slovenskih kmetskih hiš. Ti vršijo po svoji prirojeni marljivo-
sti svoje delo delodajalcu že desetletja kar najboljše. Glede kakovosti stanovanj, plače, napredovanj itd. pa danes v osmem letu obstoja Jugoslavije z Nemci, nemčurji, avtonomisti in podobnimi ljudmi še vendo niso enakopravni, čeravno so slednji tudi manj vporabljivi ali komaj kratek čas pri industriji zaposleni. — Zlasti se zasleduje zavedne Slovence i n d i -r e k t n o ali kakorkoli na vsak korak, se jili preganja in jim namiguje celo s posledicami. Ovira se jim celo na nižja mesta napredovati in trga celo zaslužek. — Najrajši pa bi se te najprvo reduciralo. —
To bodi vpit vladi in slovenskim zlasti 20-tim eselesarskim poslancem, kateri slednji so iskali in dobili glasove v industrijskih krajih in s tem vso moč in tudi odgovornost v Sloveniji. Zahtevajte torej samo dokaze in storite svojo dolžnost za svobodo in enakopravnost Slovencev, ki ječe v lastni domovini pod tujim jarmom, šele nato smemo upati, da je mogoča rešitev Slovencev onkraj mej.
Da se razmere v državi zboljšajo, priti mora z našimi izkoriščevalci tujci in njih pomagači do temeljitega obračuna, to čiinpreje tembolje. Zato na delo med narod do zadnje gorske koče, da bode posameznik ob odločilni uri pravilno poučen, da še čakajo naši bratje Slovenci tako v državi kakor zunaj države na svobodo in e n o k o p r a v 11 o s t. — Sigurno pa ta velika naloga brez kmetskih in delavskih moči ne bode nikoli rešena, — ker meščanstvo zna samo veliko govoriti in obljubovati, ne stori pa za ljudstvo nič.
Očistimo si lastni dom, zato proč s tujci!!!
Nadomestimo tujce z lastnimi brati, ki nas zato onstran mej milo prosijo, da se zopet združimo! •
Rasne politične vesti
Minister prosvete radikal Vukičevič je prejšnji teden moral odstopiti. Bil je velik nasprotnik sporazuma s Hrvati in kmetske politike. Kralj je njegovo ostavko takoj sprejel.
Demokratarji in eselesarji so, kadar so bili v vladi, hvalili delo v Beogradu kar tja v en dan, četudi mnogokrat hvala ni bila na mestu, nego je bila potrebna celo graja. Mi tudi v tem pogledu nasprotnikom ne sledimo, nego hvalimo, ko smo v vladi, le ono, kar je hvale vredno. Kar pa zasluži grajo, to grajamo. Dokaz n. pr. naš članek »Položaj« v zadnjem »Kmetskem listu«. Kajpada so demokratarji in eselesarji kar zasikali od jeze, ker govorimo resnico in ne delamo z lažmi, kakor oni.
»Jutro«, »Slovenec« in drugi kmetom nasprotni listi že pet mesecev po-
ročajo, da bo »jutri« radikalno radi-čevska vlada odstopila. Čudno, da v Beogradu nočejo ubogati »Jutra« in »Slovenca«!
Napačni računi. Slovensko eselt-sarsko in liberalno časopisje prerokuje, da bo Radičeva stranka na Hrvaškem razpadla, ker Hrvatje danes vidijo, da Radič v vladi nič ne premore. Ta račun se ne vjema. Če bodo Hrvatje in njihovi zastopniki videli, da se hočejo v Beogradu ž njimi samo igrati, bodo znali to svojim ljudem tudi povedati, in če bodo Hrvatje čutili, da so opeharjeni, se bodo v svoji upravičeni jezi še tesneje oklenili Radiča kakor se ga drže danes. Simpatije kulturnih ljudi navadno niso na strani sleparjev, ampak na strani onih, ki trpe po krivici škodo. Radiču in njegovim tovarišem ni odprta pot
v	au*pak so odprla vrata tu-
-iivjd. b svojo spravljivcstjo in pj^-i	pa So> hrv&ij dokazali,
-a j % . nekaj ležete na državi, o - iu. jt onim, 1 i spirazum
.. .	' -.iraje.
i,uu« ue.iua&ogijii. rretekli teu^n jo zauela skoro vso Slovenijo velika nesreča vsled povodnji. Voda je napravila po nekaterih krajih na milijone škode. Navada po vsem civiliziranem svetu je, da nesrečnim prebivalcem priskoči vlada na pomoč, brez ozira na to, ali kakšni poslanci »zahtevajo« podporo ali pa ne, kajti vladna dolžnost je, da se v takih slučajih sama zaveda, kaj mora storiti, in da takoj zahteva od svojih podrejenih uradnikov natančna poročila o nesrečah. Pri nas pa obstoja še vedno ncukusna navada, da ti ali oni poslanci kar tekmujejo med seboj, kdo bo prvi »zahteval« pomoč in tako pokazal volilcem, kako da se zanje briga. Menimo, da med slovenskimi poslanci ni nikogar, ki ne bi želel svojim ponesrečenim' rojakom pomagati in zato je vsako barantanje in liciti-ranje z »zahtevami« po pomoči nepotrebna demagogija.
Zahrbtna pomika. Samostojni demokratje se drže še danes na vrhu sanw vsled zavratnega sabotiranja sporazuma od strani svojih prijateljev med radikali. Če bo pa enkrat za-hrbtnosti in zavratnosti konec, bo konec tudi samostojnodemokratske slave. Tudi la dan bo enkrat prišel.
Nov gerent v Trbovljah. Ljubljanski veliki župan je imenoval za občino trbovlje novega gerenta in nov sosvet, ki ima nalogo, da izvrši občinske volitve. V novem sosvetu imajo velikansko množino samostojni demokratje in njimi zvezane stranke Tudi to imenovanje je dokaz, da uživajo samostojni demokrati prikrito podporo radikalnega ministra za notranje zadeve g. Maksimovič, sicer bi ljubljanski veliki župan ne bil postavil za gerenta in v sosvet samostojnodemokratske večine. Navadno pa še lako spretno prikrivana sabotaža ne traja večno, ampak se preje ali pozneje maščuje.
Slabe uspehe je dosegel dr. Korošec s svojim agitacijskim potovanjem po Dalmaciji. Tam je bila še pred nekaj leti njegova stranka jako močna. Na svojem zadnjem potovanju tam doli pa se je moral dr. Korošec prepričati, da njegova setev v Dalmaciji nič več ne uspeva. V svojih listih je dr. Korošec vedel mnogo povedati o svojih uspehih, srbski in dalmatinski listi pa so poročali o »uspehih« dr. Korošca zelo drugače. Tudi iz članka dr. Korošca v »Slovencu« o razmerah v Dalmaciji odseva silna jeza dr. Korošca na radičevce, kateri dr. Korošec gotovo ne bi bil dal takega izraza, če bi bil res doživel »sijajne uspehe«. Kdor se nad konkurenco jezi, tudi nad politično, dokazuje s tem, da proti konkurenci ni nič opravil.
Ne drži dobro. V »Slovencu« smo brali pretekli teden, da je ob kraljevem obisku v Zagrebu rekel Štefan Radič kralju, ko si je ta ogledoval mesto, kjer je bila izvršena grozna obsodba nad Matijo Gubcem: »Zagrebški nadškof je pa mirno gledal, ko so Gubcu pritiskali železno krono na glavo!« Iz teh besed bi »Slovenec« rad dokazal veliko sovraštvo Radiča do katoliške cerkve, češ da ni res, da bi bil tedanji zagrebški nadškof velik sovražnik kmetov. Mi nismo zgodovinarji in ne moremo ugotoviti, ali je bil tedanji zagrebški nadškof res prijatelj kmetov ali ne, vemo pa iz zgodovine, da je salcburški nadškof poslal takratnim plemenitašem lepe tisočake podpore, da so ložje oborožili svoje hlapce proti zatiranim kmetom. Iz tega pa mi ne sklepamo, da so bili vsi visoki cerkveni dostojanstveniki sovražniki kmetov, ampak jih je nekaj bilo, ki so kmete tlačili kakor vsi drugi graščaki, nekateri pa so bili tudi usmiljeni ljudje.
Na napačen naslov se obrača esel-esarsko časopisje, ko dela radičevce odgovorne za sedanje razmere. »Slovenec« sam priznava, da radičevci nimajo edino odločilne besede, ampak da so radikali tisti ki imajo še vedno vso moč — v rokah in da je g. Pašič najbolj delal proti sporazumu, čeprav ne javno, ampak na tihem. To je tudi povod sedanje vladne krize, ker se Pašič noče držati sklenjene pogodbe. Graje pa ni vreden tisti, ki hoče podpisano pogodbo držati, ampak tisti, ki dane besede ne drži. Hrvatje so s svojo spravljivostjo in popustljivostjo dokazali, čeprav ne lahkega srca, da jim je res nekaj ležeče na tem, da pride v državi do reda in zakonitosti. Ako pa srbski radikali sprave nočejo, je Hrvatom in nam še vedno odprta kakšna druga pot, da pridemo do svojih pravic in do svoje veljave.
»Obžalujemo vsakega posameznika«, pravi »Slovenec« od 13. t. m., »ki ga počasi vodijo v radičevščino«. S tem »Slovenec« ponovno priznava, da ovčice uhajajo iz Slovenske ljudske stranke v Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva. Hvala za priznanje!
»Kakor strela z jasnega neba«, pravi »Slovenec«, ga je zadela vest o odstopu prosvetnega ministra Vukičevi-ča. Verjamemo, kajti Vukičevič spada med one radikale, ki so nasprotniki Radičevi kmetski politiki. Ker tudi eselesarji kmetski politiki nasprotujejo, je razumljivo, da jih je vest o Vukičevičem odstopu zadela kakor »strela z jasnega neba«.
»Kmečko neotesani« smo, pravi »Goriška Straža«, glasilo goriških eselesarjev, ker smo jo prijeli za njen dolg jezik. Torej neotesanost je kmetska lastnost! Tako še vedno mislijo eselesarji, ki drugače radi love krog-ljice kmetskih volilcev. Prav je, da Vam vkljub prirojeni hinavščini včasih vendarle zdrkne z jezika beseda, ki Vas pravilno osvetljuje, kako nizkotno mislite o kmetu!
»Vera je v nevarnosti!« Tako kriči
zopet eselesarsko časopisje, da bi zakrilo politične polomije svojih voditeljev. Posebno rado bobna po deželi, kako velik sovražnik vere in duhovščine da je Štefan Radič. Neprestani klici eselesarskega časopisja znova dokazujejo, da so ga eselesarski voditelji pošteno polomili in da ni vera v nevarnosti, ampak njihovi poslanski mandati, ki bi jih radi zopet rešili z vero.
OLINSK CIKORIJ
je izvrstna;
ZAUPAJ IN VEDI, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »GAZELA« dognana stvar. Stoti-sočem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi ti.
Shodi in razne prireditve.
Krajevna organizacija ZSKL Maribor ima v soboto dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni »Rotovž« na Ro-tovškem trgu svoj občni zbor. Tovariši, pridite mnogoštevilno!
Konferenca zaupnikov SRS za mariborsko oblast se je vršila v nedeljo, dne 15. t. m. pri tov. Ivanu Pečniku v Mariboru. Zbor sta posetila odposlanca HSS inž. Avg. Košutič in poslanec V. Trnjar. V zelo živahni in vsestranski debati, ki je trajala od 10. ure predpoldne pa nepretrgoma do 3. ure popoldne, se je soglasno sklenila sledeča resolucija: »Zbrani zaupniki SRS izrekajo: Politični, soeijaini in gospodarski položaj zahteva, da se združijo kmečke in delavske množice v Sloveniji v enotno kmetsko-delav-sko organizacijo, ki bo izbojevala ljudstvu pristojno mu veljavo v vsem javnem, vzlasti pa državnem življenju. Da se ta namen doseže, izjavljajo zaupniki potrebo, da se sedanja »Zveza slov. kmetskega ljudstva« organizuje v mogočno in enotno slovensko kmečko-delavsko stranko.« Soglasno in med splošnim oduševlje-njem je bila odposlana predsedniku Stjepanu Radiču pozdravna depeša sledeče vsebine: »Stjepanu Radiču, predsedniku HSS v Zagrebu. Zaupniki Vaše politike iz mariborske oblasti odobravajo Vaše težnje in delo ter Vam izrekajo popolno zaupanje.«
(Podpisi sklicateljev). — Na tem zboru zaupnikov so podali poročila o političnem položaju tov. Prepeluh, inž. Avg. Košutič in posl. Trnjar; njihova poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje. Pri naslednjih dveh točkah dnevnega reda se je razvila živahna debata, v katero je poseglo zelo veliko število zaupnikov. Govorilo se je o organizaciji, tisku in o novi »Slovenski delavski zvezi«, ki bodi sestaven del bodoče skupne »Slov. kmetsko-delavske stranke«. Izvolil se je pripravljalni odbor za ustanovitev te delavske sindikalne organizacije. — To je bila zadnja konferenca legitimne SRS.
Velika Slevica. V nedeljo 8. t. m. smo imeli tukaj zelo dobro obiskano zborovanje Zveze slovenskega kmetskega ljudstva, ki je dokazalo, da kmetska misel tudi pri nas zmaguje. Posebno razveseljivo je, da se za kmetsko gibanje zanima tudi mladina. Želimo še več takih sestankov!
Me kupu te
preden si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in ulstrov pri
JOS. ROJINA - LJUBLJANA
Interesente vabimo na ogled!

ŠTAJERSKO.
Brežice. Dne 8. t. m. je priredilo slovensko obrtno društvo v Brežicah svoj običajni Martinov večer. Prireditev bi bila zaslužila boljši obisk. Vidi se, da mestni obrtniki nimajo dovolj stikov z našim kmetskim ljudstvom, sicer bi bil obisk obrtniških prireditev drugačen. Obrtniki, obrnite hrbet demokratski gospodi ter oklenite se naše zveze. — V Brežicah so javne prireditve brez prepira menda nemogoče. Zato je moral biti tudi na Martinovem večeru obligatni prepir. — Želimo na brežiških prireditvah miru! Mladini pa priporočamo vstop v Zvezo kmetskih fantov in deklet, v kateri so taki prepiri nemogoči.
Št. Rupert nad Laškem. Tukaj je umrl 10. nov. v starosti 92 let Jože Bezgovšek po domače Lah. Pokojnik je bil skrben oče in dober gospodar. Župan je bil 18 let Za svoje zasluge je bil tudi častni občan. Ostali ti pa želimo večni mir in pokoj. Večna luč ti naj sveti! Nad zvezdami se vidimo spet!
Maribor. V občinski odbor mariborski je prišel vsled odstopa občinskega svetnika Rogliča (nar. soc.) naš vrli somišljenik tov. dr. Faninger. ZSKL ima sedaj prvega zastopnika (in tudi edinega) v mestnem občinskem odboru. Ker so bili nekateri ob času občinskih volitev naziranja, da se za zastopstvo v mestni občini ni treba potegovati, smo bili dosedaj brez zastopstva, kar v bodočnosti ne sme več biti; kajti četudi smo kmečko-delav-ska stranka, moramo imeti besedo v mestnem občinskem gospodarstvu ter vplivati na to, da gotovim političnim klikam ne zraste preveč greben, čestitajoč priljubljenemu tov. dr. Fanin-gerju stavljamo vanj upravičeno na-do, da bo njegova prisotnost na tako važnem mestu marsikaj razkrila, kar je dosedaj bilo nam davkoplačevalcem in pristašem ZSKL skrito za kulise demokratske in eselesarske gospode. Predvsem bo treba obrniti pažnjo na tržno nadzorstvo, katerega
naloga je povsem druga, kakor šikaniranje kmetskega ljudstva, ki s sadovi svojega truda vzdržuje meščanske želodce. — Kmet iz okolice.
Cirkovce na Dravskem polju. Na dan Vseh Svetnikov je pri nas otvoril trgovino naš marljivi tovariš Ivo Korže. Vkljub temu, da so gotovi ljudje smatrali za potrebno domačinu nasprotovati in braniti tujce, sovražne naši državi, je tov. Korže končno vendarle zmagal. Daj mu Bog srečo!
KRANJSKO.
Gmajnica. Pretečeno nedeljo »mo pokopali našega odličnega pristaša Ludovika Drešarja. Bil je plemenit človek in naša kraj organizacija je zgubila dobrega delavca, ki ga bo trajno pogrešala. Naj mu bo lahka žemljica. Njegovim sorodnikom naše globoko sožalje!
Škoija Loka. Dne 25. t. m. na dan sv. Katarine se vrši vsakoletni sejem za živino in poljske pridelke. Ker je ta sejem eden največjih v letu, ee opozarjate kmetovalci škofjeloškega okraja, da priženete vso za semenj namenjeno živino ta dan v Škofjo Loko. Pripeljite pa tudi svoje poljske pridelke, zelje, krompir, sadje in drugo, ker boste le v Loki lahko in tudi najdražje prodali ter zamudili najmanj na času. — Vabite se tudi mesarji in drugi kupci od blizu in daleč, da obiščete ta semenj, ker boste lahko najugodneje kupili živino in poljske pridelke.
Županstvo občine Št. Rupert pri Mokronogu razglaša, da se v Št. Ru-pertu zopet oživijo in vpeljejo živinski sejmi za govedo in prašiče. Prvi tak sejem se vrši v ponedeljek, 23. tega meseca.
Iz Sp. Bitnja. Dne 12. t. m. je umrl mladenič v najlepši dobi 20 let Vinko Porenta p. dom. Bendetov Vinko. Pokojni je bil član »Društva kmetskih fantov in deklet, član »Gasilnega društva« in godbe. Kako je bil pokojni Vinko vzoren in miroljuben mladenič, nam priča njegov pogreb, ki se
Sramota za vsakega kmeta je, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda!
Razšlr|a|mo vedno In povsod misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega In srbskega kmeta 1
3
je pomikal proti farni cerkvi na pokopališče v Žabnico. Najprej so nesla venec belo oblečena dekleta, za njimi so šli fantje iz domače in iz sosednjih vasi z venci, nato godba, ki je igrala med sprevodom žalostinke. Za godbo se je razvrstilo Gasilno društvo ter »Društvo kmetskih fantov in deklet«. Nato je neslo šest mladeničev belo krsto, za katero so šli domači, sorodniki in velika množica sovaščanov. Pevski zbor je zapel par žalostink v slovo dragemu Vinkotu. Vsa omenjena društva so izgubila vnetega člana, ki je bil vedno pripravljen sodelovati pri raznih prireditvah. Ti pa, nepozabni Vinko, počivaj v miru in zemlja naj ti bo lahka. Žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje!
BOHINJSKI KOT.
Resolucija, sprejeta na protestnem shodu davkoplačevalcev bohinjskega kota, ki se je vršil dne 8. novembra 1925 v Bohinjski Bistrici. Zahtevamo: 1. da se davčni zakoni čimpreje izenačijo za vso državo in 2. da se vpelje progresivno obdačenje dohodkov po načelu, da je davčno merilo za dohodke nekega dela nižje, za dohodke kapitala, predvsem rent, pa višje. Dokler se zgornje ne zgodi, zahtevamo: 1. da se zviša eksistenčni minimum za dohodnino na najmanj 20.000 Din, da se čita dohodninsko lestvico v dinarjih in da se na dohodnino ne nalaga invalidskega davka, vojne doklade in komorske doklade; 2. da se ponovno vpelje davčne plačilne naloge, davke sproti predpisuje, zamudne obresti in opominjevalne stroške pa vsaj za polovico zniža; 3. da se dohodnino vsako leto posebej ocenjuje in da se pri tem ne zaslišuje »zaupnikov«, temveč stanovske organizacije; 4. da se davek na poslovni promet za polovico zniža, male obrtnike pa od tega davka popolnoma oprosti; 5. da se enako kakor pri sodišču in srezke-mu poglavarstvu vpelje tudi glede davčnih zadev stalne mesečne uradne dneve v Boh. Bistrici.
Legel je mož k večnemu počitku pri Sv. Martinu v Srednji vasi. Bil je to naš Martin Zupanec, ki nas je zapustil v najlepši moški dobi. Kako priljubljen in spoštovan je bil, o tem priča najlepše velikansko spremstvo na njegovi zadnji zemeljski poti s strani prebivalstva iz celega Bohinja kljub skrajno neugodnemu vremenu. Dasi je lilo kakor iz škafa, je bilo pogreb-cev okoli 1200. Oddolžili so se vsaj sedaj delavnemu možu. Ne navajam, koliko je bilo v žalnem sprevodu zastav, vencev in cvetja, kako močna je bila gasilska četa, kateri pevski zbori so odpeli pred hišo, v cerkvi in ob grobu" žalostinke, zadošča naj, ako precej točno podam poslovilni govor tov. Ažmana pred hišnimi vrati, ker se iz njega najbolj zrcali, kaj je'Bohinj, zlasti njega zgornja dolina, s pokojnim Martinom izgubil. Izvajal je: >Tovarišu Martinu! ' Že vest o Tvoji bolezni mi je, z ozirom na Tvojo pridnost in žilavo delavnost na vseh gospodarskih poljih, vdahnila skrb za Tvoje življenje, toda brzojavno obvestilo o nastopivši katastrofi je uresničila moje težke slutnje, kajti ta katastrofa ni zadela samo Tvoje rodne biše, temveč celo rojstno vas, Tvojo občino. — Danes nastopa od tu svojo zadnjo pot mož dela in samo dela, mož izredne pridnosti, ki se ni strašil žrtev, pri tem želeč na gospodarskem polju napredka vsem svojim sovašča-nom in soobčanom. Še težja je ta izguba ravno ob času, ko bi ga najbolj potrebovali in ki jo moremo preboleti le ob premišljevanju za nas vse veljavnih besed: Prah si in v prah se boš spremenil. Novi »Sirarski dom« bo pričal še poznim rodovom o njegovi požrtvovalnosti za blagor bližnjega. Dragi Martin! Koliko dobro premišljenih in občekoristnih predlogov, izhajajočih iz izrednega Tvojega veselja do dela za zboljšanje bodočnosti, mora leči danes s Teboj vred v grob. Toda spolnujočega vestno svoje dolžnosti, želečega vedno vsakemu le dobro, nikdar zahtevajočega kakega maščevanja nad katerimkoli nasprotnikom, Te je dohitelo povelje božje, ki je izreklo svoje veliko povelje »stoj« veliko prezgodaj in Te poklicalo tjakaj na hribček sv. Martina za vedno ravno na dan Tvojega godu. Ribnica bistra bo šumela pod Teboj, sinje Triglavsko pogorje bo senčilo Tvoj in tov. Pirca grob, ob katerem si ravno Ti s takim ponosom povesnil pred leti gasilsko bandero. Zato, tov. Martin, Ti ž^lim v trenotku, ko odhajaš od tu, sladki mir, katerega Ti je že dal gospodar nebes in zemlje. Za slovo Ti kličem v imenu SKS za Slovenijo in radovljiškega okraja kmetski pozdrav!« — Dodam naj samo: Večnaja Ti pamjat, dragi Martine. Težko prizadeti soprogi in malim črvičem, ki bodo skrbnega očeta težko pogrešali, iskreno sožalje.	—n.
Za spodilještajerske posojilnice. Po
posredovanju in na zahtevo poslanca Puclja je finančni minister v predsto-ječe dvanajstine postavil II. obrok v znesku pol milijona dinarjev za tiste spodnještajerske posojilnice, ki niso mogle svoječasno dobiti svojih naložb od Verbanda v Gradcu in so bile zato v nevarnosti, da pridejo v konkurz. Zdaj bodo tega rešene. Tako se briga kmečka politika predvsem za kmečko gospodarstvo in taki so njeni uspehi. Koroščevci in demokrati pa so samo obljube delali, ko so bili pri vladi, pa niso nič storili in nobene obljube izpolnili. Tudi sedaj bi se radi reševali z demagoškim pisanjem in lepimi, a praznimi besedami. Kmet, spreglej!
V nedeljo 15. t. m. so se na Češkem vršile volitve v državni zbor. Največ glasov je dobila naša posestrina češka republikanska agrarna (kmetska) stranka. Ona je na prvem mestu in je od zadnjih volitev napredovala za 83 tisoč glasov. Celo v glavnem mestu Pragi so izvoljeni 4 kmetje, med njimi ministrski predsednik kmet Švehla. Več prihodnjič!
Uvozne carine na umetna gnojila, kakor čilski soliter, superfosfate, Tomaževa žlindra, je sekcija finančnega odbora odpravila na predlog tov. poslanca Puclja. Ukinila je tudi uvozno carino na kolomaz, petrolej in druge predmete, ki jih potrebuje kmečko ljudstvo. Eselesarji vsega tega ali niso hoteli ali niso znali napraviti, zato danes sikajo kot gadje in bi se radi bahali s pavovim perjem.
Kajieževa (leputacija. Proti po zaslugi naše stranke uzakonjeni zvezi Slovenije z morjem je pripeljal kočevski industrijalec v Beograd večjo deputacijo, sestoječo iz žlahte starega gospoda s Kamna ter zastopnika bele Ljubljane in Sušaka. Zlasti zanimivo bi bilo vedeti, kakšen interes imata poslednja dva, da hočeta ovirati pri-četek gradnje že uzakonjene proge? Gospodje so poselili v družbi g. Šku-lja nekaj klubov in nekaj ministrov, vendar se z odgovori ne bahajo. V ostalem so konstatirali po raznih ka-fanah,* da so ražnjiči in čevapčiči še vedno na stari višini in da tudi letošnjemu vinskemu pridelku ni kaj prigovarjati. Druge nesreče ni bilo.
Carine in Sušnik. Eselesarji so uvideli, da je g. Pušenjak »prešvoh« prsi, da bi mogel na se potegniti vso slavo in vse uspehe, kar jih je in kar jih še bo dosegel kmečki radičev poslanski klub. Poslali so na pomoč g. Suš-nika. Ta pa napravi stvar jako duhovito, čaka na sklepe finančnega odbora in ko zaprosi kaj dobrega, brž sede pa napiše »upit«, ga prekrsti v »interpelacijo« in jo da v »Slovenca« na prvo stran s cirkuškimi podnaslovi. Tako n. pr. vprašuje gg. ministre: ali boste odpravili carino na modro galico? In mi mu lahko že danes mesto gg. ministrov odgovorimo: Smo že, g. Sušnik in sicer prej, predno ste vi spisali »interpelacijo«.
Silne povodnji so bile zadnje dneve, po celi Sloveniji in so po mnogih krajih napravile ogromno škodo. Posl. Pucelj je posredoval in dosegel, da je notranji minister iz dvanajstin nakazal kot prvo podporo 200.000 dinarjev. Nadaljne izredne kredite bo
zahteval od ministrskega sveta. Istotako je posl. Pucelj opozoril na nezgode kmetske ministre in so vsi obljubili, da bodo storili karkoli mogoče za pomoč poškodovanim.
Pribičevič izključen od treh skupščinskih sej. Bivšega večletnega ministra, poslanca Pribičeviča, patrona in priprošnjika Žerjavove demokra-tarije, je narodna skupščina izključila od treh sej zaradi nespodobnega vedenja. Tako ugašajo velike zvezde.
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani v Sodni (Tavčarjevi) ulici se lepo razvija. Vloge obrestuje najpovoljnejše, a posojila daje pod Zalo ugodnimi pogoji. Toplo priporočamo novi kmetski denarni zavod vsem somišljenikom!
»Kmetijski koledar« za leto 1926 se naroča pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Stane 10 Din, po pošti 11 Din. Pred-proaajalci naj se javijo! Dobe popust!
Nevarna igra. Poročali smo že, da so laški fašisti v Trstu razdrli tiskarno slovenskega lista »Edinost«. Ta zločin je vzbudil v vseh slovenskih krogih upravičeno ogorčenje in razumljivo je, da hočejo ljudje v takih slučajih svoje ogorčenje tudi pokazati. Velika razlika pa je v tem, kako izrazimo svojo nejevoljo. Umesten je, lep in dostojen protestni shod, ni pa pravilno, če se koga žali, kajti na tak način pokažemo le, da nismo dosti boljši od onih, proti katerim manifestiramo in protestiramo. Sežiganje laških zastav n. pr. v Zagrebu ni bilo umestno dejanje, čeprav je razumljivo, in zato si nalagajo veliko odgovornost oni, ki zlasti vročekrvno mladino hujskajo in vzpodbujajo na nepremišljena dejanja, ki lahko rode jako neprijetne posledice. Zato ne nasedajte pri takih priložnostih hujskaškim besedam onih, ki se navadno v odločilnem trenutku skrijejo, nahujskani revčki pa trpe po nedolžnem.
Madžari so še vedno zmešani; to se vidi po tem, ker kar naprej sanjajo o tem kako bi habsburžane spet privedli na prestol. Sedaj se govori, da hočejo Otona, najstarejšega sina zadnjega avstrijskega cesarja Karla napraviti za madžarskega kralja. S Cito, zadnjo avstrijsko cesarico, so se baje že dogovorili.
Kralja so odstavili in pregnali v Perziji. Perzijski šah, kakor se kralj imenuje v perzijskem jeziku, je star 27 let. Na njegovo mesto je stopil dosedanji ministrski predsednik.
V Siriji, v deželi, ki meji na Palestino, gospodarijo od svetovne vojne naprej Francozi. Poprej je ta dežela pripadala k Turčiji. Sedaj so se Druži, to je narod, ki prebiva v Siriji, Francozom uprli. Prišlo je do zelo hudih bojev. Glavno mesto Damask so morali Francozi zapustiti in zahtevati iz Francije novo vojaštvo.
Bivši avstrijski min. predsednik dr. Seipel je bil prejšnji teden na agi taciji v Radgoni. Pri nekem mostu se je zbrala velika množica ljudi. Ko je prišel Seiplov avtomobil, je na mostu nastala gnječa. Del mosta se je porušil in je nad 30 oseb padlo v več metrov globoki jarek. Vsi so bili več ali manj poškodovani. Reševalnega dela se je osebno udeležil Seipel sam.
Ponosna sem
na svoje belo perilo.
Kdor hoče imeti enako snežno-belo perilo, mora uporabljati samo najboljša pralna sredstva. Tako sredstvo pa je samo .Gazela"-milo.

Tako so delali. Pred dnevi je umrl v Ljubljani podpolkovnik J. Svetlič. Upokojen je bil že 1. 1919, a še le nekaj dni pred smrtjo je prejel prvo pokojnino. Ponovno so tekom teh šest let bili na vladi Koroščevci in Žerjavovci, pa se reveža niso usmilili, da bi mu nakazali pokojnino. Šele sedaj je prišel do svoje pravice!
Gostobesedni »Slovenec« in »Domoljub« še vedno nista nič povedala o Gospodarski zvezi in o Zadružni zvezi. Povejte vendar, kako je z gospodarstvom v teh dveh zvezah, ker se med ljudstvom zelo mnogo govori!
Tatovi so posetili Škof jo Loko v noči na 12 t. m. Vdrli so v trgovino Thaler in Šubic, v hišo pos. in mesarja Hafnerja, v mestno elektrarno in v trgovino »Ferber«. Povsod so odnesli, kar jim je prišlo pod roko. Sled za njim vodi v Ljubljano. Upamo, da jih pošteno zadene, kar so z svojim lo-povstvom zaslužili.
Hruško, ki tehta 1.60 kg, je dalo letos neko drevo v Zemunu. Gotovo redkost!
Neki Mikolji je poneveril pri pošt-nočekovnem zavodu v Zagrebu dva milijona dinarjev, na kar je pobegnil. Sedaj so ga prijeli na Nizozemskem in ga pošljejo na ričet v Zagreb nazaj.
V Črni gori blizu Podgorice je padel avtomobil z 8 osebami v prepad 15 metrov globoko. Trije potniki, med njimi gospodar in šofer, so bili takoj mrtvi, ostali pa težko ranjeni.
Odsekano glavo so našli na cesti v bližini bolgarskega glavnega mesta Zofije. Glava je bila že od psov oglodana. Lepe stvari se gode v Bolgariji odkar tam ni več kmetske vlade.
Naš kralj in železničar. Nedavno je bil naš kralj na lovu v bližini Varaž-dina. Z avtomobilom se pripelje do železnice, a se mora ustaviti, ker je pot radi prihoda vlaka bila zaprta. Adjutant kraljev pristopi k službujočemu železničarju in mu lepo reče, naj zaporo dvigne. »Ne smem!« vljudno odgovori železničar. Adjutant na to pove, kdo je v avtomobilu. Železničar se sicer nekoliko prestraši, vendar še enkrat jasno pove, da zapore ne sme dvigniti, dokler ne odide vlak. Ko je kralj to slišal, je njegovo ime dal zabeležiti, da ga za pravilno vršenje službe primerno odlikuje.
Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani je v svojem vedno večjem splošnem razmahu ustanovilo tudi salonski orkester, močan 12 mož, in to na podlagi dejstva, da primanjkuje v sedanji sezoni take vrste godbe, ki bi bila kos še tako razvajenemu ušesu. Pripravna je za plesne, gledališke in druge slične prireditve ter razpolaga z obširnim najmodernejšim programom. — Podrobne informacije se dobe pri društvu »Sloga« v Ljubljanskem dvoru soba 198.
Nekaj o smrtni kazni. Vprašanje odprave smrtne kazni je bilo pred vojno često sproženo, po vojni je pa zaspalo. Smrtna kazen obstoja zdaj v vseh državah, izvzemši Italije, Belgije in nekatere švicarske
kantone, toda muke, ki so v zvezi s tem, so v raznih državah različne. Na Angleškem obveste obsojenega nekaj dni pred justifikacijo, da bo usmrčen. Na ta način se smrtna kazen kot taka poostri s težkimi mukami, ki jih mora obsojeni prenašati v zadnjih tre-notkih svojega življenja. Obsojenca obesijo v prisotnosti preiskovalnega sodnika in državnega pravdnika. Na Španskem so še bolj kruti. Tam mora obsojenec preživeti zadnjih 18 dni v cerkvi, kjer moli Boga, da mu odpusti grehe. Preje je trajala ta priprava na smrt 24 dni, od leta 1900. pa je bila znižana na 18 dni. Na Švedskem obveste obsojenca o dnevu in uri smrtne kazni. Justifikacija se zgodi v zaporu v prisotnosti 12 prebivalcev iz istega kraja, kjer je bil izvršen zločin. Največje muke prenašajo obsojeni na smrt v sovjetski Rusiji. Obsojeni mora čakati več mesecev, kdaj ga ustrele in vsak najmanjši šum ponoči ga vznemirja. Tako se nesrečne žrtve mučijo v tem strašnem pričakovanju in niso redki slučaji, da izvrše v ječi samomor ali pa znore pred justifikacijo. V drugih državah puste obsojencu vsaj upanje na pomilošče-nje. V Nemčiji odsekajo glavo v posebnem prostoru. Norcev in nosečih žen ne smejo usmrtiti. Na Kitajskem usmrte obsojenca z železnim obročem. V Ameriki posade obsojenca na električni stol, tako, da niti ne ve, kdaj se preseli na oni svet. Na Norveškem izroče truplo obglavljenega zločinca njegovi rodbini, ki ga mora na tihem pokopati. V Švici je bila smrtna kazen odpravljena, pozneje pa v nekaterih kantonih zopet uvedena. V Belgiji je bila smrtna kazen odpravljena leta 1863. V Italiji so usvojili dosmrtno ječo, ki pa je hujša od smrti, ker zločinci vsled neznosnih razmer v ječi večinoma znore.
Sedeže za raj je prodajal v Palestini glasom poročila nekega jeruzalemskega lista mohamedanec Abdul Said. Prorok se mu je bil namreč po njegovi izpovedi prikazal in mu ukazal, naj roma v sveto mesto, kjer dobi točen načrt raja v nekem jarku. Abdul Said je šel v sveto mesto, dobil tu v nekem jarku podroben načrt raja in na podlagi tega načrta je lahko oddajal sedeže vernikom. Cena posameznim sedežem je bila različna. Abdul Said je imel polno odjemalcev. Tako je kupil bogat, mahomedanec, ki je čutil, da se mu bliža zadnja ura, zelo dober sedež v prvi vrsti za 250.000 dolarjev. Dediči so pa tožili Abdul Saida, naj vrne 250.000 dolarjev. Pri razpravi se je izkazalo, da je Abdul Said prodal isti sedež že več osebam, tako da so menda morali v raju vsi kupci pestovati drug drugega. Med pričami ni bila nobena, ki bi obteže-valno izpovedala za obtoženca. Neka vdova je celo s solzami v očeh pripovedovala, da se ji prikazuje njen pokojni mož, ki je ves srečen in zadovoljen s kupčijo, odkazano mu je namreč bilo prav ono mesto, za katero se je bil domenil z Abdul Saidom.
Umetna gnojila.
Naše kmetijsko gospodarstvo doživelo je v zadnjih desetletjih marsikatero izpremembo. Nekdaj zamogel je naš gospodar z malo ali srednjo letino še precej dobro izhajati. Dandanes je drugače. Vedno večji proizvajalni stroški (materijalije, dninarji itd.) na eni, ter vedno nižje cene našim pridelkom na drugi strani — vsled čedalje hujše konkurence na mednarodnem trgu — dovedlo je našega kmeta do-spoznanja, da z dosedanjim enoličnim načinom gospodarstva sko-ro ne bo mogel več izhajati. Poleg tega se površina obdelovalne zemlje ne veča sorazmerno s številom prebivalstva, ampak ostaja v največ slučajih enaka. Preurediti je bilo tedaj način gospodarstva v smeri čim večje produkcije, t. j. dobiti iz zemlje kar največje pridelke. — Med raznimi sredstvi v dosego tega, poseglo se je tukaj tudi po kaj izdatnem pripomočku, ki ga je dala kmetijska veda praktičnemu kmetovalcu na razpolago, to so umetna gnojila.
O teh, umetnih ali pomožnih gnojilih, pisalo, predavalo, ter poskušalo se je pri nas že veliko; tudi poraba umetnih gnojil je pri nas razmeroma velika. Vzlic temu je pa bilježiti še vedno neuspehe pri gnojenju z njimi; po enkratnem gnojenju s takimi gnojili — noče marsikdo kar nič več čuti o njih. Navadno je pa v takih in enakih slučajih, zbog prevelike malomarnosti ali nerednosti, kriv dotičnik sam — in opomniti na par glavnih napak, je namen teh vrstic.
Eden glavnih vzrokov neuspeha pri gnojenju s takimi gnojili je nepozna-
nje umetnih gnojil samih. Teh imamo dandanes že celo vrsto — in komur je še dandanes vse le »gips«, pa bodisi to n. pr. »Tomaževa« žlindra ali kajnit — ta se pač ne more veseliti uspeha pri svojem gnojenju. Iz praistine vemo, da rabi rastlina za svojo rast celo vrsto raznih redilnih snovi, katere dobiva deloma iz zraka, deloma iz zemlje. Vseh drugih snovi se ni bati, da jih bi zmanjkalo, le dušika, fosforjeve kisline, kalija ter včasih apna, zmanjka rastlini slej ali prej. Temu odpomagamo z gnojenjem; t. j. z gnojilom skušamo zadostiti potrebi zemlje na imenovanih glavnih redilnih snoveh. Gnojimo, ali z raznimi domačimi gnojili (hlevski gnoj, gnojnica, pepel i. dr.), ali pa v zvezi s temi, s pomožnimi ali umetnimi gnojili. Dober hlevski gnoj ima vse tri glavne redilne snovi za gnojenje v pravem razmerju; umetna gnojila jih pa imajo samo po eno ali dve. Tako smo v stanu z njimi dati zemlji poljubno tisto hranilno snov, katera jej najbolj primanjkuje. S praktičnimi poskusi na malem prostoru dožene-mo, katero gnojilo da je zemlji najpotrebnejše. Na pomanjkanju dušika ter fosforjeve kisline trpi navadno skoro vsaka zemlja; na boljšem je glede kalija težka glinasta, ter glede apna apnena zemlja. Od odločilnega pomena pri gnojenju je pa tudi pravilo, da zavisi, oziroma se ravna uspeh ali učinek gnojenja po tistemu gnojilu, katerega je bilo v zemlji najmanje. Ne koristi torej kar naprej gnojiti n. pr. s kalijem, če pa primanjkuje zemlji dušika ali fosforjeve kisline ali pa obojega. — Z ozirom na
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja!
glavno hranilno snov, ki jo ima kako gnojilo, razločujemo v splošnem 4 vrste gnojil, i to: dušična, fosforjeva, kalijeva ter apnena gnojila. Od duši-čevih umetnih gnojil najvažnejša sta danes: čilski soliter ter apneni dušik; cd kalijevih: kajnit ter 40% kalijeva sol; od fosforjevih: razni superfosfa-ti, Tomasova žlindra ter kostne moke in od apnenih: živo apno ter mavec (»gips«).
Veliko se greši na času gnojenja z umetnimi gnojili. Ne vpošteva se n. pr. da se gnojila v zemlji ne razkroje vsa v enakem času. Dočim se razkroji čilski soliter v zemlji najhitreje — takoj — t. j. rastlina ga sprejema lahko neposredno po gnojenju, učinkuje n. pr. kostna moka še le naslednja leta po gnojenju. In dogodi se, da ta ali oni, da setvi rano pomlad;_a*li celo že jeseni ves obrok čilskega solitra naenkrat in ne pomisli, da mu gre pri tem do */j gnojila v izgubo; zopet od kostne moke, ko jo je sejal še le spomladi, pričakuje že tisto leto ves
uspeh. Glede na razkroj gnojil torej, ločimo v splošnem taka, ki se sejejo že jeseni (Tomasova žlindra, koslna moka, kajnit, apno) in ona, ki se trosijo vsled hitrega razkroja še le spomladi (apneni dušik, superfosfat, kalijeva sol). Z čilskim solitrom n. pr. pa gnojimo v več obrokih: n. pr. zimi-nam Vs že jeseni, drugo tretjino začetku spomladi, ostalo kakih 14 dni kasneje. Apneni dušik trositi vedno vsaj 10 dni pred setvijo, sicer utegne močno škodovati. Tudi utegne občutno >popaliti«, če se trosi ob rosi, kar je že marsikdo bridko občutil, misleč, da se na take > malenkosti« pač ni treba ozirati.
V slučaju, da nakupi kedo več vrst gnojil, jih večkrat pred uporabo enostavno zmeša. Vedeti je pa, da se umetna gnojila ne smejo mešati kar tako poljubno. Ob napačnem mešanju trpi njih kakovost ter se večkrat rada sprimejo, da jih je pozneje težko trositi. Med temi so taka, ki se ne smejo mešati nikdar (n. pr.: superfosfat s
Tomaževo žlindro ali apnom); druga so zopet taka, ki se smejo samo pred uporabo (n. pr.: Tomasova žlindra s kajenitom ali kalijevo soljo) in končno taka, ki jih smemo zmešati vsak čas (n. pr. superfosfat s kalijevo soljo ali kajnitom.	•
Krivda neuspeha z umetnimi gnojili leži včasi tudi v tem, da vidijo mnogi v njih nekako nadomestilo organskemu hlevskemu gnoju ter začno gnojiti izključno z njimi. Slej ali prej opazijo pešanje zemlje, kajti dejstvo je, da učinkujejo umetna gnojila samo" kot hranilna snov, a na fizikalne lastnosti zemlje nimajo nikakega vpliva, kakor so tudi mrtva za življenje v zemlji, V zvezi s hlevskim gnojem ali pa menjalno, doseže se pa z njimi krasne uspehe.
Z umno uporabo pomožnih gnojil dosegli so narodi — sicer z ozirom na talne ter klimatske prilike na slabšem od nas — uspehe, da se jim je diviti. Če pridelajo n. pr. žita na ha po trikrat več kot pri nas, je s tem
dovolj povedano. Na nas je, da jim sledimo.	Posavec.
»Panonija« Osrednja gospodarska zadruga v Mariboru ima v zalogi več vagonov semenskega krompirja. To je beli krompir oneivec po domače »kamnikc. Ta vrsta krompirja je naj-bolja za izvoz. Je dober po okusu, trpežen in bogato obrodi v vsaki zemlji. Vpeljan je in znan na vseh trgih Nemčije, Avstrije in Dalmacije. Izvaža se iz Gorice. Tu je že vpeljan, prinesli so ga Primorci seboj, od katerih ga je zadruga preskrbela. Za oddajo v malih množinah ima zadruga tudi prav zgodnji beli (Budal). Zadruga priporoča vpeljavo tega krompirja posebno za dravsko polje, ki ima sedaj vseh vrst mešanega krompirja kar je težje za prodajo.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski sejm dne 10. nov. se je prignalo 11 konjev, 12 bikov, 130 volov, 421 krav in 7 telet; skupaj 581 glav.
Cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže od Din 7.75 do 8.75, poldebeli voli 7.25 do 7.50, plemenski voli 6.50 do 7, biki za klanje 5.75 do 8.25, klavne krave debele 5.50 do 6.25, plemenske krave 4.50 do 5.50, krave za klobasarje 3.75 do 4.25, molzne in breje krave 4.75 do 5.50, mlada živina 5.50 do 8.25, teleta 10. Prodanih je bilo 196 glav, od tega za izvoz v Avstrijo 19 in za izvoz v Italijo 16 glav. — Na svinjski sejm dne 13. nov. je bilo pripeljanih 138 svinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: prašički stari 5 do 6 tednov 90 do 125, 7 do 9 tednov 150 do 225, 3 do 4 mesece 280 do 320, 5 do 7 mesecev 350 do 480, 8 do 10 mesecev 520 do 680, 1 leto 1070 do 1100. Za 1 kg žive teže se je plačevalo 11.50 do 12.50, mrtve teže pa 15 do 18 Din. Prodanih je bilo 53 svinj. Mesne cene: govedina I.—III. 10 do 19, teletina 12.50 do 20 in svinjina sveža 12.50 do 30 Din. Bohinjski kot.
KMETSKI HRANIL
IN POSOJILNI DOM
Vloge rta knjižice ir» tekoči račun po	reoIstrova"» zntltu"a * neomejeno ^vez«	Posojila na vknjižbo, proti poroštvu, zastavi najugodnejšem obrestovanju. — Krediti v tekočem	11 f^l 1 ^Fl f-! f	premičnin in vrednostnih papirjev. — Čekovni proračunu. — Eskonl menic. - Inkaso.	v "3 met. - Nakazila.
Račun poštne hranilnice št. 14257. - Brzojavke „KMETSKIDOM".	Tavčarjeva (Sodna) ulica Št. 1, pritličje.	Poslovne ure od 8.-12'/, dopoldne in od 3.-41/, popoldne.
•_.■__- ' ■ j-	r:"::	-
.... ■-.Vr :.>:..»r.rffl- V<..'■'■
Jugoslovanski kreditni zavod v Liu

niiiiiiiinniiituiin
Marijin trjy šlev. S iiiiiiimiiiiiiiiHiin
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
za navadno leto 1926,
ki ima 365 dni.
^ELSKA PMATIKA"
fe najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan
že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride
prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo o dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih
tiskarna in litografični z&vod LJUBLJANA - BREG ŠTEV. 12.
i,
j i j s
11 M
£dlno najboljši
šivalni streli isi kolesa so le
Josip Petclinc-a
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
SPAGO
dreto In »se rr§ie rrvar-skih iidelkoT ter ▼ to ftroko spadajoče blago
dobite v skladišžu „KUNl)PJUTfl' v Liuoiiani,
UOKpOMT«l(8bil t
Krojači,
šivilje I
Kroje (šnite), kakršne želite za dame, gospode in otroke, izdeluje in razpošilja KnaSelj Alojzij, strokovni učitelj za kro-jaštvo, Ljubljana, Križev-niška ulica 2.
JeLajuPA KUPUJE IfckACsO
: moške In ženske obleke •
j naj ti e dobro, lrpežno in veliko : izbiro po najnižji ceni -v čez : SO le« obstoječi man f^klurni irgovini
m
L

LJubljana
l »Panonija" \
najboljše sredstvo za konzerviranje in zbolišavanje hlevskega gnoja izdeluje in priporoča ter vsakovrstna pojasnila daje
Prva jugoslovanska tvornlca sssi WDUNGITW v Ljubljani
„Tvrdka ANTON KOBI" v Ljubljani, Ižanska cesta št. 22,
(Tovarna v Borovnici.)
V zalogi pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
osrednja gospodarska zadruga
i
Izvoz sadja, krompirja in drugih femet-slrib pridelkov preskrba kmetijsk«"^ irt gospodarskih potrebščin.
Frosiori v Meliski ulici 12 na dvousiu
(prej „OrienS").

Prometni zavod za premog
D. D. V LJUBLJANI
prodaja premog
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
NASLOV:
Prometni zavod za premog d. d. v> Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15//I.
'4,5 nasn
Krojači, šivilje in nešivilje!
S 1. deccmbrom pričetek
krojnih tečajev.
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk • pošto potom
učnih rizb. Dipl. krojna šola, Mestni trg št. 19/1., Ljubljana.
ARBORIN
sredstvo ztf zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, gosenični lep, cepilno smolo in druga raz-kuževalna sredstva za dom, vrt in hlev izdeluje »vrdka
CHEMOTECHNU D. Z 0. Z.
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 10. • (Na dvorišču.)
lepa izbraila, kupuje po najvišji dnevni ceni
Marija Stellwag, Bršljin — Novo mesto.
Najboljše in zato najcenejše kupite edino le
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje, ši vilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo!
,ml\ ploii ffljl ti iki
znamke DUBIEO
za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zalogo za Slovenijo
losip Peteline, L'ublana
blizu Prešernovega s omerika.
Najcenejše
strešno kritje!
uv
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13
preje
VIDIC - KNEZ
iOVAilNE NA VIČU IN BRDU
uudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-* ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! STEKLIMI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
AH je fo res,
da se kupi v trgovini Mihajlo Lapuh, Škofja Loka, kapucinsko predmestje, štof že po Din 40"— in močne porhante po Din 12"— meter? Poskusi sam!
ŠE VEDNO
tkem za kmete najmočneje domače platno, sprejemam v tkanje laneno in volneno prejo ter zamenjavam kmečko platno za laneno predivo.
„KROSNA" tkalnica
LJUBLJANA, Zrinskega cesta št. 6.
Preselitev konjske mesnice.
Uljudno naznanjam še enkrat, da sem
preselil kotjsn) mesnico
V lastno hišo, Prečna ulica Štev. 6 (nasproti mestne kopeli). Konje kupujem po dnevnih cenah.
Ivan Marinšek, mesar*v Ljubljani.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
Džemonjs in drugovi, z o. z v , Maribor
Največji izbor raznovrstnih plemenitin sadnih dreve» (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasuo grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike! !
VRT S;
:
!
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprej*ema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
ji 19 lil 15!
Silil
A
Posojila daie proti pojiolni var-"^ti na vknjižbe, poroštva « proti zastavitvi
Zapomni si,
da kupiš srajce po Din 45"—, 48"—, 50'— 35 — in najboljše po Din 60'— le v trgovini MIHAJLO LAPUH, — Škofja Loka, kapucinsko predmestje. — Velika izbira vsakovrstnega manufak-turnega blaga!
„Srgo" palma uniči sigurni vss
® ®
ilSL
ugoslovanski izdelek, ki prekos 'se dosedanje inozemske izdelke te vrste. — Zahtevajte ponndbe
Železarna in livarna:
A. Pogačnik, luša pri Storil
TISKARNA
„MERKUR"
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilliiliuilllllllllllltl
TRO. - INDUSTR. DElNlSKA DRUŽBA.
LJUBLJANA
Simon GregorClCeva ulica 13
Telefon St. 552	Telefon H. 552
Se priporoča za izdelavo vseh v tiskarsko stroko spadajočih del.
%
LASTNA KNJIGOVEZNICA

MKffmnK«
Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. — Z* Konzorcij >Kmet»kega H»ta<: IVAN PUCELJ, narodni po»lanec. — Za tiskarno >Merkur<: ANDREJ SEVER.