Poštnino plačano v gotovini 1 ' tl ' H' Iffto Leto LXXII., št. I46 Lfcbljana, sobota t. julija 1919 IT 2 013 Cena Din L- OfENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—-Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— H Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra st. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Mednarodna napetost vedno hujša: Priprave la prevrat v gdansku Po zadnjih vesteh so začeli narodni socialisti kopičiti v Gdansku orožje in municijo ter graditi utrdbe — V proglasu prebivalstvu napovedujejo za prihodnje tedne odločilne dogodke in priključitev Gdanska Nemčiji — V Varšavi, Parizu in Londonu računajo z resnimi zapletljaji morda Ze v prvi polovici julija London, 1. julija, br. Iz Gdanska prihajajo vedno bolj alarmantne vesti o pripravah narodnih socialistov za prevrat in priključitev Gdanska k Nemčiji. Po vesteh, ki jih je sprejelo zunanje ministrstvo, kopičijo Nemci v Gdansku ogromne količine vojnih potrebščin in se sploh pripravljajo na okupacijo gdanskega ozemlja. V Gdansk prihajajo vsak dan novi »turisti«, ki se takoj po prihodu pretvorijo v člane zbora prostovoljcev, ki se snuje v Gdansku kot nekaka vojaška organizacija gdanskega senata. V ta zbor so pozvani vsi mladeniči od 16. do 20. leta starosti, ki stalno prebivajo v Gdansku, s »turisti« iz Nemčije pa se bo število članov tega zbora izpopolnjevalo tako doljjo, da bo doseglo 100.000 mož. Skrivno dovažanje orožja In municije Preko vzhodne Prusije in po morju dovažajo neprestano orožje, municijo in druge vojne potrebščine. Ti transporti gredo vedno samo ponoči. Iz vzhodne Prusije prevažajo orožje in prostovoljce v zaprtih tovornih avtomobilih in v vozovih za pohištvo, po morju pa na nemških, španskih in italijanskih trgovskih parnikih. Po dosedanjih ugotovitvah so na ta način spravili v Gdansk že blizu sto topov raznih kalibrov. Da-lekostrelne topove so namestili na tako zvanem Škofovem hribu, kamor je od včeraj dalje zabranjen vsak dostop civilistom in tujcem. Vse dohode na hrib so zasedli SA- in SS-oddelki. Kako nameravajo izvesti prevrat Po načrtu, ki je bil izdelan za izvedbo prevrata v Gdansku. bo v kratkem sledil obisk nekega visokega nemškega funkcionarja. Ob priliki tega obiska bodo prirejene velike manifestacije za Nemčijo, takoj nato pa bo gdanski senat sklenil in formalno proglasil priključitev Gdanska k Nemčiji in pozval Nemčijo, naj s svojo vojsko zasede gdansko ozemlje. Na ta način bi se naj izvršil prevrat docela na notra- njo pobudo Gdancev samih brez vmešavanja Nemčije, ker mislijo, da tako ne bodo imeli povoda za intervencijo niti Poljska, niti Anglija in Francija, s katerimi upajo, da bi se po »izvršenem činu« že dosegel kak sporazum. Proglas gdanskemu prebivalstvu Glavno glasilo gdanskih narodnih socialistov »Danziger Vorposten« je objavil proglas na prebivalstvo Gdanska, v katerem pravi, da je baš v prihodnjih tednih treba ohraniti mirne živce in hladno kri. Prebivalstvo naj se zaradi ničesar ne vznemirja, ker bo vse, kar se bo zgodilo, služilo samo enemu cilju: izvojevanju svobode in vrnitvi v domovino. Proglas tudi naglasa, da bo sklep o tem kmalu objavljen, čeravno točen datum še ni določen. V pomirjenje javnosti, ki se zelo boji reakcije na strani Poljske, navaja proglas, da se Poljske ni treba bati, ker je mnogo bolj slabotna, kakor pa se na prvi pogled dozdeva. Proglas končuje z besedami: Prepričani smo, da se bo kaj kmalu izkazalo, kako malo sta Anglija in Francija pripravljeni, v odločilnem trenutku podpreti poljsko oholost. London, 1. julija, br. V pretekli noči je izdala poljska vlada komunike o ustanovitvi prostovoljnega zbora v Gdansku, ki ga bodo sestavljali narodni socialisti v starosti 16 do 25,let, o zalogah živeža, ki se kopičijo po vseh gdanskih skladiščih, o topovih, ki so jih vtihotapili na gdansko področje iz Vzhodne Prusije in jih tudi že razpostavili na nekaterih krajih južno od Gdanska. Vse to ne pušča več nobenega dvoma o tem, kako resno se razvija položaj. Kljub vsem nasprotnim vestem je popolnoma jasno, da se nekaj pripravlja. V Vzhodni Prusiji in v Po-morjanski se koncentrirajo veliki oddelki nemške vojske, prav tako kakor pred prvo češkoslovaško krizo. Angleški poslanik v Varšavi Cunard je bil brzojavno pozvan v London in je včeraj popoldne z letalom zapustil Varšavo. Prav tako je bil tudi francoski poslanik Noe! pozvan na poročanje v Pariz. Poljaki mirno čakajo so pa pripravljeni takoj nastopiti v zaščito svojih pravic Varšava, 1. julija, e. Čeprav v Varšavi vedo, da se v Gdansku organizirajo dobrovoljski zbori, z največjo hladnokrvnostjo gledajo na razvoj situacije. Po zadnjih vesteh grade Nemci z vso naglico lesene vojašnice za vojsko in pripravljajo vojaške uniforme za ljudi, ki prihajajo iz Vzhodne Prusije, zbira se rezervna hrana in neprestano se dovaža tudi vojni materijal. Okrog Gdanska so začeli graditi tudi utrdbe. Na bližnjem hribu so postavljeni protiletalski topovi. Po najnovejših vesteh iz Gdanska se na vseh sestankih narodno-socialistične stranke v Gdansku in okolici množe govori, v katerih govorniki odkrito naglašajo, da bo Gdansk v najkrajšem času priključen Nemčiji. Kljub vsem tem vestem pa vlada v Varšavi popoln mir. Smatrajo sicer, da se v Gdansku nekaj pripravlja, vendar vzbuja začudenje samo to, da so te priprave tako javne. Zato se marsikdo sprašuje, ali gre za organizacijo majhnega puča ali samo za poizkus, da se izzove Poljska, da bi aktivno intervenirala. V političnih krogih prevladuje mnenje, da je namen vse te koncentracije v Gdansku izzvati Poljsko h kakemu nepremišljenemu dejanju. Zunanji minister Beck, ki se je mudil več dni v notranjosti države, se je glede na večjo mednarodno napetost včeraj vrnil v Varšavo in je imel več konferenc s svojimi sotrudniki. Zastopnik vlade je dal listom naslednjo izjavo: Velja ohraniti popolno hladnokrvnost in se ne dati izzvati. Če bi pa medtem Gdansk pokazal kako iniciativo, je poljska vlada pripravljena na protiukrepe. Ni treba imeti nobenega dvoma, da se bo vsako nasilje, izvršeno v Gdansku ali zunaj smatralo za casus beli. kakor se to vidi tudi iz izjave lorda Halifaxa. Mnenje v Parizu Pariz, 1. julija, e. Položaj glede Gdanska povzroča precejšnjo zaskrbljenost v Parizu. Vesti, ki prihajajo od tam, niso povoljnejše od dosedanjih. Tu prevladuje mnenje, da vse priprave v Gdansku nimajo namena neposredne akcije, temveč da gre le za demonstracijo, da bi se napravil vtis na Poljsko in njene zaveznice. Glavna akcija se pripravlja šele za avgust. Toda to mnenje je v Parizu osamljeno. Nasprotno, večji del tukajšnjih političnih krogov sodi, da se v Gdansku pripravljajo dogodki, ki utegnejo imeti zelo dalekosežne posledice. Izredna seja francoske vlade Pariz, 1. julija, i. Glede na zaostre-nost položaja v Gdansku in splošno napete mednarodne politične situacije je za danes sklicana izredna seja francoske vlade pod predsedstvom predsednika republike. Na seji bo poročal zunanji minister Bonnet o mednarodnem položaju, minister za narodno obrambo glede uporabe nadaljnjih 15 milijard frankov za narodno obrambo. Rusija se pripravlja Moskva, 1. julija, br. Poleg ruske vojske in letalstva pripravlja velike vojne vaje tudi rusko vojno brodovje. Na Tihem oceanu so se v bližini Vladi-vostoka vaje že pričele. Na črnem morju se zbira rusko vojno brodovje v se-bastopoljaki lulu. Prav luko se je zbra- lo že vse vojno brodovje na Vzhodnem morju London, 1. julija, i. Angleški minister za municijo je imel včeraj v Glas-gowu velik govor, v katerem je podčrtal, da se bo Anglija uprla vsaki akciji, ki bi temeljila na sili. Anglija je do-zdaj kljub vsem izpadom ohranila svoje dostojanstvo in svoj mir, čeprav jo skušajo slikati kot slabotno in jo smešijo. Toda vedeti je treba, da imata tudi potrpežljivost in dostojanstvo Chamber-laina in lorda Halifaxa svoje meje. V primeru napada se bo Anglija krepko postavila v bran in prav tako bo krepko reagirala tudi v primeru agresivnosti drugih držav. Novi vpoklici v Angliji London, 1. julija, e. »Dailv Mail« javlja, da vplivni konservativni krogi izvajajo pritisk na Chamberlaina, da bi bili poleg letnika 20., ki je že pod orožjem, vpoklicani pod orožje tudi letniki 21, 22, 23 in 24. Z vpoklicem teh letnikov bi bila povečana aktivna angleška vojska za 1 milijon mož. Ameriški poslanik v Londonu odgodil pot v Washington Ne\v York, 1. julija, br Ameriški veleposlanik v Londonu Kenedv, ki bi imel danes z letalom odpotovati, je odložil svoje potovanje v VVashington zaradi razvoja evropskega političnega položaja v zadnjih 24 urah. Ameriški veleposlanik je imel včeraj več telefonskih pogovorov s predsednikom Zedi-njenih držav Rooseveltom in zunanjim ministrom Hullom. Tajni sestanek Mussolini-Hitler Po obisku na Reki je Mussolim odletel v M onako vo in se sestal s Hitlerjem Rim, 1. julija, br. V dobro informiranih rimskih krogih se uporno vzdržujejo vesti, da st& se preteklo nedeljo tajno sestala Mussolini in Hitler. Mus-solini je po obisku na Reki odletel s svojim letalom v Monakovo, odkoder se je z avtomobilom odpeljal na Berch-tesgaden, kjer se je sestal s Hitlerjem. Razgovor obeh diktatorjev je trajal nad dve uri. O čem sta razpravljala, seveda ni znano, splošno pa domnevajo, da sta govorila o izvedbi načrtov za uresničenje nemških in italijanskih ciljev. Po sestanku se je Mussolini vrnil z letalom v Italijo. V rimskih službenih krogih teh vesti niti ne potrjujejo niti ne demantirajo. Obisk Kjnscivanova v Berlinu Mušanov gre v Pariz in London Sofija. 1. julija, o Ministrski predsednik Kjuseivanov odpotuje v ponedeljek na službeni obisk v Berlin. Formalno gre za vrnitev obiska, ki ga je pred dvema letoma napravil v Sofiji tedanji nemški zunanji minster Neurath Predsednik sobranja Mušanov je za nedoločen čas odgodil svoj namera\ani obisk v Parizu »z* Londonu. V političnih krogih zatrjujejo, da je prišlo do odgoditve na izrecno intervencijo nem- ! ške vlade, ki ne bi želela, da bi obisk Mušanova zbudil vtis. knkor da vod! predsednik sobranja v Parizu in Londonu po- ' Naslednik dr. Spaha Sarajevo, 1. julija e. Snoči do pogrebu dr. Mehmeda Spahe so se zbrali vsi poslanci in senatorji muslimanske stranke iz Bosne in Hercegovine. Sestanku je predsedoval dr. Halidbeg Hrasnica. Po kratkem medsebojnem razgovoru so poslanci in senatorji soglasno sklenili, da kot političnega naslednika pokojnega dr. Spane izvolijo ministra brez portfelja dr. Džafera Kulenoviča. Na konferenco je prišel tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetković, ki je imel kratek govor v spomin pokojnega dr. Spahe, hkrati pa je izrazil svoje prepričanje, na bo njegov naslednik sledil politiki pokojnika in bo na ta način zagotovil uspešno nadaljevanje dosedanje politike JRZ Po govoru predsednika vlade se je minister Kulenovič zahvalil za izkazano mu zaupanje, poudarjajoč, da bo vedno nadaljeval politiko dr. Spahe. V istem smislu je podal izjavo tudi novinarjem. Glede hrvatskega vprašanja je izdavil, da sedaj o tem ne more ničesar reči, vendar globoko veruje v sp^ra7um. Pogajanja v Moskvi Pariz, 1. julija, p. Po vesteh iz londonskih virov vsebujejo poslednji francosko-angleški pogoji za pogodbo z Rusijo, ki so bili predvčerajšnjim izročeni Moskvi jamstva za 10 držav. Te države so: Finska. Estonska, Letonska, Poljska, Rumunija, Turčija, Grčija. Švica, Nizozemska in Belgija. Glede na to bi v novi pogodbi odpadel tajni protokol o garancijah za baltiške države. Ker predlogi, kolikor mogoče upoštevajo vse želje Moskve, se pariški diplomatski krogi nadejajo, da bo sedaj prišlo do končnega sporazuma. London, 1. julija. L Londonski poročevalec »Nieuwe Rotterdamsche Kurir« javlja, da je Anglija poslala v Moskvo nove predloge glede Nizozemske in drugih držav Postani in ostani član Vodnikove druibe! litične razgovore istočasno, ko se mudi ministrski predsednik na uradnem obisku 9 Perlinu Sotija. 1. julija, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo predsednik sobranja Mušanov v kratkem obiskal London. Njegov londonski obisk se sicer označuje kol obisk zasebnega značaja, toda nobenega dvoma ni, da bo Mušanov. ki velja za enesa i?.med naibo;? spretnih bolgarskih politikov, izkoristil svoje bivanje v Londonu za važne politične razgovore. Henleln in novi položaj češke in Moravske Praga, 30. junija. A A. (DNB). Pokrajinski voditelj in namestnik Konrad Hen-lein je včeraj uradno obiskal glavno mesto protektorata češke in Moravske. Snoči je imel govor, v katerem je med drugim dejal, da Nemčija smatra sedanje stanje za definitivno in nespremenljivo, v kolikor se nanaša na odnošaje med Češko in Moravsko ter Nemčijo. Nemčija nikoli ne bo več dovolila, da bi se češka in Moravska ali najmanjši prostor, kjer prebiva češki narod, zlorabil v svrho načrtnega ogrožanja nemških življenjskih pravic ali izvajanja imperialističnih namenov gotovih velesil. Pač pa bo Nemčija spoštovala narodnost Čehov ter pomagala ohraniti lastno življenje češkega naroda. Našla se bo najboljša in najplodnejša oblika prijateljskega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med nemškim in češkim narodom. Nemci ne bodo delali s silo in cinizmom proti češkemu narodu. Čehi bi se morali iz zgodovine učiti ter imeti hrabrost postopati konsekventno. Potrebno je oborožiti se tudi duhovno. Nemški narod je pripravljen pozabiti vse sovraštvo iz Beneševe dobe. Ta doba, je končal Henlein, se mora popolnoma likvidirati. Usodne poplave na Grškem Atene, 1. julija. w. Nad 10 ur trajajoči nalivi so povzročili v pokrajini Lan i a v južni Tesali j i katastrofalne poplave. Železniška proga Atene—Solun je na več krajih poplavljena, tako da je prekinjena zveza Grčije z balkanskimi državami in s srednjo Evropo. Tri vasi so popolnoma uničene. Po dosedanjih ugotovitvah je 8 ljudi utonilo. Poginilo je tudi mnogo živine. Borzna poročila. Curih, 1. julija. Beograd 10, Pariz 11.755, London 20.78, New York 444, Bruselj 75.47, Milan 23.36, Amsterdam 235.62, Berlin 178.12. Praga 15.10. Varšava 83.62, Sofija Md Bukarajta, 3A O latinici In cirilici Jovan Subotić je v književnem li.\tu »Zvijezda«, ki je izhajal v Zadru, leta 1663 napisal med drugim tudi tole: »Dvojne so črke, s katerimi pišejo Jugo-stoveni: azbuka (cirilica) in abeceda (Liti-niča). Prvo uporabljajo v vzhodnih pokrajinah, drugo pa v zapadnih. I' preteklosti je to razliko delala tudi vera: katoliki so namreč pisali samo z abecedo, pravosla\ ni pa z azbuko. So, v zadnjem času je — hvala Bogu — nastal razveseljiv preokret in danes imamo že mnogo ljudi, ki pišeio s to in ono pisavo. Sicer pa. dokler se nc bo splošno sprejela ena pisava, n.irn cirilica in latinica ne smeta biti zapreka p mM sem razvoju. Sfaj vsak piše s cirilico ali latinico, kakor mu je drago, ali pojmi, misli in čustva se nam morajo razvijati v duhu bratske ljubezni, sloge m dušc\rn-ga edinstva, v duhu bratske VSMjemnosti in pobratimstva. Ako izvzamemo par črk se cirilica po oblik: prav malo razlikuje od latinice. Mislim, da zadostuje žrtvovati samo osem dni onemu, ki zna citati latinico, da se nauči tudi cirilice, in obratno Ako pa bi se mi vsi naučili obeh pis.iv — latinice in cirilice, kako velika korist bi to bila za našo književnost... NajŽaloetnsiša je resnica, da nas je v preteklosti razlika vere nemilo in usodno cepila, nam zadajala težke rane in nas zavirala v duhovnem delovanju in napredovanju Mi spozna\alci enega nebeškega učitelja smo gledali drug na drugega huje kakor sovražniki, razbra-tili smo se enokrvni bratje in pozabili na svoje bratstvo- Odtod se je potem rodil duh preziranja, duh sovraštva, sebičnosti, kljubovalnostit razdora in prepira. Vera je podlaga moje duše meni. a tvoje tebi. [rsak-do je za svojo vero odgovoren samo Bogu samemu! Kje je več dogmatičnih razlik, kakor pri Nemcih? A kdo more trditi, da danes te razlike zavirajo Nemce v njihovem skupnem razvoju, v njihovem narodnem napredovanju? Čas fe že, da bi začeli ceniti in spoštovati drug drugega oltarje in da bi kot zenico očesa čuvali, da bi se ne dotikali onega, kar je moji ali tvoji dulevnosti sveto in nanjo naslonjeno...* — Vse to velja še danes, dasi je Subotić te besede napisal že skoraj pred osemdesetimi leti. Simon Gregorčič in dr. Turna V katoliški reviji »Dejanje«, ki jo ure-m je in izdaja profesor Edvard Kocbek, zavrača dr. Anton Brecelj v posebnem članku trditev pokojnega dr. Henrika Turne izneseno v knjigi »Spomini, misli in izpovedi«), češ da je bil pesnik Simon Gregorčič vdan pijači in zapustil sina-bebca. Dr. Brecelj piše: »Bil sem v stikih z vso goriško družbo v mestu in v Vipavski dolini, družbo, ki je doživljala v svoji sredi pesnika od mladeniških let do njegovega kon-:a in ga poznala do mozga. Vsa ta pisana družba, ki se je med seboj zelo pridno obirala in norčevala, je Gregorčiča spoštovala iskreno in neomejeno kot pesnika po bož-li milosti, kot vzornega duhovnika, kot kre-menitega, značajnega moža z zlatim srcem in otroško preprostostjo. In takega vrlega človeka slika dr. Turna kot zapitega slabiča in mu podtika v dokaz zapitosti sina-bebca! Simon Gregorčič, v življenju prav tako rahločuten in tankovesten kakor v pesmih, naj je zanemarjal svoje očetovske dolžnosti do lastnega otroka? ... Ko bi imel pesnik zares otroka in takega otroka, bi ga bili Gradiščani, če ga ni primerno oskrbel oče, iz spoštovanja do očeta spravili v zavetišče za take nesrečnike, ne pa pustili, da se javno potika v nebogljenem stanju... Takoj sem sklenil, da po svojih močeh poskusim pesniku javno storjeno krivico popraviti javno in z dokazili zavt-niti krivično žalitev. Obrnil sem se do mnogih prijateljev in znancev, proseč jih pomoči... Vsi so se zgražali spričo dr. Tu-movega pisanja in ga obsojali kot izmišljotino, nihče ni vedel nič ne o pesnikovem otroku, ne o gradiškem bebcu.. .«• — Dr. občevali, ki pa vsi izključujejo možnost, da Brecelj navaja nato izjave raznih uglednih osebnosti, ki so pesnika poznali in z njim občevali, ki pa vsi izključujejo možnost, da bi bilo to res, kar je o Simonu Gregorčiču napisal dr. Turna. — Tudi mi smo se obrnili na g. dvor. svet. M. Gabrijelčiča, ki ni samo dobro poznal pesnika, marveč Je bit tudi njegov osebni prijatelj, z vprašanjem, kaj on misli o dr. T umovi trditvi. Tudi on z vso odločnostjo izključuje, da bi bila v dr. Tumovem pripovedovanju o Gregorčiču tudi le senca resničnosti! Zagonetno je, kaj je dr. Turno napotilo, da je vrgel kamen na pesnikov grob. Samo do mej Rusi}« Kakor posnemamo po sarajevski »Jugo-slovenski polti*, piše »Westdeutscher Beo-bachter*: »Z ozirom na to, da hoče angleška politika uničiti nacional socialistično državo, izjavljamo kategorično, da Nemčija nima namena, da bi se iz ideoloških motivov pretepala z Rusijo. Rusija ni kriva, da je bila sklenjena nemško-italijanska vojaška zveza, s katero je bila Nemčiji dana svoboda, da spoštuje pokrajine sovjetske Rusije, pač pa sta to zakrivili Anglija sn Rusija. Nemški življenjski prostor preneha na ruskih mejah. S Poljsko, a ne z Rusijo Ima rajh sygl tgorU Stran 2 »SLOVENSKI N>RdDc, sobot* i. julijskim. 5fev. 46 Slovenski javnosti! Na sestanku meddruštvcnega narodno-obrambnega odbora, ki ga sestavljajo: Osrednji odbor društva Bran-i-bor v Ljubljani, Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani in Slovenska Straža v Ljubljani, je bil soglasno sprejet sklep, da proslavi Slovenija letos praznik sv. Cirila in Metoda z najširšim sodelovanjem vse slovenske javnosti. 1 Predvsem naj bi se na predvečer praznika, v torek, dne 4. julija 1939 ob 20.15 zažgali na vrhovih naše zemlje kresovi v rast slovanskima blagovestnikoma. Obenem naj bi slovenski trgovci in pridobitni-ki svečano razsvetlili svoje Izložbe, Jih primerno okrasili in v ospri dju namestili sliko slovanskih blagovestuikov, ki jo je v ta namen izdal Osrednji odbor društva Bran-i-bor v Ljubljani in stane 5 din. Izložbe naj bi se razsvetile ob 20.15 in ostale razsvetljene vsaj do 22. ure. Kavno tako naj bi tudi \saka zavedna slovenska hiša prižgala sveče na oknih in razobesila zastave, ki naj plapolajo ves dan dne 5. julija. Kresna proslava naj bi bila živa in odločna manifestacija vsega našega naroda, da nam je svoboda najvišji zakon, jugoslovanska država edini lastni dom, slovan-stvo pa bistvo vsega našega hotenja danes in v bodoče. Sprioo tragičnih dogodkov, ki jih pre- . življa današnja Evropa, bo tako aimbolič-1 no krepčilo nase narodne povezanosti, solidarnosti in odločne volje obenem tudi resen opomin vsem, ki bi nase narodno in državno dostojanstvo hoteli na kakršen koli način motiti. Vsa proslava naj bo nadstrankarsko — plemenito delo, zato naj bi si posamezne društvene organizacije z najširšim sodelovanjem šolske mladine porazdelile območja, ali pa nastopile skupno in organizirale to svečanost na kar najbolj učinkovit način. Vsako vidno mesto in vrh imej svoj kres. Vsaka zavedna slovenska hiša bodi ta večer razsvetljena bi okrašena z zastavo! Na posebno pripravnem kraju naj se z zažiganjem kresov povežejo kratke prireditve (pevske točke, glasba, prigod en nagovor itd.), kjer naj se sestane jo vsi naši zavedni rojaki iz okoliša, zlasti pa tudi mladina. Med sedmo in osmo uro zvečer na dan 4. julija bo ljubljanska radijska oddajna postaja oddajala govor o obeh slovanskih blagovestnikih, zato priporočamo, da slovensko učiteljstvo zbere mladino v tem času pri radijskih sprejemnikih, nakar odidejo prisotni na kresišča. Ako bi bilo dne 4. julija vreme toliko slabo, da bi se kresovi ne mogli zažgati, bo kresovanje naslednji dan, dne 5. julija ob 20.15. Praznik rezervnih podoSicirjev Ljubljana, 1. juliia Naši rezervni podoficirji hočejo letos slovesno proslaviti 201ctnico naie države in narodne svobode. Naši podčastniki so pomemben del naše vojske in dobro sc zavedajo izrednega pomena žrtev za naše osvobojenje pred 20 leti ter tudi, kako je dragocena narodna svoboda. To hočejo javno manifestirati. Velik del žrtev za naše osvobojenje je odpadel na naše podoficirje, ki so izšli po večini neposredno izmed ljudstva, so zrasli z njim ter zato tudi tem bolj živo in iskreno ljubili narod. Umirali so za narod, kakor da je to samo po sebi umetno. Na bojnih poljanah je ostalo, sorazmerno po njihovem številu največ podoficirjev. Strašne številke o padlih in ranjenih podoficirjih so pogosto naglašali tudi sami vojskovodje ter priznavali, da je bila marsikatera bitka odločena po zaslugi skrajno požrtvovalnih podoficirjev. Podoficirji seveda tudi v miru niso pozabili, kako pomembna je njihova vloga v vojski, kako velike žrtve zahteva ter da morajo ostati vedno pripravljeni na prihodnost. Naši rezervni podoficirji hočejo zaradi tetia manifestirati, da zaslužijo vse zaupanje naroda tudi v teh časih, ko so ostali odločni in požrtvovalni nacionalisti in da se vedno zavedajo svojih pomembnih dolžnosti. Zato se hočejo tudi čim bolj tesno združiti v svoji organizacij! ter doseči, da bodo organizirani vsi. Organizacija bo skrbela, da se bodo njeni člani tudi lahko primerno strokovno izobrazili. V ta namen bo drevi ob 20. sestanek rezervnih podoficirjev v gostilni Dcrenda na Cesti 29. oktobra. Na tem sestanku bodo sklenili vse potrebno glede jutrišnjega slavnostnega občnega zbora krajevnega odbora Udruženja rezervnih podoficirjev v Ljubljani. Zborovanje bo ob 10. v magistratni zbornici. Jutri ob priliki zborovanja se bodo rezervni podoficirji tudi poklonili spominu kralja Osvoboditelja ob spomeniku pred magistratom. Častna dolžnost vseh rezervnih podoficirjev je, da se udeleže sestanka drevi in zlasti občnega zbora jutri. Loterija rejcev malih živali Ljubljana. 1. julija Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani. Karunova ul. 10 izpolnjuje že pet let hvaležno nalogo za izboljšanje našega malega gospodarstva s tem, da širi povsod zanimanje za umno rejo malih živali. Ustanavlja društva rejcev malih živali, katerih je pri nas že 33 in so vsa zbrana okoli svoje zveze, ki izdaja tudi skupno strokovno glasilo »Rejec malih živali«, ki je za naše razmere enake važnosti kakor ostali listi: »Sadjar in vrtnar«, »Čebelar«, »Kmetovalec« itd. Zveza izdaja tudi poljudne knjižice o gojenju posameznih vrst malih živali, prireja predavanja, tečaje, razstave itd. Ima zbirko nad 70 strokovnih inozemskih časopisov, ki prihajajo tedensko in mesečno iz vseh krajev sveta Ima zveze z ostalimi rejskimi organizacijami v inozemstvu, ki nudijo naši mladi Zvezi vso pomoč za uspešno propagando pri reji malih živali v naših krajih. Zveza šteje danes šele okoli 200*1 članov v 33 društ\ ih, ki opravljajo poleg strokovnega tudi važno socialno delo. V okviru dohodkov nabavljajo društva svojim najpotrebnejšim članom lepe nle-menske živali povsem brezplačno in nudijo tako prvo pomoč pri udejstvovanju v reji malih živali, ki nudi sicer skromne, toda gotove dohodke našemu malemu človeku. Zveza in njena društva ne prejemajo za to svoje delo nikakih podpor, temveč so navezana na samopomoč, ki se kaže v tem, da prirejajo rejska društva razne prireditve v dosego dohodkov za nadaljnje udej-stvovanje v rejskem pokretu. Tako prireja letos tudi naša agilna Zveza društev rejcev malih živali svojo efektno loterijo v te namene in trka na dobra srca našega ljudstva, da podpre to strokovno in socialno akcijo z nakupom srečk loterije rejcev malih živali. Srečke, ki so naprodaj v vseh ljubljanskih trafikah in pri Zvezi sami v Karunovi ul. 10. so sicer res po 5 din, toda so tudi dobitki tako lepi, da bo zadovoljen prav vsak. ako mu nakloni sreča svoje darilo. Krasni dobitki bo razstavljeni skoraj v vsaki drugi ljubljanski izložbi, ki jih občudujejo številni gledalci. Posebno se odlikuje izložba Bahovec v Stritarjevi ulici. Preteklo nedeljo so rejci rszkazali našim meščanom svoja najlepša darila: 4 motorna kolesa na poseben način. V sprevodu eden za drugim so se vrstili motorji z mladimi rejci-vozači, ki so imeli vsak se po enega potnika s seboj, dolgouhegt zajca. Reklama je imela prav povoljen odmev med gksdaki in pripomogla, da so tudi naši rejci na svoj račun. Še nekaj dni nas loči od dneva žrebanja, ki bo 16. julija ob 14. pop. na vrtu restav?acije Novi svet. Skrajni čas je torej, da ne zamudite ugodne prilike in si čimprej nabavite nekaj srečk, katere vam zveza dostavi tudi po pošti, da s tem podprete lepo socialno-strokovno delo naših rejcev malih živali. Živilski trg Ljubljana, 1. julija Na na^em živilskem trgu se je že začela prava poletna sezona. Naprodaj so že vse vrste letnih pridelkov, zato je tudi trg ob tržnih dneh zelo dobro zaseden. Doslej menda še ni bilo naprodai toliko gozdnih jagod in domačih češenj kakor zadnje tedne. Jagode prodajajo ob stolnici, na ploščadi Pogačarjevega trga, v ulici ob semenišču in še na Vodnikovem trgu ob knjigarni in semenišču. Borovnic je celo več kakor češenj. Menda je bila letos še boljša letina kakor lani, ko je bilo izredno mno^o borovnic. Naše gospodinje pa bolj posegajo po češnjah — zlasti pri pokušanju — kakor po borovnicah. Najlepše borovnice so po 2 din liter, a v splošnem jih prodajajo po 1.5 din. Kmetice so prodajale danes precej lepe češnje po 3 din kg. V splošnem so bile danes češnje še cenejše kakor prejšnje dni. Litijske hrustavke so bile po 4 din kg. kar je že izredna cena, saj so bile nedavno v Litiji na češnjevem sejmu po 3.50 do 4.50 din kg. Najlepše češnje so bile danes naprodaj po 0 din kg, a gospodinje so jih kupovale po večini le za vlaganje. Med uvoženim blagom iz južnih pokrajin je zdaj že mnogo stročjega fižola, ki je po 4 do 8 din kg. Največ ga je bilo po 4 din. Goriški, boljši, je po 6 din kg. Po 6 din prodajajo tudi buče, kumare, hruške, ribe-zen in ringlo. Trnovčanke se postavljajo s krasno solato vseh vrst, da nas lahko zanjo zavidajo v marsikaterem letoviškem kraju. Najlepša štrucarica je bila danes naprodaj 3 komadi za 2 din. to se pravi, da je najlepša solata približoo po 3 do 4 din kg. Trnovčanke pa prodajajo tudi že celo vrsto drugih novosti ter s svojimi pridelki zelo konkurirajo uvoznikom južne zelenjave in sočivja. Tako so začele Trnovčanke že prodajati novo kislo zelje, ko že marsikateri zelenjadar ni niti zasadil zeljne sadike. Danes je bilo zopet precej zanimanja za perutnino, ki je pa za marsikoga predraga. Doslej je bilo na trgu največ piščancev letošnje prireje, a cene so ostale visoke. Zdaj pa ne moremo še tem bolj pričakovati pocenitve perutnine, ker je bo na trgu čedalje manj in ker je bodo največ konzumirali v letoviščih. Iz Celja —c Nedeljski sport. V nedeljo 2. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo pričela na Glaziji izločilna tekma za atletsko državno prvenstvo. Tekmovanja se bo udeležila samo atletska sekcija SK Celja. Nastopilo bo okrog 30 atletov, samih članov SK Celja. Na sporedu so naslednje discipline: tek na 110 m z zaprekami, tek na 200, 400. 800, 1500 in 3000 m, skok s palico, skok v višino in daljino ,met diska, krogle in kopja ter štafeta 4 x 100 m. Tekmovanje bo gotovo zanimivo. Ob 17.30 se bc pričela na Olimpovem IgriSču v Gaberju finalna tekma za pokal LNP med podsavez-nim in mariborskim okrožnim prvakom ISSK Mariborom ter zmagovalcem celjskega okrožja SK Olimpom. Gostovanje novega podsaveznega prvaka v Celju bo gotovo privabilo mnogo gledalcev —c Kazen za goljufije. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo v petek zasebnico in bivšo privatno nameščenko Marijo Kra-merjevo Iz Celja na 2 leti in 8 mesecev robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let, ker je na rafiniran način rgolju-fala več oseb v Celju za lepe zneske. —c 40 oseb Je umrlo v mesecu juniju v Celju. V mestu je umrlo 15. v javni bolnici pa 25 oseb. —c Sprememba posesti. Tndustri;ec g. Josip Benko je kupil od g. Helene Selfeo-ve, vd. Zanvjeve. hišo na Kralja Petra cesti štev. 13 v Celju, kjer ima g. Benko svojo delikatesno trgovino, mesarijo in preka Jeva } ni co. —c Maša ms planince bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na Golteh. —c Umrla Je v četrtek v Lastnem domu 19 v Gaberju pri Celju v starosti 63 let posestnics ga. Marija Kohnetova. roj, Lu-strova. Pokojna je bila izredno marinva in skrbna žena ter vzorna mati Porreb bo danes ob 17.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Na Obrežni cesti 6 v Celju je umrla v četrtek 36-letna služkinja Frančiika Kcrentova, v celjski bolnici pa je umrla v petek 47-l#tna posestnica Antonija Vidrihova od Sv. Jederti pri Žalcu. —c Pri košnji ga je zabodel. V sredo zvečer se je 19-letni posestnikov sin Friderik RajniS iz Hrastja pri fcuimu na travniku pri košnji spri z nekim posest- nikom iz Hrastja. Posestnik je v jezi potegnil nož in zabodel Ha j niša v levo roko pod komolcem. Rajniša so oddali v celjsko bolnico. —c Neareea ne peciva. V Četrtek je našel 18-letni delavec Radoslav Rabuza iz Za vodne pri Celju patrono in začel tolči po njej. Patrona je eksplodirala in krogla se je zarila Rabuzi v levo dlan. Ko se je vračala 10-letna Marija Stihova iz Gornjega Brezna pri Humu ob Sotli iz Sole. je padla in si zlomila desno roko v komolcu. V sredo je padel 31-letni sladole-dar Šnip Rušan iz Konjic na cesti v Oplot-nici s kolesa in si zlomil desno nogo v kolenu. Istega dne je padel 34-letni elek-tromonter Franc Mrak iz Zagrada pri Ce--lju pri delu po stopnicah in si zlomil desno nogo v kolenu. V torek je padel 7 letni sinček vojnega invalida Andrej Potočnik z Gubnega pri Pilštajnu s češnje in si zlomil desno nog'-* v ramenu V sredo si je 16-letni Ivan Rems, sin upokojenega poduradnika v LašKem, pri padcu ob Savinji zlomil desno ključnico Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Zdravniško dežurno službo za elane OtJZD v Celju bc imel v nedeljo 2. t. m. g. dr. Podpečan na Mariborski cesti 15a. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 1. t. m. do vštetega petka 7 t. m lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Obletnica smrti ing. Jos. Močnika Velenje. 30. junija. Dne 5. t. m. poteče leto dni. ko le od-5el v večnost v razmeroma mladih letih idrijski rojak rud. glavar g. ing. Močnik. Spomin nanj in občutek prerane izgube odličnega uradnika in človeka sta sveža še danes, tako za užaloščeno rodbino, kateri utripa srce še danes v bolečini, knkor v širokem krogu njegovih znancev, prijateljev in sodelavcev, ki se hvaležno, z 2?o-boko pijeteto spominjajo njegovega dela in imena, saj je pokojni rud. glavar s. ing. Močnik tekom vseh let svojega plodnega službovanja izvršil na raznih odgovornih mestih (spomnimo se le velike kalorične el. centrale v Velenju) mnogo svojih lepih in koristnih zamisli, uveljavil vsepovsod veliko sposobnost za praktično uporabo dognanih spoznanj iz rudarske stroke in hkoncu živi jen ia na vodilnem mestu zaoral neizbrisne brazde v razvoju slovenskega rudarstva. In ko se danes oziramo nazaj na življenjsko pot. načrte in delo blagopokojne-ga g. rud. glavarja g. ing. Močnika, se oblikuje pred nami živ lik pravega rudarja, moža energije, socijamega v najlepšem pomenu besede, moža. ki mu ie bila osnovna Črta njegovega dela demokratična, in kateremu ie s temi lenimi lastnostmi uspelo, uveljaviti plodnost svojega pozitivnega dela. svojo bogato tvorno silo v prospeh slov. rudarstva. S temi skromnimi vrsticami izpričujemo njegovi prijatelji iz rud. stroke naše spoštovanje, priznanje in ljubezen do pokojnika, katerega je sredi poti pokosila smrtna kosa, kličoč mu ob prerani Gomili poslednji rud. pozdrav: »Srečno!« a iz globokih rovov ga pozdravlja žvenket jamskih krampov In lopat, pokojniku najdražja: Pesem dela - . Bitežnikova izročena sodišču Ljubljana. 1. julija Policija v zadevi krvavega zločina na Stožicah nadaljuje preiskavo. Kriminalni organi so včeraj zbirali informacije po raznih strankah v Stožicah pa tudi v Dravljah, kjer so Biternikovi popreje stanovali. Pri zasliševanju je ostal Valentin Bitežnik zakrknjen. Vztrajal je pri trditvi, da si je njegova žena sama končala življenje. Pravi, da se je zbudil okrog dveh ponoči in da je bila žena takrat že mrtva Kako je prišel nož, oziroma britev v nočno omarico ne more pojasniti. Mlajši Bitežnik. ki je bil tudi aretiran in zaslišan, sploh ne ve ničesar in trdi, da je zagledal mrtvo mačeho na postelji, potem, ko ?a je zbudil oče in ga poslal na policijsko stražnico. Truplo Alojzije Bitežnikove je bilo včeraj popoldne na prosekturi obduciranc. Urez na vratu kaže. da je Bitežnikova umrla po tuji krivdi in da je samomor izključen. Danes bosta Valentin in Ludvik Bitežnik izročena sodišču. Iz Kranja — Vidovdanske proslave so se letos vršile prav posebno svečano. Ze na predvečer je Sokolsko društvo kakor vsako leto priredilo vidovdansko kresovanje. ki ga ie posetila velika množica ljudi. O pomenu Vidovega dneva je govoril starešina krani-skega Sokola br. Završnik. — Na praznik so se vršile v vseh šolah lepo prirejene proslave združene z zaključnimi šolskimi slavnostmi. pri katerih so prejeli odlični učenci lepe nagrade. Prav ljubka ie bila proslava zlasti na ljudski šoli. — Nogometna tekma, ki je bila včeraj odigrana med uslužbenci tovarne »Jugo-brune« in tovarne »F Sire«, je izpadla v prid Jugobrune s 5:1. Tekmo je posetilo nad 300 ljudi in je bila prav zanimiva saj je v obeh moštvih nekaj aktivnih nogometašev, ki so pokazali prav lepo igro. Cisti dobiček na vstopnini ie bil poiclonjen tukajšnji Protituberkulozni ligi. Tako so pokazali razumevanje za protituberkuioz-ni pokret tudi uslužbenci tovaren ob jubileju tekstilne tvornice F. Sire. za kar gre posebna hvala industrijcu g. Sircu in uslužbencem obeh tovaren. Posnemajte. r— Slovenska služba božja bo v nedeljo 2. t. m. ob 11. v sokot: ki garderobi v Narodnem domu v Kranju. Vstop je vsakemu prost. Za vernike starokatoliške cerkve pa je prisostvovanje pri službi božji, ki je komaj vraki mesec enkrat v Kranju, stroga dolžnost. — Izzivanje, ki se ne sme več ponoviti. V neki kavarni je v torek ponoči nekdo v svoji nadutosti hotel motiti izvajanje slovanske glasbe in ker je to goste razburilo, j© moral orkester prenehati z igraaiem. »Gospodu« pa to še ni zadostovalo, zato je pričel z izzivalnimi popevčicami v tujem jeziku, kar je rodilo pri gostih odpor in par zaušnic je zadostovalo, da je bilo konec izzivanja. Pri tej priliki pripominjamo, da naj se vsako tako početje zaduši na ta način. — Smo gostoljubni, toda ne pustimo, da bi kdo to izrabljal, to naj si zapomnijo razni Luckrnani, Werniggi, Petri tseh i. Miklauci itd. Naš kruh vam diSi, komur ni všeč naj gre, nihče mu ne brani — Šolsko leto Je končano. Na gimnaziji je bilo letos vpisanih 659 učencev m učenk, od teh je iadelalo 461 in sicer z I odličnim uspehom 45. s* prav dobrim USk% i z dobrim 248. Padlo pa je 68 učancav in i učenk, popravni izpit jih ima 123. Pravvo do rednega šolanja pa je izgubilo 7 učencev. Kakor vidimo, je usoeh še /jnosliiV, seveda pa se bo v jeseni Se mar.>ika1 z-boljšolo. saj odpade na one. ki imajo Popravne izpite kar 18 in pol ods^tka. — Presenetljive so številke letošnji sprejemnih Izpitov za I. r. Javilo se i a mam prijavljencev in sicer le 113 od teh iih ie bilo 7 odklonjenih, tako da je sprejetih skupno 106. Od sprejetih je 34 učencev in 52 učenk torej skoro prav toh'-co de-khc kakor dečkov, ki so letos b.ii še v prere;£nji nadmoči. Da je Število pri*rv-l;?neUkih otrok na gimnazijo. Iz Višnje gore — Tatvina obleke. Poleti, ko delajo kmetje na polju, se rad priplazi tat v hišo in pobere kar mu pride pod roke. Pred dobrim mesecem je bilo v vasi Zgor. Brezovo ukradeno več oblek in drugih stvari. V četrtek popoldne, ko so bili domači na polju, je pa prišel tat v hišo posestnika Ivana Galiča na Pristavi pri Višnji gori. Ukradel je skoraj nov zelen moški svr-šnik sinu birmansko uro z verižico, nekaj denarja in nekaj malenkosti, dočim je vso boljšo obleko razmetal po hiši. ko je iskal denar. Domači so tatvino takoj opazili in prijavili orožnikom. Tatu so ljudje videli in bo kmalu v rokah pravice. — Nov grob. Na Dobravi pri Višnji gori je umrl posestnik Jože Gros, po domače Jagnčarjev oče. Brlehal je že delj Časa. Zapušča 4 odrasle in preskrbljene otroke. Blag mu spomin! — Kopališče v Višnji gori je zdaj. ko je nastopilo lepo vreme, vedno dobro obiskano. Ob nedeljah pa kar mrgoli kopalcev v topli vodi. Proti večeru pridejo kopalci navadno na izlete. Največ jih pride na bližnje Polževo — Prvi letalski miting na Dolenjskem. Jutri priredi krajevni odbor Aerokluba v Stični letalski miting ,ki bo prvi na Dolenjskem. Zato ni čuda, da vlada za to prireditev pri nas veliko zanimanje. Jutrišnja nedelja je še posebno priporočljiva za izlet na Polževo, ker si bodo lahko izletniki popoldne ogledali zanimivo letalsko prireditev v Stični, oddaljeno od Polževega komaj dobro uro. Iz Kamnika — Gasilski praznik. V nedeljo dne 2. ulija popoldne bo v Kamniku slovesna blagoslovitev avtokoione kamniške gasilske čete. Z veliki žrtvami in trudom so si gasilci končno le nabavili to prepotreb-no sredstvo, ki jim bo omogočalo, da bodo takoj, čim bi jih klicala dolžnost, na mestu. Kumovala bosta ga. Kramarjeva in g. Knaflič. Po blagoslovitvi bo v mestnem parku velika veselica s pestrim zabavnim sporedom. Gasilci vas vabijo, da se njihove prireditve v čim večjem številu udeležite. — Kov grob. Včeraj je preminul Ažman Franc, upokojeni uradnik. Pokojni je bil dolga leta član Sokola in drugih nacionalnih društev, pri katerih je vseskozi aktivno sodeloval. Zadnja leta mu je bolezen in starost onemogočala vsako javno delo, ki se mu je le težko odpovedal. Blag mu spomin, preostalim otrokom naše sožalje. — Preložena gasilska tombola. Agilna gasilska četa na Duplici ie nameravala prirediti v nedeljo dne 2. VII. tombolo, da si z njo preskrbi sredstva za nabavo najpotrebnejšega orodja. Tombolo pa je prisiljena preložiti na 1©. t. m., kajti na prvotno določeni dan bo več župnih gasilskih prireditev. Četa zasluži, da jo podpremo in ji damo možnosti za razvoj, po katerem ne=ebično stremi. _ Lep družinski praznik. Na praznik sv. Petra in Pavla je slavil 35-letnico poroke g Stare Franc, ugledni kamniški gostilničar Slavljencema iskreno čestitamo in se veselimo, da sta oba z gospo vkljub tei visoki obletnici še čvrsta in zdrava. G. Stare je ves čas od ustanovitve dalje član in funkcionar tukajšnje^ Sokola in sedaj njesov starosta. Neomaino napreden je bil vedno v prvih vrstah, kjer ie bilo treba prijeti za delo in se ni ustrašil ne te?av. ne ovir. ko ie šlo za nacionalna načela Še na mnoga leta. Iz Trbavell — Gradnja stanovanjskih hišic. Tukaj, šnja občina je že lani podvzela velikopotezno akcijo da bi se omilila stanovanjska kriza v občin:. Občinski možje so se začeli baviti z mislijo, da bi oddali po nizki ceni ona občinska zemljišča, ki so več ali manj neplodna tn ne donašajo občini noben h Jpomembnejših dohodkov, dočim bi utes-niia onim. ki st žele zgraditi lastne stanovaniske hišice, mnogo korist1. Ko je občina rrred meseci razglasila, da namerava prodati interesentom za nizko ceno r.tavbne parcele, se je prijavilo izredno mnogo interesentov, zlasti delavcev, ki si hočejo zgraditi stanovaniske hiše. Pogoji ki lih je občina stavila interesentom, *o zelo ugodni in wirfn1e dni je uprava občine začela parcel rati in oddajati zemljišč* prodikom. Predvsem *e bo parcelirala in oddala ntiva za posestnikom Ličarjem, zemljišče za Knafličevim mlinom travnik za mizarjem Cestnikom, 7pmli;šAe nasproti mehanske Sole in »m. ljiŠče pod Klečco. — Gradben; oddelek občine je že izdelal točen načrt parcelacije občinskih zeml^ič. Oddaja odnosno pro-oaja občinskih zemliišč za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš je ra* nujna potreba in *o taki sklepi občin« ke uprave n odbora koristni tako za gospodarstvo občine krkor tudi za interesente, zlasti ker se bo prodalo le ono zemljišče, ki je brez koristi za občino. Na drugi strani pa bo občina s tem deregla. da občtnl ne bo treba graditi stanovanjskih hi§, če jh bo. do stranke ^me gradile m vzdrževale medtem ko bodo davčni dohodki za občino večji. _ Legitimacije zrn nslntbonce v Hvilslali obratovalnieah. V smislu zakona o zatiranju nalezljivih bolezni se morajo vsi uslužbenci m delavci, ki so zaposleni v obratovalnicah, v katerih se predelujejo življen; ke potrebščine, kakor mesnice, kuharne pekarne gnstilne, hotoU. kavarne, slasččarne mlekarne, bran jari Je, tr_ govine z živili, brivnice itd. redno zdravniško prečkati s posebnim ozirom na obolenje za tuberkulozo. — Tukajšnja občina opozarja vse lastnike omenjenih obratovalnic, da m je po nalogu crreskega načel, stva preskrbela predpisane legitimacije za vse one osebe, ki *e morejo deti preiskati v snuaiu ornenjenega u*nčl * ^ cije izdaja tukajšnja občina navedenim osebam po nabavni ceni 3 din za komad Legitimacije nadomeščajo zuavn.ska spričevala in se ladajaja kolka pioslo. —Občina posebej opozarja vse delodajalce, da si njihovi uslužbenci čimpreje nabavijo te legitimacije ln da se javijo pri s*ojem /.dravniku OTJZD raui pre^lola v ča# u od J. do 14. julija t. 1. in sicer dnevno med 15. m 16. uio razen v četrtkih med 16. in IT. uro. Izvid zabeleži zdravnik v legitimacijo, ki mora biu opemljena tudi s foto. I^iafijo laatnika. — L! .1 tve zaželeli. Dopoldne bo pre i gaaUakhn do mom služba božja, nato bo sli nove motorne brizgalne, ki pomeni veliko pridobitev za to sicer malo a p > lavno planinsko gntilfkfl ed.n-ico, poooldne bodo pa RTečežol^ne množice popotnikov 1.1 vseh rudarskih dolin n ostalih krajev Bs>> savja iskale srečo na veliki ga>-iKk: btgu boli. ki je letos se prav posebno fcogpaUlM dobitkih. Kleški gas'lci sa bodo tet os -e posebej potrudili da zadovolje tudi one, ki bi ne imeli sreče pri tomboli, da ne bod razočarani, kakor so iskalci sn iV običajno po tombolskih prireditvah, če fkl src Ca ni naklonjena. — Ciril.Metodov kros bo tudi letes 4 julija na predvečer slovanskih blagov« =*t-nikov zaŽarel na letnem telova.iišču tu. kajšnjesa Sokola. Tukajšnji podružnici CMD se pripravljata, da bo ta tradicionalna prireditev letos še posebno lepo u.s in zato vabi vsa tukajšnja aacfc tru štva da se Oiri! Motokno .t k'v vanja udeleže, prav tako pa tudi vso (.stalo pie-bival8tvo trboveljsko doline — Tržne eeae. VVoraj jo bilo na tukaj^ šnjem živiLskem trgu zelo živahno. Plačilni dan je bal in krnet ce so prineslo na trg mnogo blaga. Zlaati jo bilo na trgu veliko zelenjave in zprodnetra Bedrji «~ njam, ki so bilo po i do 5 din k^c se že pozna, da jemljejo konec. Paradižniki so še zelo dragi in sicer po 8 din kg, rr tudi marelice in breskve. Kumare so po 5 din kg-, fttol v stročju pa ae je zadnje dni že pocenil in je bil danes po 4 din kg. HruSke so po 5 din, novi krompir pa po 2 din. Mnogo je bilo tudi perutnine, ki so jo prodajali po 12 din piščance, kokoč; pa po 24 do 26 din komad, doftim imajo jajca staro ceno, t. j. 15 komadov za 10 din. KOLEDAR DANES: Sobota, 1. julija katoličani: Prev. kri Jez. JUTRI: Nedelja, 2. iulija katoličani: Obisk Marije Device. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Baronica in njen »luga KINO UNION: Blokada. KINO SLOGA: Go>nod;čna moja mamica. KINO MOSTE: Alotria in Poj meni. KINO ŠlSKA: Chica^o v plamenu. JUBILEJNA AKADEMIJA SOKOLA VIC ob 20.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola. PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED. POMOČNIŠKI ZBOR UDRU2ENJA KROJA CEV, KROJACIC IN SORODNIH STROK občni zbor ob 8.30 v veliki dvorani Delavske zbornice. SOKOL MOSTE javni telovadni nastop ob 16. na letnem telovadišču. DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Tmkoczv ded., Mestni tffl 4. Ustar. Selenburgova ul. 7. MESTNO DE2URNO ZDRAVN. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni v zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korvtko-va ul. 18., telefon št. 36-24. ć$pod &Ha Angležem se ne moremo zameriti. Če #m spodleti, da zamenja io republiko s kraljevino ali Rumunijo z Ju&osiavijo. Švicarje pa poznamo kot bolj izobražene in vestne j še ljudi. Pa se tudi Švicarju primeri, da ustreli kozla in še kapitalnega povrhu. Tako se je zgodilo J. V. Zwickyju, ko je oni dan v »Neue Ziircher Zeitung« pisal o svojem potovanju po Dalmaciji. Bil je ves očaran in menda mu je navdušenje zlezlo v možgane, malo mu je pa moralo tudi zasenčiti oči, da je videl tako čudne stvari. Peljal se je iz Benetk v našo Dalmacijo. Videl je Rab, Hvar, Korčulo in Ercegnovi, slednjič je pa prispel v Kotor. Zdaj pa čujte, kaj vse je videl, ko jo je primahal v Kotor. Takole pravi: »Srečujemo najčistejše tipe Gotov, Avi-rov in Jugoslovenov, potem pa zopet r*e šane t romanizirani mi Dalmatinci, Benečani, Madžari, Turki, Mongoli, Hrvati in Srbi.* Vsi ti čudni čisti in mešani ljudje so mu torej lebdeli pred očmi kot najčistejši tipi. Vsa čast in priznanje tako temeljnemu zn<*-njul — Louis premagal I^lenta Pred 45.000 gledalci je svetovni prvak vseh kategorij v boksu, črnec Joe Louis premagal ameriškega Italijana Tonija Galenta v četrtem kolu. Borba ni bila popolnoma enostranska. V tretjem kolu je Gaknto izkoristil zamor-čevo nepazljivost in ga je z močnim udarcem v lice položil na tla. Louis se je dvignil, še preden je sodnik naSte! do Z V četrtem kolu je Louis tako strahovito udaril nasprotnika, da ga je vrgel čez vrvi med občinstvo in je priletel med novinarje in fotoreporterje. Takoj nato je sodnik preki-Oil borbo in progMl Louia* za