DRŽAVNO TOŽ!LST\ Leto LXm., št. 171 V Ljubljani, sreda 30 julija 1930 krat, prilog. Cena Din i.— LOTEN Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit 4 Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3__, večji inserati petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. Inseratni dai^ek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In opravništvo Ljubljana, Knaflova nI. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARrBOR, Grajski trg št. 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. BEDA IN POMANJKANJE V ITALIJANSKEM POTRESNEM OZEMLJU Avtentično poročilo angleškega novinarja, ki je prepotoval vse potresno oz ml je — Pomanjkanje organizirane pomoči — število človeških žrtev je ogromno Beograd, 30. julija. Beograjski listi obširno poročajo o potresni katastrofi v Italiji in ponatiskujcjo izvirna poročila uglednih angleških listov, ki ima* jo v potresnem ozemlju svoje posebne poročevalce. Dopisnik »Dailv Heral? da« je prepotoval vse kraje, ki so bili prizadeti od potresa in poroča svojemu listu, k?kor smo zabeležili že včeraj, da znaša število smrtnih žrtev okrog 15.000 Dopisnik naglasa, da je sam na podlagi osebnih opazovanj in informa* cij na mestu prišel do tega strahovito visokega števila. Število žrtev, ki je bilo uradno objavljeno in ki navaja le 2500 žrtev, se nanaša samo na ona trupla, ki so jih doslej že izkopali iz* pod ruševin. Dopisnik »Dailv HeraL dat rezultat konference predložila parlamon-tu. Na vprašanje Llovda Georga, ako bodo zastopniki strank enakopravni z drugrmi delegati, je Macdonald to potrdil. Vlada je proučila vprašanje sestave ustavne komisije zelo skrbno. Sir Austen Chamberlain je dejal, da je jasno, da ne bi smeli pripadati člani ustavne komisije kaki strankarski delegaciji. Ni pa jasno, je zaključil Chamberlain, da M potrebovala konferenca pomoči od zastopnikov ustavne komisije. Ministrski predsednik Macdonald je odgovoril, da bi bila velika napaka, ako bi bili člani indijske ustavne komisije zastopniki političnih strank. škof dr. Jeglič vpokojen Ljubljana, 30. julija. Ljubljanski škoi dr. Jeglič je danes prejel preko beograjske papeške nuncijature papeževo bulo, s katero je trajno vpokojen kot ljubljanski škof. Obenem je imenovan za titularnega nadškofa. Za ljubljanskega škofa je imenovan dosedanji pomožni škof dr. Gregor Rozman. Iz policijske Ljubljana, 30. julija. V nedeljo ponoči je bila na Bleiweisovl cesti pred hišo 5 izvršena drzna tatvina. Okoli polnoči se je pripeljal trgovec Franc Palme z avtomobilom domov, postavil več* ji kovčeg s perilom in obleko k avtomo* bilu na pločnik in odšel za hip v hišo. Ko se je vrnil, je presenečen opazil, da mu je neznan tat kovčeg ukradel. Palme ima 3000 Din škode. Kdo je bil tat, še ni znano. Ba* je je bil neki kolesar, ki je vozil po Blei* weisovi proti Rimski cesti. Videč avto in kovčeg brez nadzorstva, je skočil s kolesa, pograbil kovčeg, sedel na kolo in se naglo odpeljal. Policija poizveduje za njim. Jezica in Tomačevo zadnje čase nista bila varna pred drznim tatom. Dan za dnem so prihajale na policijo in orožniško postajo v Cernučah prijave kopalcev, ki so bili na Savi okradeni. Nekateri so bili okradeni za večje zneske, drugim je izgini« la ura itd. Policija tatu ni mogla do živega, te dni je pa zvedela, da neki fantiček na Selu daje za pijačo in da sploh zapravlja precej denarja. Policija je fanta prijela — gre za 10*letnega pobiča — in priznal je kakih deset tatvin, ki jih je izvršil na Savi. Gotovo je, da jih je izvršil še več, pa noče priznati. Pri njem je policija našla srebrno uro, katere lastnika je že ugotovila. Nade« budnega fanta bo treba oddati v poboljše* valnico. V ponedeljek zjutraj je nekdo na Kre* kovem trgu z dvorišča hiše 10 odpeljal posestniku Dunku Živkoviču iz Dalmacije zaboj grozdja v vrednosti 360 Din. Tudi mestno kopališče ha Ljubljanici ni več varno pred tatovi. Neznan tat je od= pri, najbrž s ponarejenim ključem, orna* rico, v kateri sta hranila zobotehnik Ivan Novak in akademik Bogoslav Kalaš svoje stvari in obleko. Odnesel je Novaku 110, Kalašu pa 20 Din. — Delavec Jakob Gnez* da je na policiji prijavil, da mu je nekdo iz stanovanja izmaknil skoraj nov rjav suk* njič, vreden 400 Din. Komisija za pravno-zgodovinski izpit na ljubljanski univerzi Ljubljana, 30. julija. AA. Minister za prosveto je z odlokom od 30. junija 1930 P. br. 22811 na podlagi določb §§ 15 in 17 naredbe celokupne deželne vlade za Slo« venijo od 1. aprila 1920, Ur. list 172/48 e.x 1920 po zaslišanju fakultetnega sveta ime« noval naslednjo izpraševalno komisijo za pravno*zgodovinski državni izpit na juri* dični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za triletno poslovno dobo od 1. junija 1930 do 31. maja 1933: Za predsednika dr. Majarona Danila, advokata in predsednika odvetniške zbor* niče v Ljubljani; za prvega podpredsednika dr. Kreka Gregorja, rednega profesorja pravne fakul* tete v Ljubljani; za drugega podpredsednika dr. Kušeja Rada, rednega profesorja pravne fakultete v Ljubljani. Za izpraševalne komisarje 1. za rimsko pravo: dr. Hacina Josipa, advokata v Ljubljani; 2. za cerkveno pravo: dr. Rozmana Gregorja, ljubljanske škofa in izrednega profesorja na teološki fakulteti v Ljublja* ni; dr. Golio \:ladimirja, podpredsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani; dr. Sajovica Rudolfa, deželnosodnega svetnika v Ljubljani; 3. za zgodovinski razvoj sedanjega jav* nega in zasebnega prava in za pravno zgo* dovino južnih Slovanov: dr. Dolenca Me« toda, rednega profesorja v Ljubljani, dr. Kosa Metoda, izrednega profesorja v Ljub* ljani; 4. za pravno zgodovino južnih Slova* nov: dr. Polca Janka, rednega profesorja v Ljubljani. Sorzna poročila. Ljubljanska borza Devize: Amsterdam 22.71. Horlin 13.46— 13.49 (13.475), Bruselj 7.8937, Curih 1094.4 —1097.4 (1095.9), Dunaj 795.76—798.76 (797.26), London 274.17—274.97 (274.57). Newyork 56.305, Pariz 221.84, Praga 166.78 —167.58 (167.18), Trst 294.35—296.35 (295.35v INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275. — Pariz 20.243. — London 25.05875. — Ne\vyork 514.45. — Bruselj 72.02. — Milan 26.9575. — Madrid 57.80. — Berlin 122.94. — Dunaj 72.75. — Sofija 3.73. — Praga 15.256. — Varšava 57.78. — Budimpešta 90.18. — Bukarešta 3.0625. »SLOVENSKI NAR OD«, dne 30. julija 1930 Stev. 171 Važno za udeležence ^ ■ gasilskega kongresa Navodila stanovanjskega odseka kongresnega odbora JGZ v Ljubljani udeležencem vselovanskega gasilskega kongresa Laskavo priznanje slovenskemu umetniku Bruno Vavpotič pri slavnem francoskem slikarju Derainu, ki prispe jeseni v Jugoslavijo Ljubljana, 30. julija. Stanovanjski odsek je končal s svojim! pripravljalnimi deli in prosi, da se prijavljene! za skupna prenočišča in prenočišča v hotelih in po privatnih stanovanjih ravnajo natančno po sledečih navodilih: Ko prispejo društva ali župe na glavni kolodvor, naj takoj izstopijo in se postavijo v dvorede na mesta, katera jim odkažejo reditelji. Nato naj se zglase župni delegati v stanovanjskem odseku, ki bo posloval od petka od 8. ure zjutraj naprej v permanen-ci (noč in dan) v prostorih barake med restavracijskim vrtom in skladiščem, kjer dobe stanovanjske liste in vse potrebne informacije. Načelnik stanovanjskega pođ-odseka doričnega poslopja, kjer jim je določeno skupno prenočišče, prevzame posamezna društva ali župe in njegova skrb ]e, da pridejo na svoja prava mesta. Načelniki žup ali društev naj imajo natančno preštete svoje čla.ie, ker dobe pri stanovanjskem odseku za vsakega posebno stanovanjsko legitimacijo, na kateri bo označeno poslopje nastanitve. Te legitimacije naj se po možnosti razdele že na kolodvoru in je iste dobro shraniti, ker brez njih vstop ni dovoljen v poslopje skupnih ležišč. Skupna prenočišča za prijavljence so brezplačna. Reilektanti za privatna stanovanja in hotele dobe istotako v stanovanjskem uradu svoje stanovanjske nakaznice proti plačilu posredovalnine o Din za osebo za celo dobo slavnosti. Oziralo se pa bo v prvi vrsti na one, ki so se pravočasno javili. Za o»tale, ki se niso prijavili pravočasno stanovanjskemu odseku, ne prevzame ta garancije, da dobe prvovrstne sobe v centrumu mesta, gledal pa bo, da ne osta nejo brez strehe. Stanovanjske pristojbine za hotele in privatnike se plača portirjem, oziroma stanodajalcem. Brez stanovanjske nakaznice ne dobi nihče sobe. Vsaka župa naj si postavi v poslopjih, kjer bo nastanjena, svojega nadziratelja, katerega naloga je, da vzdržuje red v poslopju in stopi v stik z nadzornikom poslopja, ki je v naši službi. To je po večin! šolski sluga dotičnega zavoda. Gledati je posebno na to, da se v sobah i»i v poslopju sploh ne bo kadilo. Vladati mora mir in red, zvečer in ponoči pa mora biti pred poslopjem, v veži, na hodnikiu in v sobah absolutno popoln mir. Gleda naj naj se na snago po sobah, hodnikih, po- Lj ubijana, 30, julija. Mati mu je umrla in očeta je vzela pl= jača. pa so se Petra usmilili Pintarjevr v Zgornji Šiški in ga vzeli k sebi. V šoli ni bilo nič z njim, ker je bil zaostal na pa* meti, sirota, doma je pa rad prijel za vsa-ko delo in je že toliko odlegel, da ga ni nikdo gonil od hiše. Zrasel je in močan je postal, pa je Je* lo vre ti v njem. Kri je kri. Ne da bi ga imeli za popolnoma neumnega, ampak do* sti mu jo pa vendar manjka, da mu člo* vek ne more zameriti greha, pa vendar mu jo manjka premalo. Dorasel se je zavedel, da je reva in vsem v nadlego. Sovražiti Jo začel sebe in ves svet. šestnajst let so po» trpeli Pirnatovi, potem je pa postal neva« ren. Včeraj je stal Peter Breceljnik prea malim senatom zaradi požiga. Na Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu je zažgal Pirnatovo šupo, ki ni več vredna kot 1500 Din. Zgorela bi bila, če bi ne bili takoj pogasili ognja, da ni bilo nobene škode, kakor pravijo dobri Pirnatovi. Ker je bil priden, mu je dal gospodar kovača, naj gre gledat tombolo v Zvezdo. Vesel je šel, ali med potjo je Petra pre* vzela žalostna misel, da se je zasmilil samemu sebi. Pomislil je na tistega Primorca Koza* mernika, ki je še slabši kot on, pa je za hlapca pri hiši in ima 300 Din na mesce On pa nič, čeprav dela. Tudi prejšnega hlapca je vrgel Peter na tla in ga davil, ker ga je zmerjal, ob košnji ga je pa Ko* zamernik s »Hudič, kaj mečkaš?«, da je Peter vzkipel in ga je s koso, da so hlap* ca komaj rešili. Nagajajo mu in se norčujejo, da ne more več živeti. Vsem je napoti. In kupil je škatlico vžigalic ter namesto k tomboli krenil v Mestni log zažgat gospodarjevo šupo. Potem ga bodo pa obesili in vsega ho konec. .. Na širokem, bledem licu mu igra otroč* Ji smehljaj. Saj tako dobro že dolgo nI nikdo mislil z njim, kakor ga opominja ta*le gospod sodnik. »Jesti so ti dali in lepo obleko so ti Tiapravili, do smrti bi bil pri njih in radi so te imeli, ti pa tako*le počenjaš. Kaj pa, če te zapremo, ali misliš, da je luštno v arestu?« Ja, luštno ni v arestu, ko se pa razje* zim, je vseeno, če vse vrag vzame — samo 2* vislice sem. Kup senenega droba je bil v šupi. Mo* Tcbiti bi ga bil moral spraviti gori na oder, pa sem ga raje zažgal. Saj bi ga bil pogasil, da bi nikdo ne bil vedel, ali tako se je kadilo, da sem stekel v grmovje m gledal, kako so gasili. Tako sem zažgal, da bi me obesili. . . in spet topo gleda pred se m se smehlja zaupljivo sodniku. Poln zvezek sta popisala izvedenca dr. seb-no pa na s-tr-an-iščih. Paziti, je, da se ne poškoduje predmetov poslopja; povrnitev škode se bo zahtevala od dotičaiika, ki škodo povzroči; ako se ga ne izsledi, »o za povrnitev odgovorni vai, ki so nastanjeni v sobi. Umivanje v sobah je zabranjeno, po možnosti naj se to opusti na hodnikih; najbolje je, da se vsaj večina umiva na dvoriščih v za to pripravljenih škafih. Snaženje obleke ali čevljev je v sobah prepovedano. To preskrbe proti mali odškodnini snažilci na hodniku v pritličju. Kdor zapusti zadnji sobo, naj jo zaklene in kla-uč spravi na mesto, ki se naj določi sporazumno z nadzornikom. Odredbam nadzornikov in nadziratelgev se je brezpogojno pokoravati. Vrhovno nadzorstvo v poslopjih skupnih prenočišč ima načelstvo stanovanjskega odseka, ki bo po dnevi in ponoči posečalo ta poslopja in se imajo event. želje, odnosno pritožbe pismeno izročiti šolskemu slugi. Skupna prenočišča za posa/mezne gasilske župe bodo sledeča: v šoli, pri sv. Jakobu: martjanska, ormoška, posavska, ptujska ln radovljiška; v soli na Prulah: ribniška, slovenjgraška, strukovska, sentjertnejska, trboveljska, Mar. Gorica, Korošci (v telovadnici); v šoli na Cojzotfi cesti: bei^naka, cirk-nriaka, krška, ljutomerska, logaška, mariborska; v šoli na Vrtači bo nastanjena korotan-ska gasilska župa; v šoli na Ledini so nastanjeni cehi; v obeh Šolah učiteljica so nastanjeni gasi1 .^-telovadci in naraščaj; v šoli v Spodnji Šiška je nastanjena gasilska župa žalec in Bosanci. Ker prihajajo še nadaljnje prijave sta določeni za rezervo I. in II. drž. gimnazija. Nadalje bodo nastanjeni: v Gluhonem-niči godba iz Djakova (70 mož); v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica -j: Sav^z hrv.-slav. vatrogasne zajedudce; v Mladiki: gasilke-samaritanke iz Djakova (30); v areni Narodnega doma (vhod iz Bleiweisove ceste) Čehinje telovadke. Vse reklamacije v stanovanjskih zadevah naj se sporoče stanovanjskemu odseku, ki posluje, kakor povedano, od petka zjutraj do nedelje do polnoči nepretrgoma na glavnem kolodvoru. Telefonska številka stanovanjskega odseka je 2720. člana stanovanjskega odseka bodo nosili na levem rokavu beli trak z nams^m stanovanjski odsek«. Gosti in dr. Robida: oče pijanec, Peter dedno obremenjen, nevračunljiv itd. Skrbno v papir zavita leži v spisih škatlica vžigalic — corpus delieti, Peter pa z očmi vdano prosi za vislice. Kaj bi samo z zaščitnim nadzorom, saj so ga varovali Pirnatovi in nadzorovali, že v šoli niso vedeli niti za njegovo pravo ime, pod varstvom je bil vedno, pa ven* dar vedno sam, po zažigu pa zapuščen in strah okolice. Ker sam želi, da bi ga ločili od dose» danje okolice, tudi zagovornik prosi, naj ga internirajo. Lepo mu predsednik pove, da ga bodo poslali v zavod, kjer so taki ubogi Petri in imajo dosti jesti ter jih nikdo ne prezira in jim ne nagaja. Le nasmeh veselja in iskra zahvale v očeh, potem se je pa Peter spet topo se smehljajoč odmajal proti vratom. Polir je dal za likof pri Keršiču v Si* ški. Sest jih je bilo in izpili so samo 3 li» tre, pravijo, potem so pa šli še nasproti na liter. Ko so pod noč vstali in šli mimo Keršiča, so pa postali zopet žejni. Samo pol litra bi bili radi, pa ga niso dobili, češ, da so prej razgrajali in ga imajo že dosti. Ker polir ni dobil nič, ki je bil res na* delan in je premetaval stole, kakor pravi gostilničar, je pa dal kovača Tonetu iz Bi* zovika, naj prinese vino na cesto. Tone je korajžen fant z zafrknjenim nosom — taki so korajžni — in eleganten kampeljc s pumpercami, nad čelom pa podjeten Čop visoko navzgor • zmedenih plavih las. Ni podoben zidarju, pa je pri* den fant in podpira svojo mater. Olikano »Klanjam se«c pravi sodnikom in pripoveduje, da ni bil prav nič pijan, ali vendar ga je vrgel gostilničar ven, da je padel, ko se je pobiral, je pa navalila množica gostov nanj in ga hotela pretep* sti. Da bi se branil, je skočil po stol, ki mu je pa padel iz rok, ko je zagledal oko postave in morebiti je tedaj stol slučajno zadel stražnika, ki ga prej ni niti opazil v gneči zaradi razburjenja za svoje življe* nje in čast. Gospod nadstražnik Homovec je pa po* vedal malo drugače. Tako kakor govori obtožnica, da je Tone udaril stražnika od zgoraj doli po ramah in mu zbil kapo, po* tem mu je pa še stol padel na glavo. Tu* di ve stražnik, da je gostilničar vrgel ob* toženca ob tla ali pa lahko kdo drugi, ker je šele v tem trenutku prišel mimo. Tudi druga priča v orožniški uniformi je videla gnečo okrog Toneta in kako je nekdo vlekel Toneta za čop, jasno se pa spominja tudi stola. Zidar Janez, ki je bil takrat tudi dele* žen likofa, je pa celo videl, kako je straž* nik Toneta tepel s pendrekom in se natan* ko spominja, da se je Tone le branil, ker je bil le malo okajen, ne pa natur*pijan. Ampak o pendreku še Tone nič več ne ve, pa se je tako izteklo, da je večina zma* gala. Zagovornik dr. Frlan je sicer nadstraž* nika vprašal, zakaj je prijel slabejšega, ki se je pobiral s tal, tistega je pa pustil, ki ga je vrgel, ampak čeprav je lepo razložil sodnikom, da v takem razburjenju ni mo* gel Tone imeti namena napasti stražnika, ki se je v dežnem plašču komaj ločil od drugih napadalcev in je vsa barufa trajala le dobro minuto, vendar ni mogel svojega varovanca izrezati popolnoma. Stražnik je namreč tudi povedal, da je Tone med pot* jo govoril o stotakih in da je hotel celo pobegniti, ali zato ga niso obtožili in tudi Tone pravi, da je hotel le po kolo h Ker* šiču. Srečno se je izteklo, saj je Tone dobil le en mesec zapora in zaklel se je, da ne bo nikdar sedel, ker bo pameten vedno, ne pa samo dve leti, kolikor so mu kazen od* ložili. Izpremembe v naši vojski Imenovani so: za vršilca dolžnosti na* čelnika Štaba I. konjeniške divizije pehot* ni major za generalštabne posle Mirko Burja, doslej na službi v štabu iste ko* mande, za vršilca dolžnosti pomočnika na* čelnika štaba komande bregalniške divizij* ske oblasti pehotni major za generalštab* ne posle Ivan Prežel j, doslej v službi v generalštabu iste komande, za upravnika vardarske stalne vojne bolnice dosedanji načelnik sanitetnega oddelka komande dravske divizijske oblasti in šef kožnega in veAeričnega oddelka dravske stalne vojne bolnice sanitetni polkovnik dr. Do* brivoje Stojnic, za referenta sanitete ko* mande II. armijske oblasti s tem, da opravlja tudi službo šefa oddelka za bo* lezni ušes, grla in nosu v stalni vojni bol* nici II. armijske oblasti dosedanji uprav* nik iste bolnice sanitetni polkovnik dr. Ante Hočevar, za referenta sanitete ko* mande III. armijske oblasti dosedanji načelnik sanitetnega oddelka komande tirno* ške divizijske oblasti sanitetni polkovnik dr. Franc Skopal, za referenta sanitete ko* mande dravske divizijske oblasti doseda* nji upravnik celjske začasne vojne bolni* ce sanitetni podpolkovnik dr. Lujo Debes ljak, za referenta veterine komande III. armijske oblasti dosedanji načelnik vete* rinarskega oddelka dravske divizijske on* lasti in upravnik dravske živinske bolnice veterinarski polkovnik dr. Ivan Keber, za referenta veterine komande IV. armijske oblasti dosedanji načelnik veterinarskega oddelka komande bosanske divizijske ob* lasti veterinarski polkovnik Anton Klar, za vršilca dolžnosti referenta veterine ko« mande V. armijske oblasti dosedanji vr* šilec dolžnosti načelnika veterinarskega oddelka iste komande in upravnik morav* ske živinske oolnice veterinarski podpol* kovnik dr. Svetislav Valenta, za referenta veterine komande dravske divizijske ob* lasti in upravnika dravske živinske bolni* ce dosedanji vršilec dolžnosti načelnika ve* terinarskega oddelka III. armijske oblasti veterinarski podpolkovnik Ljudevit Plat sinka, za vršilca dolžnosti referenta vete* rine komande drinske divizijske oblasti in upravnika drinske živinske bolnice do se* danji vršilec dolžnosti načelnika veterinarskega oddelka iste komande veterinarski major Filip Lipa; za načelnika intendanture komande III. armijske oblasti dosedanji pomočnik načelnika intendanture -iste komande in ten* dantski polkovnik Mi j o Luger, za vršilca dolžnosti upravnika administrativnega od* delka zrakopIovno*tehničnega zavoda dose* danji vršilec dolžnosti načelnika intendan* ture komande vardarske divizijske oblast! viš. vojni uradnik 4. klase ekonomske stro* ke Josip BrezinšČak, za upravnika kosov* skega intendantskega skladišča intendant* ski major Adolf Reut, doslej na službi pn istem skladišču, za vršilca dolžnosti upravnika bregalniškega intendantskega skladi* šča dosedanji vršilec dolžnosti pomočnika načelnika intendanture komande bregalni* ške divizijske oblasti višji vojni uradnik 4. klase ekonomske stroke Josip Sušnik, za vršilca dolžnosti upravnika dravskega intendantskega skladišča dosedanji inten* dant komande dravske divzijske oblasti nižji vojni uradnik I. klase ekonomske stroke Lazar Djekić, za vršilca dolžnosti referenta sodstva komande II. armijske ob* lasti dosedanji referent sodstva komande divizijske oblasti sodni podpolkovnik Gu* stav Doliniek. za vršilca dolžnosti referenta sodstva komande dunavske divizijske oblasti dosedanji vršilec dolžnosti stalnega sodnika dunavskega divizijskega vojnega sodišča sodni major Josip Jiudina, za vr* šilca dolžnosti referenta sodstva komande dravske divizijske oblasti dosedanji vršilec dolžnosti namestnika stalnega sodnika bo* sanskega divizijskega vojnega sodišča sod* ni major Dušan Jevtić; dosedanjih dolžno* sti sta razrešena intendantski major Mir* ko Vilfan in nižji vojni uradnik I. klase ekonomske stroke Danilo Zakula. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne >Franz Josefove« vode. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vođo, ker poživlja delovanje Želodca in črevesa, odpravi oteklino jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, po krepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefovaa grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pesnikovo stanovanje. — Gospod, potrebujem še eno so* bo, delavnico. Sem pesnik in moje pc» srni so sanje. — Kaj pa hočete, saj vam venc?ar zadostuje spalnica. LJubljana, 30. julija. Bruno Vavpotič, sin znanega našega portretista in umetnika g. Ivana Vavpotiča m brat slovite plesalke Rut Vavpctičeve, je po poklicu tudi slikar - umetnik, je pa širši javnosti zaradi svoje prirojene skromnosti malo znan, čeprav je že večkrat razstavil svoja dela in bil tudi deležen laskavih ocen in priznanj. Naj omenimo samo njegovo prvo razstavo, ko ga :e vsa kritika proglasila za senzac'jc razstave (di-restor Mantuani, dr. v irmk i. dr.). Bruno je specijalist za pokradne, njegovi pejsaži se odlikujejo po sočnosti, dobri oarvni kompoziciji in popolnoma modernem slogu. Vavpotič mlajši ie b*i izrazit zastopnik ekspresijonistov, zlasti v prvih letih, kasneje se je pa umiril in ie danes med zmernejšimi umetniki. Kakor večina naših umetnikov, je moral tudi Brano spoznati križe in ležavs umetniškega stanu. Uvidel je, da od umetnosti same ne bo živel in zato si z poiskal službo. Sedaj ie slikar kulis Narodnega gledališča v Ljubljani in se kot tak tudi z uspehom uveljavlja. Seveda ta poklic ne -nore dobro vplivati nanj kot umetnika. Da si izpopolni znanje in razširi obzorje, Bruno v prostem času, to je v glavnih letnih počitnicah potuje. Letos se ie namenil v Pariz. Saj je Pariz Mekka vseh umetnikov. Pariz — domovina Rodina, največjega sodobnega kiparja, Pariz z Louv-rom, Tuilerijami in drugimi slovitimi galerijami, kjer so zbrana najslavnejša dela sveta itd. Pretekli mese£ je odjadral v Pariz, kjer si je ogledal razne znamenitosti, posebno pa galerije in razstave. Louvre in Tuilerije nudijo toliko zanimivega in lepega, da mora človek, zlasti pa umetnik, najmanj par mesecev ostati v Parizu, če si hoče ogle- dati vsaj del teh neprecenljivih zakladov umetnosti. Bruno je ostal mesec dni v Parizu in ie ta čas imel tudi priliko seznaniti se z Andreem Derainom, najvičjim sodobnim irancoskim slikarjem in portretistom. De-rain se je bil namreč lani seznanil z Vav-potičevo sestro Rut in zato je bil Brunu omogočen poset pri slavnem slikarju, ki je sicer dokaj nedostopen. Kakšno slavo uživa Derain, je najbolje razvidno iz dejstva, da mu sploh ni treba nikoli razstavljati. On ima svojo lastno stalno razstavo, zanj uredi vse njegov menažer, za prodajo slik in del se mu ni treba brigati. Mož ima na Mont Parnasu, zbirališču pariških umetnikov, lepo vilo, ima poleg menažerja tajnika in sluge, dva avtomobila in sploh živi sijajno. Saj tudi ni čuda! Najmanjši portret, ki ga napravi, mu >nese« 20.000 do 30.000 frankov. V Parizu je malokdaj, večinoma potuje, išče novih idej in spiracij. Vavpotiča je Ijubeznjivo sprejel v krasnem salonu svoje vile. Bruna mu je predstavila Rut. Derain je bil zelo ljubezniiv, pogostil je gosta, razkazal jima je prekrasno lastno galerijo slik, bogato zbirko afriških mask, totemov itd. ter ju povedel v svoje razkošne sobane. Bruno mu je pokazal tudi nekaj posnetkov svojih del, zlasti iz Beograda in Raba. Mojster je bil naravnost vzhičen. Dejal je, da je Bruno Vavpotič velik naravni talent in da naj umetnosti nikar ne zanemarja, kajti s svojimi deli si bo utrl pot v širni svet. Obljubil mu je rud' svojo moralno pomoč. Obisk pri Derainu je trajal celo uro, kar je pač nekaj izrednega, kajti Derain ie z gosti sicer zelo vljuden, toda govori malo. Ob slovesu je dejal, da poseti jeseni naše kraje, zlasti Dubrovnik in Beograd. Nebo v avgustu Solnce se vrača vedno hitreje proti nebesnemu ekvatorju, obenem se pa dan vedno hitreje krči. V avgustu se skrči dan za 1.38 minut. V prvi polovici avgusta je solnce v znamenju Leva, 23. avgusta ob 22.17 pa preide v znamenje Device. Luna je začetkom avgusta nizko pod nebesnim ekvatorjem in doseže najnižjo lego 6. avgusta. Potem se vrača in prekorači ekvator ,13. avgusta. Najvišjo lego nad njim doseže 20. avgusta, potem pa ponovno pre korači ekvator 26. avgusta. Lunine faze bodo: prvi krajec 1. avgusta ob 13.26. ščip 9. avgusta ob 11.58, zadnji krajec 17. avgusta ob 12.31, mlaj 34. avgusta ob 4.37 in prvi krajec 30. avgusta ob 23.57. Planeti: Merkur je za opazovanje v neugodni legi, čeprav bo koncem avgusta v največji vzhodni elongaciji od solnca. Venera žari na nebu kot večernica. V avgustu se hitro približuje zemlji in zato so tudi pogoji za opazovanje ugodni. Vidi se kot luna dva dni po prvem krajcu. Najlažje jo opazujemo takoj po solnčnem zahodu, čim se pojavi na nebu. Venera zahaja po 20. uri. Mars je v sozvezdju Bika in vzhaja po 32. uri. Ker je še zelo oddaljen od zemlje, ga z manjšim daljnogledom ne moremo videti. Jupiter je v sozvezdju Dvojčkov, vzhaja po polnoči in ni v ugodni legi za opazovanje. Saturn je v sozvezdju Strelca in žari na večernem nebu nizko nad južnim obzorjem. V noči od 5. na 6. avgusta se bo približala Saturnu luna. Uran je v sozvezdju Rib in vzhaja po 30. .uri. Vidi se sicer skoro že s prostim očesom, toda amaterju ne nudi nič zanimivega. Neptun je v sozvezdju Leva m se zdaj ne vidi, ker je blizu solnca. 37. avgusta bo namreč v konjunkciji s solncem. Meteorji: V avgustu stopi v akcijo znani roj meteorjev Perseid. To je roj. raz-stresen po poti kometa iz leta 1862. Delovanje rojev se je pričelo že v juliju, višek doseže okrog 10. avgusta, konec delovanja pa nastane zelo naglo. 21 avgusta. Letos bo opazovanje meteorjev zelo težko zaradi mesečine, ker bo 9. avgusta ščip. Roj ima na višku delovanja radiant v sozvezdju Persea blizu stalnice Eta. Lega zvezdnega firmamenta začetkom avgusta ob 23., sredi avgusta ob 22. in koncem avgusta ob 21.: na severovzhodu vzhaja Kočijaž s svetlo stalnico Kapela, nad njima se dvigata Perseus in Kas-siopea. Na vzhodu tik nad obzorjem ie Oven, nad njim Andromeda in Pegaz, na jugovzhodu blizu obzorja je Vodnar, dalje proti jugu Kozorog, nad njima pa Delfin. Na jugu vzhaja Orel, v zenitu sta Labod ln Lira. Na jugozapadu se približuje obzorju Strelec, dalje proti zapodu pa škorpijon. Nad njima so Gad. OadonoŽec in Herkules. Na zapadu se približuje obzorju Bootes, na severozapadu pa Velika Medvedica. Se/ezitica KOLEDAR. Danes: Sreda, 30. julija, katoličani: Abd. in Sen., pravoslavni: 17. julija, Ma* rima. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ne verujem več nobeni ženski. Kino Ideal: Lepotica Sahare. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Oca Aužonovc 70 letnik Poljane, 30. julija. Kdo ne pozna Anžonovčeve hiše v Srednji vasi pri Poljanah v Poljanski do* lini in nje gospodarja Načeta.** Jutri bo praznoval svoj 70. god. Sedem križev torej že nosi in težke bolezni je prestal, pa je še vedno telesno in duševno čil, duhovit in šaljiv v družbi, posebno pa pri obligatnem »marjašu«. Dovtipnost in šaljivost ga nista nikdar zapustila, tudi v najtežjih časih ne. Zato je pa imel in ima še zdaj mnogo znancev in prijateljev daleč naokrog. Zadnjih 20 let pred vojno je bila nje* gova hiša nekako zbirališče naprednega življa Poljanske in Žirovske doline. Jubi* lant je bil vedno naprednega prepričanja, naročnik naprednik časopisov ter član in podpornik naprednih društev v dolini. Pri Anžonovčevi hiši so se ustavljali odlični možje. Pokojnemu dr. Tavčarju je bila ta hiša in družba jubilanta Načeta v največje razvedrilo. Tu je dobil dr. Tavčar marši* katero pobudo za svoja literarna dela in politično delo. Jubilant je bil opetovano j poljanski župan in zaupnik v raznih urad* j nih zastopih. In ko danes praznuje svoj 70. god. mu želimo, da bi dočakal s svojo simpatično družico Mino, znano izborno kuharico in gospodinjo, ter vso družino zdrav, čil in srečen najmanj še 90. god. Pred sodiščem. — Obtoženec, ali morate navesti kaj, kar bi govorilo v vašo korist? — Slavni sodnik. Izvolite upoštevati da je moj zagovornik začetnik. Zaljubljenca. — Dušica, daj mi poljubček in še enega in še enega. — Zaikaj pa ne rečeš takoj tri? Nova služkinja. — Kadar odpirate vrata, morate najprej potrkati. — Ce odpiram omaro tudi? PREVIDNOST — Zakaj pa imaš pri postelji rešilni pas? — Ker sem že tri noči v sanjah videl, da se potapljam- Sličice izpred sodišča Sirota Peter, Id jo ima premalo in preveč — Z gospodo ni dobro češenj zobati 05 46 Štev. 171 »SLOVENSKI N A R O D«, tint 30. julija 1930 Dnevne vesti — Odlikovanja v naši vojski. Odlikovani so: z zlato kolajno za vestno službovanje konjeniški ka&etan II. razreda Stanko Turk in zrakoplovni kap. Egon Žitnik, pehotni poročnik Zvonimir VbroŠ, artiljerijski Karlo Novak, Bogomir Bukmeister in Viljem Ogorelec» konjeniški Ivan Žagar, inženjerski Vendelin Šimenc, Velim. Budak in Alojzij Hribernik; podporočniki, pehotni Janko TainŠek, Hermenegild Vidmar, Božidar Taboršak, Slavko Babic, Mihael Avšič in Franjo Pevec, artiljerijski Pavle Zajcev; s srebrno kolajno za vestno službovanje naredniki - vodniki artiljerijski Ivan Rat, inženjerski Anton Drobina, naredniki pehotni Franjo Kranj c, Franjo Petak, Ciril Orupčevič, Maks Kranj c, Martin Gaber-šek, Jakob Forštnerič in Božo Kars, artiljerijski Alojzij Križan, Vinko Tumpej, Štefan Rup, Jožef Strelec Janez Valjguni, Štefan Kušar, Alojzij Verk, Edmund Gro-bebiik, Josip Škrabar in Evgen Pire, rezervni inženjerski naredniki Franc Hrib-šek, Franjo Skoropc in Anton Korpar ter zrakoplovni Ivan Plesičnik; ponaredniki: artiljerijski Milan Doder, Janez Metličm, Vinko Leber in Janko Križanič ter konjeniška Josip Dolenc in Rudolf Škorc; s kolajno za vojaške vrline pehotni major Mirko Gregorič, pehotni kapitani I. razreda Franjo Pleša, Emil Keček in Mirko Zgaga, artiljerijska Franjo Korda in Rudolf Ceh, konjeniški Miroslav Slaher ter zrakoplovna Všlko Svarc in Zdenko Gorjup, kapitani H. razreda pehotna Marijan Derenčin in Dragotin Hal ter zrakoplovni Hinko Hu-beli, poročniki pehotni Anton Novak, konjeniški Stanislav Pire, inženjerski Zvonimir šlangenberg, poročnik fregate Vladimir Podlesnik in strokovni poročnik Franjo Ogrizek. — Iz državne službe. Za višja šumarska pristava sta imenovana okrajni šumarski referent v Biogradu Ernest B r a t u ž in šumarski inženjer pri okrajnem glavarstvu v Lutbregu Peter V a 1 e n t i Č. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št. 170 z dne 29. t. m. objavljajo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine« štev. 15 z dne 30. t. m. objavlja uredbo o ureditvi obmejnega prometa z Madžarsko, uredbo o izvrševanju nadzorne oblasti nad občinami, kjer je sedež kraljevskih banskih uprav, pravilnik o katastrskem premerje-vanju, pravilnik seje za sklep ustave islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije, izpremembe in dopolnitve v pravilih o polaganju državnega strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo in izpremembe v pravilniku o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje. — Pogreb umrlega notarja g. Avgusta Drukarja se bo vršil jutri ob 5. popoldne v Kranju z Glavnega trga št. 127 na mestno pokopališče. — Sarajevski dijaki v Brnu. V ponedeljek popoldne je prispelo v Brno 10 dijakov in 4 dijakinje sarajevskih srednjih šol. Vsi so iz višjih razredov in govore dobro češko, ker so studirah na srednjih šolah češčino. Vodi jih prof. Botto. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki mesta, našega konzulata, Češkoslovaško - jugoslovenske lige in akademskega društva »Jugoslavije«. Včeraj so si ogledali mesto, zlasti zloglasno kaznilnico. Iz Brna odpotujejo v Prago. — Pobiranje zdraviliških taks na Bledo. Po odredbi bana dravske banovine postane naredba velikega župana bivše ljubljanske oblasti, s katero je bil deloma iz-premenjen zdraviliški red, v veljavi tudi za leto 1930. Zdraviliške takse se smelo pobirati v isti višini in isti dobi ter z istimi pogoji, kakor je to določeno v navedeni naredbi. — Novi kmetijski tečaji pri banskih upravah. Po odredbi poljedelskega ministra bo organiziranih pri banskih upravah za učitelje osnovnih šol novih 20 kmetijskih tečajev. Doslej je posetilo te tečaje 50° učiteljev in nove tečaje bo posečalo tudi 500 učiteljev tako, da bo imelo ministrstvo na razpolago tisoč za kmetijski pouk sposobnih učiteljev. — Policijske ore v srezu Čabar. Ban dravske banovine je odredil, da veljajo predpisi razglasa o policijski uri (»Uradni list* št. 170-47 z dne 27. maja 1925) tudi za srez Cabar. Za kraj Cabar je torej policijska ura za gostilne 23. ura, za kavarne pa 24. ura. Za vse druge kraje pa poleti, to je od 1. aprila do 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura pozimi, to je ođ 1. oktobra do 31. marca za gostilne 23. ura, za kavarne pa 23. ura. Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati poleti pred 5. uro, pozimi pa ne pred 6- uro. — Dva učna zavoda gremija dunajskih trgovcev. Gremij dunajskih trgovcev vzdržuje dva učna zavoda. Na obeh študirajo večinoma sinovi in hčere avstrijskih, pa tudi inozemskih trgovcev. Ravnateljstvo zavodov lahko priporoči študentom dobra in cena stanovanja, odnosno penzijonate s hrano ali brez nje. Podrobnejše informacije se dobe pri ravnateljstvu dunajske trgovske akademije, Wien, L, Akademie-s tras se 12. — Fotoaparate kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. I — V Aleksandri ji je otvor jen jugoslovanski generalni konzulat Honorarni generalni konzul je Filip M u s i ć b e j. — Naši konzulati v Juž. Ameriki. Uradno se objavlja pregled in območje jugosloven-skih konzulatov v Južni Ameriki: 1.) Kraljevi generalni konzulat Sao Paulo (BrazHi-ja) — Zvezna država Sao Paulo, Santa Ca-tarina, Rio Grande DO SUL in ostale bra-zilijske države, v kolikor imajo naših izseljencev. 2.) Kraljevi konzulat Rosario (Argentina) — argentinska provincija SANTA FE. 3.) Kraljevi konzulat Parana (Argentina) argentinska provincija ENTRE RIOS 4.) Kraljevo poslaništvo Buenos Aires (konzularni odsek) — Zvezno mesto Buenos Aires in celokupna Argentina razen provinci j pod 2.) in 3.). 5.) Kraljevi konzulat Santiago de Chile (Chile) — glavno mesto Santiago in provincija Santiago. 6.) Kraljevi konzulat Valparaiso (Chile) — provincija Valparaiso. 7.) Kraljevi konzulat Magallanes (Chile) — teritorij Magallanes. 8.) Kraljevi konzulat Antofagasta (Chile) — provincija Antofagasta. 9.) Kraljevi konzulat Iquique (Chile) — provincija Tarapasa. 10.) Kraljevi konzulat Oruro (Bolivija) — celokupna republika Bolivija. 11.) Kraljevi konzulat Lima (Peru) — celokupna republika Peru. 12.) Kraljevi konzulat Asuncion (Paraguav) — celokupna republika Para-guav ter 13.) Kraljev* konzulat Montevideo (Uruguav) — celokupna republika Uruguay. — Diplomiral je diplomirani elektrotehnik inženjer univerze v Grenoblu Stanko B o n a č iz Ljubljane v Grenoblu za inže-njerja papirne stroke. Čestitamo! — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 6. do 14. julija ie bilo v dravski banovini 30 primerov tiuznih bolezni, 124 škrlatinke, 11 ošpic, 78 davice, 66 dušljive-ga kašlja, 13 šena, o krčevite odrevenelosti, 5 vraničnega prisada, 3 nalezljivega vnetja možganov, 2 griže, 2 vnetja prisu-šene slinovke in 1 dremavice. — Natečaj za profesorja-inženjer j a in za tri profesorje. Kr. banska uprava v Zagrebu razpisuje natečaj za profesorja s trojno-inženjerske stroke na državni pomorski akademiji v Bakru in za 3 profesorje na državni vašji ženski strokovni obrtni šoli v Zagrebu in sicer enega za srbohrvaščino in pedagogiko, dveh pa za komercijalne predmete. — Beograjska poita potrebuje 20 pismo-noš. Glavna beograjska pošta potrebuje 20 pismonoš. Kandidatje morajo znati dobro cirilico in latinico ter imeti dva razreda gimnazije ali nji enake šole. Prošnje je treba poslati upravi glavne pošte, Podnca-rejova ulica. — Novo kopališče v Hrvatskem Primorju. že lani je bila sprožena misel, da bi se iproglasil Bakarac v Bakarskem zalivu za kopališče. Te dni bo Bakarac, ki ima vse pogoje za tujski promet, proglašen za kopališče. — Graverska in kovinsko - filigranska šola v Ljubljani. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 14. maja je državna puškarska Šola v Kranju premeščena iz Kranja v Užice. Z odlokom istega ministrstva z dne 14. t m. je ves inventar graverskega in kovinsko - filigranskega oddelka puškarske šole dodeljen Tehniški srednji šoli v Ljubljani in se bo tukaj Že v letošnji jeseni otvorila graverska in kovinsko - filigranska šola. Preselitev inventarja se je danes izvršila. Vpisovanje se bo vršilo začetkom septembra kakor na drugih strokovno - obrtnih šolah pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Sprejemni po-gaji: 14 let starosti in Šolska izpustnica. Pri večjem številu prijavljencev se bo oziralo v prvi vrsti na učence z višjo šolsko predizobrazbo. Šolanje traja tri leta. Od-hodno izpričevalo nadomešča obrtniško učno pismo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Skoplju in Splitu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 35, v Sarajevu 31, v Zagrebu in Beogradu 30, v Ljubljani 27.5, v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.9 mm, temperatura je znašala 17.6. — Dve nesreči na stavbah. Josip Mu-stavrh, 301etni zidar iz Ponikve pri Dobrem polju, je včeraj v Ribnici padel z zidarskega odra in si zlomil več reber. — Na Bledu je pri beljenju hiše padel z zidarskega odra slikarski pomočnik Josip Bočkaj in si zlomil obe nogi. Padel je 10 metrov globoko. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Smrtna kosa med ameriškimi SI oven« ci. V VVaukeganu je umrl Slovenec Kauč« nik. Pokojni je bil doma z Loga, njegova žena je pa iz znane Arharjeve rodbine na Vrhniki. Kaučnik je bival v Ameriki 30 let. — Posledice noža. Pred sodiščem v Osijeku se je vršila včeraj razprava proti Marku Kokanoviču iz vasi Gundinac, ki te je zagovarjal zaradi uboja Petra Ho rva to* vica iz iste vasi Med njima je nastal pre» pir zaradi Kokanovićeve žene, ki je možu ušla in iskala zaščite pri svojem bratrancu Horvatoviču. Med prepirom je HorvatovlC s kolom napadel Kokanoviča, toda ta se mu je spretno izognil. Začela sta se prete» pati, med ruvanjem je pa Kokanovič po* tegnil iz žepa nož in sunil Horvatoviće. * hrbet. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Sodi* šče je bilo mnenja, da Kokanovič ni kriv uboja in ga je obsodilo samo zaradi preko* račenja silobrana na 8 mesecev ječe. Hor* vatovič je zapustil ženo in devet otrok! — Smrtna nesreča pr Zagreba. V Ku* stošiji pri Zagrebu se je včeraj dopoldne pripetila težka nesreča, katere žrtev je po» stal delavec Ivan Jurič. Delavci so kopali ilovico za opeko, nenadoma pa se je utr* gala večja plast zemlje m Juri ca zasula. Drugi delavci so mu takoj priskočili na po* moč in ga rešili iz obupnega položaja. To* da pomoč je bila prepozna, nesrečni dela« vec je podlegel težkim notranjim poškod* bam. Jurič je bil star 27 let, doma je Ki iz Ljubotiča v Dalmaciji. — 17*letni dijak na zatožni klopi. Pred malim senatom sodišča v Sremski Mi tro v;« ci se bo vršila te dni razprava proti 17*let» nemu dijaku Nikoli R., za katero vlada v STemski Mitrovici splošno zanimanje. Ni« kola, ki je bil v V. razredu gimnazije, je 6. februarja streljal na profesorja Milana Pereinčeviča, ki je poučeval zgodovino in zemljepis, k sreči ga pa ni zadel. Državno pravdništvo je dijaka obtožilo poskus en e* ga umora. — Velegoljuf pred sodiščem. Pred som* borskim okrožnim sodiščem se je včeraj začela razprava proti velegoljufu in slepar* ju Otonu Vojniću, ki je na Hrvatskem, v Vojvodini, Sloveniji, Slavoniji in drugod izvršil 61 goljufij. Izdajal se je za agenta igralnih kart, sprejemal poleg tega naroči* la za mast, jajca, stroje za valenje piščan* cev itd. in je povsod zahteval nekaj denar* ja na račun. Mnogi trgovci in kmetje so mu nasedli. Mož je izvršil več sleparij zla* sti v Osijeku, Murski Soboti, Crikvenici in raznih drugih krajih. — Dve tragediji. V Koritni pri D j ako* vu blizu Osijeka sta se te dni odigrali dve krvavi tragediji. Posestnik Štepan Stuparić se je spri s svojim 44*letnim sinom Mar* kom in ga med prepirom zabodel. Marka so težko poškodovanega prepeljali v os i je* ško bolnico. — Brata Josip in Marijan Lončarevič iz iste vasi sta se že delj Časa sovražila. V ponedeljek zjutraj je Josip streljal na brata in ga težko ranil. Videč težke posledice svojega nepremišljenega dejanja se je ustrelil v glavo. Oba brata so težko ranjena prepeljali v osiješko bol* nico, Gorazdov učni zavod, ki je slovel po svojih izbornih učnih uspehih, se je na željo mnogih staršev zopet otvoril. — Natančnejše med današnjimi oglasi. « 2127 Iz LJubljane —Ij Mestna občina razsobesi na svojih poslopjih ob priliki Jugoslovenskega gasilskega kongresa zastave in vabi vse meščanstvo, da okrasi tudi svoje hiše z zastavami. Mesto razobesi zastave v petek, 1. avgusta zjutraj, oziroma prejšnji dan zvečer. —I j Današnji živilski trg. Današnji živilski trg je bil kakor večinoma ob sredah z blagom dobro založen Zlasti velik je bil zopet dovoz gob, katerih je še vedno mno* go. Cene gobam p« so že nekoliko poskočile, čeprav brez potrebe. Davi so nekateri kmetje prodajali merico že po 4 Din, če* prav je uradno določene cena za merico 3 Din. Na sadnem trgu je bilo mnogo bo* rovnic, ki so jih prodajali po 2 do 2.30 Din liter, po isti ceni pa tudi robide. Malin je cele škafe, cene so 6—8 Din za kg. Največ je na trgu sliv, štrboncljev, cimbar in rin* glojev, katere prodajajo po 3—8 Din kg, štrbonclje tudi po 2 Din liter. Dobrih do* mačih hrušk in jabolk še ni na trgu, slabo robo p« prodajajo po 4—6 Din. Mestno tržno nadzorstvo je odredilo, da se nezrelo sadje označi z napisom »sadje za kuho«. Iz južnih krajev države so pripeljali mnogo blaga, zlasti grozdja in sočivja. Cene grozdju, ki so bile. še pretekli teden izred* no visoke, so znatno padle. Davi so proda* jali novosadsko belo grozdje že po 8 Din kg, dalmatinsko črno pa po 10 do 12 Din kg. Na trgu so se poleg bansških proda* jalcev, ki so itak vsakoletni gosti, pojavili tudi že zagrebški z raznim sočivjem in dalmatinski z grozdjem. Marelic je bilo na trgu zelo malo. večinoma domače, ki so jih prodajali od 30 Din navzgor. Tudi breskev še ni, razen inozemskih, ki p« stanejo kg 28 Din. Sicer je res prvovrstno blago, zdi se pa vseeno pretirano drago. Sočivja je bilo na trgu mnogo, cene so ostale deloma neizpremenjene, deloma so pa padle. No* vost na trgu je bil bahmean, ki so ga pro* dajali po 12 Din kg. — Jajc davi na trgu ni bilo mnogo in tudi piščancev ne tako v izobilju, kakor običajno. Jajca so proda* jali od 1.75—2.25 Din par ali pa komad po 1 Din. Najnižje cene in največjo zalogo razne kuhinjske posode, emajlirane in aluminijaste, priporoča tvrdka z železnino STANKO FLORJANčlč, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 —Id Danes nepreklicno zadnjikrat Tau-ber v kinu Matiei. Samo le danes ob 4.. pod 8. In četrt 10. predvaja Butni kino Matica prekrasni fUan »Na verujem več nobeni ženski«. (Naivno vlogo v tem lepem filmskem deki igra m poje sloviti Richard Ta u bar, ki očara svoje poe&ueadce m divtao-topdm svojim glasom. Kdor leli imeti užitek lepega petja, Ima torej danes zadnjo priliko ogledati si prvi Tairberjev fUm, v katerem poje umetni* Sttri krasne pesmi. Film se predvaja ob znižanih letnaUi cenah. Jutri nov program in sicer Al Jolson s svojim nežnim sinčkom Sonny Boyem v prekrasnem nepozabnem filmu »8inglng Foolc. —lj Kanarček se le zatekel. Dobi se na Cojzovi cesti št 9, I. nadstropje, levo. Pristopajte k »Vodnikovi dražbi" Od milijonov zbežala v varijete Ameriški milijarder Morris je zahteval 200.000 frankov odškodnine, ker ga je osramotila žena, ki se je vrnila v varijete Ker so pravi Parižani v prvi vrsti oni, ki so se rodili drugje, so junaki najbolj pariških dogodkov ravno tujci, med katere spadajo tudi prebivalci MarseUla. Prebivalci južnih krajev Francije veljajo namreč v Parizu za »les gens du midis, za tujce skoro tako, kakor Laponci ali maharadže. To jih pa prav nič ne moti. da bi ne postali pristni Parižani. V Parizu se n:Lče ne čudi, če se pojavi v no-vinah fotografija dveh res pariških ljudi, kapurtalskega maharadže z eno njegovih žen, Age Khana z madame ali pa colonela Nelsona Morrisa s trmasto polovico. In baš tega gospoda si hočemo ogledati. Je polkovnik in povrhu še Američan. Sam vrag vedi, kje se je nabralo v tej anti m ili taris tični državi toliko polkovnikov. Če ni nič drugega, mora biti Američan vsaj coloneL Čuden polkovnik je to, ker ne zna zapovedovati niti svoji ženi, kaj še da bi zapovedoval polku. Sicer pa polka nima, če ga ne postavi iz kupčkov dolarskih bankovcev. Mož je namreč milijarder. Colonel Morris je pariška osebnost, zlasti odkar se je poročil z Jeanno Au-bertovo. Tudi ona je prava pariška osebnost, čeprav je bila rojena v Parizu, kar bi se utegnilo zdeti na prvi pogled paradoksno. V resnici pa ne gre za paradoks, temveč samo za izjemo. Pariz ima bogato zalogo tipov obojega spola, zlasti pa ženskega, rojenih in živečih v njem. In ti individui so na razpolago vsem tujcem, ki se hočejo poparižaniti. Biti Pa-rižan pomeni namreč toliko, kakor biti član prostozidarske lože ali tajne organizacije roža-križ. In Jeanni Aubertovi je bil poverjen kandidat Nelson Morris. V navadnem življenju je nastopala kot va-rijetetna pevka in plesalka, v resnici je bila pa v službi take tajne organizacije. Ko je vodila ameriškega milijarderja po Parizu in mu razkazovala pariške znamenitosti, ni slutila, da se mu začno cediti sline po tečnejši in okusnejši hrani, po sedmem zakramentu. Te lakote ni težko potolažiti. Pri človeku, kakor je Najmanjši kralj Razen Georga V. imajo v Angliji še enega kralja. To pa ni pretendent na prestol, temveč pravi kraljiček, katerega državni uradi kot takega priznavajo. Gre za kralja otoka Lundy. Ta otoček leži v Bristolskem prelivu in meri nekaj nad 8 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev ima ceJih 50. Navzlic temu ali morda baš zato si je ohranil otoček nekakšno neodvisnost. Angleški državni uradi ga puste pri miru. Celo davkov ne zahtevajo od otočanov, kar je menda edinstveni primer na svetu. Lastnik otočka in torej nekakšen kralj je londonski bankir Martin Colle Harman. Kupil ga je pred 15 leti za 5 milijonov Din. Prej je pripadal otoček angleški grofiji Devonshire, toda v zadnjem stoletju so se razmere tako iz-premenile, da so prepustile angleške oblasti lastniku otočka vse vlastelinske pravice. Oblasti so vesele, da jim ni treba nositi stresov za razne naprave na otoku. Sedanji lastnik je izjavil nedavno novinarjem, da se že 150 let nihče ne briga za otok, ker ne daje nobenih dohodkov m je kot predmet obdavčenja brez vsake vrednosti. Dejal je tudi, da bi se lahko nazval kralj Martin I. Nekemu zgodovinarju je naročil, naj napiše zgodovino njegove države. To bo zgodovina »otoka srečnih«. Za mak> »kraljevino srečnih« bi morda ne bil nihče zvedel, da se ni hotel lastnik otoka uveljavljati kot pravi vladar. Dal je natiskati poštne znamke s svojo sliko in celo denar je hotel kovati. Poštne znamke mu je angleška vlada še dovolila, čim je pa zvedela, da namerava izdati tudi svoj denar, ga je opozorila, da tako daleč njegova oblast ne sega. Mož je moral celo pred sodfišče, ki je izjavilo, da se lastnik otočka lahko imenuje kralj, da pa mora plačati 6000 Din globe, ker je koval denair. Kralj Martin I. torej ne bo smel več kovati denarja. Brez denarja pa ni kralja. Svojo smrt je napovedal Čudne smrti je umrl v petek popoldne v Novem Sadu bivši dolgoletni strojnik parobrodne družbe Palanka - Ilok, 611etni Josip Trank. Mož je bil šele pred letom dni vpokojen in je stanoval v Peter Zrinjskega ulici. Bil je vse življenje veselega značaja, zadnje čase pa je postajal melanholičen. Če ga je kdo vprašal, kaj mu je, je odgovoril, da čuti, da se mu bliža konec. Zatrjeval je, da bo živel samo še nekaj dni. Prijatelji in znanci so mu hoteli dopovdati, da se mu samo zdi, toda mož si te čudne misli ni dal izbiti iz glave. Za 1. avgust je odpovedal stanovanje in začel prodajati pohištvo, vse drugo je pa razdelil med siromake tako, da je bilo njegovo stanovanje že skoro prazno. Pretekli teden je prodal zadnje pohištvo, potem pa je odšel v pogrebni zavod, kjer se je domenil glede pogreba. Prav zadovoljen se Je vrnil domov. Ko je prišel domov, se ga je zopet lotila melanholija m sklenil je končati si življenje. Ko je stopila njegova sobarica v colonel in milijarder iz Illinois, je pa celo čudno, da ima sploh čas zahrepeneti po taki jedi. Toda možu so se sline po-cedile in kmalu so se mu nehale cediti. Vse je šlo gladko in colonel Morris je bil srečen. Moral pa bi bil stvar dobro premisliti, da bi se mu ne bilo treba ke-sati. Toda kako more priti milijarderju in colonelu iz Illinois na misel, da imajo ženske poleg razkošja, bogastva in ljubezni še druge muhe. Madame Morrisovi se je v zakonu kmalu zahotelo zopet peti, plesati in kazati svoje čare. Mož je bil ogorčen, ko mu je povedala, da sliši glasove ,ki jo kličejo tudi skozi razkošno oklopno blagajno, v kateri stanuje, da čuti dolžnost slediti tem glasovom in da jim bo tudi sledila. Navzlic vsem protestom in grožnjam ogorčenega moža je šla. Ime Jeanne Aubertove se je zopet pojavilo na plakatih, Parižani so zopet občudovali na odru njene nožice in njen glas. Toda ameriški milijarderji imajo o takih dolžnostih svoje nazore. To, kar je smatrala madame Morrisova skoro za sveto dolžnost, je smatral njen mož za provokativno smešenje sebe in svojega imena. Kot pristen Američan je takoj izračunal, koliko je vredna sramota, ki mu jo je nakopala žena. Naračunal je 200.000 frankov, katere je hotel iztirjati od lastnika varijeteja, v katerem je njegova žena nastopala. Lastnik pa ni hotel o tem ničesar slišati. Užaljenemu Američanu ni preostajalo drugega nego izročiti zadevo sodišču, sicer francoskemu, kajti doma bi ne bil ničesar opravil, ker daje zakon v Illinois zakonskim ženam na prosto, da si lahko služijo vsakdanji kruh navzlic moževim protestom, če ga služijo pošteno. Francoska sodišča so pa v primeri z ameriškimi tako zaostala, da zahtevajo od zakonske žene, da se mora pokoriti možu. V polni meri Morrisu sicer niso priznali odškodnine za sramotenje, 50.000 frankov so mu pa pariški sodniki vendarle prisodili. sobo, ga je baš zalotila, ko se je hotel obesiti. V zadnjem hipu mu je samomor preprečila. Mož je odšel z doma in se je zvečer v veseli družbi imenitno zabaval. V petek pa ni hotel vstati, Češ da se ne počuti dobro; zahteval je, naj pokličejo zdravnika. Zdravnik je ugotovil, da ie mož zbolel. Popoldne je zdravnik zopet prišel, bolnikovo stanje pa se je stalno slabšalo in umrl je v zdravnikovih rokah. Mož je torej res slutil svojo smrt in jo skoro točno napovedal. Trunk ni imel nobenih sorodnikov in tudi zapustil ni ničesar. Pohištvo in imetje je itak razprodal, denarja pa ie zapustil samo en dinar, katerega so našli v njegovem žepu s potrdilom o plačanem pogrebu. _ Motokolesarski klub Ilirija, člani mo-to-odseka se vljudno opozarjajo, da se prijave k medklubski motorni in avtomobilski dirki Koroškega Automob. kluba na Korensko sedlo 10. avgusta t. I. zaključijo jutri dne 31. t. m. ob 12. Istotako se opozarjajo oni člani, ki nameravajo prirediti izlet k dirki, da se bodo tudi jutri zaključile in odposlale liste udeležnikov, v svrho dosege carinskega prehoda. Na poznejše prijave se nikakor ne bo moglo ozirati. Jutri 31. t. m. zvečer ob 20. sestanek kolesarjev in motociklistov v restavraciji >Ku-šar« pri »Dolgem mostu«. Odhod iz Zvezde ob 20.45. — Predsednik. — Pred tekmami za juniorsko državno plavalno prvenstvo. Tekme za juniorsko plavalno državno prvenstvo se bodo vršile v dneh 8-, 9. in 10. avgusta v kopališču SK Ilirije. Prijavili so se že vsi trije morski klubi, Jadran' iz Splita, Viktorija s Sušaka in Jug iz Dubrovnika. Jadran posije na tekmovanje 25 juniorjerv In 18 juniork, Viktorija 18 juniorjev in 11 juniork, dočim mošitva Jug še ni prijavil. Na startu bodo torej poleg domačih klubov Ilirije in Primorja tudi rad trije morski ter dva karlovška in en beograjski klub. Zanimanje za te prireditve je že sedaj veliko. — Športni list. Zadnja številka >Sport-nega lista«, edinega slovenskega športnega glasila, prinaša zanimivo in aktualno gradivo, zlasti obširno poroča o plavalnih tekmah za podsavezno prvenstvo, ki so se vreri-le te dni v kopališču SK Ilirije. Poleg drugega zanimivega gradiva prinaša nekaj prav posrečenih posnetkov In fotografij s plavalnih tekem. »Športni list« je sedaj že glasilo treh športnih organizacij. Vsem športnikom priporočamo, da se nanj naroče. Petek, 1. avgusta 12.30: Plošče; 13: časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 19: Plošče; 19.30: Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova; 20: Pevski večer g. Mirka Jelačina, opernega pevca; 20.45: Ohcetna godba Magistrov; 21.15: šlager je poje g. Mirko Premelč; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 2. avgusta 12.30: Plošče; 13: časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 19: Plošče; 19.30: Športna ura, Marjan DobovSek; 20.15: Jugoslovanski večer: Prenos Iz Beograda; 21.05: Prenos Iz Zagreba; 21.55: Prenos z Bleda; 23; Napoved programa za "slednji dan, »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. julija 1930 Stev. 171 Avgastas Mufr: 60 Krog zločinov Roman Molly se je pa zdelo, da je njegova hladnokrvnost prisiljena, ker se je večkrat ozrl in pogledal skozi okence avtomobila. — Dobro mišljenega svarila si ne znate vzeti k srcu, — je menil. — Ne vem, kaj mislite s tem, — je dejala Molly. — Kaj vam nisem dal oni dan dobrega sveta? Molly se je spomnila. Ko jo je reši) ta neznanec iz neprijetnega položaja v stanovanju Julije Farrove, jo je presenetil z nepričakovanim vprašanjem: Ali sprejmete od mene svarilo? Ce ga, ostanite nekaj tednov doma. Zunaj je nevarno. — Kakšno nevarnost bi mogel imeti v mislih? To jo je najbolj zanimalo in zato se ni mogla premagati, da bi ga ne vprašala. — Morali se boste še učiti. Dajte si svetovati. Ne bodite nespametni. Sedite mirno in molčite. 1 o je najboljši svet, kar ste jih kdaj slišali. Ce se ne počutite dobro tam, kjer ste, sploh ne veste, kaj je sreča. Enkrat ali dvakrat je Mollv med vožnjo še spregovorila, toda neznanec je z eno besedo odbil njena vprašanja. Naslonila se je torej nazaj in opazovala brzojavne droge. Glava je ni več bolela, zaspana ni bila, vendar je pa imela občutek, da so pod vplivom bele tekočine, katero ji je bil prinesel profesor Caspian, vse njene moči otrpnile. Avtomobil je krenil ta čas z glavne ceste in drvel nekaj časa po ozki okrajni cesti. Kmalu je Molly opazila, da je na obeh straneh gozd. Visoko drevje je poveŠalo košate veje nad cesto tako, da se je zdelo, kakor da se vozijo skozi predor. Potem se je prikazal na levi strani visok zid in avtomobil je zmanjšal hitrost. Pred lesenimi vrati se je nstavil. Šofer je takoj ugasnil luči, a neznanec je skočil iz aviomobila in izsinil. — Vašo prtljago vzamem jaz, gospodična, — je dejal šofer in pogledal v avtomobil. — izvolite izstopiti. Da bi mogel odpreti velika vrata pod nekakšnim obokom, je postavil šofer en kovčeg na tla, potem je t>a nadaljeval svojo pot. Bila je taka tema, da je Mollv komaj videla njegovo temno postavo nekaj korakov pred seboj. Če je pa pogledala daleč naprej, je vendarle razločevala na svetlejšem ozadju obrise hiše z visoko streho. F:no okno je bilo še razsvetljeno. Pri glavnih vratih je potegnil šofer za zarjavelo verižico in zvonec nad njima je melanholično zapel. »Lahko mirno spite« V naslednjem trenutku so se vrata odprla. Zdelo se je, da so ju pričakovali. In Molly je takoj pomislila, da je profesor Caspian najbrž telefoniral iz Londona v to samoto, da opozori domačine na njen prihod. — Kar naprej. — je dejal hropeč glas. V veži na mizi sta goreli dve luči in MoIly je zagledala starega moža s kratko, zanemarjeno brado in velikimi, upadlimi očmi. — Vi ste tista mlada dama iz Londona? Ah, da — ah, da, — je mrmral. — Iz Londona. Kar izvolite. Bil je nekam nervozno prijazen in koščena roka, s katero si je večkrat pogladil brado, se mu je tresla. Šofer se je vrnil k vratom po drugi kovčeg, postavil ga je v vežo, voščil obema lahko noč in izginil v temo. Mož z brazgotino se ni več prikazal. Starec je zaklenil vezna vrata in vzel sveči z mize. — Vaša soba — ali hočete oditi v svojo sobo? — Mučil ga je hud kašelj, ki se je strahotno razlegal po prazni hiši. — Kmetica, ki mi streže, ne stanuje tu. Odvedem vas torej sam v vašo sobo. Njegova upognjena senca na zidu je imela groteskne, strahotne oblike, ko je spremljal Molly po širokem hrastovem stopnišču. Molly je videla, da je hiša starinska z visokim hrastovim tramov-jem in ozkimi okni, polna neslutenih kotičkov. Starec je govoril sam s seboj, ko je stopical po hodniku. Kar se je ustavil. Izročil je Molly prižgano svečo in ji pokazal z roko na vrata. — Vaša soba, mlada dama. Lahko noč — lahko noč. Odhajal je, ko mu je Molly omenila, da je njena prtljaga še v veži. Osuplo jo je pogledal, potem se je pa na ves glas zasmejal. — V čas i kaj pozabim — mi boste morali že oprostiti. Ta čas, ko se je odmajal po njeno prtljago, je MoIly ogledovala hišo. Sodeč po starčevih besedah sta bila sama v hiši. Ni vedela. da-Ii ga je dobro slišala, kajti po glavi so ji rojile čudne misli in v ušesih ji je šumelo. Sama — je bila res sama? — se je vpraševala Imela je zopet čuden občutek, da jo nevidne oči neprestano opazujejo. Starec je prinesel njeno prtljago in jo postavil v kot velike, nekam mračne sobe. Opazila je, da je peč dobro zakurjena in zahvalila se je starcu, da tako skrbi za njo. Ta čas so se starcu nenadoma zaiskrile oči. — Hočete videti moje otroke? — je vprašal ves navdušen. Odkimala je z glavo. — Jutri — je začela, toda starec ji je namignil, naj mu sledi. Odvedel jo je po ozkih stopnicah v podstrešje. Radovednost jo je gnala za njim. Mislila je tudi, da mu napravi s tem veselje, in ni se motila. Sveča, katero je držal visoko nad glavo, je slabo razsvetljevala podstrešje s tramovjem namesto stropa. — Noč je in moji otroci so zunaj, — je dejal starec svečano. — Toda vam na ljubo jih pokličem. Postavil je svečo na tla in stopil k odprtemu oknu. Nastavil si je roko na usta in zažvižgal tako. da si je Molly brž zatisnila ušesa. Ozrl se je na njo in zmajal z glavo. — Moji otroci! Glejte — že prihajajo! — je vzkliknil. Molly je slišala prhutanje kril. Stopila je korak nazaj, ko je priletela skozi okno velika sova in sedla starcu na ramo. Priletela je še druga, za njo tretja in četrta, odkler jih ni bilo okrog starca šest. Nekatere so sedle na njegove rame, druge pa kar na okno. Potem je prijazno zamahnil z roko m kakor na povelje so odletele nazaj v gozd. — Precepe tu v temi ves dan, — je dejal starec in pokazal na tramovje. — To so moji prijatelji, te nočne ptice — in priznati moram, da so zelo pametni. Ce so v gozdu ljudje, mi moji prijatelji sporoče — vedno mi sporoče. Nocoj ni ljudi v gozdu, lahko torej mirno spite, gospodična. Vzel je z drhtečo roko svečo in se vrnil v pritličje. Ko se je Mollv vrnila v svojo sobo, je bila že tako zaspana, da se je komaj še slekla. In v hipu, ko se je njena glavica dotaknila vzglavja, je trdno zaspala. * Starec je odšel v vežo in pregledal vse kotičke. Potem je pa odšel v svojo spalnico. Potresna katastrofa v Italiji pred 18§1 leti Kako opisuje strahovito razdejanje v južni Italiji 1. 79 po Kristusu konzul Plmhis ml. Drugo pismo Gaius Plinius Ceacdldus Sekundus pošilja svojemu Taci tu pozdrav. Praviš, da je vzbudilo to, kar sem napisal o smrti svojega strica v tebi željo zvedeti tudi to, kar sem preživel jaz. Pred dnevi je že bil potres, toda za nas ne strašen, kajti to je v Campanili pogost pojav. Gibanje je pa naraslo tako, da se predmeti niso same majali, temveč skoro obračali. Ob 6. zjutraj še ni bilo svetlo. Ker so bile sosedne hiše že v temeljih omajane, je bila velika nevarnost, da se podro. In odšla sva (mati in jaz) na prosto in zapustila m^sto. Prestrašena množica, ki vedno dela to, kar vidi delati druge in ki smatra početje drugega iz strahu vedno za pameten ukrep ter daje ideji drugega prednost pred lastnim prevdarkom, je nima v gručah sledila tik za petami in aaiu potiskala naprej. Ko sva zapustila ulice, sva videla mnogo čudnih in groznih prizorov. Vozove, katere sva poslala naprej, da bi naju na polju čakali, niso stali tam, temveč jih je premetavalo na vse strani in nič ni pomagalo podložiti spredaj m zadaj kamene. Morje je bilo tako, kakor da hoče požreti samo sebe in kakor da se peni pred bobnenjem zemlje. Obala je bila večja in širša kakor navadno in pokrita z morskimi živalmi, ki so obtičale na pesku. Na drugi strani so se utrgali oblaki in sipali ogenj in strele. Nisva hotela oditi, dokler ne zveva točno, kaj je s stricem. Toda drugi so zbežali. Takoj se je spustil na zemljo črn oblak, ki ;e pokril tudi morje. Caprese (Capri) in Mi-senum sta izginila izpred oči. Tedaj me je začela mati prositi in mi velevati, naj zbežim, kar me neso noge, da mi moje mlade moči rešijo življenje. Ona da je že stara in bolehna in da rada umre, samo da ne bo kriva moje smrti. Odgovoril sem ji, da se rešim, toda samo z njo. Prijel sem jo pod roko in jo tako prisilil, da je pospešila korake. Mati mi je sledila nerada in glasno si je očitala, da me zadržuje. Znova je začel padati pepel, samo da je bil že prah. Ozrl sem se. Za nama se je podil črn oblak dima. Kreniva s ceste, sem dejal materi, da naju ne pohodijo ljudje, če bi padla. Komaj sva sedla kraj ceste, je nastala noč. Toda ne noč, čeprav je bila dolga in temna. Bila je bolj tema, kakršna nastane, če ugasneš v zaprti sobi luč. Slišalo se je samo tarnanje žensk, krik in plač otrok in glasno klicanje moških. Glasovi so klicali po roditeljih, ženah, možeh in otrocih. Nekateri so se spoznavali po glasu in na ves glas so tarnali nad svojo aH svojih znancev usodo. Drugi kličejo smrt, da bi jih rešila groze. Mnogi dvigajo roke k bogovom, večina kriči, da ni več bogov, da je to že zadnja in sodnja noč sveta. Ne manjka pa mdi ljudi, ki grozo pospešujejo z izmišljenimi, alarmantnimi vestmi. Nekateri kriče, da so bili v Misenu, ki se je porušil, drugi pravijo, da je zgorel. Oboje je bilo napačno, toda oboji glasniki so govorili verujočim. Kmalu se je začelo svitati, pa nisva imela vtisa, da bi se res danilo, temveč da gori. Od časa do časa je Lilo treba vstati in stresati raz sebe pepel, da naju ne zasuje. SJeclniič je začela tema izginjati in razblinila se je kakor dim ali megla. In naenkrat je nastal resničen, pravi dan in solnce je posijalo, toda žolto, kakor ob mrku. Očesu, ki se je odvadilo svetlobe, se zdi vse izpremenjeno in vse j° potreseno s pepelom, kakor s snegom. Vračava se v Miseno. Noč prebijeva med nadami in bojaznijo. Preyiaduje - 3-jazen. Kajti zemlja se še vedno trese in mnogi blazneži razburjajo ljudi s pretiranimi vestmi in napovedovanjem lastnega in tujega pogina. Če boš čital to poročilo, Tacite, ne da bi imel namen uvrstiti ga med svoja zgodovinska dela, izvoli pripisati svcrji lastni, meni izraženi želji, da je bilo pisano, kar ni niti vredno pisma. Vale. Evropski prijatelji Gorkega 1. 190$ V londonski reviji »The Slavonic Review« razpravlja ameriški profesor A. Kaun o udeležbi Maksima Gorkega na neuspešni ruski revoluciji leta 1905 kot posledici poraza Rusije v vojni z Japonsko. Izjalovljena revolucija je dosegla višek 22. januarja s tako zvano »rdečo nedeljo«. Gorki je takrat formuliral revolucionarni manifest. Toda že čez dva dni so revolucionarnega pesnika v Rigi aretirali in zaprM v zloglasno petropavlovsko trdnjavo. Proti veleizda-jalcu in hujskaču je bila sestavljena obtožnica in Gorkega so v preiskovalnem zaporu zaslišali. Ne le ruska protivladna javnost, temveč tudi zapadna svobodomiselna inteligenca se je zavzemala za Gorkega in zahtevala, naj ga izpuste. V Franciji je stopil na čelo tega pokreta Anatol France, ki ie v ognjevitem govoru izjavil, da Gorki ne pripade samo Rusiji, temveč vsemu svetu. Iz Pariza je izšla adresa simpatij za Gorkega in revolucijo, katero so podpisali ga. Curie, Podn-care, Anatol France, bratje Margucrrite, O. Mrrbeau, Monet, Charpentier, Bru-netiere in Briand. Obenem je bilo ustanovljeno v Parizu društvo »Les amis du peuple russe et des peuples anne-xes« pod vodstvom Clemenceaua, Sei-gnobosa in Painlevea. Tudi to društvo je javno protestiralo proti aretaciji Gorkega. V Berlinu so tudi mnogi odlični možje nastopili proti preganjanju Gorkega, Med njiimi sta bila tudi Korolenko in Šaljapin. Društvo prijateljev Goetheja je izdalo manifest, objavljen v »Berli-ner Tageblattu« in predložen notranjemu ministru. Manifest, v katerem je bila izražena zahteva, naj Gorkega takoj izpuste, je podpisalo 169 odličnih pisateljev, učenjakov, novinarjev, igralcev, državnikov in trgovcev na čelu s Haeck-lom, Hauptmannom in Sudermannom. Samo Harden je obsojal in smešil v »Zukunft« to akcijo. Na Holandskem se je zavzel za Gorkega list »Payset Peuple«, v Italiji pa skupina Članov parlamenta, ki so se obrnili neposredno na vlado, naj vpliva na ruske vladne organe. V Pragi se je vršil 30. januarja shod naprednih Cehov, ki so poslali v Rusijo pozdrave in izraze simpatije ruski inteligenci in delavcem, borečim se za svobodo Rusije. Manifest, ki se je zaključil s klici slave Gorkemu in sramote carizmu, je podpisal profesor T. G. Masaryk. Suženjstvo mravelj Da hodijo mravlje krast jajčeca in ličinke drugih mravelj ir* da si na ta način vzgajajo neke vrste sfužinčad ali sužnje, je več ali manj znarro tudi ljudem, ki se ne zanimajo za naravoslovje. Te ekspedicije, taktiko mravelj, čudovite fiziološke in psihološke probleme in de-generiranost, kateri so podvržene zasuž-I njene mravlje ,so naravoslovci že pogosto opazovali. Nekateri filozofi sklepajo iz tega, da je vojna posledica instinkta, katerega celo ljudje ne morejo prema-, gati, kaj šele živali. Suženjstvo pri mravljah nas nedvomno spominja temeljito premišljene in vedno popolnejše ustanove. Najsurovejso obliko suženjstva najdemo pri oplojenih samicah, ki navale na tuje mravljišče, kjer se pola-i ste ličink in jajčec in pomore vse, kar I se jim upre. Ko se ugrabljeni zarod izleže, strežejo delavke-sužnje roparicam tako, kakor bi bile njihove lastne matere • in skrbe za njihova jajčeca, kakor da imajo opraviti z lastnim zarodom. Sicer so pa mravlje kolonije, ki se rade uklonijo tuji pravici, če izgube svojo. Ta oblika suženjstva spominja torej bolj na prostovoljno družabno življenje in neke vrste delitev dela. Pri mravljah na naletimo tudi na vsiljeno suženjstvo. Iz nekaterih mravljišč se dvignejo dvakrat ali trikrat na leto v zrak kolone, ki začno ogledovati okolico. Prva kolona, ki opazi primerno mravljišče, obvesti o tem druge kolone in tako nastane obleganje. Presenečeni obleganci se navadno i le slabo upirajo. Napadalci navale na oblegano mravljišče in odneso ličinke in i jajčeca. In tedaj nastane v velikem to,, kar smo videli v malem pri kraljici-ropa-rici. Komaj se iz ugrabljenih jajčec izleže nov zarod, prevzame vse delo v mravljišču. Zasužnjene mravlje »doje« I živino (znano je namreč, da imajo mrav- ■ lje v mravljiščih neke posebne vrste mušice, s katerimi ravnajo tako, kakor člo- * vek s kravami ali kozami), krmijo svoje■ mlade tirane in udeležujejo se celo bodočih bojnih pohodov, seveda ne kot bor-« ci, temveč kot nosači. Nekateri naravoslovci, ki so privrženci teorije, da je tudi v naravnih zakonih človeška moralka, trdijo, da morajo mravlje, ki napadajo tuja mravljišča, nositi posledice svojega početja, ker polagoma degenerirajo na stopnjo zasužnjenih mravelj. Ta teorija je pa napačna. Kafboijse, naftrajnefse. najcenejše! 13 Razumi jivo. — Prijatelj, poznaš me že 10 let — hm — ali bi ne hotel posoditi 200 Din? — Ne! — Zakaj pa ne? — Ker te poznam že 10 let. Pred sodiščem. — Čujte, ali je bila tatvina izvrše* na tako, kakor sem jo opisal jaz? — Tako ne, gospod sodnik, priznam pa, da je vaša metoda mnogo boljša od moje. Mag. št. 27806 30. MESTNO NACEJLSTVO razpisuje oddajo a dela za renoviranje Robbovega vodnjaka pred magistratom. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2HL Ponudbe je vložiti do 5. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem gtad-benem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 28. julija 1930. Srečke državne razredne loterije w,«i II. razred so dospele. Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. avgusta, in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo. . Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne ,. ndGovariamo- - Najmanjši o^las Din S-—. Karla Maya 32 večinoma vezanih knjig za Din 600.—Ponudbe pod Atro »Kari May 2113« na uprav d »Slov. Naroda«. Gorazdov učni zavod se je zopet otvoril. Stenografija in strojepisje se poučuje po najnovejši učni metodi. Vpisovanje v petek 1. in soboto 2. avgusta dopoldne od 9. do 12. popoldne od 3. do 5. ure. Ciril-Metodova ulica št. 19, I. (poleg cerkve sv. Jožefa na Poljanah). Pismene prijave do 15. septembra Bled 2, Rodica. 2126 Stanovanje 2—3 sob s kopalnico in priti-klin, iščem. — Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod »Kopalnica 2091«. Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri VELIKA PRODAJA dežnih plaščev, pelerin, plaht za vozove, avtomobile, itd. se vrši radi preselitve po izredno nizkih cenah samo ie do 3. avgusta. Jančigaj, Tavčarjeva 1 (poleg Pigovca). 2094 A. & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Za stavbe vsakovrsten suh tesan ln žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c 38. »SVIJET« ilustrirani tednik, knjige od III. do inkl. IX., to je letniki 1927, 1928 *in 1929 in I. polovica 1930, prodam za 450 Din. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 209? Materijal za zasipanje jam in vrtov v velikih množinah na razpolago pri zgradbi palače Pokojninskega zavoda. Refiektanti naj se zglasijo na stavbišču na Dunajski cesti. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše ln najfinejše MATEK & MIKES, Ljubljana (poteg: hotela. Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, pred tiskan je tako)! UtakuCatutni petph iAodaja uptava ,&Coven*fkeQa flatoda, — OROŽJE — Lovske puške, browning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd. sprejema v popravilo F. K. KAISER. puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. Urejuje Josip Zupančič. — Za > Narodu o tiskarno« Fran Jezeršek. —. Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v L