zn. stevfllra. V Ljubljani, v ietrtek 16. septembra I9Z0. LIH. leto. Uboja vsak dan popoldne, izvzemal nadel!« In praznike. Inserati: Prostor 1 mim X 54 mi m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m!m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m;m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. (Jpravnistvo »Slov. Naroda1* ia „Narodna Tiskarna'1 Snailova ulica št. 5, pritlično. — Telefon it. 304. „Slovenski Narod1 vel ji ▼ Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno...... t u 90 — 3 mesečno. • 45*— • i» • ••»••», 15*— v Ljaollanl in po posti: V inozemstvo: celoletno ...... K 240'— polletno 120-— > mesečno ••»•••„ 60*— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno HfflP po nakaznici. Na samo pismena naročila brez noslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „SIov. Naroda" Snaflova ulica st 5, I« nadstropje« Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane In zadostno irankovane. Rokopisov ne vrata. Posamezna številka velja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. deželne vi (Glej najnovejša poroči/a.) krnim. Jugoslavensko Sokolstvo za Koroško! V kratkem ima pasti na Koroškem odločitev. Naši bratje onkraj Karavank bojujejo te dni najhujši boj z zahrbtnim in predrznim germanskim sovražnikom. Prihajajo poročila, da zbirajo Nemci ogromna denarna sredstva, da uničijo naš živel j v krajih, kjer je tekla nekdaj zibelka našega naroda. Bratje in sestre! V tem trenotku ne smemo stati ob strani. V smislu sklepa glavne skupščine Jugoslovenskega Sokol-skega Saveza je določen 26. september kot »Koroški dana. Jugoslovensko Sokolstvo v vsi državi je dolžno, da ta dan posveti samo naši Koroški. Vsako društvo juora prirediti eno predavanje o Koroški ter na primeren način organizirati pobiranje prispevkov za Narodni svet na Koroškem. Vsak Sokol in Sokolića daruj vsaj 1 krono! Bratje in sestre, to je naša dolžnost — odločitev je vred durmi — pomagajmo našim bratom k popolni zmagi. Zdravo! Starešinstvo Jugoslov. Sok. Saveza. Roman Košir: Diktatura proletarl|a>-&. »Proletarci vseh dežel in narodov, zedinite se!« Včasih je bil ta klic obupen poziv res suženjsko izkoriščanega in brezpravnega delavstva, socijalno zanemarjenih in zanemar-janih revežev gmotno in umstveno najnižje stoječe mase., Proletarec je pomenjalo včasih zaničevance, propalice in bednike. Danes je beseda proletarec najčešće romantično sentimentalna fraza ali predrzna laž. Subjekti povsem buržujske imovito-sti in izobrazbe se štulijo med proletarijat, da bi med njim dosegli vodilne službe, globoka korita, poslanska, direktorska in druga donosna mesta. Faktično delavstvo danes povečini ni več proletarijat, saj je posten delavec kot državljan polnopraven, ima kot delavec celo najrazličnejše udobnosti in prednosti; različni zakoni varujejo njegove interese od rojstva do groba ter njegovo rodbino še po njegovi smrti. Delavec uživa danes zaslužke in svoboščine, za katere ga lahko velika večina bur-žuazije naravnost zavida. Seveda delavec, ki resno dela in svojemu stanu primerno živi! Delavec postopač, pijanec in razgrajač, je seveda še danes proletarec in ostane proletarec, čeprav bi se mahoma do zadnje pike uresničile želje komunistov največjega apetita. Skratka, nekdanja psovka ali vsaj poniževalni priimek je postal nekako bojno geslo, na katerega lo- ve kaline kratke pameti. Dandanes vse nekako koketira s to frazo. Slišiš jo za vsakim voglom, na vsakem shodu, pri vsaki demonstraciji, dasi ni daleč naokoli videti nobenega resničnega proletarca. Vsi godrnjačf so enakopravni državljani z vsemi političnimi in socijalnimi pravicami ter uživa vsakdo izmed njih vsaj po par tisočakov zaslužka ali plače na mesec. Vsak med njimi živi tako, kakor resničen proletarec ne bi mogel, niti znal živeti. Nikdar niso bile krčme tako polne kot danes, ko je vino nečuveno drago in ko proletarci žro in pijo — da uporabimo »Naprejevo« sliko — »kakor lačne krave kralja Faraona«, obenem pa psu jejo bur-žuazijo in sanjarijo o bodočih komunističnih nebesih. Menda je objela človeštvo mednarodna psihoza: vse javka nad svojim uboštvom, hkratu pa vse zahteva in si dovoljuje največje užitke in potrate, vse hoče obenem čim več lenariti ter živeti čim bolj brez truda in skrbi. In ker smo demokratski, se tudi nikakih razlik ne priznava več: sluiga z ljudskošolsko omiko ali dvorni svetnik, doktor aH pometač, dama ali poslednja dekla, vsi hočejo enako dobro in ugledno živeti in enako veljati. Kdo spada k proletariatu? Vsi, ki ničesar nimajo! Prav. — Baraba analfabet, ki zadene v loteriji dobitek, pa se tisti hip izpremeni iz proletarca v buržuja? — Vlačuga, brez sence kakršnekoli kulture, podeduje slučajno strica v Ameriki in postane čez noč buržujka? Še včeraj sta baraba in vlačuga roko v roV;i rohnela na kapitaliste, grozila bur-žuaziji, se bratila s komunisti; danes se vozita v avtu, vse prste pode-mantene, on s cilindrom, ona v svili ter sta mahoma objekt sovraštva In zavisti — bivših tovarišev. No, dolgo ne bosta, ker prav gotovo obvelja rudi zanju: Kakor pridobljeno, tako izgubljeno. Kot gospodarski pojem je torej »proletarijat« vsaj približno umesten, ker združuje v sebi vse elemente najnižje in nižje posestne stopnje; kot socijološki pojem pa je povsem izgrešen. Toda pod besedo »proletarijat« se združuje danes nasilno kategorije ljudi, ki so si notranje, ro duševni in srčni izobrazbi in potrebi tako bistveno različni in nasprotni, da je njih gospodarska sličnost najmanje upoštevanja vredna! Vseučil. docent dr. Herman S\vo-boda (»Osterr. Rundschau«, I, 1920) razlikuje v proletarijatu pozitivno in negativno kategorijo. Pozitivna ljubi ustvarjajoče delo zaradi dela samega, ljubi red, zmernost, stalnost, složnost in vse čednosti, ki so zvezane s smislom za obitelj; negati/na mrzi delo, ga opravlja le prisiljena in le zaradi zaslužka. Brezmejna je v svojem pohlepu in v strasteh ter je sovražnica vsakršnega reda in stabilnosti; prevratna je iz veselja nad razdiranjem in pokončavanjem. Oči-vidno ta dva temeljno nasprotna proletarska tipa prav nič ne spadata skupaj, nasprotujeta si celo kot ogenj in voda, dasi nosita isto ime. Socijalisti sami razločujejo med zdravim in lumparskim proletarijatom. Toda zadnji tvori baš maso, večino ter ga »zdravi« zlorablja le kot brezobzirno, nasilno bojno armado. Seveda je ta masa zdravemu proletarijatu največkrat v sramoto; toda resnica je, da je »zanesljiva« le ta lumparska masa in da morajo voditelji plesati po njeni melodiji, ako se hočejo vzdržati na krmilu. Lum-parski proletarijat je vedno nenast-ten, ima oči večje kot želodec In licitira svoje zahteve vedno višie. Joža Šter: Odlomki iz IHarcIitrenfea. (Konec.) Sredi popoldneva« ko je solnce najbolj pekoče, začne nenadoma vse drveti v kako barako. Tisti, ki se iz-tegujejo in dremljejo leni v senci barak, oni ti perejo ali trgujejo, popuste svoja opravila in hite v barako. Vse kriči: «Buti ga! Suni ga! Ubij ga!« s tako strašnimi glasovi, da se zdi kot bi se klala množica v najdi v-jejšem boju. Trije vlečejo tatu po baraki, vsak pa, ki more v bližino, ga sune s pestjo kamor prileti. Tat mora veliko pretrpeti, ker tudi do okrvavljenega ne poznajo .milosti. Sele ko se vsi utrudijo nad njim, takrat ga izpuste: »No, pomenimo se Se v Jugoslaviji!« Nasproti barak stoje magacini, in v njih se šopiri lepo pečen komis in marmelada. Čez okna so v večjo varnost pribite močne deske, katere je bilo treba odstraniti. Neki fant se je splazil v najbolj nesumljivem času do okna. ob delitvi menaže. Takrat tudi straže vsled hude vročine zatis-nejo očesa. Odbil je desko in se vrgel skozi malo odprtino v skladišče. Tam je ležalo njegovo zravnano ko- pmenje. Zlezel je pod mizo, načel hlebec in ga namazal z marmelado par centimetrov na debelo. S seboj je vzel tudi vrvico, privezal nanjo šest hlebcev in potisnil vse to skozi malo linico. Po noči bi spravil komis na varno. Tako se je pečal že neka] časa s komisom. Zgodilo se je pa, da je prišel mimo oficijal, pogledal je skozi odprtino in se začudil nad onim pod mizo. Tata je odvedla straža v zapor. Ker pa so bile tam cele občine stenic, je razbijal po vratih tako dolgo, da ga ie izpustil štabni narednik. Ker mu ie odgovarjal na vsako vprašanje imenitno, ga je obdaril še s četrtinko hlebca in cigaretami. Tat pa se mu je zasmejil, češ da je za danes in jutri že sit in da poje darilce šele tretjega dne. Včeraj je bila krasna mesečna noč, sprehajali smo se do polnoči. 27. junija 1919. Dež bije na okna in veter meče plahte po strehah. Le za hip preneha to bučno trkanje m začne nato še z večjo silovitostjo. Stiskamo se po barakah in molčimo. Pogovori o našem odhodu in domovini so nam postali mučni. Večno poleganje po slamnicah, prekinjeno samo tedaj, kadar letimo k kavi. menaži ali večerji, nam uspava vse sile. Le ob je- di se lena masa za trenutek ožjvf, a pade takoj v omrtvelost. Fantje menjavajo za cigarete tudi kruh, pri-trgajo si ga od ust, samo, da zadoste svoji strasti, močnejši od lakote. Četrtinko komisa si lahko kupim za osem cigaret ali štiri krone. Brezdelje je strašna muka, na možgane leže kot mora in tišči in tišči. Grozno čutim ta oklep na sebi. Edino branje zopet osredotočuje naše zbegane misli in dobro delo opravljajo kakršnikoli romani in povesti. Kdor je imel knjigo, ie lahko izposojal za kruh in cigarete. Nakupil sem si nekoč reklamk. Potapenka. Tur-genjeva in Gorkega. Vse to smo slastno požirali, še bob kot kruh in me-nažo. Vsak vtis iz novel je bil posto-terjen. V nas pa se začenja oni proces, ki nas polni z zlobnostjo in sovraštvom do vsakogar, odpor do vseh veselih m srečnih, ostalih doma in zdaj se zabavajočih po veselicah, katerih odmeve smo zvedeli po pismih. S temi občutki prihaja sporedno z razkrajanjem telesnih moči in zlobe Še smrtna malodušnost, ki odseva tudi v očeh in na obrazu. Vsemu temu se ne moremo izogniti, nosimo butaro, odložiti je ne moremo kot samo v svobodi. Škodoželjni posta- Odtod nastajajo razkoli med voditelji in med proletarijatom. Simpatije do svetlih proletarskih elementov vedno iznova pokopljejo temni, najniž-i jih instinktov polni elementje. Socijalisti kažejo, žalibog, neko sumljivo slabost baš za temne elemente ter trpe med seboj celo notorične zločince. Ti so jim pač za vsak slučaj slepo udani. Ako naj se reforma človeške družbe uresniči mahoma z ljuto, brezobzirno razredno revolucijonar-no borbo, potem so negativni, temni elementje proletarijata kot podžigalci nesloge, ruŠitelji reda in morale zelo na svojem mestu; če pa naj se doseže socijalno pravično urejenje človeštva in sveta polagoma, evolucijonalno, potom složnega reformnega dela pozitivnih elementov vseh razredov, potem je negativni proletarijat največja ovira razvoja. Gotovo je, da je treba pojem proletarijata nanovo določiti ter ga izčistiti vsega sramotnega in zločinskega. Gotovo pa je tudi, da je proletarijat nesposoben pametno ukrepati in plodovito ustvarjati. V to svrho ne zadoščajo sirova sila. slepa energija, strast, pohlep, maščevalnost; za to je treba duha in srca, ki je produkt dolgega razvoja. Od Grakhov do Manta, Lassala in do poslednjih voditeljev proletarijata so bili vsi vodje člani buržuazije. Proletarijat ni sposoben sam niti svojega položaja razumeti, še manje ga sam zastopati: zato morajo zanj vse opraviti buržuji. pisatelji, časnikarji, doktorji, profesorji, študentje in uradniki: — hlepuhi ali fantasti. Proletarijat je kakor žival, ki potrebuje biča in ostrog, ter bi poginila, če bi je ne krmil človek. Če pa proletarijat ne vidi in ne zna varovati niti lastnih interesov, kakšna bi bila potem šele diktatura proletarijata nad splošnostjo! Bila bi pač le diktatura brezvestnih hlepn-hov in fantastov nad proletarijatom in s pomočjo slepo nasilnega proletarijata nad vsemi drugimi, višjimi in boljšimi razredi. Diktatorji bi bili prav taki, kakršni so bili v vseh časih, proletarijat bi bil njih brezmiselni in brezvoljni pomočnik — zato pa bi bila diktatura proletarijata najstraš- nejša in najglupejša tiranija vseh tU ranij od začetka sveta. Proletarijat ni nič stalnega, ne-! go se neprestano obnavlja In premi-nja. Bivši buržuji večinoma po lastni krivdi ali po nesreči padajo v proletarijat, a bivši proletarci se dvigajo sami ali njih potomci v buržuje. Na svetu pa ni človeka, ki bi hotel osat! proletarec in ki bi ne hrepenel postati buržuj. Najbolj fanatični hujskač proti kapitalizmu goji najbolj besno hrepenenje po bogastvu, razkošju In uživanju. Današnji komunist se izpremeni mahoma v najkrutejšega izkoriščevalca, ako mu daste trgovino, premogovnik ali tovarno. Diktatura proletariata je doživela pravkar na Ruskem strašen fia-sko. Obnesla se ni niti v najzmemej-sem oziru, nego je izzvala nezaslišan polom na vseh poljih javnega življenja. Bestijalna, nekulturna, absolu-tistna in reakcijonarna je, od katerekoli strani jo motriš. Že pred meseci se je zatekel Ljenin za pomoč k de-cimirani inteligenci, ker s proletarijatom ni mogel izhajati. Zaman. Zdaj propada ruska proletarska diktatura tudi na bojnih poljanah, to je na torišču, kjer bi za sirovo silo pesti, noža, topov in pušk lahko pričakovali uspeh. Toda proletarska armada propada prav tako, kakor so propadli proletarski državniki ter, socijalni in kulturni reformatorji. Resnico je povedal Ljenin na kongresu III. internacijonale v Moskvi: »Brez terorja in nasilstva ie diktatura proletarijata nevzdržna!« Posledice te proletarske diktature pa so morije, vseobča beda, univerzalna posirovelost, propad kulture, razpad kapitala ter smrt trgovine in obrti, uničenje morale, poraz in vesoljni potop. Razumljivo je, da so na kongresu II. internacijonale v Ženevi socijalisti sami najstrožje obsodili diktaturo proletarijata ter rusko metodo odločno odklonili. In razumljivo je, da so te dni na kongresu francoskih delavskih zvez v Parizu odklonili program in metodo l.jeni-na in Trockega ter so zahtevali sklicanje IV. fnternacijonale, ki naj določi resno in stvarno, kako zastopati koristi delavstva v skladu s koristmi človečanske splošnosti. jamo in izdajamo se v besedah, kretnjah in dejanjih. Tako kar sikamo besede drug proti drugemu in nikdar ne pomislimo bolest, ki jo povzročamo. Najzlobnejšo besedo izprego-vorimo z lahkoto, ker smo zdaj tega vajeni, da izmečemo ves gnev in srditost, ki se nam nabira na dnu duše ... V slast nam je mučiti druge, ker smo mučeni sami. Opombe izgovarjamo kar mimogrede z naslado škodoželjnosti. »Vsak dan si bolj suh!« »Kmalu boš dožvižgal!« »Vlezi se takoj, ne čakaj Jugoslavije!« Pogledam se v zrcalo in se ustrašim; res Je, obril se nisem dva meseca, oči za pol obraza in strašno svetle . . . Večer se plazi na zemljo kot tat, sence so temne in vodene in se zgrinjajo v barako. Zunaj je mraz in ker je toliko bosjakov in raztrgancev, nekaj tudi brezsrajčnikov, ostanemo v baraki. Povečerjali smo končic krvave klobase, kumarico in zdrobovo juho. Taka večerja je - ■ ' - krat, a želodec kriči, se krči in zavija . . . Zopet sta dva poskušala ubežati. Eden je bil obstreljen, njegov tovariš je zbežal. Obstreljenec vpije od bolečin.. Grozno je! 1. julija, na praznik sv. Petra in Pavla 1919. Devetinštirideseta baraka je prostrana in dolga, kot pač vseh* tistih par sto, vrstečih se druga poleg druge. Danes je praznik češenj! Odmev njegov pa je tako težak, posto-terjena je bolest in leži otopela vsem na obrazih. Oči so zamaknjene bog-vekam. Tedaj mi je rekel nekdo: »Jutrišnjega praznika ne prenesem v taboru. Ali bom že na poti na češko, ali pa v arestu«. Tak sklep napravi iz Človeka višje bitje in verjel sem, da bo že na poti k meji. Ponoči so trije izginili iz barake, a čez eno uro smo slišali streljanje. Streli po noči nas niso več vznemfr-jali. Ker so bili v navadi, se nismo niti zeenili. Zjutraj smo zvedeli, da so prijeli nekaj ubežnikov, jih pretepli in zaprli. Podnevi so kopali luknjo pod barako, ki je bila najbližja prostosti in napravili rov do onkraj ograje. Delo je bilo zelo naporno in zanje so morali uporabljati srečne prilike, reci-cimo ob menaži in večerji. Ponoči so se splazili v luknjo in zlezli po rovu na prosto. A nesreča je hotela, da jc šel ravno takrat stražni častnik pre-gledavat straže in se je spoteknil ob' Naši komunisti so za Ljeninovo metodo; to dokazuje »Rdeči Prapor« z vsako številko. Ali hočejo žeti ruske uspehe? A naš delavec ni ruski, naša armada ni rdeča in naša inteli- genca ni azijska. Diktatura proletarijata v Jugoslaviji je bloden sen. Preženemo ga v složnosti delavci in buržuji! Hfilson in piransko upraSanJe. Znani anteriški novinar Charles Thomson je Izdal te dni v Ne\v Yor-ku interesantno knjigo, ki osvetljuje jadransko vprašanje v stadiju neposredno po polomu avstro - ogrske monarhije pa do Wilsonovega povratka v Ameriko 2°. junija 1919. : Thomsen piše: Polkovnik House je zasebno razkril znamenit incident, ki se mu je pripetil v Versaillesu. Od novembra 1918 naprej, ko je skupno Z Llovd Georgeom, Clemenceaum in ;Grlandom sodeloval pri začrtanju premirnih pogajanj za Avstrijo, si je polkovnik Honse štel v zaslugo, da je rešil Zedinjene države pred nevarnostjo kompromitiranja s tajno pogodbo med Italijo, Anglijo in Francijo. Polkovnik House je pri razmo-trivanju teh pogojev pripomnil, da gre premima Črta za Italijo severno od Alp in da obsega neitalijanska ozendja. Odgovorili so mu, da so to meje londonskega pakta. Polkovnik je na to izjavil, da nima sicer nič pro-"ti temu, če se smatra ta meja kot začasna premima črta, odklonil pa je soglašanje Zedinjenih držav s tajno pogodbo in priznanje, da je v tajni pogodbi začrtana meja definitivna. Ameriški admiral Blank pripoveduje, kako so se Zedinjene države takoj za tem rešile ponovne nevarnost! kompromitiranja z londonskim paktom. Admiral je dobil nalog, da mora odpluti z ameriškim brodovjem v Jadransko morje v svrho sodelovanja pri izvršilu premirja na morju, kt je bila izročena admiralu Thaon De Revalu. Ta je zasedel veči del istrske in dalmatinske obali, kjer so ga Italijani sprejeli z velikim navdušenjem. Ko se je pojavilo vprašanje avstrijske vojne mornarice, je igral ^meriški admiral le vlogo gledalca. ^Avstrijski oficirji so iz strahu pred uporom zapustili ladje, jugoslovansko moštvo pa se je polastilo brodovja. ►Jugosloveni, ki niso hoteli izročiti Lfarodovja Italijanom, so ponudili izroditev admiralu Blanku, ki je pa po posvetovanju s svojimi predstojniki 'odgovoril, da se mora brodovje na podlagi premirja izročiti zaveznim ifn priduženim državam, ne pa samo Zedinjenim državam. Nastal je zelo riapet položaj, iz katerega je bilo razvidno, da so Jugosloveni računali predvsem na ameriško moč. Končno se je vendar le posrečila izročitev avstrijskega brodovja zaveznikom čn zedinjenim državam toda le z obljubo, da bo del tega brodovja tvoril jedro jugoslovenske mornarice. Admiral Thaon De Reval je nato sklical v Rim konferenco ostalih poveljnikov, da se uredi to vprašanje. V pariških pomorskih krogih in na mirovni konferenci je zavladalo veliko vzrfemirjenje vsled negotovosti, če se bo Blank uklonil italijanskim zahtevam. Thomson nadaljuje svoj dnevnik in piše pod datumom 19. decembra 1918: Italijanski kralj je sedaj središče pariške pozornice, predsednik Wilson pa je začasno izgubil svoje mesto popularnega idola. Ko je obiskal krali Wilsona v palači Mu-rati, ga je WiIson tako prisrčno zadržal, da je trajal obisk eno uro. Predsednik je sprejel kraljevo povabilo, naj ga pride obiskat v Rim. 21. decembra piše: Po povratku iz Sorbone je sprejel predsednik Orlan-da in Sonnina. Zdi se, da sta bila zelo nezadovoljna z odločilnimi izjavami predsednika, ki je rekel, da ima no* voporojena Jugoslavija nesporne pravice na vzhodni jadranski obali, predvsem na Reki, katero potrebuje kot izhodišče na morje. Italijani so hoteli na razne načine prepričati VVilsona o svojih pravicah. Ko je bil 3. aprila poklican dr. Trnmbič, je jadransko vprašanje doseglo kritičen položaj. Na Orlandove grožnje, da ne bo podpisal prej miru z Nemčijo, dokler se ne pride do sporazuma v jadranskem vprašanju, je rekel Wi!son, da je brez pomena nadaljevati razgovor, ki je ostal brez uspeha, to tem bolj. ker je njegovo stališče napram italijanskim zahtevam po Reki definitivno. Thomtson pravi, da je bil baron Sonnino neupogljiv v obrambi italijanskih zahtev, dočim je bil Orlando zmeren. Polkovnik House pravi, da je bilo za Italijo pripravljeno gospodarsko in finančno orožje, če bi bilo to potrebno. Gospod Glass v zakladuem oddelku v Washingtonu je zahteval za Italijo 5 milijonov dolarjev posojila. Polkovnik House pravi: Da sem jas predsednik, se gotovo ne bi prenaglil dati ta kredit v tem trenutku. Iz teh podatkov ameriškega novinarja, ki je bil za časa mirovne konference v Parizu v tesni zvezi z ameriško delegacijo, je zopet.enkrat razvidno odločno stališče predsednika Wflsona v jadranskem vprašanju. Le žal, da je Wilson vsled italijanskih intrig že davno v svetovni politiki »vodoraven mož«. v narod, predstavništvu že te dni poobiastilni zakon. Deželna vlada le nam poslala v objavo to-le: Od tukajšnje deželne vlade In od deželne vlade v Zagrebu odposlana dva zastopnika sta se zaradi ureditve uradniškega vprašanja zglasila pri ministrstvu za konstituanto, koder so se deioma ob navzočnosti ministra za konstituanto vršila razna posvetovanja o ureditvi plače in penzije državnega uradništva in o delni izpremembi od ministrstva za konstituanto izdelanega načrta za začasno konstituanto. Predsednik ministrskega sveta je zastopnikom izjavil, da bode ministrski svet o že izredno nujnem vprašanju ureditve plače in penzije državnih uradnikov takoj obravnava!, vendar pa bode treba še izposlovati generalno pooblastilo narodnega predstavništva, da se sme z naredbo ministrskega sveta samega začasno rešiti uradniško vprašanje hi da sme finančna uprava v ta namen potrebne zneske izplačati. Pri ministru za socijalno politiko sta se zastopnika udeležila kon-| ference o načinu, kako bi se takoj I dalo odpomoči bedi državnega urad-| ništva. bodisi da vzame ministrski svet za podlago že izdelano začasno službeno pragmatiko, bodisi da se zadostno r--r~afo draginjske doklade. Vsekakor se mora Izračunati fin. efekt zaželjenee reforme uradn. prejemkov, kar bode v nekaj dneh finančno ministrstvo izvršilo. Na podlagi teh podatkov bode ministrski svet takoj zaprosil narodno predstavništvo za pooblastilo, da se določeni znesek državnih dohodkov vporabi v kritje stroškov te reforme in da ministrski svet izda podrobne zasilne naredbe o ureditvi uradniških prejemkov. V parlamentarnih krogih se Je opažalo veliko zanimanje za takofš-njk> oovoljno rešitev perečega vprašanja. Iz mM kraljevine. — Regentov posest v Bosni. Zagrebški »Jutarnji List« javlja iz Beograda, da se je včerajšnji ministrski svet bavil z namero madžarskih politikov, da pridejo 17. tm. v Beograd. Določeno je da se ta poset odhodi na negotov čas. Razen tega je določeno, da prestolonaslednik regent Aleksander odpotuje v Sarajevo dne 17. tm. Spremljali ga dobo ministri dr. Vesnić, Pri-bičevič, dr. Kukovec, Kovačević in vojni minister general Jankovič. Seji je prisostvoval tudi minister dr. Trumbić. PollflCne pest!. Uradniško vprašanje. Iz Beograda se vsiplje povodenj brzojavk glede rešitve perečega uradniškega vprašanja. Glavno je, da se vlada resno bavi s službeno pragmatiko ter da njeno delo demokratska zajednica energično forsira. Presenetljiva je vest, da naj se sprejme za podlago rešitve pragmatični načrt Milutina Popovića, ki sta ga tako Savez jav. namještenika u Zagrebu, kakor Osrednja zvez. jav. nameščencev in vpokojencev v Ljubljani odklonila. No, dostavlja se, da je Popo-vićev načrt spopolniti. Elaborat uradniškega odseka smatra min. svet za nezrel in nedovršen. Min. za konstituanto dr. Markovič je torej prevzel nalogo pragmatiko znova pregledati ter jo nato vnovič predložiti. Nato šele bo mogoče govoriti o povišanju plač. Za sedaj je min. svet na predlog ministra Draškoviča sklenil, da se zvišajo sedanje draginjske doklade in sicer po krajevnih razmerah. Hkratu se je sklenilo, da bo vlada dala gospodarskim zadrugam ta v. nameščencev in vpokojencev, obratne kredite. Poslej bodo jav. nameščenci in vpokojenci morali biti člani teh zadrug, ker sicer novih draginj, doklad ne bodo deležni. Uveljavijo se baje nove doklade s 1. oktombroni t. I. Posebna min. komisija ima nalogo materijalne sklepe nemudoma izvesti; glede načina in obsega izvedbe se zdaj vrše seje, h katerim so pozvani tudi zastopniki jav. nameščencev. Min. svet si izposluje =s Dr. Trnmbićev ekspoze o zunanji polttiki. »Novosti« poročajo iz Beograda: V parlamentarnih krogih se go-j vori, da bo v aredo imel v parlamentu i minister zunanjih del dr. Trumbić svoj ; ekspoze o pogajanjih z Italijo. Pri toj priliki se bo spominjal najnovejših sklepov glede razdelitve bivšega av-6tro-ogrskega brodovja. Za ta govor zunanjega ministra vlada veliko zanimanje, ker bo to prvi pot, da minister za zunanja dela govori v parlamentu, d — Konec Narodnega predstavništva? >Narodno Djelo« javlja iz Beograda: V tukajšnjih političnih, krogih se splošno meni, da bo narodno predstavništvo v obliki posebnega odloka izročilo vladi popolno oblast. Tako se ima tolmačiti vest o ukazih - zakonih, ki je prodrla v javnost o priliki razpravljanja o proračunu. Narodno predstavništvo bi imelo zaključiti svoje seje, a vlada bi dobila oblast, da do tedaj, ko se sestane konstituanta, naredbenih potom izvršuje sklepe ministrskega sveta. Trdi se, da bo narodno predstavništvo to oblast v najkrajšem času izročilo vladi, zlasti ker se povdarja, da je do volitev in konstituante le še nekaj tednov. d s Minister ver in avstrijski vojaški duhovniki. »Narodna Politika« poroča iz Beograda: V ministrstvu za verstvo je bilo sklenjeno, da se noben duhovnik, ki je služil v avsiro-ogrski vojski, bodisi aktiven ali v rezervi, ne sprejme za duhovnika v sedanji vojski. Od tega principa minister za verstvo ne odstopi v nobenem primeru in je vojnemu ministru že predložil listino duhovnikov, ki bi ee ne sprejeli v to službo. — d. — Nemiri na Hrvatskem in njih pravi vzrok- Zagreb, 10. septembra. Kakor javljajo iz vseh krajev, kjer so se vršili doslej nemiri, vlada sedaj po-polen mir in red. Kmetje preklinjajo Radića in njegovo politiko, ki jih je pritirila tako daleč. Da ni prišlo na pomoč vojaštvo in napravilo red, bilo bi došlo med zavednimi kmeti in dobrovoljci na eni strani in uporniki na drugi strani do krvoprelitja, katerega posledice bi se ne dale preceniti. Vstaja hrvatskih seljakov bi bila lahko postala nevarna, ko bi bila nastopila nenad- - no in bi ne bilo že vse zastraženo. Vse I te nemire so povzročili razni tuji agenti. Med prebivalstvom se je širila vest, da so Madžari že vkorakali v Osjek in da so se morale naše obmejne čete pomakniti daleč nazaj. Preko Drave so se širili letaki v katerih se poživlja ljudstvo na vstajo proti Srbiji. V Madžarski sami se skriva mnogo agentov, ki niso ničesar, nego Hortyievi pristaši in ki v najtesnejši zvezi z Radićevci in zajedničarji skupno nastopajo proti državi. Jasno sliko o teh dogodkih je dala skupščina zajedničarjev v Grubiš-njem polju, kjer se je sklepalo o madžarski propagandi. =- Frankovci za Italijo. Na otoku Korčuli živi nekaj frankovcev, bivših avstrijskih špijonov. V njihovem imenu je izjavil dr. Cviličevič, ko se je mudil na otoku admiral Millo, da žele biti Hrvatje s Korčule združeni s svobodno hrvatsko republiko. V nasprotnem slučaju pa bi bili raje pod Italijo kakor pod Jugoslavijo. — d. = Obupne razmere v sovjetski Rusiji. »Neue Zurieher Ztg.< rjoroča, da se je vrnilo iz Rusije 12 Švicarjev, ki so se svoječasno naselili v Rusiji. Ti pripovedujejo o žalostnih razmerah, ki vladajo pod bol j§eviškim režimom. Lakota in draginja se širi in raste vedno bolj. Za priprost vsakdanji živež je treba plačati nemogoče fantastične cene. Splošno se pa živeža niti. ne dobi. Pred kratkim je sovjetska vlada izdelala zakon, po katerem ne smejo otroci obdržati obleke in obuval umrlih staršev. Ta obleka Je proglašena za državno last. Danes stane v Rusiji par čevljev 40.000 rubljev. študijsko življenje je uničeno. Država >vzgojuje< otroke v masah. Vse to vedo naši komunisti, pa se boje govoriti o tem svojim zape-Ijancem! =c Bnver paša, poveljnik boljševi-šlrih čet Iz Moskve se poroča, da je bil Enver pasa na željo Ljenina in Tro-ckega imenovan za poveljnika boHše-viških čet, ki prodirajo v Indijo. Pod njegovim poveljstvom je vse boljševi-Ško vojaštvo na Kavkazu, v Perziji, Afganistanu in Turkestanu. Enver paša ima svoj glavni stan v Smolensku. Pismo Iz Prage. Praga, 8. sept. 1920. . Jugosloveni in Romuni in o vseh" ev-V seji stalnega odbora narodnega I ropskih odnosa j ih. Povod za dogovor shromaždenja je 2. tm. minister dr. Be- I z Jugoslavijo in Romunsko je dala ne-neš podal svoj ekspose o dogovoru z varnost, ki je grozila Čehoslovaški s enega v trenotku, ko se je plazil po tleh že zunaj ograje. Častnik se je prekopicnil in nato vzrohnel. Ko pa je zasledil celo rov, je začela starža streljati vanj in Iz njega sta prilezla še naša fanta. Tem trem so obljubili dote arest in post. S Včeraj se je zopet zbudil ves tabor iz mrtvičnosti, da je zašumelo po barakah. Nekdo je očital naredniku, izvoljenemu za menažno komisijo, nepoštenost? Vsaka goljufija ali pogrešelč se mora pri nas temeljito dokazati. Ujetnik je pripovedoval, da ga je videl, ko je Izmikal moštvu komis in prepeče-nec Če kdo raztrobl po taboru tako novico, se razburijo vsi vodi do skrajnosti. Vsi grehi vse domneve, in sumnje', vse kar se je videlo in slišalo, pride ob tej priliki na dan. Hipoma se odpro zatvornice govoricam in iz tišine nastane bučanje. Nekateri stoje ves dan ob kuhinji, motre vsak kuharjev gib in iščejo, kje bi zapazili kako nerednost. da bi jo razkričali med nas. Na teh obrazih je vedno čitati čr^e zavistne škodoželjnosti Naj ga prepode stokrat, vedno se prikrade znova do mesta. Zvečer pa, ko se snidejo vsi skupaj, pripovedujejo, kako se dobro godi kuharjem, da si pečejo in crejo na naše stroške. Razburjenje narašča, vre, dasi včasih brez povoda. Široko taborišče se razteza sredi šumečih njiv, nad njimi poje škrjanček že na vse zgodaj, da čujemo včasih njegovo drobenje. Na polju žanjejo; skozi žice opazujemo, kako se sklanjajo žanjice v rumenem žitu in rdeče rute se bleŠče. Ležimo ob ograji in se pomenkujemo. Tako toplo in bolestno se glasi v duši — nekaj, — krik vjetega in ranjenega ptiča. Skozi dvojno ograjo se oziramo daleč preko polj čez rumena žita do obronkov gozda in še dalje, a pri duši nam je. da bi izkoprneli. ., Sanje ponoči so težke. Ko se prebudim, stopi vsa grozna sedanjost pred očL Oglasi se neznosen glad. Vse misli merijo samo na delitev kruha ob devetih in naše besede imajo samo to smer. Solncc greje jutranje prijetno in po strehah je Se mokro od nočnega dežja. Ob osmih se vrši pregled vse#a tabora. Osemnajst vodov stoji drug za drugim, po redu in nestrpno cepeta z nogami. Po pregledu prejmemo komis in marmelado; navadno gre ponj povelj lik voda in dva moža. NepotrpežIiiv>st narašča, čakanje razburja živce in če se dogodi, da moramo čakati na kruh dve uri, takrat begamo nemirno od ograje do ograje. Končno zbežimo v barako in zastrmfimo v strop. V tem čakanju obnemoremo, čutimo tresenje po vsem telesu In da damo smer drugim mislim, se končno zatečemo v umivalnike. Vse upanje in veselje dneva je nakopičeno v dopoldanskem času: pričakovanje kruha in kosila in prihod »moža s slamnikom«. S počasnim korakom prihaja z lističem y rokah k vhodu v tabor, navadno po raportu moštva, in pokliče tovariše, ki imajo pošto, denar al! pakete. Takrat se zbiramo ob osraji in vse upanje je neusmiljeno poraženo, če ne pokliče naših imen. Za hrbtom nam stoji straža hi Išče, kje bi uzrla kako nerodnost. Nenadoma se je pojavila nova obrt. Ker j« ostalo od nahrbtnikov in tomister mnogo Jermenov, so začeli Izdelovati iz njih vrvce za čevlje In jih prodajati stražam. Kupčija se je dobro* obnesla in posledica Je bila, da se Je obrt razpasla po vseh barakah. Vsaka beseda, ki Jo je izrekel oficijal aH kdo drugI Iz taborskega poveljstva, le bila za nas tehtna m važna. Vedno smo zahtevali da nas kdo tolaži čeprav tolažilom nismo verjeli. Resnica je bila vsake- mu neljuba in mučna. Željni smo bili I novic iz sveta, iz svobodnega onkraj žic. — Če je kdo videl ptička, ! je to pripovedoval z ganotjem in tiho žalostjo. A cigarete so bile naš vISJi cilj. Vsak dan so nam priporočali, da naj pri delitvi komisa poizvedujemo, kaj je s cigaretami. Oficijal je na naša vprašanja različno odgovarjal in ko Je nekoč povedal dan. ko bo delil tobak in cigarete, je bilo naše zadovoljstvo na višku. Na pepellšču ob kuhinji kamor so metali, kuharji pepel, je vse oživelo. Umazani m razcapani fantje so začel! z Izdelovanjem ustnikov. Vrtali so. vžlgali, rezali les in kmalu so ml pokazali prav lepo in okusno Izrezljane ustnike. Ko so se fantje navadil! dela, so Izrezljava!! prav umetna dela. Izdelovanje igračk in ustnikov se Je bohotno razcvetelo. Zvečer so razkazovali svoje umotvore m videli smo tamburice, vozičke, šahe In vse karkoli se le dalo napraviti z nožlč-kom. Nekdo je sprejemal v popravilo nože in Jih okova! s koščenimi stranicami. Od tedaj smo tudi začeli Igrati šah. Razen obrtnikov pa so se sukali okoli ognja tudi drugI bosonogi in za-črneli tovariši Sklonjeni so čepeli strani Madžarske. Dogovor z Jugoslavijo je popolnoma javen in se bo objavil v najkrajšem času. Pogajanja so se vršila že nekaj mesecev, samo s Romunsko je treba še nekaj dopolnil, kar se bo izvršilo, ko dospe romunski poslanik v Prago. V principu pa je tudi dogovor z Romunsko že dosežen, zlasti glede nase skupne obrambe v slučaju ogrožanja češkoslovaških pokrajin. Glede razmerja med malo antanto in veliko antanto je konstatirati, da se giblje povsem v okviru podpisanih dogovorov ter je mala antanta prvi korak do konzoli diran j a srednjeevropskih odnosa je v, ki onemogoča zlasti podonavsko konfederacijo in obnovitev bivše monarhije. Napram Avstriji p* hoče mala antanta nastopati prijateljsko. Napram Rusiji bo čeho&iova&ka zunanja politika zavzemala stališče, da počaka razvoj dogodkov in razjasnitev situacije, ta čas pa bo nevtralna. Vendar je treba z Rusijo stopiti čim prej v gospodarske stike. Napram Poljski bodo odnošaji prijateljski, ne da bi to tangiralo kakorkoli razmerja med Poljsko in Rusijo. Dasiravno ekspoze v obče zadovoljuje, treba pred vsem doma resiti razna važna vprašanja, katerih pa se dr. Beneš ni dotaknil, najbrže ker ni hotel razkriti negotovosti nadaljnjega obstoja koalicije, zlasti ker je prišlo do ostrega spora med desničarskimi in levičarskimi socijalnimi demokrati. Dr. Beneš upa najbrže, da bo prišlo med obema frakcijama do kompromisa. Žrtev naj bi bil ministrski predsednik Tusar, ki ga naj nadomesti H a m p e 1, minister H a b r m a n ali, morda tudi predsednik zbornice T o m a š e k. Proti koaliciji pa so tudi nekateri socijald 0)ivši narodni socijalci), ki odkrito razglašajo, da ne vstopijo v nobeno koalicijo, v kateri bi bila zastopana katerakoli nemška stranka. Danes pa vidimo, da se vrše pogajanja z nemškimi socijalnimi demokrati zaradi njih vstopa v koalicijo. V agrarni stranki je opažati silen odpor proti ministru 5 veh 11, ki ga zlasti napadata Praše k in Ud r ž a 1, zahtevajoč, da se razbije rdeče - zeleno združenje. Minister S t a n e k sam označuje v članku »Venkova« razmere v sedanji koaliciji za nevzdržne ter predlaga ustanovitev meščanskega in socialističnega bloka, tako da bi se oba sloja med seboj izpopolnjevala. Agrarna stranka je hotela pridobiti moč s pomočjo slovaške narodne in kmetiške stranke, proti čemur pa je nastopila opozicija ter dosegla uspeh, da se je izdal komunike, glasom katerga je stranka v vsakem ožini, tudi v parlamentarnem, samostojna in ni stanovska, pač pa se smatra za zastopnico interesov vseh panog naroda, torej za vsenarodno stranko. Na severnem Češkem se močno razširja komunistično gibanje in agitacija razdira jočih socij al i stičnih stroj. Tamošnji Nemci so temu. sami krivi,, ker so pri nedavnih stavkah podpirali »narodni boljševizem«. —■ Danes pa nemške meščanske stranke kličejo na shodih proti terorju in nasilju komunistov. Glavno mesto Praga se trudi po svojem starosti dr. Baxi za odpravo stare krivice, storjene mestu s konfiskacijo pristav leta 1547, ko je Ferdinand I. s protizakonito razsodbo Pragi in 22 Češkim mestom odvzel razna posestva. Mesto zahteva vrnitev teh posestev in odškodnino od rodbine Habsburške - Lotarinške. Jutri 9. t. m., se konča XIII. sve* tovni kongres »Svobodne m i s 1 i« v Pragi, ki se je vršil ob veliki udeležbi iz inozemstva. Jugoslovane je zastopal dr. Konstantino-vič, ki je bil zelo laskavo pozdravljen. Govoril je o globokem pomenu »Svobodne misli«, zlasti za Slovanstvo. Posetniki kongresa so obiskali tudi spomenik M- Jana Husa ter položiU tam venec, dočim so spregovorili poslanec dr. Bartoška, Ribeane i« Bruslja in francoski delegat Hubar-d e. Težišče dela kongresa je bilo v posameznih komisijah, kjer se je razpravljalo o tehle snoveh: Ločitev države od cerkve, lajiciziranje šolstva, žena in I nad svojimi skledlcami, kuhali v njih kosti, priberačene, kdo ve od kod. I Kosti so najprvo razdrobili in prekuhane so dajale maščobo, s katero so si zabelili juho in zelje. Kuharjev take vrste je bilo kakih deset na ognjišču. Pobrali so v$e olupke od repe, krompirja in jih prekuhavali. Silno so nezaupljivi proti tovarišem in tudi med seboj. Njihova velika razdražlji-vost jih spravi takoj v besnost. če je kdo prekoračil svoj posebni odsek na pepelišču. Ker so upoštevali medsebojno občutljivost, so si odmerili vsak svol prostor na ognjišču. Nekdo ml je pripovedoval, da si neki ujetnik med nami prihrani do treh popoldne vse, kar faše: jutranjo kavo, kruh, marmelado in opoldansko menažo. Kruh razreze v koščke in ga posuši na solncu. Medtem, ko pojemo mi vse po vrsti, gleda na nas z gnevom In obenem ž*e čuti srčno veselje nad zavistjo svojih tovarišev ob treh popoldne. Kmalu sem imel priliko spoznaM ga. Tovariš me fe zaoelia! k nlemu. Češ, da je tudi prorok, ki pove preteklost in prihodnost do pIČice natančno. Mikalo me Je. ka mi pove. Rad mu dam zahtevano športovko. Bilo je zvečer, že davno po večerji V meni ie bila brezmejna pras- trn 21 i štev. .SLOVfcNSKl NAROD*, dne 16. septembra 1920. 3. stran. Svobodna misel, raevoj po vojni i. &r» j— Predsednik T. G. Masarvk je sprejel .zastopnike kongresa pod vodstvom Sr. Baxe. Potek kongresa je pokazal visoke cilje udeiežnikov ter je bil položen temelj za sistem€^čni napad svobodne misli na države katoliške cerkve. V dneh od 9 do 12. septembra se vrši v Pragi na razstavišča praški v e 1 e t r g, kjer eo razstavljeni proizvodi ne samo domačih, marveč tudi tujih obrti in industrij. Iz Beograda in iz Banata so priglašene tri skupine. Letos z zimskim semestrom sc bo otvorila v Pragi češka novinarska visoka šola, dodeljena češki visoki šoli, sicer pa samostojna, samo podrejena nančnenm nrinistrstvu. Na Čelu te šole bo rektor, za katerega bo imenovan profesor pravniške fakultete dr. Gruber, ki bo predaval rudi o narodnem gospodarstvu. Šola bo imela 9 profesorskih stolić: za češko državno zgodovino, za najnovejšo politično zgodovino od leta 1878. naprej, za narodno gospodarstvo s historičnega vidika, za narodno gospodarstvo s praktičnega in aktualnega vidika, za literaturo slovansko in romansko, za parlamentarno po- rocevmlstvo itd. Predavali bodo nekateri visokošolski profesorji, za profesorje pa bodo imenovani tudi nekateri znameniti novinarji. Predavanja in izpiti bodo obligatni, študij bo trajal dve leti. Slušatelji morajo biti absolventi srednjih šol, samo od sedanjih urednikov se to ne zahteva. Predavanja se bodo vršila od 10. dopold do 2. popoldne, da se jih bodo mogli udeležiti vsi nastavljeni novinarji. Za zunanje novinarje bodo o Božiču, Veliki noči in poleti posebni kurzi. Znameniti slavist Slovenec dr. Matej Murko je bil imenovan za ✓ profesorja češkega vseučilišča v Pragi. Njegovo učenjaško ime bo v diko naše >almae marin s . Iz jugoelov eneke literature se bo letos prevedlo več dramatičnih del. Tako bo dak> Narodni di-vadlo Cankarjeve >Hlap c e< in dr. Bartuličevo >Kugo«. — Na programu komornih iger Svandovega gledališča v Smichovu je Funtkova »Tekma«. Moravsko - šlezijsko narodno gledališče v Moravski Ostravi ima v svojem programu Nišičevo »Protekcijo«. J. K. S. Tstef Dtsift^ Is brzolaona pproctia, JADRANSKO VPRAŠANJE SE SKORO REŠI! — POGAJANJA MORDA V LJUBLJANI. — d Zagreb, 14. sept. »Narodno Djelo« poroča iz Beograda: Včerajšnji ministrski svet se je bavil z zunanjim položajem ter razpravljal o vprašanju D' Annunzijevega početja na Reki in o novih direktnih pogajanjih z Italijo. Po poročilu ministra za zunanje posle dr. Trumbiča se je ugotovilo, da bo Jadransko vprašanje skoraj rešeno. Direktna pogajanja se bodo skoraj gotovo vr- vore, da bo meja proti Jugoslaviji zaprta še deset dni. TAKE JONESCU O MALI ANTANTL — d Pariz, 14. septembra. (Ha-vas). Po sestanku v Aix les Bains je imel romunski minister Take Jo-nescu z Millerandom in Giolittijem porazgovor, kjer je obrazložil smoter in pomen male entente. o kateri je dejal, da ima popolnoma obrambni značaj. Po »Matinu« je vprašal Mil-leranda. ali bo podpiral tako poiiff-ko. Millerand je temu pritrdil. — šila v Gorici, Opatiji ali Ljubljani, j List poroča nadalje, da je Millerand Razgovori se bodo vršiti med grofom Sforzo in dr. Tumbičem. V političnih krogih se trdi, da bo pri direktnih razgovorih vsled današnjega stanja v Italiji možno zastopati gotovo smernico, ker je notranja konsolidacija naše države znatno napredovala. Ni še oficijelno znano, kako stališče zavzame vlada v vprašanja Reke, toda gotovo je, da nikdar ne pristane na to, da bi dobila Italija Reko m zapadni del Istre. Istotako bo zahtevala integralno reinkorpo-racijo Dalmacije z otoki. Vprašanje črne gore in Albanije se ne sme vmešavati v ostala vprašanja. Velika važnost se pripisuje sestanku Giol/t-tija z Millerandom. Meni se, da bo Millerand vplival na Gtolittija, da se bodo pogajanja vodila na pomirljiv način v interesu evropskega miru in konsolidacije splošnih razmer. — d Zagreb, 14. sept. Kakor poroča *Riječ« iz Beograda, se sesta-neta jugoslovenska ln italijanska delegacija dne 10. t. mL in sta imenovana z naše strani za delegata dr. Tnrmbfč in Pašfč. Ni še gotovo, kje s« bo vršil ta sestanek, a težko da na našem ozemlju. Na parlamentarni seji dne 16. t. m. bi imel dr. Trum-bič podati svoj ekspoze. Dr. Trurn-biČ je na željo nekaterih čianov parlamenta, naj prevzame svoj resort, I trudnikom »Petit Journala« v \ix izjavil, da je potrebno, da se mudi j les Bains, da Poljska ne bo vstopila še nekaj časa v Parizu! j v nobeno zvezo, ki ne bi gojila hva-ZATVORITEV ROMUNSKIH MEJ. — d Beograd, 14. sept. »Beo-» soglašal s predlogom Jonesca, da se od časa do časa preloži sedež donavske komisije, da na ta način ne bo nihče užaljen. — »Petit Parisien« javlja, da so vse države, ki tvorilo malo entento. v najboljših odimšajih z Avstrijo. STAMBULINSKI PRIDE V PRAGO. d Pariz. 14. septembra. Po poročilih tukajšnjih listov namerava bolgarski ministrski predsedn. Stam-bulinski odpotovati na Dunaj, od tam pa v Prago. TAKE JONESCU PRIDE V PRAGO. — d Dunaj, 14. septembra. »Mfttasrspost« javlja iz Prage, da pride prihodnje dnf Take Jonescu z izključno politično misijo v Prajero. PROTI DIKTATURI PROLETARIJATA. — d London, 13. septembra. (Rcuter). Izvrševalni odbor delavske stranke je odklonil predlog komunistične stranke, ki sc zavzema za sistem sovjetov. diktaturo proletarijata in pristop k tretji internaci-onali. FRANCOSKO - POLJSKA KONVENCIJA. — d Pariz, 14. septembra. Pa-derewski je izjavil v pogovoru s so- v ležnosti in zvestobe naoram Fran-I ciji. List pripominja, da odsrovar- gradski Dnevnik, prinaša iz Negoti- iajoc francosko - belcnjskemn spora-na vest, da so romunske obmejne i zumu- .v ya«avskih krogih resno straže prepovedale vstop v Oršovo, i SSKffi* °...flc?"cosko T »oh*kl kar so motivirale z valutnim vpra- * ^^^SSS^^ francoske stra-šanjem. Zdi se pa, da je vmes drug j w dostav,,a- vzrok. Zlasti upori romunskih kme- j raz™*r,va ^ natančno tov ob meji, med katerimi se razšfr- J ja komunistično gibanje. Romuni go- i nota. Vročina, ki nam je podnevi branila, da bi šli iz barak, je poneha vala. Ob takih brezveternih sladkih večerih smo se navadno sprehajali od žic do žic. Sedli smo za barako na tla in on je vzel mojo roko v svoio, da bi po črtah na roki določil mojo prihodnost. Všeč so rrri bile njegove japonske poševne oči. obraz ubran v posebne gube in mirnih potez. Mnogo je govoril, pazil na vsak moj gib in vsako besedo dvakrat potrdil. Borj kot na roko, je zrl v moj obraz in sledil vsakemu gibu mojih potez. »Se danes boš srečen! Cigarete dobiš!« je dejal. Fant je bil v ruskem ujetništvu m neka ciganka ga je naučila te umetnosti. In res: popoldne, ko je žgala vročina najbolj in smo trudni od brezdelja in soparice ležali na slami, nas je vrglo kvišku: »Cigarete fasat!« Klic je Šei od barake do barake, vsa usta so ponavljala te besede: »Cigarete, cigarete!« Spremljani z upanjem in veseljem smo šli k magacinu. Veselje je prikipelo do vrhunca. »O, bratje, kaj bo šele. ko se odpeljemo proti jugu!« Mimo je šla oficijalova hčerka, krasno in ponosno dekle. Smehljaje smo gledali za MADŽARSKI PRORAČUN. — d Budimpešta, 14. septembra. • Finančni minister je v današnji seji narodne skupščine predložil državni proračun, ki izkazuje 8809 milijon >v kron rednih in 1711 milijonov izrednih dohodkov ter 8434 milijonov rednih in 10.773 milijonov kron izrednih izdatkov. Izdatki za investicije znašajo 1300 milijonov kron. VOJNA PROT* BOLJŠEVIKOM. i — d Varšava, 13. septembra. ; Frontno poročilo z dne 12. t. in.: ! (Poljska brz. agentura). V odseku 1 ukrajinske armade mir. Ob Gnili La-I pi le sovražnik poslal v boj tri nove j polke. V odseku Busk krajevni boji, i pri katerih smo zavzeli dva kraia. Pri Sokolu so naši oddelki dosegli j črto Krvstvnapol - Sokal. Severno Sekala smo prekoračili reko Studzi- j anko. Po srditih bojih smo zasedfi i Biskupo, Chotiteczew in Usoilug. V j odseku zapadno Kovla smo zavzeti kraj Mazijow, ki ga je sovražnik močno branil. Severno - vhodno Bresta Litovskega smo odbili ponovne napade. Sovražnik se je moral hitro umakniti. — d Moskva, 14. septembra. (Brezžično). Frontno poročilo z dne 13. t. m.: V odseku Orodno smo zasedli več krajev 17 vrst zapadno in 22 vrst južno mesta. Pri Brestu Litovskem. Kabrinu. ob Bugu in v od- WoIdawa - Sokal trdovratni Seja narodnega predsfaunišfua. (Debata o mirovni pogodbi z Bolgarijo.) — d Beograd, 13. septembra. 123. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Vukčević ob H17- Zbornica nadaljuje debato o mirovni pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi silami ter Bolgarsko. Radikalec Tomo P o p o v i ć pravi v dolgem govoru med dr.: Sklep miru bi moral med državami, ki so bile v vojni, vsebovati soglasnost, toda te soglasnosti ni bilo. Naši zavezniki so nam vsilili mir z Bolgarsko in s tem izvršili vrsto nasilj nad nami ker imeti tak mii* z Bolgarsko, skoro pomenja vprašanje, smo li premagani ali zmagovalci. Zdi se, da se naši zavezniki niso prav nič brigali za herojsko Srbijo. Samo v Burdulici smo izgubili nad 20.000 srbskih sinov, naše najboljše inteligence, svečenikov, učiteljev, sodnikov in drugih izbranih državljanov, ki so padli pod krvavo roko Bolgarov, kakor v Burdulici, tako tudi v drugih okrožjih. Dasiravno je prejšnji predsednik vlade g. Protic izjavil, da se bo v mirovno pogodbo z Bolgarsko sprejela klavzula, da bodo oni Bolgari kaznovani, ki j kanje in klici: so zakrivili krvave čine nad nami, se- ' daj te klavzule ne vidimo. Čudim se, da Biankini: Ali tudi Italijanom?) Predsednik dr. Vesnić: Da rudi Italijanom. (Nemir na levici, izrazi nevolje.) Potrebno je, da ostanemo hvaležni vsem našim zaveznikom za vse usluge in vso pomoć, ki so jo nam izkazali, a to nam ne jemlje niti moči, niti pravice, kadar s katerim od njih pridemo v položaj, da diskutiramo o katerem koli našem j interesu in katerekoli naši pravici, da j diskusijo vložimo vso našo ener telje, ki se zanimalo za ta problem, da čim izdatneje nudijo pomoč temu velezaslužne-mu in velepotrebnemu podjetju. Gospod podžupan odgovarja na to na razne Interpelacije obč. svetnikov v zadnjih sejah, na kar preide na dnevni red in se zapisnik zadnje seje odobri. Dr. Riko Fuchs poda poročilo mestnega magistrata o raznih prošnjah za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo in se njegovo poročilo sprejme. Poročila finančnega odseka. Občinski svetnik g. Likozar poroča o gijo, vso voljo, ki nam jo vliva jaJ naše pravice in naših interesov. (Ploskanje in odobravanje.) Demokrat dr. Angjelinović: Vpad Bolgarov za hrbtom Srbije ni bil samo udarec Pijo-montu Jugoslavije od zadaj, temveč je bil namenjen naravnost vsemu Ju?o-slovenstvu, ker bi se morala Srbija, naj bi bil konec vojne kakršenkoli, vedno hočeš nočeš vzpostaviti v svojih mej;'h, poraz Srbije pa bi pomenil novo stoletno robstvo naših krajev. Ako sploh kdo sme žigosati bolgarski vpad in njegove posledice, potem je to naša dolžnost, ki smo bili z orožjem in krvjo našega Pijemonta osvobojeni. (Plos-Tako je!) Straža na Vardarju ni srbska, straža in kri, ako se prelije za Macedonijo, bi bila kri kraljeva vlada ni vodila računa o raz- [ vseh treh plemen. Naj vedo v Srbiji, položenju naroda, ko je dopustila vzpc- I kako se mi zavedni Hrvati in naciona- stavitev diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in nami. V Beogradu se nahaja bolgarski poslanik kot zastopnik barbarskega plemena države divjakov in misli, da se bo smatral v Beogradu za varnega. Ne, predstavitelj barbarske države in divjaškega naroda, kakor je bolgarski, ne more biti varen v naši državi. (Predsednik dr. Vesnić: Opozarjati moram, da on ni tak.) Poslanec Popović: Ako ni tak. dobro, toda danes se vsi odrekajo svojim roditeljem in družinam ter se mora turi i on odreči, da je Bolgar, ker se pod besedo Bolgar razumeva vse. (Tak govor ni dokaz srčne omike, maarveč izraz fanatičnega šovinizma. — Opomba uredništva.) Ako bi bili zavezniki vodili račun o vsem oocm, kar so storili v interesu j voditi germansko politiko. Bolgari se V tO i n. t ~ i i ■ tog* i računskem sklepu mestne hranilnice ljubljanske za upravno leto 1919 in se poročilo, ki je bilo tisi.ano predloženo občinskim svetnikom, nespremenjeno sprejme. — Nadalje poroča o ponovni ponudbi hrana Vo-kača glede odkupa mestnega stavMšča na Vodnikovem trgu m predlaga v Imenu odseka, da se sprejme ponuđena svota 500 K za m8. (Sprejeto.) Isti poročevalec poroča o raznih prizivlh ljubljanskih gostilničarjev proti naknadnemu predpisu uži mine na alkoholne pijače in predlaga, da se te prcŠ-nje odkloni. (Sprejeto.) Končno predlaga občinski svetnik g. Likozar k poročilu mestnega flzikata glede zdravljenja mestnih ubožcev tekom leta 1919 zalivalo zasebnim zdravnikom, ki so prevzeli brezplačno zdravljenje mestnih ubožcev m pa lekarnarju g Sušniku. (Sprejeto.) Poročila stavbnega odseka. Občinski svetnik g. Petrič poroča o prošnji Marije Krizman za spremembo par-i celačnega načrta za parceli št. 23/16 in ; 23/1 V. kat o. Karlovsko predmestje In predlaga v imenu odseka, da se proSnJl ugodi. I Nato poda poročilo mestnega stavbnega urada glede zgradbe novega cestnega ka-• nala v Kopališki ulici in se tozadevni pred-i log stavbnega odseka sprejme. Končno po-; da isti poročevalec poročilo mestnega : stavbnega urada glede poprave lesenega ! mostu na koncu Opekarske ceste ln se le i izdana svota 14.680 K naknadno odobri. I Poročila upravnega odScra mestnega vodovoda, elektrarne In plinarne. Občinski svetnik g. Planinšek poroča o listi zavedamo Jujzoslovanstva in da ju-goslovenskega edinstva ne delimo, in da ne delimo niti Maeedonije na Srhe in Hrvate. Ona ni hrvatska ne srbska, ona je naša, kdor udari njo. udari naš narod. Vem, da bo eventuelno večina narodnega predstavništva prisiljena glasovati za to mirovno pogodbo. Toda jaz se sploh pridružim protestom in glasom onih, ki so izjavili, da je ta pogodba samo vsled sile razmer vsiljena naši državi. (Ploskanje in odobravanje.) Demokrat Agatanović v dolgem govora črta prihod Bolgarov in Srbov Sloveštva in napredka, bi ne bilo treba, ' da obstaja Bolgarska kot država, ker ta zverski narod ne zasluži, d"i ima državo, temveč da se prideli kakemu drugemu, narodu, da bi ga vodil, ker si ne morem drugega misliti, kakor da čuvajo zavezniki Bolgarijo samo proti nam. Protivim se tej mirovni pogodbi in bom glasoval proti njej. Nadejam se, da bo to storilo tudi narodno predstavništvo. Predsednik vlade dr. Vesnić: Govoriti hočem ne toliko, da bi izčrpno govoril o mirovni pogodbi z Bolgarsko, ki je na dnevnem redu, temveč ker ee čutim primoranega, da povodom govorov, ki smo jih ta dva dneva slišali v parlamentu, opozorim narodno predstavništvo na to, da bodimo posebne kar se tiče naših zaveznikov, v svojih govorih bolj zmerni, ako ne kaj drugega. Ako bi se izvajali zaključki iz-onega, kar smo ta dva dneva slišali, se resno bojim, da. bo pred vsem omikanim svetom naš narod izšel kot najnehva- Odvrniti moram od parlamenta, kakor tudi od vlade in v^ega naroda, očitek, ki bi se nam mogel zalučiti v obraz, ako bi vtis od teli dveh dni ostal nepo-pravljen. Gospoda! Poglejte vse naše prijatelje in neprijatelje, najmočnejše in največje, pa boste »ideli, da niti eden ni izšel zadovoljen iz te vojne. Ivavnotako boste, ako ste pravični, ken in navaja zgodovino obeh narodov ns I Balkanu. Prehajajoč na politiko Bol- j uocmsia svemi* g. nan.nseK poroča i j garov pravi, da je Bolgarska in njej 1 dopisa mestnega knjigo vodstva glede zvina čolu krali Ferdinand vedno hotela ■ **nJa vodovodne doklade. Vsled podražaja premoga predlaga, da naj se primanjkljaj v iznosu 1,525.729 K pokrije na ta način, da se 5 odst. vodovodna naklada od h avgusta 1920 povila na 15 odst, pristojbina za večjo uporabo vode od 1. oktobra t. 1 zviša od 50 v na 2 K za m* tn da se vodo-merščlna Šestkratno zviša. Na ta način bi se doseglo nekako pokritje deficita. (Sprejeto ob navzočnosti kvalificirane večine.) Isti poročevalec poroča o dopisa ravnateljstva mestne elektrarne glede zvišanja cene električnemu toku Iz mestne elektrarne in predlaga, da se krije primanjkljaj v iznosu 2 milijodov kron sledeče: pri luči naj se zviša pristojbina za kllovatsko uro od 5 na 8 kron, pri motorjih od 2 K 50 v na 5 kron, tok električni cestni železnici pa naj se zviša od 2 kron na 3 krone. Vsem onim, ki imajo v svojih obratih lastne motorje, a rabijo mestno elektriko, naj se zaračuna 5 odst več. Predlog g poročevalca je bil sprejet Končno poroča isti g. poročevalec o dopisu ravnateljstva mestne plinarne glede zvišanja cene plinu In predlaga, da se krije primanjkljaj 700.000 K na ta način, da se zviša cena m1 od 5 K na 8 K. Vsi ti poviškl so v zvezi z zvišanjem cene premogu. Predlogi odseka so bili sprejeti ob navzočnosti kvalificirane večina, niso nikdar pokazali Slovane, temveč ] so v času vojne govorili, da so Mongo-- li. Izjava Radoslavova v bolgarskem j sobranju leta 1DI6: >Da bo morda ob-| stajala Srbija, ali da ne bo Srbov.< je j nečuvena trpkost. Srbski narod je ne-I navadno plemenitega značaja. Njorau kot starejšemu in pametnejšemu bratu j ; se mora pokoriti Bolgar kot mlajši in , j premagani. Mora mu pa oprostiti, ker ' ■ je treba obema, da jima 1* pred očmi : vzvišeni cilj ne samo človeški, temveč ' = tuni jrmoslo venski. Poslan; e S to jan o- j : vić: Od vsega onpza kar -e nam cd . j Bolgarov daje, nimam d nobene koristi ; ■ in zato mislim, da od starega bo^gar-• skega ozemlja ne sprejmemo ničesar, ' temveč da zahtevamo odškodnino v de- ; ! nar ju za prizadeto škodo. Poslanec dr. ] j Bartič obžaluje in se nadeja, da bo tudi , naša država napram Boi*;ariji navzela i j tisfo pomirljivo in prijateljsko stališče, j kakor ga je zavzela na mirovni konfe- < j renči, ker se ne sme pozabiti, da so tu- \ \ di Bolarj.ri Slovani, in da so naši bratje. ležnejši narod, ki ga pozna zgodovina. » Poslanec dr. Ante Jagić (Narodni klub,: Začetkom svojega govora omenja, kuko je prišel prvikrat v Srbijo leta lt)i(J in kako mu je domačin pokazal skrinjo, v kateri je *kri! Bolgara, katerega je iskala policija, ker je bii osumljen radi atentata na kralja Ferdinanda. Dalje govori o Bolgarih in zagovarja prijateljsko stališče. Nato preide na vprašanje Albanije in Italije statirali. da so tudi veliki narodi trpeli | in omenja rafiniranost Italije, ki poče- in bili oškodovani ne samo toliko, ka- nja zočine na našem Primorju. Soci- kor smo pretrpeli mi, temveč ki so pre- : alist Fugšeg predlaga, da se za jutri trpeli in bili oškodovani mnogo več, j sprejme na dnevni red sklepanje o oirm — Z Gorišfkega. Italijanska klika v Gorici se ie protivila z vso silo otvoritvi slovenskih šol v goriškem m^stu. Vlada pa je baje hotela vsejedno otvoriti slovenske ljudske šole, vsaj tako se je reklo na merodajnem mestu, ali go kakor mi. (Klici: Nihče ni nretrpel več : skupščini predloženih predlogih in da « riški deželni komisar dr. Pettarin je kakor mil) Dr. Vesnić: V imenu vlade | se sestane konferenca. Predsednik dr in celokupnega naroda in ako premis- j Vukčević pravi, da se ne bo konferi-limo. tudi v imenu narodnega pred- ; ralo. temveč o tem javno govorilo. Nastavnih Iva, trdno verujem, da je treba, ; to zaključi sejo ob tričetrt na dvajset da ostanemo hvaležni vsem našim za- .• in odredi prihodnjo ^ejo za jutri ob veznikom, brez ozira in brez delih e šestnajstih z istim dnevnim redom, med njimi za vse usluge. (Poslanec -*- Lfniiianslti ^MMiki sni!. nas je motrila. Vsi njo. Njena lepota nas je čudno sani- ( seku ia in vzbudila nam v duši nežnost, i boji. Na južno - zapadni fronti za nas I kar premore najbolj žeu*k* ., < f uspašni boii pri Lvovu ia RotuUyniv * Ljubljana, 14. septembra 1920. Podžupan dr. Karel Trillcr otvori ob 5. popoldne sejo, konstatira sklepčnost, opraviči odsotnost pet občinskih svetnikov, ki so oboleli in imenuje za zapisnikarja občinskega svetnika dr. Kovača in dr. Adle-šlča. Na to konstatira, da je g. župan dr. Ivau Tavčar obolel, prečita zdravniško spričevalo dr. Tenka, glasom katerega rabi župan najmanj dva meseca, da popolnoma okreva. Zato predlaga, da se dovoli g. županu dopust do 15. novembra t. I in želi g. županu v imenu občinskih svetovalcev čim prejšnjo povrnitev zdravja. (Odobravanje.) Sprejeto. Podžupan g. dr. Karel Triller poroča na to o prošnji zveze magistratnih uslužbencev za izredni nabavni prispevek v znesku 3 do 4 tisoč kron za osebo, kar bi značilo enkratni izdatek mestne občine v znesku 800.000 K. Podžupan prizna upravičenost te zahteve, a ker je finančni položaj mestne občine skrajno slab, predlaga, da se ta prošnja uslužbencev mestnega magistrata odkloni. Apelira na zdruicno u radništvo mestnega magistrata, da po trpi j o in počakalo regulacijo plač državnih uradnikov, ki le kakor se javlja Iz Beograda že v polnem teku. Z istim dnem in v isti izmeri, kakor se bodo regulirale plače državnim uradnikom, se bodo avtomatično zvišali tudi prejemki nastavljencev mestnega magistrata. ,— Občinski svet pritrdi predlogu podžupana, da se imenuje za pro-vizoričnega ravnatelja na mestnem dekliškem liceju za dobo šolskega leta 1920/21 prof. Anton Jug in sicer do definitivne ureditve tega vprašanja. Ob tej priliki žigosa g podžupan razmere, Id vladajo na mest-ntm dekliškem liceju, kler Je takoj po pre- obratu zaseglo prostore dekliškega liceja ne samo inšpektorat državne železnice, tudi razdeljevalnica premoga, urad za deželno brambo in stanovanjski urad. Vsled te zasedbe poslopja je mestni občini onemogočeno otvoriti v prostorih mest- i Gorici je bilo prišlo do prepirov pri šolski seji v Trstu predlagal, da se morajo slovenske' šole izključiti iz Gorice, na kar se je višja šolska oblast odločila za to, kakor se kaže, ker doslej še ni otvorila slovenskih šol v Gorici in ni znamenja, da bi se otvorile z letošnjim oktobrom. — Z vozom drv je šel posestnik Miha Peršič s Trnovega nad Gorico mimo Prevala proti Gorici. Naenkrat poči strel in mimo Peršiča lete drobci granate. Kos granate je pa-I del pred voz. Prava sreča, da ni bil za-! det Peršič. Klical je na pomoč, ali ni-'■ kjer ni bilo živega človeka. To je bil ! napad. Tako le za kratek čas streljajo • Italijani na Slovence. — V Biljah pri na nega dekliškega liceja za letošnje šolsko leto ljudske šole, ker dosedanji prostori Mladike ne odgovarjajo niti naj primiti vnej-šim higijeničnim zahtevam. Licej se mora vrnia svojemu prvotnemu namenu, zato prosi občinski svet. da sme nastopiti proti sedanjim »najemnikom«, ki že od pričetlca tega leta niso plačali ničesar, sodnim potom, (Sprejeto.) Nadalje poroča g. podžupan o pred kratkim izdani naredbi o razširjenju užiminskega linijskega omrežja na cel mestni pomerij. Z 20. septembrom naj bi se razširilo sedanje užitninsko linijsko ozemlje in že 20. t m. bi se morale pobirati nove užitninske doklade. Izvedba te naredbe pa je v tako kratkem času nemogoča, zato bo mestna občina tudi v nadalje pobirala sedanje občinske doklade na užitnlno po starih tarifih. — G. podžupan prečita pismo g. Petra Grasellija, v katerem se le ta zahvaljuje za čestitke ljubljanskega občinskega sveta ob priliki njegove 80!etnice. — Zapisnikar prečita na to poročilo mestnega fizlkata o zdravstvenem stanju civilnega prebivalstva v Ljubljani za leto 1919 in prvo polovico leta 1920 Nadalje poroča g. podžupan o podaljšanju kočevske proge, oziroma o prošnji konsorcija za podporo. Obljublja v imenu občinskega sveta moralno podporo, ker je za enkrat popolnoma izključeno, da M mogla občina nuditi tudi kako materijalno podporo, poživlja pa vse merodajne (ini« ' plesu, slodil je pretep med vojaki in domačini. Dva domačina in neki italijanski poročnik so umrli za ranami, več oseb je težko ranjenih v goriški bolnišnici. Italijani povsodi dražijo in izzivajo, ko slede poboji, pa valijo vso krivdo na Slovence. — Civilni komisa-rijat v Gorici je razglasil, da ne bo mogoče oddati odslej nobenega stanovanja v najem in ne v podnajem, akrv tozadevna pogodba ne dobi potrdila pri civilnem komisar i jatu. — Na Montu v Gorici so odnesli neznani tatovi iz male blagajne 3000 lir. — Izgon Jogo^ovenov iz Z*»dra. Družine jugoslovenskih uradnikov, ki so ostale v Zadru, se morajo izseliti, ker je italijanski admiral Millo izdal naredbo, da morajo vse družine, katerih očetje žive izven Zadra, tekom 15 dni sprazniti stanovania. — d. — Prah in pepel. Pred par dnevi so Italijanaši v Zadru nabili po mestu proglase, v katerih pravijo, da je za nje vprašanje Zadra že rešena stvar. Ali bo Zader anektiran Italiji ali pa dobijo drugi sam prah in pepel zadrske-ga mesta. Pričakujejo D' Annunziu. češ da mu je položaj na Reki nevzutz ljiv, v Italijo se boji iti, ker mu socijalisti groze s smrtjo, torej mu ne preostane nič drugega, nego zateči se pod okrilje admirala Milla, ki e« zadnje e*r se bavi z nekako >avionomijoc za Dalmacijo in je veren prijatelj D' Annun-zijev. D' Annunzio je pripravljen na nove pustolovščine. Pismo iz Celovca. (Nemški shod na Gosposvetskem polju dne 12. t. m.) Napol komedija, napol veselica. Ljudje vidoma niso prihajali manifestirat za Koroško nedeljivost, do katere jim ni bogvekaj. Ubogi Celovčič, delavec, mali obrtniček, prepisavček in parčki, ki so bili v zadregi za rendez, so izkoristili nevsakdanjo priložnost, peljati se zastonj na Gosposvetsko polje, pozabavati se tam in razprodati »roja zijala. Razun tega ge jim je zahotelo se tam najesti dobrih stvari, ki jih v Celovcu ni dobiti brez karte. Manifestacija je bila na zunaj slučajni sestanek vsega, kar je mogel Heimatsdienst z naporom in težavo zbobnati iz cele Koroške. Gruče iz posameznih občin zone B so bile prema-lenkoetne. liki majhne gruče invalidov in beiežnih stark. Govorniki si stvar niso vzeli rav-ao v najbližnjo bližino >koroškozveste-gac srca. l)r. Graber je pripovedoval o faizifikaciji, ki so jo po njegovi teoriji zagrešili Slovenci na knežjem prestolu v 60. letih, in patetično pripomnil, da nikoli ni bik> v Koroški slovenskih vojvod. Schumy je navedel kot edini gospodarski razlog za nedeljeno Koroško, da ram Celovec zgornjekoroško meso in spodnještajersko žito. Zato je menda treba obe polovici >skupaj držati«. Drugih argumentov ni bilo. Gro-ger je hvalil socijalne demokrate in njih revolucijo in slikal jugoslovenski imperijalizem v taistih barvah, kakor pred sedmimi leti ruski carizem. Ste-ekenpferd morajo ti socijalisti imeti, drugače ni propagandne dekoracije. Četrti govornik Pavlic je.začel s poetično sentimentaliko in končal s senti- mentalno poetiko. Tenor: gle] vsakdanji >Kamtner Tagblattc. Ploskanja je bilo malo in še to je prihajalo venomer od mladega ženskega sveta, ki se je zbiral takoj od začetka okoli tribune. Že ob začetku so švigale frajlice skozi množice in vpile: Govornika vabimo iz Rožne doline, a bavr pravhma, a Rozentolr! Ko Je odlajnala neka malopomemb-nost solzavo rezolucijo in je celovško prebivalstvo z malopatrio ti enimi dovti-pi priseglo, kar samo ne ve in o čemer se je med potjo izpraSevalo, so nastopile zares tri korifeje iz nase cone in tarnale po starem receptu, da se jim slabo godi. S kakšno pravico da so mogli nastopiti govorniki, ki v coni B nimajo glasovalne pravice, in javni na-stavljenec Schumv, to je vprašanje, ki naj ga reši ententna plebiscitna komisija po določilih, po katerih je to izrecno prepovedano. Navdušenja je bila zelo pičla merica, vsakemu >Heil< in »pfuic je sledil samo ironični smeh. Množice, ki so prišle z dvema posebnima vlakoma iz zgornje Koroške, so se po hribovsko porazlegle ter posedle po travnikih in zajtrkovale svoje špehe in maslene pogače, ki so jim jih pristni Celovčani zavidali. Kmečko prebivalstvo iz šent-vidskega in beljaškega okraja je prišlo na romanje, ker se jim je natvezlo, da se bo vršila v Gospasveti imenitna cerkvena svečanost. Ljudje so bili vidno ozlo vol jeni in so dajali temu čustvu izraza s klici, naj govorniki vendar že enkrat končajo ali pa sami poskušajo stati tako dolgo in poslušati prazne marnje. Splošni facit celega tamtama: zlat dan za gosposvetske oštirje, poparjeno ljudstvo, ki je prišlo na božjo pot in ne h komediji, in slednjič splošna pijanost, ki je motila celovške purgarje od večera do jutra, ko so se vračale zalko-bolizirane tolpe domu. Vsa manife-stačna zabava naši stvari ni škodila, Heimatdiensru pa je malo izpraznila njegove blagajne. Dneone oesti. V Ljubiiani 15. septembra 192G. — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« bo v Ljubljani, dne 19. septembra, v soboto 18. septembra ob 8+ zvečer bo predzboro-vanje. Vse rodoljube in prijatelje C. Al. družbe vljudno vabimo, da se kar v največjem številu udeleže pred-zborovanja in velike skupščine. — Nezaslišano postopanje. Mestni obrati, kakor elektrarna, plinarna in vodovod so v nevarnosti, da morajo prenehati v nekaj dneh z obratovanjem. Nedostaja jim olja za mazanje strojev. Olje je bilo pravočasno naročeno in je došlo že v Ljubljano. Stoji na kolodvoru, toda carinska oblast, ki dela vsakomur, torej tndi mestni občini vsemogoče neprilike in težkoče, neče došlega olja zacarinlti in izročiti upravi mestnih podjetij. Konstatujemo to dejstvo orez vsake kritike in vprašamo, kako dolgo bo vlada mirno trpela takšno brezvestno paševanje carinske oblasti. — Obe. svetovalec Ivan Belič. Zopet kosi zavratna smrt v naših vrstah in v grob padajo žene in možje v pobil moči, da se nam krči srce. Nenadoma je preminul Ivan Belič, čvrst in vesel, delaven in podjeten, tip poštenega, solidnega ljubljanskega meščana naprednjaka. Rojen je bil decembra 1854 ter se posvetil p*ostil-ničarski obrti Njegova »3t. 6« je ugledna po vsej Kranjski. Vedno se je zanimal za javna vprašanja ter je vstrajno deloval, kamorkoli so ga poklicali. Od leta 1912 je sedel v obč. svetu ljubljanskem ter marljivo delal posebno v ubožnem odseku in v meščanskem odboru, bil je nam. ravnatelj Mestne hranilnice itd. Nobene seje ni izpustil ter se živo udeleževal debat; kot praktičen mož velikih življenjskih skušenj je stavil vselej dobro premišljene predloge. Tako je užival v vseh Ijublj. krogih spošto vanje, v naprednih pa posebej še največje zaupanje. Kot človek je bil do* brodušen veseljak, ki je ljubil oetje in glasbo ter je tudi sam rad zapel, saj je imel ugoden glas in dober posluh. Ljubljansko meščanstvo izgublja z njim vrlega zastopnika. Pokojnik je bil tast znanega glasbenika g. Jos. Prochaske v Pragi, ki je dolga teta deloval v Ljubljani. Bodi mu ohranjen časten spomin! —- Avstrija živi! V Beogradski »Tribuni« čitamo: »O Avstriji smo mislili, da je zdavna pokojna, pa ni. Naša kri je tekla zaman, ker ona še živi. 2ivi v žilah onih oficirjev in či-riovnikov, ki govore nemški. Vsaki dan jih čujemo po restavracijah m šetališčih, oni govore med sabo in z damami nemški. Nemščina Je tako-rekoč službeni jezik v Zagrebu. Av^ strija živi, ker vsi dunajski in peštan-ski Zidje vživajo popolno svobodo v Zagrebu, zidajo palače, strižejo ljudstvo, zagrebški advokati pa bra^ nijo njihove firme. Avstrija živi: zakaj neki tajni duh seje razdor med nas, ker še vedno, dasi smo eno In isto, vendar ne zaupamo drug drn- mm .Čuvajmo se ramftfc ki m nahaja v naši hiši, čuvajmo se Avstrije, ki je oživela. Dvignimo glave, približajmo duše in bodimo tesno drug ob drugem, da ne bo mesta med nami za kace. Čuvajmo se avstrijskega feniksa.« — Inozemski promet s poštnimi paketL Od dobrega poznavalca razmer smo prejeli: Naša država in avstrijska republika sta se slednjič vendar zedinile, da se otvori s 1. septembrom medsebojni paketni promet. Pretekla je polovica meseca, pa smo tam. kjer smo bili, promet počiva. Avstrija je hitrejša. V Mariboru leži že polno paketov iz Avstrije za kraje naše kraljevine In prihajajo vedno novi, naslovniki pa čakajo, kdaj jih dobijo v roke. Toda še boste čakali. Paketi so se začeli vračati v Avstri-io, ker carinarnica v Mariboru nima »uputstva« Iz Beograda, da mora cariniti tudi poštne pakete. No. recimo, da tako uputstvo še pride, vendar ne mislite, da bo potem boljše. Vajeni ste bili, da ste dobili vsak paket v treh do petih dneh od dneva oddaje na pošto, zacarinjen na dom. Motite se, ako mislite, da bo tako tudi za naprej. Za celo kraljevino se bo vršilo po novem poštnocarinskem pravilniku zacarinjanje izključno le v Mariboru. Vajeni ste bili poprej, da se vam je paket, ako ste bili v Ljubljani, zacarlnil v Ljubljani, ako ste bili v Sarajevu pa v Sarajevu itd. Ker se je carinski posel porazdelil med razne carinarnice, šlo je delo hitrejše od rok, sedaj pa naj opravi to samo ena carinarnica, saj so tudi za Srbijo nekdaj carinili smo v Beogradu. Kaj pa sistem carinjenja? Mislite, da bo ta za pakete drugačen nego za železniško blago? Ali boste še tožili! Ves posel bo prav tako neokreten, vsaka stvar se bo obrnila dvakrat m šla bo skozi deset rok, trgovec in za njim odjemalec In konzument pa plačujte ležarino, stojnino itd. In lepo molčite, ako se vam blago pokvari. Da bi se g. Stojanović ali g. direktor glavne carine v Beogradu hotela poučiti od naših domačih carinarjev, Bog ne daj. To je vse švabsko, bivša Avstrija je vendar propala, čemu od njenih bivših uradnikov kaj jemati — tako zvonijo beogradski zvonovi. — Avstrijske tel. takse za Jugoslavijo. Avstrijski državni urad za promet je od dne 12. t. m. določil nastopne telefonske pristojbine z Jugoslavijo: 88 kron za navaden pogovor med Dunajem in Mariborom, Ptujem, Celjem in Zidanim mostom, 105 kron za navaden pogovor med Dunajem in LJubljana Zagrebom ki Brodom. Pogovori za fcaaoptsfe stanejo polovico. Pristojbine veljajo seveda v avstrijskih krotah. Pri nas se plača za razgovor z Dfenalem 48 kron. — Svojo 701L Hm Je včeraj praznoval krški škof dr. Ante Mah-nič, ustanovitelj znanega »Rimskega Katolika« in duhovni oče modernega klerikalnega pokreta na Slovenskem m mi siovaoaketn juga — Povratek h Sibirije. Iz Sibirije se je vrnil dr. Fran S t u r m, profesor na tukajšnji realki. V Dubrovniku se je izkrcal kapitan g. Josip Š i r c e 1 j, ki je bil v Sibiriji poveljnik 3. bataljona L Jugosioven-skega dobrovoljskega polka. V ruskem vjetništvu je bil od 30. avgusta 1914. — Nemška propaganda v Mari« bom. Nemška propaganda v Mariboru postaja čim dalje živahnejša. V političnih krogih govorila da je to posledica zadnjih nemirov na Hrvatskem. Odkar je dospela v Maribor razmejitvena komisija, si prizadevajo Nemci pokazati svojo ljubezen do Avstrije. Dognano je, da so Nemci v zvezi z Gradcem, odkoder se vodi vsa protidržavna propaganda. —- Tisočdinarski bankovci Tz Maribora nam poročajo: Tisočdinarski bankovci se smejo sprejemati na postajah samo proti reverzu. — Prvi poizkusi elektrarnlce na Fali. Zadnje dni so se naredili prvi poizkusi z električnim tokom med Falo in Mariborom. Poizkusi so dobro uspeli. — Lotrija za ruske begunce. Za podporo ruskih beguncev v naši državi se priredi dobrodelna loterija. Izdalo se bo 1 milijon srečk, porazdeljenih v 10.000 serij po 1000 številk. Dobitkov po 20.000 v skupnem znesku 4 milijone dinarjev. -Vsaka srečka bo stala 10 dinarjev. Loterijo bo vodil posebni državni odbor. Žrebanje srečk se bo vršilo 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23. in 24. decembra. Dobitki se bodo izplačali 15. dan po končanem žrebanju. Dobitki, ki bi ne bili tri mesece po tem roku dvignjeni, zapadejo na korist »Fondu za podpiranje ruskih beguncev.« — Ceski deček, ki se je meseca marca z jugoslovenskimi novinarji s Češkega pripeljal, iščoč svojo bolno mater, v Ljubljano in je nato izginil brez sledu, živi, kakor je dognalo naše poslaništvo v Pragi pri svojih sorodnikih v Cmundu. Za dečka so takrat nabral: novinarji 504 jugoslov. krone, 266 češkoslov. in 170 avstrijskih kron. katere je imel shranjene urednik našega lista. To vsoto je urednik včeraj osebno izročil g. poslaniku Iv. Hribarju, ki je radevolje obljubil, da bo poskrbel, da pride denar v prave roke, — Umrla je v Ljubljani šolska ravnateljica v pokoju ga. Marija Cun-tara. Prizadeti rodbini naše sožalje! — V septembru je najlepše na Klopinskem jezero. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba. Kultura. — Dramska sezona se otvori v četrtek, dne 16. t. m. s Cankarjevo satirično komedijo >Za narodov blagor« (izven abonementa). V petek, 17. t. m, premijera >Anfise< Leonida Andrejeva za red A. — Operna sezona se otvori v soboto 18. septembra z >Lepo Vido« (opero slovenskega skladatelja Risto Savina) izven. V nedeljo, 19. sept. se vprizori Smetanova >Prodana nevesta« (izven). Za prihodnji teden se pripravljata v dramskem gledališču Milana Ogrizoviča >Hasanaginicac in Bernarda Shawa »Pvgmalion«. Operno oeobje pripravlja za prihodnji teden Vf/rdije* vega >rTrubadur3a< z deloma novo zasedbo Leoncavallove >Glumafiec in Gounodovega >Faustac. — II. komorni večer godalnega kvarteta Zika 20. sptembra t. L v Uni-onu. Vstopnice so že na prodaj v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. Preskr-bite jih pravočasno! k — Glasbena Matica. Vsi konserva-toristi naj se zbero v petek 17. septembra dopoldne ob 11. v dvorani Glasbene Maticje. — K a v n ari e 1 j s t v o. — Gojencem gole Glasbene Matice se naznanja sledeči red razdeljevanja učnih ur za šolsko leto 1920/21. K razdeljevanju učnih ur naj pridejo v dneh 16., 17. in 18. septembra: 1. gojenci orkestralnih instrumentov: flavte, oboe, klarineta, roga, trobente, pozavne in kontrabasa v četrtek cb 2. popoldne; 2. gojenci glasbene teorije v Četrtek ob 4. popoldne; 3. gojenci mladinskega petja v četrtek ob 5. popoldne; 4. gojenci violončela v petek od pol 4.; 5. gojenci klavirja v petek ob 4. popoldne; 6. gojenci harmonije v petek ob 6.; 7. gojenci solopetja v soboto ob 3.; 8. gojenci za gosli in violo v soboto ob 4. Kazde-Ijevanje učnih ur se vrsi v dvorani Glasbene Matice v hiši Vegova ulica 7 v IL nadstropju. Kodni pouk se prične v ponedeljek 20. septembra. — Vpisovanje v citrarsko šoto kluba »Favorit« v Ljubljani se vrši v četrtek 16., petek 17.. soboto 18. in nedeljo 19. t m. od 10. do 12. dopoldne ki od S. do 4. popoldne v Šolskem poatopju >Ledinac, Komendkega ulic*. Bola o*t-rareke umetnosti ima. namen ateo goliti glasbo v usjfliisjss« m bolj proetodoJnem skupnem harmonije. — V šolo vstopi lahko kdo, ki je nadarjen sa ispoluo vanje oltrarake umetnosti. Pouk se bo izvrševal v praktičnem do najvišje stope*)*; enako tndi teorija. Kdor žeU dobre ta pravilne i »obraz be, naj se nenadoma vpiše v šolo, kajti ta šola je prva Id edina v celi Jugoslaviji, ki nudi vsem ljubiteljem tega instrumenta pravilno in nartektaio ianernahnu So&otetoD. Ljubljanski Sokol se udeleži pogreba svojega dolgoletnega, člana Ivana Beliča, gostilničarja na Dunajski cesti št 6. Zbirališče ob H 5. dne 16. tm. pred Narodnim domom Bratje, udeležite se polnoštevilno! — Odbor. k — Vsa bratska sokolska društva, ki poselijo v nedeljo dne 19. tm. javno telovadbo >Sokola Vič«, se zbirajo ob pol 2. popoldne pred Narodnim domom in odkorakajo ob 2. z godbo dravske divizije na ViČ. k — Društvo za zffradbo in vedrža-vnnje Sokotekegft doma Ha Viču in Sokol Vič priredita v nedeljo, dne 19. t. m. javno telovadbo in veliko ljudsko veselico, pri kateri sodeluje pevsko društvo >Slavija« in godba dravske divizije. Z velikanskimi težkočami so je društvo odločilo postaviti Sokolu lastni dom, ki jo že skoro dozidan in bo že v kratkem služil svojemu namenu. Vendar pa društvo samo ne more nositi ogromnih stroškov, ki jih zahteva taka stavba v sedanjih težkih časih. Zato se obračamo do vseh prijateljev Sokol-stva z nujno prošnjo, da se v čim večjem številu udeleže te naše prireditve. V nedeljo torej na svidenje na Viča l Zdravo!_(k) Tniistiha In sport. — Prešernova koča na Stolu se zatvori dne 19. septembra. Poznejši obiskovalci jo morajo posečati le v spremstvu oskrbnika Fr. Avseneka, ki biva v Valvazorjevi koči. Slednja je odprta in oskrbovana vse leto. — Plavalna tekma. V nedeljo, 12. t m. se Je vršila na Ljubljanici pri prostoru ljubljanskega športnega kluba prva večja plavalna tekma, ki je jako povoljno izpadla. Na tisoče gledalcev je napolnilo bregove in z Velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam. Prvo točko je tvorila tekma deklic do 15 let na razdaljo 50 m. Edina tekmovalka gđč Spelca Bretl je prispela na clH v 63 sekundah. Tekme se-njorjev, prosti stil, na razdaljo SO m se Je udeiežilo 8 konkurentov Prvi je dospel na rilj g. \ Jnko KramarSič (L S. K.) v 42 *e-Kundah, drugi g. Anton Martelanc (S. K. Ilirija) v 42*/j sekundah, tretji g. Mrrko Vovk (S. K. Ilirija) v 46*/» sekundah. Tekme dečkov do 15 let na 50 m se jo udeležilo 7 konkurentov Prvi je dospel na cUj Miron Bleiweis (L. S. K.) v 5^rVi§ sekundah, drugi Joško Medved (L. S. K.) r 5 iVi« sekundah, tretji Zvonko Fink (L. 8. K.) v 5otroske veselice v Trbovljah 580 K; Turinova družba v Zemunu 400 K; Vinko Bonač, Cleveland, Amerika, 1000 kron; dr. S. Tomažič 20 K; Andrej Sever 200 K; Adela Weiss, Bled, najd ni-na za torbico. 100 K: jugoslov. tehniki v Borovljah 164 K; dr. M. Buzolič, Be-čkerek, 100 K; primorski otroci na fileta iz Podroscice v Ljubljano nabrali 220 K; M. TJnber^er po g. Plcsničorja 207 K; dr. Milan Vidmsr, dobioek >Zelene tatice«, 100 K. -—--< Piierieolk a ntrap iti ptiRlnii NastOftfvSI službo kot vodja po verjeništva za notranje zadeve v LJubljani, smatram za potrebno, da naznanjam gospodom šefom državnih političnih in policijskih uradov L instance smernice, po katerih želim, da se politično - administrativno upravo ttvrSuje. Glavno In samo pO sebi umevno načelo uprave je potes zvestobe napram zakonom stroga pravičnost in popolna nepristranost. To načelo ima veljati ne le za izvedbo besedila in; duha zakonov, temveč tudi za »mi obsežni del upravnega poslovanja*' kjer postopajo oblasti v okviru za-* kima po svojem svobodnem preudarku. Ta svoboden preudarek mora bil! omejen po interesih države in ljudstva. Ni pa t okviru tega svobodnega preudarka prostora za Interes kake stranke. Iz vsega urattnišlceea posloval nfa mora biti Izločen, kakor vsak obzir na osebni Interes, tako tudi vsak rjrbzfr na zgolj strankarske interese^ Le tedaj bodeta ves narod m rud* vsaka politična stranka videla v upravi trx kar mora ona biti. namreč nadstrankarsko, objektivno instanca ld se da voditi edino le po zakonih tri po interesih ljudstva. To staiiSče Jo vsikdar zastopati taktno, obenem oa energično In pogumno. Osebni pogum je tudi v kritičnih položajih naj* boljše orožje. časi, v katerih živimo, so veliko preresni da se ne bi morali vsi globoko in vztrajno prepojiti s temi na« zori, kajti večkrat najboljši namen ne zadostuje, če nista že vnaprej duh in volja v tej smeri izvežbana. Zaradi tega pozovem hi prosim zlasti gospode šefe uradov, da z vsem svojim vplivom delujejo na to, da se vzgaja naše mlajše u radništvo v tem duhu. Našli bodo gotovo tudi primerno pot, da se načdnikoni! občinskih in drugih avtonomnih uprav predočuje !:ot geslo ona pravičnost in nepristranost, ki naj bo ponosen dokaz samostojnosti In značajnosti moža, tudi onega, kateremu je kot strankarlu poveril na skrb za interese ljudstva. Da je delovanje v ravno označenem duhu v dobi tako delikatnih državno-političnih poslov, kakor so volitve, posebnega, odločilnega pomena, o tem bi bila vsaka beseda od več. Nadalje obračam pozornost gospodov Šefov na važnost absolutno točnih in nepristranskih informacij za poslovanje druge instance. Poizvedbe, ki jih potrebujem za svoje ukrepe, morajo biti točne,,nepobitne in brez vsake primesi kakega strankarskega vplrva. Računam na to, da se bodo gospodje šefi strogo držali ten navcniil hi da ml bodo takoj naznanili vsak si očal, kjer b! se te smernice zapustile od kakega ortgana. Le na kratko, ker smatram te kot samo po sebi umevno, hočem še omesrJti, da je najstrožje gledati na čisto upravo tudi v tem pogledu, da se vsako izkoriščanje uradniškega posnršaja v osebne, materijelne svrhe takoj zatre in na pristojno mesta naznani. V takih za občni blagor in za raslfrd ucadniatva skrajno aevurnin \ 211. štev. .SLOVENSKA NAROD", dne 16. septembra iy20. 5. stran. slučajih je opustiti vsako milost in vsak obzir na osebne ali rodbinske razmere krivca. Slednjič opozarjam na veliko važnost kolegijalnega sodelovanja gospodov uradnikov. Ako bi se pa pojavilo nesoglasje, ki bi utegnilo škodovati poslovanju, želim, da se to naznani edino I e na pristojno nadrejeno oblast. Ta ukaz se ima naznaniti vsem gospodom uradnikom tamošnjega urada. Vodja poverjeništva za notranje zadeve: Pitamic. na£noi9£šsa portala. DEMISIJA CELOKUPNE DEŽELNE VLADE ZARADI SKLEPOV PLEBISCITNE KOMISUE. Ljubljana, dne 15. septembra. Ljubljanski Dopisni urad objavlja službeno: V včerajšnji seji plebiscitne komisije v Celovcu se je sklenilo, da se ima naše vojaštvo umakniti iz glasovalne cone A, ne da bi se poprej ali istočasno umaknilo tudi italijansko vojaštvo iz avstrijskega ozemlja na Koroškem, nadalje da se ima umakniti tudi vse naše aktivno orožništvo, ki ni rodom iz Koroške in končno da se ima suspendirati do plebiscita izvajanje nadzorstva nad veleposestvl Z ozlrom na te sklepe ie deželna vlada za Slovenijo v izredni seli danes dopoldne sklenila podari svojo demisijo. SKLEPI PLEBISCITNE KOMISIJE. Celovec, 14. sept. Včeraj prekinjena seja plebiscitne komisije se je danes nadaljevala. Kakor je bilo pričakovati, se je večina te komisije izrekla za to, da se mora jugosloven-sko vojaštvo umakniti iz cone A. dalje, da se mora naše aktivno orožništvo nadomestiti z domačini, in končno da se moralo v glasovalni coni A odpraviti nadzorstva nad nemškimi veleposestvl, z edino omefltvijo, da ostanejo tudi v bodoče v veljavnosti na vseh teh posestvih vse pravice, ki so si jfli ljudje pridobili na teh vele-posestvm od naše uprave. Nemško stališče je torej prodrlo, ker sta se zanj zavzela italijanski in angleški delegat. Radovedni smo, kaj p oroče na to naša vlada. Ti sklepi plebiscitne komisije so napravili na koroško slovensko javnost najmučnejši vtis. V slovenskih krogih so mnenja, da se naša vlada tem sklepom ne bo mogla ukloniti, ker bi zavladala na Koroškem popolna anarhija, čim bi se umaknile naše čete, ker bi v tem slučaju Nemci započeli izvajati nai-hujgi teror nad našim prebivalstvom, predvsem pa bi jeli divjati proti našemu ljudstvu številni veleposestniki, katerih imetie je bilo sedaj pod državnim nadzorstvom. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. — d Beograd, 14. sept 124 redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Vukčevič ob pol 17. Nadaljuje se debata o mirovni pogodbi z Bolgarsko. Nar. posl. g. S m o d e j veli: Bolgarski politiki niso pomislili, da delajo zoper svojo lastno korist, ko podpirajo nemški »Drang nach Osten« in pomagajo graditi nemško pot od Berlina do Bagdada, ki gre preko mrtvih ekonomskih trupel vseh Jugoslovenov. Dejstvo, da so se Bolgari tako izpozabili, da so odkrito z orožjem nameravali uničiti svoje lastne brate, vpliva na vsakega Slovanr. Bolgari so si izkupili sovraštvo ne samo vseh Slovanov, marveč zlasti Jugoslovenov. Drugo dejstvo, ki je mnogo vplivalo, je zvestoba Srbov napram zaveznikom. Častno besedo, ki so jo dali Srbi zaveznikom, so častno držali. To dejstvo je močno delovalo na vse in pridobilo Srbiji simpatije bolj nego vsi junaški uspehi srbske vojske, katerim se divi ves svet. — V svojem nadaljnem govoru pravi govornik med drugim: Po mojem mnenju je dolžnost Bolgarov, da popravijo, kar so zakrivili. Oni sami naj se potrudijo, da pridobe prijateljstvo z narodi, katerim so storili toliko krivice. Njihova politika naj se orientira v slovanskem zmislu. Jiieosloveu-ski klub se ne more ogrevati za pogodbo z Bolgarijo. Toda ker je potrebno, da se že enkrat vzpostavi mir in ker ne moremo nasprotovati odlokom mirovne konference, zato bomo glasovali za miovno pogodbo z Bolgarijo. Govorita še posl. Dimitrije Po pa d I č (seliačka stranka) in poročevalec Čeda K o s t i č. Nato sledi poimensko glasovanje. Glasovalo je 146 poslancev, 136 za in 10 proti. Predlog za mirovno pogodbo z Bolgarijo je torej sprejet. Zbornica prične debato o mir. pogodbi z Avstrijo. Poročevalec dr. Besarovič čita poročilo. Posl. Smo-dej poudarja, da ententa favorizira Nemško Avstrijo. Proti temu favoriziranju ostro protestira, rekoč: Ententa podpira avstrijsko republiko samo zato, da se ne bi združila z nemško renubliko. Vprašanje mei med našo državo in Avstrijo se mora pravično rešiti, ako hočemo imeti dobre odnošaje z Atvstrijo. Koncem svojega govora naglasa, da se v vprašanju plescita na Koroškem ne dela tako, kakor bi moralo biti. — Posl. Jolavič: Mi mali narodi nismo mogli bolje uspeti: kot bivši član mirovne delegacije nočem zagovariari te pogodbe, ker bi to izgledalo, kakor govorim »pro dom o«. Sami ste se mogli uveriti in sami ste prišli v Pariz in videli ste. da ni moglo biti drugače. Naša dolžnost je. da sprejmemo to pogodbo in da ob tej debati izrazimo hvaležnost našim velikim zaveznikom, ki so storili, kar so mogli. — Predsednik dr. Vukčevič zaključi sejo ob dvaisetih in odredi dti-hodnio pojutrišnjem v četrtek ob 16. — Poslanec Jovanovič zahteva, naj odredi predsednik, da se proti onim poslancem, ki niso prisostvovali seji, uporabi poslovnik in da se jim odvzamejo dnevnice. — Predsednik izjavlja, da bo pri poimenskem glasovanju vedno uporablial paragraf 150 poslovnika. Kdor ne bo imel potrdila, da je bolan ali da je bil odsoten zaradi važnih opravil, izgubi dnevnico. SESTANEK GIOLITTIJA IN MIL- l.ERANDA. — d Pariz, 13. septembra. V skupni izjavi, ki je bila objavljena koncem konference med Miileran-dom in Giolittijem, se izraža zadovoljstvo, da sta mogla oba državnika priznati splošno skupnost interesov obeh držav. Biistveni smoter ostane splošna vzpostavitev miru in upravičenih pogojev s spoštovanjem neodvisnosti narodov in vzpostavitev normalnih gospodarskih razmer, iz-ključivši vsako misel na posamezno politično ali gospodarsko gospodstvo. Politična vzpostavitev temelji na pravični in odkritosrčni izvedbi mirovnih pogodb, ki ostanejo ogelni kamen novih mednarodnih onnoša-jev. Zmagovalci morajo ob tem kazati duha blagovoljnosti in umerje-nosti, premagani pa neomejeno loja-liteto. Treba je predvsem storiti konec vojne med Rusi in Poljaki in sovražnostim turških nacionalistov. Neodvisnost in svoboda Poljske v njenih etnografskih mejah je smoter, ki ga zasledujeta obe vladi. Pravta-ko se je dosegel sporazum glede Turčije in glede potrebe, zagotoviti pogodbo v Sevresu, kakor tudi glede potrebe prijateljskega sodelovanja Francije in Italije v Mali Aziji. Splošni mir se more uresničiti samo po vzpostavitvi normalnih odnoša-jev z Rusijo in z ureditvijo jadranskega vprašanja. Italijanska in francoska vlada spoštujeta svobodo pogajanj napram sovjetski vladi in se strinjata v tem, da se ustvari na Ruskem položaj, ki dovoli Rusiji, da se vrne v mirno družbo narodbv in vzpostavi gospodarske odnošaje, ki so koristni njej in vsemu svetu. — Milierand naglasa veliki pomen, ki ga pripisuje hitri ureditvi jadranskega vprašanja z direktnim dogovorom med udeleženimi, kakršni so predvideni po italijanski vladi in ki bi mogli varovati upravičene zahteve Italije kakor tudi vse v poštev prihajajoče interese, da se ustvari političen položaj, ki je prikladen za razvoj prijateljskih razmer. Oba ministrska predsednika sta se pri razpravljanju o prijateljskih odnošajih obeh držav z gospodarskega in polit, stališča sporazumela, prizadevati se, da bodo zvezni odnošaji Francije in Italije polni onega zaupanja in one vzajemne blagovoljnosti, katera mora oba zmagovita naroda, ki sta se ramo ob rami bojevala skupaj in zmagala, navdajati pri obnovi narodnega življenja. PROMET MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN ITALIJO. — Dunaj, 14. septembra. Med Češkoslovaško in italijansko vlado se vrše pogajanja glede uredbe direktnih tovornih vlakov med Gornjo Italijo in Češkoslovaško. Ti vlaki bi vozili preko Brennerja. Gospodarske ossti. —g Dražba 3 toplokrvnih in 3 mrzlokrvnih žrebcev ee vrši dne 18. septembra 1920 ob 10. uri dopoldne v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani. —g Trgovci s sadjem in drugi in- teresentje se opozarjajo, da je po Koroškem, zlasti v Rožu obilo krasnega zimskega sadja posebno namiznih zimskih jabolk, ki bi jih kmetovalci zelo radi prodali. Z ozirom na sedanji položaj in na razmeroma ugodne železniške zveze bi vsekakor kazalo, da interesiram krogi obrnejo svojo pozornost v to stran. —g Zvišane monopolske takse. Monopolska uprava, katere delovanje se je raztegnilo na celo kraljestvo, je po-vočala monopolske takse in sicer: na vžigalice 500 dinarjev v zlatu od 100 kg in na cigaretni papir 1600 dinarjev v zlatu od 100 kg. Te takse veljajo od 3. t. m. —g XV. mednarodni semenj za ko-žuhovino bo v času od 22. do 26. septembra t. 1. v Lucernu. Prospekt o tem semnju je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. — g Naraščajoča draginja v Mariboru. Maribor, 13. septembra. Danes so nenavadno poskočile cene nekaterim nujno potrebnim predmetom. Tako se je sladkor podražil čez nedeljo za pet kron pri kilogramu, kateri stane 68 K, med tem, ko je veljal še v soboto 63 K. Cena vžigalicam ee je od sobote dvignila od 7 K 50 na 8 K, oziroma 9 K. — g Pozor pred 1- in aicronskimi bankovci. Iz Maribora nam pišejo: Na naši severni meji so se pojavile velike množine eno- in dvokron.^kih bankovcev, ki so brezdvomno vtihotapljeni iz Avstrije in opremljeni s ponarejenimi jugoslovenskimi žigi. Ti bankovci so skoraj popolnoma novi in imajo serijske številke 1300 do 1400. Obratno ravnateljstvo južne železnice je odredilo, da se na postajah te sumljive novčanice ne sprejrpHo — Z Praški velesemenj. V nedeljo ]e bil v industrijski palači na razstavnem trgu otvorjen oraški velesemenj. Nagovore sta imela župan dr. Baxa in angleški po- i slanik sir Clark Prisostvovali so poleg vlade zastopniki tujih vlad in tujih zbornic. —g Ribarstvo zakupnega okraja Cerklje, obsegajoče Keko od izvira do Janezovega mlina v Gradu, Všieo od izvira do Vasice in Pšate od izvira do Šmartna se bo v torek, dne 28. sept. ob 10. na okrajnem glavarstvu v Kranju, soba št. 6, potom javne dražbe oddalo v zakup za dobo od 1. oktobra 1020 do 31. septembra 1930. — g U Ministarstvu saobraćaja (Direkciji za riječno brodarstvo) imaju se popuniti četiri inženjerska mjesta i to u Općem Odjelenju dva mjesta privremenog inženjerja vodogradjevne a u Tehničkom odjelenju jedno mjesto privremenog inženjera brodogradjevne struke te jedno mjesto privremenog inženjera strojarstva. Prošnje do 25. septembra. Podrobneja pojasnila daje Sekcija Ljubljana Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. Borze. — d Zagreb, 14. septembra. Borza. Devize: Berolin 211—212, Icalija 510 do 520, London S90—395, Novi Jork 112—115, Pariz 755—765. Praga 171 do 173, Dunaj 41.50—42. Valute: dolarji 111—111.50, avstrijske krone 42—43, carski rubi ji 110—0, francoski franki 725—755, napoleondori 0—395, nemške marke 207—212. romunski leji 230 do 232, italijanske lire 0—515, angleški funti 0—400, češkoslovaške krone 165 do 172. — d Beograd, 14. septembra. Valute: ameriški dolarji 27.80—28.50, nemške marke 54.50—0, bolgarski levi 43.50 do 44. Devize: Pariz 192.20, Eim-Milan 127, Dunaj 10.45. Izpred 5Đđi££a. Nevaren goljuf pred poroto. Pred ljubljansko poroto je sedel včeraj pretkan in nevaren goljuf Kari Pevec, ki je preskrboval ljudem ponarejene potne liste ter zakrivil več političnih zločinov, o katerih pa se mu ni bilo treba zagovarjati vsled amnestije. Obtožen je, da je izvabil dr. Mravlaggu v Mariboru 6000, Francetu Vvoschnaggu v Šoštanju 4000 kron, da le ponaredil več listin in drugih dokumentov Obtoženec je govoril polglasno toda z odločnim nastopom Tovarnar Franc VVoschnagg mu je dal 4000 kron, da bi mu preskrbel potno dovoljenje za Avstrijo, Češkoslovaško In Švico. Potni list Je Pevec preskrbel, a ga ni izročil. Priznal je, da je presrbel dr. Mravlaggu potne liste, ki jih je ponaredil, za kar mu je dal dr. Mravlag 3000 kron. Nadaljnlh 3000 kron pa mu je izročil dr. Mravlagg za to, da izpo» slu je kot »adjutant« Pribičeviča povratek njegovega sina iz italijanskega ujetništva^1 (Kdo bi verjel, da je dr. Mr. tak lahkoverne!!) Na Pevčevo pismeno prošnjo mu je poslal dr. Mravlagg Še 4000 kron. Pevec je rekel, da je res »interveniral« pri italijanskemu zastopniku v Ljubljani In pri generalu karabinjerjev v Trstu za dr. Mrav*; laggovega sina. Dalje, je ponaredil več pisem mariborskega glavarstva, s katerimi je hotel doseči dvignenje državnega nadzorstva nad dr Mraviaggovim premoženjem, Johannu Kranjcu je preskrbel ponarejen potni list. Ponaredil je tudi svoj lastni potni list in še celo vrsto drugih javnih dokumentov. Pevec je priznal, da je dobil s ponarejanjem 10.000 kron. Obtoženec Je nastopal kot nadporočnik tako odločno, da ni nihče dvomil o tem. Pevec* je v preiskovalnem zaporu simulira! blaznost in dosegel, da so ga poslali na SrtN denec, odkoder je ušel, pa je bil že druge jutro na Golovcu aretiran. Zdravniška izvedenca sta konstatirala, da Pevec ni umobolen. Sodišče, kateremu je predsedoval svetnik Rekar, Je na podlagi krivdoreka porotnikov obsodil Karla Pevca na šest let težke ječe. Nad enoletni preiskovalni zapor se mu ni vračunal v kazen. Pevec je izjavil, da z obsodbo nI zadovoljen. Raznoterosti. * Angleška je izgubila 15% vse aV| vine, ki se je je posluževala v vojni. Najbolj so bili prizadeti velblodi. Od 120.013 velblodov jih je poginilo 22.812., * Na Madžarskem so zvišaJi rene' tobaka za 20—50 odstotkov in za tobačne luksusne izdelke za 200 odstotkov. * Kitajci stradajo. Iz Londona poročajo, da je na Kitajskem slaba letina. V provincah Hunanu in Šantungu je izbruhnila lakota. 20 milijonov Kitajcev je ogroženih. Samomori se vtš« vsak dan, starši prodajajo svoje otroke. Darila. — Za oslepele vojake sta darovala mesto cvetja na krsto svojega prijatelja g. majorja J. Deisingerja, Fran in Roza K r a p e ž 100 K. Hprnnlzaclja. -f- Manipulacija s moko. Mestno* tržno nadzorstvo naproša občinstvo, da nemudoma naznajii vsak slučaj nakupa pokvarjene moke. Točno poročilo in vzorec moke ter kruha, pečenega iz te moke, naj se pošlje na mestno tržno nadzorstvo, magistrat. Pnlzoedne. — Visokošolska legitimacija, ki se je izgubila dne 14. tm. med 7. in 8. uro zvečer od Mestnega trga do Mestnega doma, naj se vrne v upravništvo ali pošlje po pošti na naslov: E. Soss, Mestni trg 19. Dtanar naj si pridrži. Pes, po imenu »tiger«, srednje velik, siva dolga dlaka, dolg: rep, na kratki verigi, je ušel pred par dnevi iz našega skladišča. Kdor ga privede, dobi dobro nagrado. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska cesta št 33. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e h. Dijak išče stanovanje s brano ali brez nje v mestu ali okolici. Ponudbe pod .Okolica 7015* na upravništvo Slovenskega Naroda. 7015 firtn niiniflrn nttft doma topljeno, L1SI1I SlIUjIKlI llifltl, razpošilja in sprejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovi6, L«ubliana. 5931 £n par lahkih konj z vozom in voznikom se za vožnje, event. tudi z osebnim vozom (break) za vožnje na deželo odda. Pojasnila vsak dan od 10—11 ure dop. Gosposvetska cesta 4/1 desno. 6578 Vgea nt Oiavni uKd v Cdjn na pio-j\l*a daj. Lokal in stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe na: Medved. Krčevina, Maribor._ 7020 Singerjev šivalni stroj popolnoma nov, 2« 4000 K in oljnate osi Kolling D za 2200 K garnitura na rodaj. Naslov pove upravništvo Slov. "a roda. __6990 R' Tretje za strope izdelale in prodala na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri večjih naročilih znaten popust Steiner Anton, LJubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 Po zelo znižan! ceni nova dvokolesa, plaiči, zračnice, šivalni strnil« deli, karbidne svetilke, gorilce Itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji pri Baijela, LJabljsna. Stari trg *t. 28. 6524 Lepa lahka Uočila in 100 ms hrastovih hlodov naprodaj. Naslov pove upravnlSvo Slovenskega Naroda. 7018 PAflV/ 130 m ViSOk' 8 1Ct St*r' Onj) zelo krotak, za vsako vožnjo zanesljiv, tudi pod sedlom Izvrsten, se proda z opremo in na željo tudi z lahkim koleseljem vred. Vpnlati v odvetniški pisarni dr. Ivana Lovrenčiča v Lub jani, Miklošičeva cesta 8. 7016 H .icontolnl jnrmenlK (Horizontalgatter) nov aU rabljen se kupi. Ponudbe s točnim popisom in ceno naj se stavijo na Vlastelinski opravo grofa Pavla Draskovlcba o Matom ukovca kraj Legrada. 6976 Čedno deklico siroto 12—14 let, eventualno Primorko vzame uradnik na Gorenjskem za družbo dobrosrčne soproge brez otrok. Preskrbljena bode tudi za bodočnost. Velja tudi za ljubljansko sirotišnico. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7010 gostilna in trgovina jem, 4 orali zemlje, lepim vinogradom v bližini železniške postaje se proda za 260.000 K. Prodasta se tudi 2 majhni posestvi z blagom. Izve se pri Ivaa Drofenig. Poljtane, Štajersko. 7013 Bela svilnata poročna obleka ln dolg pajjolan te proda, taiat dolina itev. «7. 7025 Dr. Demšar zo pet ordinira. 7029 Proda se transportnih in nekaj hramnih sodov, nadalje 25 majhnih od 35—60 litrov. Vpraša se pri Antonu Breznikar, Sodna ulica 11. 7030 Plemenska svinja se proda zaradi pomanjkanja krmila. Rim ka cesta štev. 19. 6946 Proda se nekaj : Ilutomersbesa vina: radi pomanjkanja posode po solidni ceni. Kotna ulica 15. 6985 A/lfiMpf zanesljiv in pošten se sprej-7%ldJJI»W me na večjem posestvu blizo Ljubhane. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Hlapec 6M2\ 6962 Ennnaditrnpna nVJ£r*£T njivo, ribnikom, lepa lega, vodovod In električna razsvetljava v hiši se proda Vnrašati Je pri tvrdki E. Hofaian. Kočevje. 5858 Za družabnika bi pristopil plodonosnemu industrijskemu podjetju s K 300.000-— ali tudi več Ponudbe pod »Rozangel/6960« na upr. Slovenskega Naroda. 6960 Bakren kotel za žgsnjekubo od 50 do 120!., kupim. Kdo, pove pravnlštvo Slov. Nar. 6998 Nekaj obnošene moške obleke in obuvala se proda Vprašati je od 5l do 8. ure popoldan. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7023 Olanlai* črn, skoro nov, l^lOilinOf tvrdke Heitzman se za usodno ceno >adi preselitve takoj proda. Kesjjm cesta 30,11, sad. u levo. 7014 Sprejme se 6984 učenka ki ima veselje do trgovine. Vpraša naj se v trgovini MIlan Tarna v Krškem. 4000 kron nagrade dobi kdor preskrbi 4 sobe in kuhinjo za 1. leto. Ponudbe pod žifro .4 sobe «997" na upr. Slov. Naroda. Sprejme se zlatarski vajenec A. račke, Belenbnrgova ulica 6. I* apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Avs, tovar. Laško. Kuverte trgovske in kanceli ske, papir konceptni in kancelijski, notni papir, konfeti, kopirni evtnenfikl (olovke), pacata i VO«ek Itd na debelo is drobno rri fc- rsvalek, LJibUint, Židovski si. 4.6958 3sče se meblirana ali neme- Mirana Črtna v bližini Krekovejra Ulirana 50Ua trga. Ponudbe na R. Molan pri g. Perdana, Krekov trg 11. 7021 proda se dobro ohranjen pi- 3fln (KonzerttlOgel). Pogleda se pop anee ocj 2.—4. (Naslov pove npravni-štvo Slovenskega Naroda. 7019 Se malo rabljen šivalni stroj e takoj proda. Naslov pove upravništvo slovenskega Naroda. 7017 Klobuke velurje In Is klobutevlne prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. S08rj Tovarna los. Reich, Ljubljana. i !! Pariške novosti !! » Modni salon S Rozi Hribar, Liubljana >— Rimska cesta 6 ima veliko izbiro najmodernejših damskih in i=§ otrošklk klobukov za jesen in zimo na razpolago. Cene od 100 ■S3 kron dalje. 3 ! Dunajske novosti! I: Šolske sveske Crnilo, nesene, radirke in razne druge šolske potrebščine na debelo in drobno pri L Pevalek, LJubljana, Židov tka ailca 4. 6954 - Pisemski papir - - v mapah 10/io v veliki izbiri, rssglel-nlee umetniške in druge na debelo in drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 4. 6955 Zast nik dobro uveden pri kemičnih, lakovnih in kanditnib, tvornicah, se sprejme. Dopisi pod ..Praga P. LIW na Rudolfa Mosse, Praga. Prta 6. avla 1 mali elektroavto, notorno kolo In pisalni stroj ceno naorodal- Zahtevajte ponudbo. Hans Btthm,5aflzbiirg-Lehen. 32 82 6128 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljuba sestra in svakinja, gospa Mariia Cuntara Šolska ravnateljica v pokoju včeraj zvečer ob 11. uri po daljšem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere preminula. Pogreb rajnke se vrši jutri v četrtek, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg št. 14, na pokopališče k Sv. Križu v rodbinsko grobnico. Bodi ji prijazen spomin! LJUBLJANA, 15. septembra 1920. Albina Cuntara, sestra. — Josip Edhm, nadknjigcvodja Kranjske hranilnice, svak. Posebna obvestila se ne bodo izdala. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom H in prijateljem, da je naš iskrenoljubijeni oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod I Ivan Belič posestnik, gostilničar, obf. svetovalec ljubljanski itd. v torek, dne 14. t. m. ob pol 12. uri ponoči bogu-udano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v če&rtek, 16- ta m- ob 5- uri pop- iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 8 na pokopališče na Viču. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnih cerkvah Mar. Oznanjenja v Ljubljani in na Viču. V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1920. Pavel Belič, sin. — Anica Prccherka, Ika Ježe, hčeri, — Anton Belič, brat. — Josip Prochazka, Dragotin Warto Pavel Jeae, zetje. — Ana Belič roj. Bolm, sinih a. Vsi vnuki in vnukinje. uolaševalec glasovirfev ln tr,jo-vec z glasbili Ljubljana, VVolfova ul. 12 leče se samostojna ln poštena kuharica z dobrimi spričevali na Hrvaško. Pismene ponudbe na naslov Franja Jakil K nrtovac. 6982 ozir. vzgojiteljica se za čez dan išče k tri in pol leta staremu zdravemu fantku, ki bi ga znala plemenito vod ti in varovati. Ponudbe s pogoji rod .Vzgoja otroka 7024" na unravništvo Slov. Naroda. 7024 li;oželezne emajlirane banje, fajenčnc klozete, umivalnike, kopalne peči. Zahtevat te ponudbe Leopod Blau & Co.f Oesellsccaft m. b. F!., Wiea II. Aspsrnbrnckengasse 5. 7C28 na prodaj loko postaja Konjice ali Poljčane. 1 vagon 13 mm, 2 vagona 20 mm, 3 vagone 25 m/m. Ponudbe z navedbo cen na knježii gozdni urad Oplotnica. 6968 Sir Trapist V hlebih po Vh do 2 kg Đoz*ač2 si? (Topfen) Čajno maslo (Theebutter) v zaiojih po i/8, l/i in lJ2 kg nudi samo na veliko Parna IVIlekara, Nova Gradiška, Slavonca. 6S25 Zahvala. Vsem gospodom uradnikom linance, ki so darovali mesto venca na krsto pokojnega celo vsoto za pogreb, se tem potom najiskreneje zahvaljujem v svojem in v imenu svojih otrok. Enako se zahvaljujem vsem gospodom poduradnikom za krasni venec. Še enkrat izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so so-čustovali na ta ali oni način in nas tolažili ob pre-bridki in prezgodnji izgubi blagega soproga in predobre hčerke odnosno očeta in sestre. Marija Strlian, mm m samo na velika svaku količinu kože od divljači, svake vrsti kao ovče, janjeće itd. Sve upite sa naznakom cijene za istu slati na tt. F. Kocijan, Zagret, Savska cesta br. 66. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materija! in motorja. Zahtevajte ponudbe Gjorgja Grujk' BeograD, j&letiaa u!. 15. Išče se proti fakojšnlema v?fope UMI l^SE?^*^ peljevalna dela (Absteckungsarbeiten) in tehnik, z gradbenimi izkušnjami za stavbo v okolici Maribjra. Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki in navedbo plačila na naslov: Splošna stavbena družba, d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 12. 6965 Prvovrstni cigaretni papir In stročnice znamke 66 Tovarna slaS&še. Jos« Sumi nasled. D. E. Hribar Ljubljana, GradiSce 9. Priporoča zopet raznovrstne sladkorne izdelke ra drobno in debelo. Kandite, prvovrstno suho blago, čokoladne in desertne bonbone, | ristnl mali novec in Cene zmerne. marmelade. Postrežba točna. Poštne po?iljatve začasno izključujemo, ker primanjkuje zabojev. 7031 po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Bonač, Ljub-jana, deienbnrgova nllca. 6442 Javljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih delal nic; sin Franc. FRANC KUNČIČ, Lesce. 3pr2=aio se takoj Služba stalna čez zimo. Plača 3000 do 5C00 kron mesečno. Ozira se le na prvovrstne mon. Starost 2S—50 let. Oferti pod „Polir 7007" na upr. SI. Nar Pozor! Zontevojfe ceniki Antrz~oeasko črnilo-ficlsko črnilo« Kovinsko rdečifo. Gumi arab. v piramidi, stekl. Razne barve za stamptlije. Modrilna esenca za perilo. ,Svitol', čistilo za vse kovine. „Ravan" kemični izdelni. i, IjaMJiina, Opekarska oesta štev. 31. Cene konkurenčne. 3IŠ1E 11 ■ ti? t* 1) 3 Nudimo dobre likerje: pelinkovec, kakor tudi druge fine likerje, izdelane iz aromatičnih planinskih rož. Nadalje kuminovec, griot in hruševi liker. Siivovko, brinjevec, rum in konjak, samo na debelo no najnižjih cenah. 7034 3 0^ lis đ aboform se zopet dva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnj; lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha originalno Skabof orm. mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform". Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Rih. Sušnik, „pri Zlatem jelenu" IV. Marijin trg. A. Krmili KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO in PREKOMORSKO SLAGO NA VELIKO pri veletrgovini RUCTUS 99 F d. d ia promet zemeljskih prolrrodov, kolontjalnejja in drugega blaga, 9f pnje 616 IZ130R SCIIOLLERA Sl9, ZAGREB. Vlafta ulica 21. TELEFON: USTANOVU.: BRZOJAVI: 106. 1883. „rcrucTTJi ZAHTEV A^T^^jBMT« Mestna hranilnici ljubljanska naznanja pretužno vest, da je njen velezaslužni član ravnateljstva, gospod hišna posestnik itd., dne 14. t. m. preminul. V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1920. Ravnateljstvo. za meffianie sadja dnerna zmožnost đo 5.000 kr, 3 stiskalnico za seno, 2 ko č!J2, umivalni stre j za sadje, krompir, i. t. d. naprodaj pri los. KMrbtscb, Modni salon LJUBLJANA. Dvorski trg 1, Priporočam veliko izbiro najnovejših modelov, svilenih klobukov, čepic in slamnikov za dame in deklice. Popravila točno la ceao. Žalni klobuki vedno v zalogi. 6545 ivalni stroji dospeli - za obrtno in rodbinsko rabo v vseh opremah. Istotam se dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nas. 7. BMHBSHaanaBBaeEESsroK'ASs&T^ ^. -■ ■ - A. de Haen Kemijska tvornica .LIST" Seelze pri Hanoveru KEMIKALIJE za vseskupno tehniko in farmacijo. Radi cenika in naročil naj t>e izvolijo interesenti obrniti na zastopstvo: Tehnična poslovnica za kemijsko industrijo. i Ins. mirni Rojan j _ Zagreb, Onnđullćeva ulica 20. Telefon 11—03. Skladišče kompr. Ugljična kisline. i ■EvensKo odpremničko dio^- J< eton 6-« ZAGREB Jlica br. 82. Podružnice: ZEMUN, SARAJ EVO, MARIB0R,W1EN. LGonzagag.16. Jspostava.-PRAG.Dlouha tr.41. prima sve zbirne i vagonske pošiljke na otpremu iz NJem. Austrije, Čehoslovaoke sa vlastitim pratiooima. Carinsko posredovanje. Stručno ocarinenje. Bavi se isključivo transportnim i odpremničkim poslovima. Posebni odio za ispitivanje tovarnih listova. II LJUBLJANI — Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. — Stritarjeva ulica Štev. 2. Rezervni zaMadl 45,000.000'— kron. — Telefonska številka 261 ln 413. Oem.ika glavnica 50.000.000 - kron. 588858---------- === OlavnK. z rezervami 95,000.000- kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Izvršuje vse bančne posle najlcialantneje. 3eV Sprejema "98 u Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut vloge na knjižice in teko« račun 1 iB proti ugodnemu obrestovanju vsakovrstne KREDITE f4t«*«iiiMi in tisk »Narodne tiskarne« Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar« 87