ŠTEVILKA Lfl-G Ul, 3, JAN UA#H2D CENA 1.80 EUR STRAN 4 STRAN 6-7 STRAN 9 STRAN 17 STRAN 19 Pošta Slovenije Letos v Zgornji Savinjski dolini brez nadaljnjih sprememb poslovanja Veterani vojne za Slovenijo s proslavo počastili dan samostojnosti in enotnosti Nenavadno darilo rečiških kulturnikov občanom za praznične dni Karel Grzan izdal knjigo 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja ZUPANI ! pUStttf "¿as PÜKRadu mrnt p^UFVtí^^l mm Pregled dogodkov, ki nam bodo ostali v spominu iz leta 2019 Oglasi C I me meseca [5: Tednik Savinjske aovitc naduhe iisb<»i ( n iilmil; nest'« Zi];»riij(: Savsnjske dni nr ob konai .¡'k< ■><■ :..-., ■ med vsiim i ■ i pu v:. IsraÎL'i m hc.iîkf rj\ i Savinjske [Julitit20!'J, KitjitiiJati -"'i ime mesc« decembra ZÛl'i ic> fpuabtecdm-jti Vestnem nedupri jjfcknv): Ivan DrcVj 11 dineklor Kmetijske zadruge £jEeš kit [loilriLl, ki JU Buli UMI.ti J1 s !-( i ! -: ! ■ ¡(i n|vll'il.|r filil II'! .Il' J "-V". I ' 11.i! mil .1 . '.."!':■ evrov. S f em so pr i p i > :vi r. n i k n.ik i. ■ «. ■ sudubtié bo) tiišu it [h.1 pus Lu I it1 Zll i le k d k' L Tajm'rstv x.nlnigi denn i ki bi iv* n.nuemli v.c. nakupih poliiljanjt p r . n h Vdšuilnit, raju dajo vclubrpdelne nam« fie Ciril Kuiijjt st. : i ■ / i dolguleLnu predano d u lu ■-Ti = i s i n :=. : i .n uši vu Refica iih Savinji M ?a iï;■ ;■ -■ v. ki dimi prejel č.islno listino, najviSJe priznanje Planinske zvene Slu ven i-. B;l je pi vi prt&etfnlk ii.ni/nr rii'j^.! ndlwa < L ruš tv;i, ki ¡e b i ! 0 iss [ ajâ'bvl n i 1 n ■■ I stirMesetimJ letj Vet kot desetletje ji bil ;ilh njegovem (élu in ta ko postal prpri&rinilt z najdaljšim ikiienj, Me fin^l je predsednik upravni ■ i ■ i: ■ ■■■t.- Imih' BTC, ki j L" ZlI BTC City L|u !-m p \ - zol najvišje pri ïîi y nje i slovenskem luiismu ■ kr;sTiilni rngjav 21)14 : iSfvn t iristiinlh HiuijevSlovciiiji gapi.nl'-' i i. ■. - - - ■ ■ prispevek kr;riw>in ^Iwenifii n.r ,tm. ï^.igr.id.i jim pûlP^ pr 7nanj i ■ I ■ - " ■ I - ■ . ■ v pravi situi.. j i.Mileni HitnjvLieijo m n; dMjnjj razvoj. Med prispugfnl i-ijsouiit mu iz :>n- Iti . i nI ,.;: l. îakTîiii'fer Mariji rLi;i™ii, (iir/.fe 30, Mozirje. mvik; prt?vzame praktično nagrado v wjntStvu Savbijskšlt novic iJlkdsneje do ¡H.-ikn. . ■' ¡.ui.i.i .: j■1 _■ ■ ■ m njo s(ivnkL(ilti|odi tnrkH,7.|itOM»rini02(l. ;^iSI|iti'r.;i n slov ' v i :--: k i-- riovlnv. Sa1.- !- ■ I " - .. i ' ! pïLivut,jsjLii p: ispelimi jtjasm'nlcàqtl buuiu lažu-bati ■.I l' ■ nI:.: prit ki (Ceh1 rirt^i-uk' Za ime meseca decembra 2019 glasujem za 3 Mojeimein priimek; Mol naslov; Tel./GSM: 2 Tretja stran Iz vsebine: Moja želja za leto 2020 Občina in Komunala Gornji Grad Postopek zamenjave poslovnih prostorov že v teku.......................................................5 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Najverjetneje bo začasno potreben vršilec dolžnosti direktorja......................................5 Monokomedija Življenje v rož'cah Črn humor prežet s pevsko in plesno interpretacijo..................................................12 90 let Franca Obojnika iz Radmirja Delaven, prijazen in z veseljem do življenja................................................20 Žive jaslice po Zgornji Savinjski dolini Praznično sporočilo o povezanosti družine..................................................27 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 1, 3. januar 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Jesensko obdobje lanskega leta je bilo za Pošto Slovenije zelo burno. Sredi novembra se je namreč zgodila stavka poštnih uslužbencev, ki je trajala dva dni, potem pa sta sindikat poštnih delavcev in vodstvo Pošte vendarle dosegla dogovor. Pogajalci so sporočili, da so se dogovorili o načinu zaposlovanja v letu 2020 in neka-jodstotnem zvišanju mase plač zaposlenih, kar je bila ključna stavkovna zahteva. Dogovor zajema tudi zavezo, da bo Pošta Slovenije do konca marca 2020 povečala število zaposlenih še za 35. Lani februarja se je Pošta z obema reprezentativnima sindikatoma dogovorila za 312 novih zaposlenih v letu 2019, od tega so jih po zadnjih znanih podatkih dejansko zaposlili 231. Le nekaj ur po končanju stavke je Pošta Slovenije zaključila največji prevzem v zgodovini družbe in se dokončno združila z Intereuro-po. Za 72-odstotni delež te logistične družbe je odštela skoraj 29 milijonov evrov in nato objavila prevzemno ponudbo še za preostale delnice Intereurope, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, ter za njene odvisne družbe v Srbiji, Črni gori ter v Bosni in Hercegovini. Sledi integracija Intereurope v poslovno skupino Pošte, ki za leto 2020 načrtuje skoraj 450 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot polovico iz naslova logističnih in paketnih storitev. Takšna je aktualna podoba Pošte Slovenije, ko jo gledamo od daleč kot velik gospodarski sistem, drugačna pa je slika, ko to isto pod- Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com jetje opazujemo kot uporabniki njihovih storitev. Naj mi člani poslovodstva Pošte ne zamerijo, saj vem, da se trudijo zagotavljati kar najboljše poslovanje, toda človek ima včasih občutek, da je Pošta Slovenije v lasti tujega kapitalista, ki vsak dan zahteva večji dobiček, ta pritisk pa se posledično odraža na organizaciji in delu zaposlenih. Drugače si je težko razlagati njihove ukrepe, ki - zlasti na podeželju - znižujejo raven poštnih storitev. V uredništvu Savinjskih novic si bomo leto 2019 zapomnili tudi po mnogih napakah pri dostavi našega časopisa preko pošte. Razumemo, da se napake dogajajo, saj jih delamo vsi, ki delamo. Nihče ni popoln. Toda ponavljanje istih napak je vse prej kot dopustno, najbolj pa nas je bolelo to, da smo bili zaradi napak v poštni logistiki očrnjeni sami, saj nekateri naročniki niso pripravljeni razumeti, da žal na dostavo časopisa nimamo neposrednega vpliva. Smo pa odgovorni zanjo, saj bralci plačujete časopis nam in upravičeno pričakujete, da ga boste prejeli na dan izida in ne šele naslednji teden. Moja želja za leto 2020 zato je, da dobite vseh 52 številk Savinjskih novic v vaš nabiralnik v petek. In upam, da tele vrstice berete (že) v petek. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Savinjske novice št. 1,3. januar 20020 3 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna, Anketa POSTA SLOVENIJE Letos brez nadaljnjih sprememb poštnega poslovanja V drugi polovici leta 2019 je Pošta Slovenije v Zgornji Savinjski dolini izvedla nekaj sprememb pri delovanju poslovalnic. Tako na Rečici ob Savinji od jeseni dalje posluje premična pošta, nekatere pošte pa so bile že prej preoblikovane v pogodbene poslovalnice. Pošta v Nazarjah od 1. januarja dalje posluje s spremenjenim delovnim časom. Kakšne spremembe se še obetajo na tem področju, smo se pozanimali na Pošti Slovenije. POŠTA V LUČAH IN GORNJEM GRADU OB SOBOTAH ZAPRTA V nekaterih poštnih poslovalnicah so spremenili oziroma podaljšali delovni čas. Poslovalnici v Lučah in Gornjem Gradu poslujeta v deljenem delovnem času. Od 2. novembra 2019 dalje so podaljšali delovni čas ob torkih in četrtkih, ko sta pošti za uporabnike odprti do 18. ure. Ob sobotah ti dve poslovalnici nista odprti. V NAZARJAH NAMESTO DELJENEGA NEPREKINJENI DELOVNI ČAS Od začetka letošnjega leta je spremenjen delovni čas pošte v Nazarjah. Občina si je že dalj časa prizadevala za ustreznejši časovni okvir delovanja pošte in končno le dosegla dogovor. Delovni čas na- zarske pošte je tako spremenjen iz deljenega v neprekinjeni. Naslednjih šest mesecev bo pošta v Nazarjah poslovala od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Nadaljevanje tega režima je odvisno od števila opravljenih storitev in prometa v poslovalnici. Na Rečici ob Savinji tamkajšnja poslovalnica sedaj deluje kot premična pošta. (Foto: Marija Sukalo) PREMIČNA POŠTA NA REČICI OB SAVINJI Na Rečici ob Savinji so se občani s preoblikovanjem poštne poslovalnice soočali več let. Poskušali so s formiranjem pogodbene pošte, a zainteresiranih pogodbenikov niso našli. Tako od oktobra 2019 tamkajšnja poslovalnica deluje kot premična pošta. Posluje od ponedeljka do petka na način, da poštar, ki na območju opravlja dostavo, sprejema tudi pošiljke in plačila, prodaja znamke, kuverte, dopisnice, srečke ... V prostorih Medgen borze posluje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 11. ure, ob sredah pa od 16. do 17 ure. POGODBENE POSLOVALNICE V ŠMARTNEM OB DRETI IN SOLČAVI 2e pred leti so pogodbeno pošto dobili v Smartnem ob Dreti. Deluje O Naša anketa Kako organizacijske spremembe pošte vplivajo na zadovoljstvo strank? Pošta Slovenije je v postopku reorganizacije. Določene storitve prenaša na zunanje izvajalce, posamezne pošte zapirajo, prehajajo na pogodbene pošte, vse to pa vpliva na položaj zaposlenih in uporabnikov storitev. Kaj pravijo slednji? Jožica Jeraj, Rečica ob Savinji Na Rečici ob Savinji imamo sedaj premično pošto. Opravimo lahko vse storitve kot prej. A poštni uslužbenec, ki je zelo prijazen in ustrežljiv, se ustavi z avtomobilom le za eno uro. Pogosto v tej eni uri težko ustreže vsem strankam, ki ga čakajo. K sreči lahko delo opravlja pod streho v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. Ne znam si predstavljati, kako bi delo iz avtomobila, kot je bilo to sprva predvideno, potekalo v slabih vremenskih razmerah. Slavko Podbrežnik, Gornji Grad V Gornjem Gradu je odpiralni čas pošte neugoden za občane. Tisti, ki smo v službah, moramo pogosto usklajevati določene obveznosti, da bi lahko opravili vse potrebno pri poštnem okencu. To, da so dohodno pošto in poštarje iz Gornjega Grada preselili na Ljubno ob Savinji, je čisti absurd. Dvomim, da je pošta s tem kaj privarčevala. Martina Zakrajšek, Šmartno ob Dreti Naša pošta je pogodbena in starejši ljudje, ki potrebujejo poštne usluge, ne morejo prehvaliti uslužnosti in prijaznosti trgovk, ki so prevzele tudi naloge poštnih uslužbencev. Sama se klasičnih poštnih storitev ne poslužujem, ker uporabljam druge komunikacijske poti. Vera Pečnik, Pusto Polje Pošta bi morala služiti ljudem in ne kapitalu. To, kar se sedaj dogaja z različnimi poštami po Sloveniji, ni dobro. Starejši ljudje so se marsikje znašli v nemogočem položaju, saj marsikdo od njih lahko le na pošti dvigne svojo pokojnino ali plača položnice. Ob vsem tem me veseli, da bo z novim letom nazarska pošta podaljšala delovni čas, in upam, da se bo v pol leta pokazala upravičenost tega ukrepa. Damjan Žvipelj, Mozirje V Mozirju ne čutimo organizacijskih sprememb, ki se v poštnih poslovalnicah dogajajo drugod po dolini. Sam plačujem položnice preko spleta, me pa moti, da moraš vedno, ko dobiš paket ali nakazuješ denar s poštno nakaznico, pokazati osebni dokument, ne glede na znesek. Po eni strani zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov ti ne bi smeli biti tako javno dostopni, po drugi strani pa ti lahko sledijo, kaj nabavljaš in kdaj. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Tema tedna, Aktualno v trgovini Kea, kjer krajanom nudijo vse običajne poštne storitve. Tak način poštnega poslovanja imajo tudi v Solčavi. Direktorica občinske uprave Albina Štiftar je ob tem povedala: »Pogodbeno pošto imamo v Solčavi že nekaj let. Deluje v okviru Centra Rinka. Čeprav je Pošta Slovenije določila odpiralni čas te pošte, sredstva, ki jih namenja za delova- nje po pogodbi, ne zadostujejo za pokritje osebnih dohodkov zaposlenih. Razliko pokriva Občina Solčava iz proračunskih sredstev.« Štiftarje-va je ob tem pohvalila zaposlene, ki se trudijo, da so občani s storitvami pošte zadovoljni. LOGISTIČNEGA CENTRA PRI NAS NE BO Pošta Slovenije v Zgornji Savinj- ski dolini ne predvideva vzpostavitve logističnega centra, čeprav se je o tem v zadnjem času veliko govorilo. Glede morebitnega nadaljnjega preoblikovanja poštne mreže so pojasnili, da morajo pri spremembah med drugim upoštevati splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, za ukinitev ali preoblikovanje poštnih poslovalnic pa morajo dobiti soglasje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). V Pošti Slovenije ugotavljajo, da se roki za pridobitev tovrstnih soglasij podaljšujejo, kar je tudi eden od razlogov, da bodo z optimizacijo poštnega omrežja z nekoliko spremenjeno dinamiko nadaljevali v drugi polovici leta 2020, pri čemer za območje Zgornje Savinjske doline nadaljnja preoblikovanja niso predvidena. PRILAGAJANJE SPREMENJENIM OKOLIŠČINAM POSLOVANJA Pošta Slovenije se mora prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi povečanja Od 8. do 18. ure od novega leta dalje od ponedeljka do petka posluje pošta v Nazarjah. obsega elektronskih komunikacij in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v Evropski uniji sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi v ostalih državah EU. Marija Lebar Albina Štiftar, direktorica občinske uprave Občine Solčava: »Pogodbeno pošto imamo v Solčavi že nekaj let. Deluje v okviru Centra Rinka. Čeprav je Pošta Slovenije določila odpiralni čas te pošte, sredstva, ki jih namenja za delovanje po pogodbi, ne zadostujejo za pokritje osebnih dohodkov zaposlenih. Razliko pokriva Občina Solčava iz proračunskih sredstev.« OBČINA IN KOMUNALA GORNJI GRAD Postopek zamenjave poslovnih prostorov že v teku Občina Gornji Grad je že začela postopek zamenjave poslovnih prostorov. Svetniki so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je podlaga, da se župan dogovori za kredit na javnem razpisu slovenskega regionalno razvojnega sklada za nakup poslovne hale in odprtega skladišča od Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec v poslovni coni Gornji Grad. CELOTNA INVESTICIJA TEŽKA 230 TISOČ EVROV Lastnik prostora v poslovni coni (nekdanja Smreka) bo občina, gornjegrajska komunala pa bo prostore dobila v upravljanje. Celotna investicija bo znašala okrog 230 tisoč evrov, od tega bo zemljišče stalo 200 tisoč evrov, preostala sredstva pa bodo namenjena urejanju nadomestnih pisarn za zavod za gozdove in ureditev prostorov za občinsko upravo v prostorih, kjer je bila doslej komunala. UREDITEV PROSTOROV ZA GOZDARJE Komunala bo lahko takoj po podpisu pogodbe za nakup poslovnih prostorov, po novem letu, začela urejati svoje nove poslovne prostore. Ko bodo izpraznili prostore v Petelinjeku, kjer so poslovali doslej, bo občina poskrbela za ureditev dveh pisarn v pritličju za potrebe krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Hkrati bodo začeli urejati prostore v prvem nadstropju, kamor se bodo preselili, ko bodo dela končana. GORNJI GRAD BO PRIDOBIL HOSTEL Lastnik sedanjih prostorov občinske uprave je Občina Gornji Grad. V teh prostorih načrtujejo ureditev hostla, saj v Gornjem Gradu manjka prenočitvenih kapacitet. Ker bo stečajni upravitelj prodal tudi pritličje in prvo nadstropje stavbe, kjer je sedaj občinska uprava v drugem nadstropju, in ker je v pritličju gostinski lokal, župan Anton Špeh razmišlja, da bi bila lahko celotna stavba, če bi jo kupil pravi kupec, namenjena gostinstvu in turizmu. SELITEV NA USTREZNO LOKACIJO Nekateri svetniki so odločitev o selitvi občinske uprave pospremili s komentarji, da ljudem ni všeč, da se občinska uprava iz središ- ča kraja, kjer lahko hkrati opravijo več stvari, seli na drugo lokacijo. Zupan je ob tem poudaril, da bo po izgradnji obvoznice občinska uprava locirana na odličnem mestu, prav tako je zagotovil, da bo do- Po odstopu direktorice nazar-skega zdravstvenega doma Darje Es sta se predsednik sveta ustanoviteljic Matej Pečovnik in namestnica predsednice sveta zavoda Terezija Mavrič sestala z njo in se poskušala dogovoriti, da bi ostala na mestu direktorice do 28. februarja. Esova se s tem ni strinjala, je pa potrdila, da bo zavod vodila do 10. januarja, da dokonča dogovore z banko glede novega kredita in izplačilo plač za december. Svet zavoda se je 30. decembra sestal na izredni seji. Kaj so skle- volj prostora za parkiranje. Občinska uprava bo v Petelinjeku lažje dostopna za starejše, ki morajo sedaj premagovati veliko stopnic, v novi stavbi bo le-teh precej manj. Štefka Sem nili, bomo poročali v naslednji številki Savinjskih novic. Pred sejo so nekateri člani sveta zavoda oblikovali stališče, da odstop direktorice sprejmejo oziroma potrdijo, na naslednji seji pa imenujejo vršilca dolžnosti direktorja, če bi seveda do takrat kandidata že imeli. Pečov-nik je še povedal, da je prejel dve ponudbi za vodenje zavoda, s kandidatoma pa se še ni srečal. Razpis za direktorja zdravstvenega doma bo vsekakor ena od prvih prioritet v začetku leta 2020, je še dodal. Štefka Sem ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Najverjetneje bo začasno potreben vršilec dolžnosti direktorja Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 5 1 Ljudje in dogodki Zgodilo se je v letu 2019 OKROGLI JUBILEJ OKONINSKIH GASILCEV V minulem letu je 80 let obstoja in delovanja obeležilo Prostovoljno gasilsko društvo Okoni-na. Visok jubilej so proslavili s prenovljenim gasilskim domom in novo motorno brizgalno in gasilsko opremo. PRAZNOVALI REČIŠKI IN NAZARSKI LJUBITELJI PLANIN Planinsko društvo Rečica ob Savinji je praznovalo 40 let aktivnega delovanja, za kar jim je Planinska zveza Slovenije podelila zlati častni znak. Rečiško društvo je v jubilejnem letu organiziralo 40 izletov za 40 let. Planinsko društvo Rečica ob Savinji je ob 40-letnici delovanja prejelo zlati častni znak Planinske zveze Slovenije. (Foto: MS) Zlato priznanje planinske zveze je ob 20. obletnici delovanja prejelo tudi Planinsko društvo Nazarje, kar je še posebna čast, saj le redka tako mlada društva prejmejo najvišje priznanje zveze. 100 LET ČEBELARSKE DRUŽINE LUČE Organizirano čebelarstvo ima v Lučah zelo dolgo tradicijo. Ob 100-letnici ustanovitve sedanje čebelarske družine so lučki čebelarji razvili nov prapor. 40 LET LOVSKE KOČE NA KONEČKI PLANINI Člani Lovske družine Mozirje so se zbrali na Konečki planini in s priložnostno slovesnostjo obeležili 40 let lovske koče, ki ves čas odlično služi svojemu namenu. Solčavski fantje so zaslužni za ohranjanje ljudskega izročila na glasbenem področju. (Foto: MŠ) 40 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA NOVA ŠTIFTA Povsem športno so krajani Nove Štifte obeležili mejnik, ki so ga z ustanovitvijo športnega društva postavili leta 1979. 20 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA GMAJNA VARPOLJE V dvajsetih letih so športni zanesenjaki v Varpoljah na območju nekdanje gmajne postavili moderen športni objekt. Ob jubileju so pripravili slovesnost. 20-LETNICA DRUŠTVA TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE - KOKARJE Taborniki so obletnico obeležili s srečanjem na tabornem prostoru. Zveza tabornikov Slovenije je ob tej priložnosti Zvonki Zakrajšek, dolgoletni starešini nazarskih tabornikov, podelila zlati znak. 40 LET VRTCA GORNJI GRAD IN VRTCA BOČNA V obeh vrtcih so obletnico obeležili s prireditvami. 20-LET DELOVANJA OSNOVNE ŠOLE NAZARJE Leto, v katerem je OŠ Nazarje praznovala 20. obletnico delovanja, so proslavili tudi z letnim koncertom šolskih zborov pod vodstvom Katje Gruber. 40 LET DOMA KULTURE NAZARJE Ob prazniku nazarske krajevne skupnosti so odprli stalno razstavo fotografij Doma kulture Nazarje. PRAZNOVALE TUDI MOZIRSKE ZELIŠČARKE Lani je minilo deset let od ustanovitve zeli-ščarske sekcije pri Društvu upokojencev Mozirje. Sekcija se je pred dvema letoma reorganizirala v samostojno Društvo zeliščarjev Šipek Mozirje. Ob jubileju so zeliščarke izdale bilten. LETO 2019 V ZNAMENJU PESMI Začetek aprila je zaznamovala revija otroških in mladinskih pevskih zborov Cicido, ki je v 2019 potekala že šestdesetič. Na reviji je skupaj zapelo 450 mladih pevcev iz zgornjesavinjskih osnovnih šol. Prav tako so 60 let delovanja obeležili pevci Solčavski fantje, ki so zaslužni za ohranjanje ljudskega izročila na glasbenem področju. Ljudske pevke Pušeljc so aprila opravile svoj tisoči nastop. Koncert ob 20-letnici delovanja so poklonile domači občini Gornji Grad. Junija je pesem donela tudi v Mozirju, ko so ob svoji 15-letnici delovanja na odru Kulturnega doma Mozirje pod vodstvom Matjaža Zeleznika zapeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev in invalidov Mozirje. Deset let delovanja so v lanskem letu dopolnile članice Ženskega pevskega zbora Jutro iz Radmirja. Obletnico so proslavile s prepevanjem na koncertu v Radmirju. NEUTRUDNI LIKOVNIKI Četrt stoletja v Mozirju že potekajo slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj. Dogodek, ki ga organizira Jure Repenšek, povezuje umetnike z vseh vetrov, njihova dela pa prikazujejo Mozirje skozi umetniško perspektivo. Pet rojstnih dni manj je v letu 2019 obeležilo Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinske doline Gal. Ob obletnici so pripravili ex tempore z naslovom Naših 20. OKROGLE OBLETNICE TRADICIONALNIH PRIREDITEV V Lučah je potekala 50. prireditev Lučki dan. Pol stoletja večdnevne tradicionalne etnografske prireditve so obeležili s kulturnimi in športnimi dogodki, praznovanje pa zaključili s sprehodom Od štanta do štanta. Deset let mlajša je turistična prireditev Od lipe do prangerja, ki jo pripravlja Turistično društvo Rečica ob Savinji. ZGORNJA SAVINJSKA V ZNAMENJU ZELENEGA TURIZMA Štiri zgornjesavinjske destinacije so v okviru Zelenega dne slovenskega turizma s strani Slovenske turistične organizacije prejele znak Slo- V Lučah so praznovali 50 let tradicionalne etnografske prireditve Lučki dan. (Foto: MŠ) venia Green: Ljubno, Rečica ob Savinji, Krajinski park Logarska dolina in Kamp Menina. Destinacija Solčava se je v sklopu konference Globalni dnevi zelenih destinacij uvrstila med sto top destinacij na svetu. Občina Luče je po štirih letih priprav in inten- 20 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 6 1 Ljudje in dogodki zivnega dela vstopila v mednarodno povezavo Gorniške vasi. Občina Ljubno je na natečaju za izbor najperspektivnejše podeželske skupnosti, ki ga je razpisalo Društvo za razvoj slovenskega podeželja, prejela priznanje za izjemne dosežke. Občina Ljubno je prejela priznanje za izjemne dosežke pri razvoju slovenskega podeželja. (Foto: arhiv občine) V okviru vseslovenske akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna so Luče med izletniškimi kraji zasedle drugo mesto, Mozirje pa v kategoriji manjših mest tretje. PRIZNANJA TURISTIČNIM PONUDNIKOM Hotel Planinka in hotel Plesnik sta se uvrstila v izbor najboljših restavracij v Sloveniji pod sponzorstvom Diners Cluba za leto 2019. Herbal glamping resort Ljubno je prejel mednarodno nagrado Hospitality award kluba Hote-liero za najboljšo destinacijo za mladoporočence v Evropi. Wellness Skok iz Mozirja in wellness Pod ma-cesnovo streho iz Robanovega Kota sta se uvrstila med najboljše slovenske podeželske wellnesse. Skok je zasedel drugo mesto, Pod ma-cesnovo streho pa tretje. Smučišče Golte je v 28. izboru za naj smučišče dobilo največ glasov med srednje velikimi smučišči in postalo zmagovalec v svoji kategoriji. OTVORITVE, PRENOVE ... V Mozirju smo aprila dobili nov turistično informacijski center, ki stoji ob avtobusni postaji. Odprtje TlC-a v Mozirju (foto: BK) Na Rečici ob Savinji so junija namenu predali obnovljeno trško jedro. V približno istem času so na Golteh svečano odprli prenovljeni Alpski vrt s preko 70 rastlinskimi vrstami. Od avgusta dalje je Mozirje bogatejše za nov trgovski center. Spar Slovenija je namreč odprl svojo 103. trgovino v verigi trgovin Spar in Inter-spar. Srčno-žilni bolniki so ustanovili Koronarno društvo Zgornje Savinjske doline. Jeseni je v Nazarjah družba BSH Hišni aparati začela z gradnjo novega razvojnega centra. Investicija v višini treh milijonov evrov naj bi bila zaključena do decembra 2020. V Lučah je potekala gradnja nove športne dvorane, ki bo po odprtju v začetku novega leta namenjena za telovadbo šolarjev in rekreacijo odraslih. Poštna poslovalnica na Rečici ob Savinji v klasični obliki je zaprla svoja vrata, nadomestila jo je premična pošta. IZSTOPAJOČI DOSEŽKI POSAMEZNIKOV Direktor podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa. Iztok Benetek iz Mozirja je na prireditvi Športnik leta prejel priznanje za življenjsko delo na področju športa. Rajko Pintar z Ljubnega ob Savinji je prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo. Alojz Ternar, župnik iz Nove Štifte, je v romarski cerkvi Marije Zvezde praznoval 40 let maš-ništva in 20 let službovanja v Novi Štifti. Postal je častni občan občine Gornji Grad. Zborovodkinja Katja Gruber, zaposlena v nazarski osnovni šoli, je za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva prejela najvišjo državno nagrado na področju šolstva. Matevž Zavolov-šek, direktor podjetja Voda 902, se je na sejmu Agra v Gornji Radgoni veselil enajstih priznanj za njihove vode, med njimi je bila tudi velika zlata medalja. Zasebni raziskovalec Srečko Pi-snik s Krope je na 3. mednarodnem sejmu za patente, iznajdbe, inovacije in nove tehnologije Inovamak v Skopju za prototip stola prejel zlato medaljo in pokal kot najboljšo inovacijo. Nastja Kramer iz Lepe Njive in Andreja Sto- par iz Mozirja sta ustanoviteljici podjetja Malin-ca, ki je na tekmovanju Spletni trgovec leta 2019 že šestič zapored prejelo nagrado v kategoriji zdrava prehrana in dodatki. SENČNE PLATI LETA 2019 V 99. letu je preminil Aleksander Videčnik, publicist in velik poznavalec kulturne dediščine ter ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline. V slovo od častnega občana občin Mozirje, Nazarje, Ljubno in Gornji Grad je bila v Galeriji Mozirje žalna seja. Zaradi preobremenjenosti, slabih delovnih pogojev in sanacijskega programa so iz nazar-ske zdravstvene postaje odšli trije zdravniki, kar je povzročilo velike spremembe na področju organizacije nujne medicinske pomoči v Zgornji Savinjski dolini. Alojz Ternar je ob mašniškem jubileju postal častni občan občine Gornji Grad. (Foto: ŠS) Sredi maja je Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov pred zdravstveno postajo v Nazarjah organizirala protestni shod in predstavila zahteve do odgovornih za sanacijo razmer v lokalnem zdravstvu. Protestni shod za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov v Nazarjah (foto: ŠS) Tudi v Zgornji Savinjski dolini se je zgodilo nekaj napadov zveri na živino. Podane so bile tri prijave, nekaj izginotij živali pa ni bilo mogoče dokazati. V začetku novembra je na Okrešlju zgorel Fri-schaufov dom v lasti Planinskega društva Celje Matica. Dom je bil v požaru popolnoma uničen, škode je za okoli pol milijona evrov. Pripravila Tatiana Golob 20 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 7 Iz občin, Organizacije 8. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE RECICA OB SAVINJI Ukinitev subvencioniranja omrežnine in potrjen proračun Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je na 8. redni seji razpravljal o rebalansu proračuna za leto 2019, preklicu subvencioniranja cene omrežnine obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode in proračunu za leto 2020. V nadaljevanju so imenovali člana v svet območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti in predstavnika v senatih za reševanje pritožb zoper delo policistov. ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE NE BO VEČ SUBVENCIONIRANO Občinska računovodkinja Irena Štorgel je seznanila občinski svet z rebalansom proračuna za leto 2019. Svetniki so predlog soglasno potrdili. V nadaljevanju je bil soglasno potrjen tu- 3 evre več na mesec bodo plačevali priključeni na javni vodovod in kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda. di sklep o preklicu subvencioniranja cene omrežnine obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode. Po besedah županje Ane Re-bernik se z ukinitvijo subvencije spremeni samo fiksni del cene. Cena je neodvisna od količine porabljene vode in števila družinskih članov. Za uporabnike, ki so priključeni samo na javni vodovod in imajo naročen samo odvoz odpadkov, se z ukinit- vijo subvencije cena ne spremeni. Enako velja za pridobitne dejavnosti, saj so podjetja že sedaj plačevala polno ceno. Priključenim na javni vodovod in kanalizacijo se znesek zviša za nekaj več kot tri evre mesečno. Sprememba stopi v veljavo s 1. januarjem 2020. POTRJEN PRORAČUN ZA LETO 2020 Županja je v nadaljevanju povzela predloge, podane v času javne obravnave predloga občinskega proračuna za leto 2020, in pojasnila njihovo upoštevanje pri pripravi končnega predloga. Občinski svet je predlog proračuna za leto 2020 soglasno sprejel, potrdil je tudi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, kadrovski načrt občine za leto 2020 in javna razpisa za sofinan- ciranje programov društev ter za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti. OBLAK ZA KULTURO, STERMECKI ZA POLICIJO Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala Aleksandra Oblaka za predstavnika občine v svetu mozirske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Dosedanji član sveta Jože Skončnik je namreč odstopil. Svetniki so se s predlogom strinjali, za predstavnika javnosti v senatu za reševanje pritožb zoper delo policistov za obdobje štirih let pa so imenovali Branka Stermeckega. Barbara Rozoničnik Občinski svet je soglasno potrdil predlog proračuna Občine Rečica ob Savinji za leto 2020. (Foto: Barbara Rozoničnik) LUČ MIRU IZ BETLEHEMA NA LAZAH PRI KOKARJAH Predzadnjo nedeljo v decembru so na tabornem prostoru na Lazah pri Kokarjah pripravili sprejem za luč miru iz Betlehema. Tabornikom društva Rod Sotočje Nazarje-Kokarje so jo kot vsako leto prinesli mozirski skavti. Letos je akcija potekala pod geslom Ne boj se goreti! LJUBEZEN DAJE SVETLOBO, DA V BLIŽNJEM NE VIDIMO NASPROTNIKA Poslanico sta obiskovalcem predstavila tabornika Tadej Polak in Petra Matko. Govori o našem poslanstvu širjenja svetlobe in ljubezni, ki sta rešitev za vsakega človeka, ne glede na strah, ki je prisoten v nas. Svetlobo luči miru iz Betlehema potrebujemo, da lahko vidimo stvari in ljudi v pravi, polni podobi. Na podoben način v odnosih deluje ljubezen: daje tisto svetlobo, ki je potrebna, da v bližnjem ne vidimo več nasprotnika, temveč prepoznamo brata oziroma sestro. Ne boj se goreti! ZBRANA SREDSTVA PROGRAMU NAJ MLADIH NE VZGAJA ULICA Akcija se je začela z namenom, da bi pomagali otrokom, ki potrebujejo pomoč. Letos zbrana sredstva bodo namenili društvu Žarek, programu Naj mladih ne vzgaja ulica. Namen programa je otrokom in mladim od 8. do 25. leta starosti omogočiti podporo za zdrav način odraščanja, razvoj pozitivnih vidikov osebnosti in krepitev notranje moči za spoprijemanje z izzivi življenja. Dogodek so z bogatim kulturnim programom obogatili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje in pevka Mojca Krančič pod vodstvom Kristine Šuster Uršič. Marija Šukalo Sprejema luči miru v Kokarjah se vsako leto udeleži veliko krajanov. (Foto: Marija Sukalo) 8 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Organizacije PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V GORNJEM GRADU Slovenci nikoli tako enotni kot v času osamosvajanja Proslava v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti je potekala v galeriji Štekl. (Foto: Marija Sukalo) V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti so Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, Policijsko-veteransko društvo Sever za celjsko območje - odbor Mozirje in Občina Gornji Grad v petek, 20. decembra, v gornjegrajski galeriji Stekl pripravili slovesnost, na kateri so udeležence nagovorili predsednika veteranskih organizacij Maks Slatinšek in Jože Rojšek ter župan Anton Speh. 30 let je minilo od akcije Sever, s katero so policisti preprečili miting resnice v Ljubljani. ZGLED DOMOLJUBJA, KI NE SME ZBLEDETI Anton Špeh je spomnil na čas, ko so bili razglašeni rezultati plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo tudi prispevka tistih, ki so za našo državo tvegali ali celo dali življenje. »S svojim delom, hrabrostjo v boju in svojimi žrtvami so dali zgled domoljubja, katerega smisel moramo ohranjati in ki s pretekom let nikakor ne sme zbledeti,« je med drugim dejal župan. ENOTNOST VELIKA OBVEZA ZA POLITIČNE ODLOČEVALCE Maks Slatinšek je izrazil prepričanje, da nikoli prej v zgodovini slovenski narod ni bil tako enoten kot v času osamosvajanja. Plebiscit Društvo prijateljev mladine Mozirje je v sodelovanju s turistično informacijskim centrom, več društvi in gostinci predzadnji vikend v decembru organiziralo 7. božični bazar in praznično tržnico. Oba dneva, tako v soboto kot tudi nedeljo, je močan dež precej okrnil prireditev. PRIREDITEV PO REZERVNEM SCENARIJU Organizatorji so se kljub slabemu vremenu odločili, da prireditev izpeljejo. Božična tržnica z vrsto spremljevalnih dogodkov je bila načrtovana med restavracijo Gaj in mozir-sko farno cerkvijo skozi trško jedro. Veliko ur organizacije in usklajevanja je dobesedno odplaknil dež. Bazar je bil zato prestavljen na pokrit prostor pred restavracijo Gaj, kjer je pokazal neverjetno enotnost med prebivalci Slovenije in je bil zato velika obveza za politične odločevalce. »Osamosvojitev bi morali ceniti kot naš skupni dosežek, kot zaslugo vseh, ki smo na referendumu oddali glas za samostojnost. Zato bodimo ponosni na prehojeno pot,« je med drugim izpostavil predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. POLICISTI PRED 30 LETI PREPREČILI MITING RESNICE Jože Rojšek je spomnil na akcijo Sever pred tremi desetletji, ki je pomembno prispevala k so bile oba popoldneva postavljene stojnice z raznoliko ponudbo. TUDI PEVCEM DEŽJA NI USPELO PREGNATI V soboto zvečer je redke obiskovalce zabaval domači skavtski band Budeča neža, v nedeljo zvečer pa so zadoneli glasovi pevcev skupine Sinaj. Kljub ubranemu petju jim dežja ni uspelo pregnati. Večina okrasnih izdelkov in sladkih dobrot, pa betlehemske lučke miru, ki so jih delili skavti, je zato ostala na stojnicah. Benjamin Kanjir osamosvojitvenemu procesu v Sloveniji. S to akcijo so organi za notranje zadeve 1. decembra 1989 preprečili tako imenovani miting resnice v Ljubljani. Njegov cilj je bil ustaviti procese demokratizacije v Slovenji. ŠOLARJI RECITIRALI DOMOLJUBNE PESMI V programu prireditve, ki ga je vodil Luka Paulič, so domoljubne pesmi recitirali učenci in učenke Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad pod vodstvom mentorice Mije Pilko. Marija Šukalo Večina okrasnih izdelkov in sladkih dobrot je ostala na stojnicah. (Foto: Benjamin Kanjir) MOZIRJE 7. božični bazar okrnilo deževje Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 9 Intervju NADA BRINOVŠEK, POSLANKA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V DRŽAVNEM ZBORU Savinjsko-Šaleška regija mora postati samostojna pokrajina Mozirjanki Nadi Brinovšek teče drugi poslanski mandat v Državnem zboru Republike Slovenije. Z delovanjem v številnih odborih in jasnim zastopanjem stališč v prejšnjem mandatu si je pridobila zaupanje volivcev tudi v drugo, po spletu okoliščin pa je v parlamentu ponovno edina predstavnica Zgornje Savinjske doline. Nekje pred polovico aktualnega mandata smo jo povprašali o najbolj aktualnih temah in seveda o področjih, ki se neposredno nanašajo na življenje v naši dolini: o stanju v zdravstvu, tretji razvojni osi, predlogu za ustanovitev pokrajin ... - Katerim področjem ste v zadnjem času namenjali največ pozornosti in bi jih želeli že uvodoma izpostaviti? Jesen, predvsem pa zadnji delovni dnevi leta 2019 so bili v državnem zboru zelo pestri. V novembru smo obravnavali proračun za leti 2020 in 2021. Ta nedvomno sodi med najpomembnejše dokumente države in je pokazatelj, na kakšen način bomo kot država delovali v prihodnjih letih. Vlada je ob sprejemanju proračuna 2020/21 napovedala rekordne prihodke v višini skoraj enajst milijard evrov in rekordne odhodke v višini nekaj več kot deset milijard evrov. Prepričana sem, da proračun ni niti razvojno niti ciljno naravnan. To kaže dejstvo, da vlada v primerjavi z letom 2014 razpolaga z 2,4 milijarde evrov več davčnimi prihodki, za investicije pa je namenje- nih zgolj 81 milijonov več kot v letu 2014. Javne finance so vse bolj namenjene vzdrževanju in delovanju javnega sektorja in izplačilu plač, davki pa vse bolj dušijo državljane in gospodarstvo. Proračun ne rešuje ključnih težav, s katerimi se sooča Slovenija, za večino investicijskih projektov je zmanjkalo denarja. - Kje se bo po vašem mnenju to najbolj poznalo? To bo žal najbolj občutilo podeželje. Sprejet proračun ne bo reševal težav na področju zdravstva, sociale, pokojnin, trga dela, mladih in stanovanj. V proračunu ni sredstev za dolgotrajno oskrbo starejših prebivalcev. Vlada je brez načrta glede oblikovanja demografskega sklada, s katerim zamuja že več kot tri leta. Porušeno je razmerje med delom in nedelom. Če se bo po- »Dosedanji direktorici zdravstvenega doma lahko le čestitam, da ji je ob takšni zakonodaji in kaosu v zdravstvu uspelo nadomestiti družinske zdravnike in ohraniti nujno medicinsko pomoč ter dežurstvo v dolini.« litika te vlade nadaljevala, bo marsikdo ocenil, da je bolje ostati doma in prejemati socialno pomoč kot poiskati delo. Nerazumljivo je, da so kljub višji gospodarski rasti in nižji brezposelnosti v porastu socialni transferji. Vsekakor se strinjam, da je potrebno pomagati socialno šibkim ljudem z ustrezno socialno pomočjo, vendar je trenutni sistem, po mojem mnenju, neustrezen. - Po znanih podatkih Slovenija ob izteku obstoječe finančne perspektive precej slabo črpa evropska sredstva? Stanje na tem področju bi ocenila kot katastrofalno. Slovenija ima v perspektivi 2014-2021 na voljo 3,4 milijarde evrov, po uspešnosti črpanja pa smo na šestem najslabšem mestu. Doslej smo namreč izkoristili le 31 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. - Kako ocenjujete nedavni ukrep Banke Slovenije glede omejevanja kreditiranja občanov? Ukrep se nanaša na omejevanje stanovanjskih in potrošniških kreditov. Iz tega lahko razberemo dvoje: da so v Sloveniji izrazito nizke plače in da država v obdobju zadnjih 25 let ni vodila ustrezne stanovanjske politike. To se bo nadaljevalo tudi v letih 2020/21, saj je vlada za reševanje prostorskega planiranja in stanovanjske dejavnosti namenila le 3,7 milijona evrov. Stanovanjska stiska mladih se bo tako le še poglabljala. - Seveda ne moremo mimo pereče problematike zdravstva v Zgornji Savinjski dolini, ki ji kar ni videti konca. Kako ocenjujete situacijo? V slovenskem zdravstvenem sistemu vlada popoln nered. Posledice slabe zakonodaje, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu, že močno vplivajo na dostopnost in organizacijo zdravstvenih storitev. V letu 2015 je prejšnja koalicija sprejela pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki ureja to področje zdravstva na primarni ravni. V SDS smo opozarjali na pasti, ki jih pravilnik prinaša. Zasnovan je po ameriškemu vzoru, ki pa nikakor ni prenosljiv ali primerljiv z našimi razmerami in potrebami. V manj kot treh letih po uveljavitvi pravilnika se je pokazalo, da smo imeli v SDS prav. Določbe omenjenega pravilnika so finančno, organizacijsko in kadrovsko popolnoma ohromile primarno raven, kar velja tudi za Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Poleg tega je pravo zmedo v zdravstveni sistem prinesel zakon o zdravniški službi, ki podi mlade zdravnike iz države. - Veliko kritik je bilo v minulih mesecih izrečenih na račun dosedanjega vodstva na-zarskega zdravstvenega doma ... Potrebno je razumeti zapleten način organiziranja in financiranja zdravstvenih storitev, preden komentiramo in obsojamo. Dosedanji direktorici zdravstvenega doma lahko le čestitam, da ji je ob takšni zakonodaji in kaosu v zdravstvu uspelo nadomestiti družinske zdravnike in oh- »Ne razumem županov občin Zgornje Savinjske doline, ki so pri stabiliziranju stanja in nadaljnji širitvi zdravstvenega doma vsak na svojem bregu.« raniti nujno medicinsko pomoč ter dežurstvo v dolini. Skrbi me, da bo imelo ukinjanje izvajanja določenih programov negativne posledice na naše občane. Velik korak nazaj predstavlja v letu 2020 ukinitev dežurne službe v nočnem času v naši dolini. Dolgoročno so to nepopravljivi in škodljivi koraki. Ne razumem županov občin Zgornje Savinjske doline, ki so pri stabilizira- 10 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Intervju, Iz občin nju stanja in nadaljnji širitvi zdravstvenega doma vsak na svojem bregu. Njihovi različni pogledi glede lokacije, gradnje oziroma širitve zdravstvenega doma, sedeža nujne medicinske pomoči ali celo pridružitve zdravstvenemu zavodu v Velenju niso v dobrobit pacientov v naši dolini. - V zadnjem času je veliko govora tudi o ustanovitvi pokrajin. Po novem naj bi jih bilo v Sloveniji deset. Zagovorniki pravijo, da bi pokrajine omogočile enakomernejši razvoj, spodbudile razmah gospodarstva, nastala bi nova delovna mesta. Kakšno stališče imate vi oziroma stranka SDS? Ustavni zakon iz leta 2006 opredeljuje pokrajine v okviru državne ureditve kot samostojen upravno-politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. Vzpostavljene so bile ustavne podlage za izvedbo decentralizacije in enakomeren razvoj vseh delov Slovenije. V mandatu 20042008 smo imeli strokovno in vsebinsko ustrezno pripravljen predlog o uvedbi pokrajin, vendar so ga v zaključni fazi blokirali v stranki SD. Na to temo je potekal posvetovalni referendum, kjer so se državljanke in državljani glede ustanovitve pokrajin pozitivno opredelili. Ustanovitev pokrajin bi v lokalnih skupnostih zagotovo izboljšala kakovost življenja. Povečala bi se možnost pridobivanja evropskih sredstev, proces regionalizacije pa bi moral slediti cilju omejevanja birokracije in zagotavljanja boljših storitev za vse prebivalce. - Nekateri so mnenja, da bi bilo treba najprej določiti pristojnosti pokrajin in se šele potem pogovarjati o njihovem številu. Pri ustanovitvi pokrajin ne gre zgolj za formalne okvirje in določitev tehničnih pogojev delovanja, bistven je tudi prenos sredstev, nalog in kadrov. Ob ustanavljanju pokrajin je potrebno upoštevati tudi zgodovinske okvire. Savinj-sko-šaleška in Koroška izpolnjujeta kriterije za pokrajini, v pripravljenemu predlogu pa pripravljavci tega niso upoštevali. Zajeti sta v Koroško Šaleško pokrajino, s čimer se seveda v Zgornji Savinjski dolini ne moremo in ne bi smeli strinjati. Savinjsko-šaleška regija mora postati samostojna pokrajina. Javna razprava o predlo- Mozirski svetniki so na zadnji lanski seji v decembru potrdili proračun za leto 2020. Glede na prvo obravnavo proračuna večjih sprememb v drugem branju ni bilo. Proračun znaša 3,8 milijona evrov. Potreben bo rebalans, je napovedal župan Ivan Suhoveršnik, saj računajo na kohezijska sredstva, katerih višine še ne poznajo. Prav tako bodo v rebalans vključili njihov delež pokritja kredita Zgornjesavinjskega zdra- gu ustanovitve pokrajin poteka do 20. februarja 2020. Pripravljavci predloga so pozvali lokalne skupnosti, da o predlaganih rešitvah razpravljajo na občinskih svetih. V tem času bodo lahko župani zgornjesavinjskih občin izrazili protest proti oblikovanemu predlogu. - Z regijskim razvojem je na našem območju povezan tudi projekt tretje razvojne osi oziroma hitre ceste med avtocesto Ljublja-na-Maribor in Koroško. Projekt tretje razvojne osi ima poseben pomen za povezovanje regionalnih gospodarskih središč in je ključen pri čezmejnih povezavah. V SDS podpiramo izgradnjo celotne tretje razvojne osi. Prva in druga vlada Janeza Janše sta tretjo razvojno os uvrstili med prioritetne projekte, saj je bil državni prostorski načrt za odsek Velenje-Slovenj Gradec sprejet v letu 2013. V državnem zboru smo na decembrski seji obravnavali predlog zakona o poroštvu za drugi tir in tretjo razvojno os. Vlada je »Za tretjo razvojno os vlada, vsaj s strani stranke SDS, veliko politično soglasje, glede drugega tira pa zagotovo ne.« v poroštveni zakon združila dva projekta, ki nista povezana: finančno nerazumni drugi tir in tretjo razvojno os. Pri sprejemanju zakona smo v SDS na to jasno opozorili. Za tretjo razvojno os vlada, vsaj s strani stranke SDS, veliko politično soglasje, glede drugega tira pa zagotovo ne. Glede poroštva bi torej morali odločati o celotni trasi tretje razvojne osi in ne samo o delih, kot določa ta zakon. Torej, če povzamem, aktivnosti v zvezi z izgradnjo tretje razvojne osi Velenje-Slovenj Gradec so se pričele odvijati, medtem ko bomo Zgor-njesavinjčani na našo povezavo še čakali. - Stroški občin medtem naraščajo. Nekaj več prihodkov so si občine obetale od sprememb pri povprečninah, ki pa na koncu niso kaj veliko prinesle. Res je, za občine je iz leta v leto namenjenih manj sredstev, čeprav imajo vedno več za- vstvenega doma Nazarje. Glede tega kredita je bilo nekaj svetnikov mnenja, da bi moral biti že v proračunu, saj je znano, da ga bo treba pokriti v začetku novega leta. V nadaljevanju seje so svetniki dali soglasje k statutu Javnega zavoda Lekarna Mozirje in v drugi obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave Zgornje Savinjske doline. 2upan je svetnike seznanil z izvedbo projek- konskih nalog in višje stroške. Pri rekordnih prihodkih države za leti 2020 in 2021 bi po mojem mnenju vsak sposoben minister za finance našel dodatna sredstva, ki bi občinam omogočila višje prihodke in s tem hitrejši razvoj. Tu govorim o sredstvih, ki v strukturi prihodkov proračuna predstavljajo nekaj več kot en odstotek. Po tem, ko je parlamentarni odbor za finance potrdil predlog poslanske skupine SDS in NSi glede zvišanja povprečnin za občine za prihodnji dve leti, so koalicijski poslanci s podporo SNS na seji državnega zbora z amandmajem povprečnine ponovno znižali in občine so ostale brez dodatnih 70 evrov na občana. Višje povprečnine bi nedvomno imele multiplikativno pozitiven vpliv tudi na proračun države in na višjo gospodarsko rast. Znižanje povprečnine na predlog koalicije bo na dolgi rok pomenilo slabši razvoj občin, nižji standard občanov in zmanjšanje konkurenčnosti v primerjavi z ostalimi državami, na kratek rok pa zmanjšanje povprečnine pomeni višje cene vrtcev, domov za ostarele ... - Tudi v drugem mandatu nastopate kot opozicijska poslanka. Kako ocenjujete delovanje sedanje vlade, ki je manjšinska? Glede na delo prejšnje vlade Mira Cerarja, ki je samo proučevala, se seznanjala in analizirala, sem si vsekakor želela, da bi ta vlada resnično delala v dobrobit naših državljanov. Pričakovanih reform, ki bi jih morala vlada pripraviti ob začetku svojega mandata, sploh ob takšni gospodarski rasti, ni. In jih tudi glede na razmerje med koalicijo in opozicijo v državnem zboru ter razprtije med ministri v tem mandatu ni pričakovati. Vse dokler se bosta vlada in koalicija ukvarjali predvsem sami s seboj, s kadrovanjem svojih ljudi na najvišje položaje, z željo po čim večji centralizaciji, kršenjem ustave in zakonodaje in se bodo njeni predstavniki na obiskih v tujini dogovarjali o ponovni uvedbi srbskega jezika v naše osnovne šole, tako dolgo nas ne čaka nič dobrega. Mogoče je moj pogled preveč enostranski, ker sem opozicijska poslanka, zagotovo pa bodo o delu vlade na volitvah najbolje presodili naši državljani in državljanke. Barbara Rozoničnik nekaj investicij ta na Praprotnikovi ulici, kjer bodo prenovili kanalizacijo in vodovod, v bližini pa bodo zgradili parkirišča. V novem letu se bo gradilo tudi krož-išče pri odcepu za osnovno šolo. Suhoveršnik je odgovoril tudi na nekaj vprašanj v zvezi s kolesarsko stezo med Sotesko in Mozirjem. Kar nekaj stanovalcev Lok se namreč ne strinja z načrtovano traso in ne želijo dati soglasja h gradnji. Štefka Sem OBČINSKI SVET MOZIRJE Proračun sprejet, letos v Mozirju kar Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 11 Organizacije, Kultura POTOPISNO PREDAVANJE IN PREDSTAVITEV KNJIGE JASNE TUTA Vse barve Polinezije »Za Polinezijo so značilne barve. Edina barva, ki je nisem videla, je siva,« je naslov svoje knjige Vse barve Polinezije utemeljila svetovna popotnica Jasna Tuta, ki prihaja iz Sesljana pri Trstu. Svoje triletno doživljanje Francoske Polinezije je opisala skozi petnajst poglavij, ki ponazarjajo petnajst tropskih otokov. Knjigo s preko 300 stranmi in 180 fotografijami je predstavila v ponedeljek, 16. decembra, v Galeriji Mozirje. PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA, ZALJUBLJENA V PLES Jasna Tuta je po izobrazbi profesorica razrednega pouka, ob študiju in delu pa sta jo vedno zanimala šport v naravi in potovanja. Poleg jadranja ima rada številne druge dejavnosti - od plezanja v gorah, deskanja na snegu in vodi ter BOHAČEV TOPLAR V NAZARJAH plesa do potapljanja, v katerega je popolnoma zaljubljena. POTEPANJE PO TOPLIH KRAJIH Po štirih letih poučevanja na slovenskih osnovnih šolah se je odločila, da odide po svetu. Z nahrbtnikom je prepotovala Tajsko, Malezijo in Avstralijo. V deželi »tam spodaj« je spoznala svojega partnerja Ricka, s katerim sta nato prepotovala Mehiko, Francosko Polinezijo, Novo Zelandijo, Tongo in Fid-ži. Delno po kopnem, večinoma pa z jadrnico. POPOLNOMA DRUGAČEN SVET Francosko Polinezijo sestavljajo tri vrste otokov. Nekateri od njih so zelo redko ali pa sploh niso poseljeni, medtem ko ena skupina otokov privablja številne turiste. Jasna Tuta je skupaj s svojim partnerjem obiskala vse tri in spoznala svet, ki V pričakovanju praznikov Ponudniki na nazarski tržnici že deset let pred božično-novole-tnimi prazniki pripravljajo različne dogodke. Nekaj let manj so soor-ganizatorji teh dogodkov člani Turističnega društva Nazarje, ki poskrbijo za okrepčilo. Po klinčkih in cimetu je zadišalo predzadnjo decembrsko soboto dopoldne. SONČNICE POSKRBELE ZA KULTURNI DODATEK S petjem božičnih pesmi so obiskovalce tržnice razvedrile članice vokalne skupine Sončnice. Dekleta je popolnoma drugačen od našega. Kot je povedala, so tam ljudje sproščeni, več časa posvečajo sebi, predvsem pa je drugačen njihov stil življenja. Gre za svet, kjer ne najdeš plastike, čistost morja je izjemna, plavaš z ribami, kiti, morskimi psi in hodiš po plažah, kjer si popolnoma sam. Vse našteto je značilno predvsem za prvi dve skupini otokov, a je tudi življenje na turistično zelo obiskanih otokih drugačno kot pri nas. Primož Vajdl iz okolice Nazarij delujejo pod vodstvom Katje Gruber. Nastopajo na številnih prireditvah po dolini in izven nje, prepevale so tudi že v Argentini in skupaj z zborom iz Nove Zelandije. PRAVO PREDBOŽIČNO VZDUŠJE Da je bilo vzdušje pod Boha-čevim toplarjem res predbožič-no, so poskrbeli člani turističnega društva, ki so za obiskovalce pripravili čaj in kuhano vino, za najmlajše pa slaščice in suho sadje. Primož Vajdl Jasna Tuta je predstavila svoje potovanje po Francoski Polineziji, ki ga je opisala v knjigi. (Foto: Primož Vajdl) MONOKOMEDIJA ŽIVLJENJE V ROŽ'CAH V NAZARJAH Črn humor prežet s pevsko in plesno interpretacijo Za glasbeno doživetje obiskovalcev tržnice so poskrbele članice vokalne skupine Sončnice. (Foto: Primož Vajdl) V nazarskem Domu kulture je v torek, 17. decembra, z monokome-dijo Življenje v rož'cah gostovala igralka Alja Kapun. Nekdanja Re-čičanka, ki je javnosti poznana kot Maja iz televizijske nanizanke Pod eno streho ali doktorica iz serije Reka ljubezni, v avtorskem delu, kjer se je podpisala tudi pod koreografijo in režijo, gledalca nasmeji do solz. ZGODBA IZ VSAKDANA DANAŠNJIH ŽENSK Ker ni dobila želene vloge, je povedala Kapunova, se je lotila ustvarjanja lastne predstave. Ta govori o cvetličarki, ki čaka na naročilo šefa. Med čakanjem se razgovori, kako je bilo s kolegico na kavi. Ob tem gledalec lahko spremlja usodo dveh oseb, direktorice podjetja in cvetličarke, ki bo izgubila službo. Vsaka po svoje želi predstaviti probleme, s katerimi se srečuje v življenju. Zgodbo, ki je prežeta s črnim humorjem, od- lično pevsko in plesno interpretacijo, ustvarjalka črpa iz vsakdanjega življenja današnjih žensk. IGRALKA, POVEZOVALKA, VODITELJICA Kapunova je po srednji šoli za oblikovanje končala plesno akademijo v Salzburgu in dramsko igro na AGRTF pod mentorstvom Dušana Jovanoviča in Janeza Hočevarja Rifleta. Poleg igranja v predstavah trenutno aktivno sodeluje z Glasbeno matico Ljubljana in Mladinsko knjigo, za katero povezuje in vodi knjižne dogodke. Kot modera-torka povezuje tudi koncerte. Gledalci jo lahko vidijo tudi v predstavi 6, ki je lani dobila nagrado za najboljšo predstavo na Boršniko-vem srečanju v Mariboru. Januarja jo čaka nov izziv, preizkusila se bo namreč v glasbeni igri za otroke Afriški živalski raj, kjer bo odigrala glavno vlogo. Premiera bo konec januarja v Cankarjevem domu. Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Organizacije, Kultura PLESNI ODDELEK GLASBENE SOLE NAZARJE Čaroben zimski večer, odet v pisano baletno mavrico V Domu kulture Nazarje so bili v petek, 13. decembra, obiskovalci priča čarobno pisanemu večeru, ki je bil odet v paleto mavričnih barv pod vodstvom Tanje Pečenko. Plesni oddelek Glasbene šole Nazarje vsako leto pripravi dva večja projekta. Eden je zaključna produkcija ob koncu šolskega leta, decembra pa mladi plesalci s svojo prisrčnostjo polepšajo predpraznične dni. BREZ BARV BI BILO ŽIVLJENJE PUSTO Gledalci so plesalke in plesalca za njihov trud, ki so ga vlagali to jesen v predstavo Baletna mavrica, nagradili z dolgimi aplavzi. Kot je uvodoma povedala Pečenkova, so se letos lotili barv mavrice: »Tako kot bi bil naš vsakdan pust brez pisanih barv, tako je z umetnostjo. Glasba, Najmlajše balerine iz plesne pripravnica 1-2 so se predstavile s plesom sonca. (Foto: Barbara Rozoničnik) ples, petje, to je tisto nekaj več, kar dela življenje živo, živahno in magično. Zakaj bi gledal čr-no-belo televizijo, če jo lahko gledaš v barvah, zakaj bi fotografiral črno-bele slike, če pa vanje lahko ujameš vse barve mavrice?« POVEZOVANJE RAZLIČNIH ZVRSTI UMETNOSTI Eden izmed izzivov Pečenkove je povezovati različne veje umetnosti, zato je v tem šolskem letu ubrala bolj literarno pot. Za zaključno produkcijo so objavili razpis za najboljšo zgodbo, ki jo bodo v maju spremenili v baletno predstavo. OTROCI IMAJO VEDNO SVEŽE IN IGRIVE REŠITVE »Če pa otroci že pišejo, naj še kaj spesnijo,« je dejala Pečenkova, ki je poskrbela za koreografijo celotnega nastopa. Otroci imajo vedno sveže in igrive rešitve ter ideje, zato je prav, da jih upoštevamo in jim damo priložnost, da se kreativno izrazijo. Pri urah plesa so spisali kratke pesmi- Skupni poklon okrog 60 nastopajočih učencev plesnega oddelka Glasbene šole Nazarje (foto: arhiv G$ Nazarje) ce in rime, povezane z izbrano barvo, ki jo je na produkciji zastopala posamezna skupina. Vsaka skupina je torej predstavila eno barvo in en motiv v povezavi z njo. BALETNI SPREHOD PO BARVAH MAVRICE Prve so na oder priplesale najmlajše balerine iz plesne pripravnice 1-2, odete v rumeno, ki so se predstavile s plesom sonca. Za neka- DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD tere od njih je bil to prvi nastop, vse skupaj pa so ga opravile z odliko. Od sončne energije so mlade balerine prešle k vodi. Plesna pripravnica 2-3 je zaplesala ples vodnih kapljic in predstavila modro barvo. Nato so se zvrstile točke plesalk od 1. do 6. razreda vse do veličastnega skupnega poklona vseh nastopajočih, ko se je na odru razprostrla prava baletna mavrica. Barbara Rozoničnik Veseli december za stanovalce V DEOS Centru starejših Gornji Grad so stanovalcem pričarali čarobnost decembra z različnimi aktivnostmi in prireditvami. Stanovalci so si lahko, na primer, na delavnici izdelovanja adventnih venčkov sami izdelali praznično dekoracijo za svoje sobe. Skupaj z zaposlenimi so okrasili novoletne jelke in postavili jaslice. S svojimi izdelki sodelujejo tudi na razstavi v gor-njegrajskem Zavodu Stanislava. Prazničnost decembra so jim še polepšali gostje, ki so jih s svojimi ubranimi glasovi popeljali v preteklost, v čas, ko so ob prazničnih dneh prepevali stare ljudske pesmi. Aktualnost praznične sedanjosti so gostje ponazorili z novodobnimi popevkami. Nastopili so člani KUD Lipa iz Domžal, mešani pevski zbor društva upokojencev in invalidov iz Mozirja, Ljudske pevke Lipa in udeleženci socialne aktivacije iz Mozirja. Piko na i so prazničnemu Stanovalci so si lahko sami izdelali praznično dekoracijo za svoje sobe. (Foto: arhiv centra starejših) dogajanju dodali Miklavž in skavti mozirske deka-nije s sveto mašo ter prižigom betlehemske luči. Štefka Sem 13 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Križanka JfÉMtW H>LinWlm-J1.ÍDA UBN HiCAhi C-.KE fíOS^ .'ZV: ■ 5EJJ0ST KMiíW KOSI JMÜU PES* K IW5KO. RlrtJEAO RJWA EíflvA.f'Jfll ona IKSUV.. I. l^JilLtf« .„tqlÍKi HAUf JJ1S-.1KÍ, z:" CífJ'in; OOWflíKK HWH1V1 F\*4l nRun,A tiTTJI HUHBNI KRAU&4U MÍAS. OtuKHfc MJC «SDK, «TIR tica UJEDA. SRSENAft PEKQfl ¿KOPJI. iTvarn- EKAÍTVP TEiKOC* iilE» nM. moj* sídr^GA ÍNCA ITWfUSKA SMOLA TBS.lwja Z VI30 W a (Mi PROSTO« NUEUL1 Míhutk .WCH U BRTA^SKI HÉÍBEfl 'RTE* L-MÍ-1W) lifTIt. uil.t SLOVEHSfl H3R*liC A"LiT!hjA OWOJIZA f.Fiíaü.-- KCSH'JLIJL ÍUK!KO MÍO* POSÍIJILA Hf^PEi (¡DH-aLLim.. lACEZK/It-HKLYAL CVETOM». ¿ARTF OE;. nRIÍ.UTM. RFRHU imueita CP fíTEPA .. IW POi-JKS HRAI m-FISALhl POWíilHi-: Rftn.HAI ■ ¿AJETA ÍTH5KA RAIK4 OflOKV SOTUDUIV ..:■; C v:¡ ütSCiJÉ miVEKl POOLAOA TEWEU AS4ftCÍV VtSOK PUSCWiSW KAKTUS OElívII1, Kl AAKLAPA DEL SNOV ... STVAft HLGRAÍHA IFÍAnKOSej 14 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Križanka V S» M-MORSKO BCÎAfrSIVO. P.IAOČE SOCCV PfcKfilTl NAUChJ HJUtLEP SESTAV . PEIERtOlR NASSftOTjE HESNA5E (STCCA GLAVNO MESTO JAFOiiSKE «OtAO IHANA STENSKA SLKA PHEJKLOB H4MI ZAOHUÇNA *ONÉVÎA PWRAlrtî KITAJSKIH JE EH K04IA C-Lh i IÏAVJE CEBtL OtREBNK ^■i^kii TE l Et^ ali SVHJSKJ IIHULI S K01TV1 HOZUAh LOJ ¿L NAFfibïO- VAhic Inpr. h »kubii &A1101NA ■(MfrjA MATKA.K1 ZALEGA NI -OPLOJENA JlAJiECA EEOTUEC ACdtt VRTENJA <50RAV ZAHODNI fcAKESOiui STR.EN. POSUŠEN BEEHKIH, NANI fliNOCEROS rtsiooe JEZERU IT P4ATEU iccrram: TROJANSKI V ÇB MlT DEl>VEÎV PROIZVODNJI ElAKRA ZMEDA. 7NFÎ.UAVA ÎTUA.15TVA AEKD RUS. PCtlTlK |NIK(HAJJ ¿AÏS CEMENTA IN A7EEETA 1.7 VANC.I.A iMPRO^ia. RANOJÏTJE VJAZZU ZNESEK VSOTA F h FN-11, RAD KAL ALKANSKE usnau. KOïOÛlUOV PREBIVALEC UECEA Si OKAUl nKtMhB) KRAJ J. OC PWTO"* ELtrt.ifr LET.ZAGlpM UHÏÏHI ILOVICA NAROLI. ANnSE: okudgla PuETE/U PH35WA VE. KC U. DO/OUSTVO. VESELJE AVSTRIJSKI PISATELJ (UÏKtii f*fEiivûv. RATNi TRA* S KJiil TINTA PREKLIC lAROÎII A oivtcv AtEUTPi AjltRjSlU LÛVEC NA KOÎJHARji rR. IGRALEC IJEANl POS^il TEDEINA tFTTTT LE~A ZNAÎl.. NOÏT TllEOA DENARNA ENOTA EU MAKE' OOH5JI KHJlibVh K IBLAQOUA] DRÎAUAV 9ÎEDSJI AMERIKI HUlS^lhHKW VGR MIT. UflEZMH* ZADNJI DEL ÎCBELEGA Clfli-SA, QAKKA DCUNA OJW RAA.0G, PC™ P0AJVVT4A> VA. REGULA- eu* solskj SESTAVEK LISTEK? NAPISOM NALEPKA PREDEL M PASU oinovim JE* ZNAK, 3» HA UUBL.AH-SK iuniA ;;ankîjviCî ÎUTlLOZA Vi> KEJ'CHOCF- KAW.AEA JEN SU POZORnOS* WjûAL£"AIJ\ VZflAKZλ TïtlXTiLt« iENbll OSE0NI ZAIkEK •i jlkanski a Meta NIlOOTOS tEiiwnj IMREf UfïiKJÛVlTO ÎftCOS^O JSPCH MlfZER- VARV tÛLN yL:»i ■.'žC*IH 0UC' ESTONEC OSMA D1AT0N It**, STOPNJA MHRA- JlHAhHSv riiA^gi qLÎŒSIO KA.WKUiV huisji KUHO, STROKOVNJAKI KMHAPSA KfliNKA Slovarček: ARGONI ■ pokrajina v SV Franciji; LAJNEŽ - trotel ka; RIŽKOV ■ nekd. ruski polhi k {Nike' a. ) ROD A ROD A avslrijsk pisatelj (AlM RJA. SAPNIK, LEGO, TRANSE J A, SEZAM POlRET. ENAJST, 10, PRESTOP, SLIKANICA, DETAJL LAPE, KASTELIC, OPAŠE K, GUKE, PULI, OGOA. RR, ALAIN, HAREM, VASLE, DŽINS, RHONDDA VALKIRA, ATRAPA. POLARIS, ORANŽA. IKt.ART. JOKER, URANOID. POD ME NEK, INKASO. ČAROBNOST PRAZNIKOV, BENČ. AOIL ŽENA, TASA. MODO. GRETA, PREJA. UK. STOA, NARA, STE AR AT, KOMAR. CIKEL, OSTUD. STIMO, LIV, SADRA, RASA, FILA, AJAhIT, AARAU, RADIKAL. TANGO. GLIOM. TRASANT S. OvEnSKA LJUDSKA ÏTHA1WI ALE± RRXM 5LMNSKI 10 «BUE- TA$[J|*ft RASTLINA VUHNAT 6A1ANO. VEC Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 15 Zgodovina in narodopisje STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (10) Sokolski dom, Goričarjeva-Maksetova in Vaupotova hiša DOM ŠPORTNEGA DRUŠTVA - SOKOLSKI DOM Na mestu sokolskega doma je nekoč stal ro-tovž, zgrajen v drugi polovici 19. stoletja, kjer je bil sedež župana. Pred drugo svetovno vojno so bile županske funkcije neprofesionalne. Stavbo so porušili zaradi slabega stanja in leta 1932 zgradili sokolski dom, leta 1957 pa še prizidek. V njem danes domuje Športno društvo Mozirje, dvorana pa je namenjena rekreativni športni dejavnosti domačinov. V stavbi so tudi poslovni prostori. GORIČARJEVA-MAKSETOVA HIŠA Nadstropna hiša Na trgu 17 izvira iz 16. stoletja in je primer zgodnjerenesančne arhitekture iz konca 16. ali začetka 17 stoletja. Zunanja podoba hiše s sedemosno glavno fasado je iz začetka 19. stoletja. Takratni posegi na stavbi so bili le na zu-nanjščini, notranjščine niso bistveno okrnili. Značilnost hiše so arkade zadaj, v notranjosti pa križnogrebenasti, banjasti oboki. Glavni portal ima na prekladi vrezano letnico 1837 in ime lastnika Mathiasa Goritscherja. Portal levo od vhoda ima čelni kamen, na katerem je vrezan cehovski znak usnjarjev, letnica 1832 in inicalki M. G. Goričarji so bili posestniki in usnjarji. Josip Goričar se je poročil z Vincencijo Vošnjak, ki je bila sestra Franca Xaverja Vošnjaka, ki je bil lastnik tovarne usnja v Šoštanju. Njuna brata sta bila znana narodna buditelja - zdravnik dr. Josip Vošnjak in inž. Mihael Vošnjak, ki sta začela ustanavljati prve slovenske hranilnice in posojilnice na Štajerskem. V hiši sta bila rojena Franc Goričar, ki je bil pred drugo svetovno vojno direktor Vošnjakove tovarne usnja v Šoštanju, in duhovnik Maks Goričar, eden prvih raziskovalcev matičnih knjig na Slovenskem. Znana je njegova razprava »Done- ski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci«, objavljena v Etnologu leta 1939. Maks Goričar in Fran Kovačič sta avtorja Slomškovega rodovnika, ki ga je natisnila Tiskarna sv. Cirila leta 1938. V hiši sta se rodila tudi Karl Goričar, ki je imel papirnico in hotel v Celju, ter dr. Jože Goričar, ki je študiral pravo v Parizu in tam nastopil svojo prvo službo leta 1900 kot avstro-ogrski konzul. Pred prvo svetovno vojno je bil konzul Avstro-Ogrske v ZDA, nato konzul v Berlinu. Zaradi napada Av-stro-Ogrske na Srbijo leta 1914 je emigriral v ZDA in se tam kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev jugoslovanskih narodov. Njegov bratranec dr. Bogumil Vošnjak je bil takrat sekretar vlade in udeleženec Pariške mirovne konference. Dr. Goričar je leta 1920 napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih. Rojen je bil 1873. leta. Portal pred stavbo NLB )_ Goričarjeva-Maksetova hiša VAUPOTOVA HIŠA Portal pred stavbo Nove ljubljanske banke (NLB) v Mozirju priča, da je na tem mestu stala Vaupotova hiša, za katero je imelo gasilsko društvo lesene garaže, dokler niso zgradili sedanjega gasilskega doma. Pred hišo je bila cisterna z vodo za potrebe takratne požarne varnosti. Matija Blagojevič, Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. 16 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Organizacije, Kultura KULTURNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Nenavadno darilo občanom za praznične dni Na rečiškem trgu je bilo v nedeljo, 15. decembra, zelo živahno. Člani kulturnega društva so občane povabili v improvizirani fotografski atelje, kjer so ustvarjali praznični album Rečičanov. KOT NA DOMAČEM KAVČU Za sceno v ateljeju sta poskrbeli Karmen Rovšnik in Lidija Petrovič, fotografski aparat pa je držal v rokah mojster Filip Eremita. Orga- nizatorji so se potrudili in pripravili vzdušje, v katerem so portretiranci imeli občutek, da sedijo na domačem kavču. Ko je fotograf opravil svoje delo, so bili »junaki« fotografij deležni sladkih in tekočih dobrot iz priložnostnega bara. NEDELJSKO POPOLDNE OBOGATILI Z GLASBO IN HUMORJEM Predpraznično dogajanje ni mi- CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Dobro obiskane prednovoletne delavnice V Jakijevi hiši, kjer deluje Center za samostojno učenje (CSU) Nazarje, so v decembru potekale prednovoletne delavnice, ki jih je organiziral Večgeneracijski center Planet generacij, ki deluje pod okriljem Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje. IZDELOVALI KOZMETIKO IN VOŠČILNICE TER PEKLI PECIVO Delavnice v Nazarjah so potekale ob torkih dopoldne, popoldne pa je bila enaka delavnica izvedena še v Velenju. Prvi decembrski torek so si udeleženci delavnice naredili lastno kozmetiko, in sicer balzame in pilinge za telo. 12. decembra je potekala delavnica pod naslovom Izdelajmo si voščilnice, na kateri so udeleženci iz papirja in ostalih materialov izdelovali različne voščilnice, ki jih v času božično-novoletnih praznikov pošiljamo po pošti. Na zadnji delavnici 19. decembra so se udeleženci preizkusili v peki peciva. Pekli so božične slaščice, organizatorji pa so recepte, da bodo lahko pecivo spek-li še doma. ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA V REGIJI Programi Planeta generacij so namenjeni različnim generacijam. Organizatorji jih želijo približati vsem občanom in tako prispevati k boljši kakovosti življenja v regiji. Dober obisk delavnic kaže na to, da so pri tem uspešni. Vse delavnice v Nazarjah so bile brezplačne, saj projekt sofinancirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropski socialni sklad in lokalna skupnost. Primož Vajdl Za pripravo prazničnega albuma Rečičanov je v roke vzel fotoaparat Filip Eremita. (Foto: Marija Sukalo) nilo brez glasbe. Za zabavne ritme sta bila zadolžena kitarista Filip Pfeifer in Dejan Ikovic - Bushi. Slednji je kot moderator s humor-nimi vložki dodobra nasmejal občinstvo. BREZPLAČNO FOTOGRAFIRANJE KOT DARILO Po besedah predsednice Kul- turnega društva Rečica ob Savinji Mojce Eremita, ki je poskrbela, da so fotografije prišle v fizični ali elektronski obliki do portretiran-cev, so želeli občanom s tem nenavadnim darilom polepšati praznične dni. Fotografiranje je bilo namreč brezplačno. Marija Šukalo RAZSTAVA LIKOVNIH DEL BLANKE BOŽIČ V CENTRU RINKA V SOLČAVI Akvareli razkrivajo njeno občudovanje narave Udeleženci zadnje delavnice so pekli božične slaščice. (Foto: Primož Vajdl) V Centru Rinka v Solčavi svoja likovna dela razstavlja Blanka Božič, članica Kulturnega društva zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev Gal. Odprtje razstave, ki nosi naslov Moja pot, je bila v petek, 13. decembra. Avtorica se je odločila, da se predstavi z akvareli, ki razkrivajo njeno občudovanje narave in so velikokrat tudi podoba njenih notranjih doživetij in vtisov. MOTIVI VODE V VSEH OBLIKAH »Vsebinsko prevladujejo pokrajine in njeni izseki. Stalnica v slikarskih pokrajinah Blanke Božič je voda, katere globina avtorico sicer navdaja s tesnobo, a jo v enaki meri fascinira njena zrcalna površina. Zanimivi so motivi vode v vseh oblikah, ki nagibajo k špekulacijam z njeno simboliko. Slikovno površino njenih slik ne oživljajo toplo-hlad-ni barvni odnosi, pač pa svetlo- -temna barvna razmerja, ki odstirajo in zastirajo avtoričino zunanjo in notranjo luč. Božičeva s svojim izrazitim občutkom za kompozicijo, svetlobo, barvno snov in prostor v svoji delih raziskuje, išče in na koncu vedno odkrije prav to: nekaj svežega, nežnega in tako zelo človeškega,« je ob odprtju razstave zapisal akademski slikar Stojan Kneževič. DVANAJST CERTIFIKATOV KAKOVOSTI Božičeva je za svoje likovno ustvarjanje prejela že več priznanj. V projektu Zlata paleta Zveze likovnih društev Slovenije je prejela že dvanajst certifikatov kakovosti ter bronasto in zlato paleto na področju kiparstva. Njena dela so bila razstavljena tudi na mednarodnih festivalih v Švici, Albaniji in Srbiji. Marija Šukalo 17 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 03117169 Organizacije, Ljudje in dogodki i PO JAPONSKI Z DAMJANOM JEVSNIKOM Dežela, kjer vladata red in gotovina Nekdanji vodja gornjegrajske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, sedaj le še lastnik turistične agencije Nasmeh, Damjan Jevšnik je v prijetnem ambientu Zeliščarne v Gornjem Gradu pripravil potopisno predavanje o Japonski, deželi vzhajajočega sonca, prijaznih ljudi, dobre hrane in gotovine. Gostiteljici Maja Žerovnik in Amanda Kladnik sta obiskovalce pogostili s pravim domačim čajem, da so lahko še bolj uživali ob poslušanju zgodb z Japonske. PRECEJŠEN ZALOGAJ TUDI ZA IZKUŠENE POPOTNIKE Damjan Jevšnik je obiskal Japonsko s svojo družino, potovanje pa mu je ostalo še posebej pri srcu zaradi ljudi in pokrajine. Potovanje Damjan Jevšnik je v potopisnem predavanju veliko pozornosti namenil japonski hrani. (Foto: Stefka Sem) na Japonsko zna biti tudi za izkušene popotnike precejšen zalogaj že zaradi jezikovnih ovir, zato se je dobro na potovanje temeljito pripraviti vnaprej, še boljša rešitev pa je potovanje z agencijo. ZELENI ČAJ IN JUHA ZA ZAJTRK Jevšnik je ob prikazovanju fotografij opisal mesta, ki so jih obiskali. Veliko pozornosti je namenil japonski hrani, saj je izbira obrokov res pestra. Velik je tudi razpon cen za različne jedi, ki sega od pet do petdeset evrov za jed, medtem ko so porcije bistveno manjše kot pri nas. Značilno za Japonsko je tudi, da je zeleni čaj zelo prisoten v prehrani, zato ni nič čudnega, če imajo sladoled in razne sladice z okusom zelenega čaja. Za nas nenavadno je, da so na Japonskem obroki enaki, zato juha za zajtrk ni nič posebnega, medtem ko kruha ne poznajo. JAPONCI POŠTEN IN ZELO DELAVEN NAROD Japonci so po besedah Jevšnika pošten in zelo delaven narod, zato ni nič čudnega, da je zaposleni, ki je na delovnem mestu zaspal, pohvaljen, saj se je med delom očitno zelo utrudil. Podpirajo rokodelstvo, njihovi spominki so dovršeni in daleč od cenenih izdelkov drugih azijskih narodov. Poleg reda, ki vlada povsod, tako na postajah podzemne železnice kot na ulicah, se radi sproščajo v zen vrtovih in obiskujejo templje. KIMONO, DEL ZGODOVINE IN SEDANJOSTI Se eno posebnost imajo na Japonskem, in si- Jevšnikovi med potovanjem po Japonski (foto: arhiv Damjana Jevšnika) cer, da so dežela gotovine, je ugotovil. Omenil je tudi njihovo leseno gradnjo, ki je prava rešitev za deželo, kjer imajo pogoste potrese. So tudi veliki patrioti. Ženske se rade oblačijo v kimone, kar je dolgotrajen postopek; oblačila niso ravno udobna, še manj pa obutev, ki jo nosijo Japonke, oblečene v kimono. Štefka Sem NOVOLETNO SREČANJE DRUSTVA UPOKOJENCEV NAZARJE Tradicionalno srečanje na netradicionalni lokaciji Društvo upokojencev Nazarje ostaja zvesto tradiciji in tako so se člani, kot že vrsto let poprej, tudi letos zbrali na družabno-zabavnem srečanju ob zaključku leta. Letošnja novost je bila lokacija, kajti organizatorji so izbrali lokal izven domače občine, v Mozirju. Stevilo udeležencev, ki preseže številko 130, je namreč resen logistični zalogaj iz vidika pogostitve. VSE DOBRO V PRIHAJAJOČEM LETU Udeležence so nagovorili predsednica društva Marija Turk, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Vera Pečnik, predsednica krajevnega odbora Kokarje Andreja Zupan in župan občine Nazarje Matej Pečov-nik. Vsi so jim zaželeli vse dobro v prihajajočem letu, zlasti zdravje, veliko druženja in prijateljevanja ter medsebojnega sodelovanja. PESTER ZABAVNI PROGRAM V zabavnem programu so si udeleženci lah- ko ogledali plesno koreografijo, ki jo je pripravila plesna skupina društva, prisluhnili so pevskemu duetu Gmajnice, nato so se zavrteli ob zvo- kih dua Mix. Obiskal jih tudi instrumentalni sestav lučkih upokojencev. Marija Šukalo Na novoletnem srečanju nazarskih upokojencev se pelo in plesalo. (Foto: Marija Sukalo) 18 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki i ADVENTNI VEČER S KARLOM GRZANOM V SOLČAVI Ni bolj ali manj vrednih, vsak je najvrednejši v svoji izvirnosti Ob 500-letnici preobrazbe Leonarda da Vin-cija in 40-letnici vzpona Slovencev na najvišjo goro sveta je Karel Gržan izdal knjigo 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja. O omenjenem delu je spregovoril v Centru Rin-ka v Solčavi na adventnem večeru v četrtek, 12. decembra. VSAK IMA POLNO VREDNOST V IZVIRNOSTI SVOJE OSEBNOSTI Duhovnik, magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved v tezah utemeljuje, da ni bolj ali manj vrednih. Vsak ima polno vrednost v izvirnosti svoje osebnosti - v »koktejlu« njemu danih nadarjenosti. Vzgoja in izobraževanje morata temeljiti na usposabljanju za dopolnjevanje in sodelovanje in ne na izključujoči tekmovalnosti. SEDANJI SISTEM ZATIRA INTELIGENCE, KI SE JIH BOJI V svojih tezah dr. Gržan zagovarja celo paleto inteligenc, ki jih sistem sedaj z razlogom zatira, saj se jih boji, ker ga ogrožajo. Intuicija, čustva, duhovna inteligenca, samostojno logično razmišljanje - vse to je po Gržanovem mnenju v nasprotju z sistemom služenja Predstavitev knjige 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja je potekala v solčavskem Centru Rinka. (Foto: Darja Knez) interesom ozkega kroga izbrancev in izbrank. Njegove teze so mišljene kot izzivi, ki naj bi vzvalovali misel, ki bo počasi preobrazila sistem. SREČANJE ČLANOV KUD UTRIP NA REČICI OB SAVINJI Kod sem hodil, kje sem bil „i* £T Člani Kulturno-umetniškega društva Utrip so se v petek, 13. decembra, zbrali na srečanju z naslovom Kod sem hodil, kje sem bil. Ob tej priložnosti so si ogledali izbrane fotografije z društvenih ekskurzij. V arhivu se je od leta 2010 do danes nabralo več kot pet tisoč fotografskih utrinkov. Fotografske utrinke je zbral predsednik društva KUD Utrip Aleksander Oblak. (Foto: Marija Sukalo) SPOZNAVALI ZGODOVINO, KULTURO IN ŽIVLJENJE KRAJEV »Pogled skozi objektiv na več kot štirideset obiskanih krajev, njihovih trgov, ulic, zgradb, cerkva, palač, gradov, muzejev je obudil spomine na dni in dogodke, ko smo spoznavali zgodovino, kulturo in življenje teh krajev,« je povedal predsednik društva Aleksander Oblak, ki je pripravil izbor fotografij. Ob strokovnem vodenju arhitektov Katarine in Mihe Dešmana so spoznavali arhitekturo Jožeta Plečnika in Maxa Fabianija od Beograda do Prage. Nepozabne vtise so pri udeležencih pustili tudi ogledi istrskih krajev Motovun, Vale, Svetvinčenat, Pula ... ter slovenskih mest Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Radovljica, Novo mesto, Begunje in Bogojina. GLEDALIŠKE PREDSTAVE, KONCERTI KLASIČNE GLASBE, RAZSTAVE ... Člani KUD Utrip so si ogledali tudi nekaj gledaliških predstav, prisluhnili nekaj koncertom klasične glasbe in si ob vodenju dr. Jožefa Mu-hoviča ogledali razstave likovnih del. Letos so obiskali Rezijo in spoznavali življenje tamkajšnjih ljudi, njihov jezik, običaje, kulturo in plese. Marija Šukalo Karel Gržan želi spodbuditi pedagoški pristop usmerjen k posamezniku. (Foto: Marija Sukalo) SPODBUDITI PEDAGOŠKI PRISTOP USMERJEN K POSAMEZNIKU Karel Gržan želi spodbuditi pedagoški pristop usmerjen k posamezniku, katerega bi tako prepoznali v njegovi polni vrednosti. Ni bolj ali manj vrednih, vsak je najvrednejši v izvirnosti svoje osebnosti. Prepoznati ga je potrebno na področjih njegove odličnosti, tam, kjer je šibkejši, pa ga usposobiti za sodelovanje in dopolnjevanje. Marija Šukalo 19 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 14327728 1 Ljudje in dogodki 90 LET FRANCA OBOJNIKA IZ RADMIRJA Delaven, prijazen in z veseljem do življenja VESELO SREČANJE Srečanja s sorodniki v Radmirju se je Franc zelo razveselil. Prišli so bratje in sestre, številni nečaki in njihovi potomci, vseh skupaj jih je bilo okoli štirideset. Slavljencu so zaželeli še veliko zdravih ter zadovoljnih let. 62 let skupnega življenja že beležita Franc in Martina Obojnik. CENJEN TUDI PRI GASILCIH Franc Obojnik je najstarejši član Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje. Gasilci so mu v tamkajšnjem domu pripravili druženje, prisluhnili njegovim spominom in z njim pokra-mljali. Kot aktiven krajan, ki je vedno rad pomagal drugim, se je že mlad vključil v gasilsko društvo. Vedno se je vključeval v delovne akcije pri obnovah in pripravah na prireditve, zato ga še sedaj zelo cenijo. PREJEMNIK ŠTEVILNIH PRIZNANJ »V društvu smo najstarejšim članom namenili veliko pozornosti že pred dvema letoma, ob naši 120-letnici,« je povedal predsednik PGD Radmirje Damjan Nerat. Podelili so jim posebna priznanja. Franc Obojnik je v dolgih letih članstva v društvu prejel več društvenih priznanj, pa tudi priznanj Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Marija Lebar, Štefka Sem je hodil v Rastke, kjer je bila tedaj osnovna šola. Po končani šoli se je zaposlil v takratni kmetijski zadrugi. RECEPT ZA SREČNO ŽIVLJENJE V DVOJE Kot mlad fant se je srečal z Martino, ki je bila doma iz Radegunde. Ljubezen je vzcvetela in leta 1957 sta se poročila. Rodila sta se jima dva sinova - Frenk in Drago. Leta 1966 sta začela graditi hišo v Radmirju, v kateri prebivata še sedaj. Predlani sta z Martino praznovala biserno poroko in takrat sta izdala recept za srečno življenje v dvoje: potrpežljivost, s katero sta prekrmarila šest skupnih desetletij mimo vseh čeri, ki jih na pot postavlja življenje. DELAVEN, PRIJAZEN ... Drugo zaposlitev je Franc našel v takratni Smreki v Gornjem Gradu, kjer je delal kot tesar vse do upokojitve. Veliko so delali na terenu, mnogo je s svojim znanjem pri delu pomagal tudi bližnjim in prijateljem, je povedal slavljenec, ki se rad spominja preteklih časov. Ima izvrsten V dvorani v Radmirju so pred nedavnim pripravili slovesnost, na kateri so se zbrali sorodniki Franca Obojnika, ki je praznoval svoj devetdeseti rojstni dan. Skupno kosilo in druženje mu je bilo namenjeno kot presenečenje ob častitljivem osebnem prazniku. ŠOLANJE V RASTKAH, POTEM PA SLUŽBA Jubilant se je rodil 17. novembra 1929 v Te-ru nad Ljubnim ob Savinji v številčni družini. Po domače se je pri njih reklo pri Detrskih. Poleg Franca živi še osem bratov in sester. V šolo spomin in v vseh podrobnostih so mu znani številni dogodki, o katerih se z veseljem pogovarja. Zdravje mu na splošno še kar dobro služi. Delavnost, veselje do življenja in prijaznost so vrline, ki jih je vedno rad delil z drugimi. ZRELA LETA MU LEPŠAJO VNUKI IN PRAVNUKI Umirjeno življenje v zrelih letih prinaša tudi zadovoljstvo. Lepe so urice, ki jih preživlja s svojimi najbližjimi. Med njimi sta tudi vnukinji Nina in Vanja, v še posebej veliko veselje pa sta mu pravnuka Lovro in Zala. Devetdesetletnik Franc Obojnik v krogu svojih najdražjih na slovesnosti v Radmirju Gasilci so Francu Obojniku ob njegovem prazniku pripravili sprejem, prisluhnili njegovim spominom in z njim pokramljali. (Foto: Damjan Nerat) 20 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 20 Organizacije, Ljudje in dogodki i POGOVORNI VEČER Z ANTONOM ERJAVCEM V GALERIJI MOZIRJE Spomini partizana Robina V Galeriji Mozirje je v torek, 17. decembra, v organizaciji lokalnega odbora Levica Velenje -Mozirje potekal pogovorni večer z Antonom Erjavcem, avtorjem knjige Spomini partizana Robina ter prejemnikom številnih priznanj in odlikovanj. GROZOTE VOJNE IN ŠALJIVE PRIGODE IZ OTROŠTVA Anton Erjavec je mož častitljive starosti, bistrih misli in čilega duha. Z njim se je pogovarja- la predsednica mozirske krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Stanislava Borovšak. Erjavec, rojen leta 1926 v kmečki družini v Prekmurju, se je kot 15-letni fant pridružil partizanom. V knjigi opisuje bitke, med drugim tudi na Dobrovljah, kako je bilo poskrbljeno za ranjence, med katerimi se je znašel tudi sam, ter grozote koncentracijskega taborišča Dachau. S sogovornico Borovšakovo sta se dotaknila tudi njegovega otroštva, ki ga v knjigi opisuje v ša- ljivih prigodah, in se na kratko sprehodila skozi njegovo vsestransko in družbeno aktivno življenje po vojni, ki ga je preživel v Celju. 15 let Z Antonom Erjavcem se je pogovarjala Stanislava Borovšak. (Foto: Barbara Rozoničnik) je bil star Anton Erjavec, ko se je pridružil partizanom. PONOSEN, DA JE BIL DELČEK ZGODOVINSKEGA TRENUTKA Anton Erjavec, ki danes živi na Bledu, pravi, da vojnih grozot nikoli ni mogel razumeti, kljub temu pa je ponosen na svoja partizanska leta: »Ponosen sem, da sem bil delček mozaika v tem zgodovinskem trenutku.« Knjiga Spomini partizana Robina je izšla leta 2009 v samozaložbi, lokalni odbor Levica Velenje - Mozirje pa za leto 2020 načrtuje ponatis knjige v nekoliko večji nakladi. Pogovorni večer je z vezno besedo pospremila Karmen Grabant, za tematski glasbeni program je poskrbel Peter Dirnbek iz Brežic. Barbara Rozoničnik BOZICKOVA PEKARNA NA TRNOVCU Izkupiček od prazničnih dobrot za nakup uniform Na Trnovcu je v soboto, 14. decembra, poslovala Božičkova pekarna. Tako so v Prostovoljnem gasilskem društvu Pobrežje ob Savinji poimenovali ustvarjalno delavnico, na kateri so tamkajšnji pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke ustvarjali sladke praznične dobrote. Delovni prostor so dobili pri Krančičevih, ki so jim velikodušno odstopili svojo kuhinjo in pripomočke za delo. PECIVO V ZAMENO ZA PROSTOVOLJNE PRISPEVKE Pod vodstvom mentoric je ustvarjalo skoraj trideset otrok, ki so se prepustili domišljiji in tako so nastali piškoti, ki so se kar topili v ustih. A jih niso pojedli otroci. Bili so namreč namenjeni krajanom. Z njimi so do konca meseca otroci obiskovali domove Pobrežanov in v zameno za 30 otrok je pod vodstvom mentoric ustvarjalo praznične dobrote. pecivo zbirali prostovoljne prispevke. Vodja delavnice Nina Pečnik je povedala, da bodo zbrana sredstva namenili za nove uniforme. Na ta Udeleženci delavnice na Trnovcu so gnetli, oblikovali, pekli in krasili piškote iz maslenega testa. (Foto: Marija Sukalo) način so tudi mladi spoznali, da materialne dobrine niso samoumevne, temveč je potrebno vložiti kar nekaj dela, da pridemo do njih. LETO ZAKLJUČILI Z OKRASITVIJO DOMA IN KINOM Skupna peka peciva je bila odlična oblika druženja otrok starosti od pet do petnajst let, ki so ugotovili, da se je mogoče zabavati tudi brez mobilnih telefonov in računalnikov. Leto 2019 so mladi pobreški gasilci zaključili s kino predstavo v domačem gasilskem domu, ki so ga pred tem primerno okrasili in mu tako vdahnili praznično noto. Marija Šukalo 21 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 Šport, Oglasi SVETOVNI DVORANSKI POKAL V LOKOSTRELSTVU ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Tim Jevšnik postavil nov slovenski rekord in izenačil svetovnega V Rimu je od 13. do 15. decembra potekalo tekmovanje za svetovni dvoranski lokostrelski pokal. 15-letni Tim Jevšnik iz Lokostrelskega kluba Gornji Grad je v kategoriji mladincev do 21 let sestavljeni lok premagal vso konkurenco in osvojil prvo mesto. V finalu je za krog premagal Italijana Brunella, v četrtfinalnem dvoboju je s 149 krogi postavil tudi nov slovenski rekord in izenačil svetovnega. ŠS Tim Jevšnik je v Rimu pometel z vso konkurenco. (Foto: osebni arhiv) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Žak Mogel sezono začel z zmago V Seefeldu so smučarski skakalci začeli s tekmami v alpskem pokalu. Sezono je z zmago začel Žak Mogel, član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC, drugo mesto je osvojil še en Slovenec Rok Masle, preostali člani lju-benskega kluba so se uvrstili na naslednja mesta: šesti je bil Jan Bombek, deveti Jernej Pre- sečnik, na mesto za njim je pristal Lovro Vodu-šek, Luka Robnik je bil 21. Tudi na drugi tekmi so se ljubenski skakalci dobro izkazali. Presečnik je bil peti, Mogel in Vodušek sta si delila enajsto mesto, Bombek pa je bil 20. Žak Mogel je v skupni uvrstitvi trenutno na tretjem mestu. ŠS Poraz na zadnji tekmi leta 2019 Mozirske odbojkarice pod vodstvom Tomaža Pisnika so leto 2019 zaključile s porazom. V 11. krogu 1. B državne odbojkarske lige so na domačem parketu gostile odbojkarice iz Zreč, ki so se izkazale kot premočan nasprotnik. NAVIJAČI IZ ZREČ USTVARILI DOMALA PEKLENSKI HRUP Zrečanke imajo za sabo najglasnejšo navijaško ekipo. Spodbujene z bobni in drugimi navijaškimi artikli so začele več kot odlično. Vajene igranja v domala peklenskem hrupu so nabirale točko za točko in prvi set brez težav osvojile s trinajstimi točkami razlike. ZMANJKALO MOČI V KLJUČNIH TRENUTKIH V drugem setu so se domače igralke nekoliko zbrale, predvsem pa se trudile delovati v zanje neobičajnih pogojih. Igra je bolje stekla in ekipi sta bili povsem izenačeni. Izmenjavale so se točke in do uspeha domačink je manjkalo zelo malo. A zopet je zmanjkalo moči v ključnih trenutkih, ki so jih, tako v drugem kot nato tretjem setu, bolje izkoristile gostje. Domačinke so v drugem in tretjem setu dosegle po 22 točk, na koncu pa gladka zmaga Zrečank 3:0. V NOVO LETO S PREDZADNJEGA MESTA Ekipa Zreč je trenutno na drugem mestu prvenstvene lestvice z zgolj tremi porazi. Mozir-janke se s tremi zmagami oklepajo predzadnjega mesta, do boljših nasprotnic pa jih loči sedem točk. Nadaljevanje prvenstva sledi 25. januarja, ko bodo Mozirjanke najprej gostovale v Kamniku. Benjamin Kanjir Najboljši skakalci na prvi tekmi nove sezone v alpskem pokalu; na najvišji stopnički zadovoljni Žak Mogel. (Foto: arhiv Smučarske zveze Slovenije) 22 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • POVZROČIL NESREČO IN ODPELJAL Juvanje: 20. decembra so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o prometni nesreči v Juvanju. Nesrečo je povzročil neznani voznik, ki je vozil po levi strani vozišča, zaradi česar se je voznik, ki je z vozilom pripeljal nasproti, umikal v desno in pri tem trčil v kovinsko varovalno ograjo ob cesti. Neznani voznik je s kraja nesreče odpeljal, ne da bi se ustavil. • ZAPELJAL Z VOZIŠČA Trnovec: 20. decembra je na Trnovcu voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v drevo. V nesreči je utrpel lahke telesne poškodbe. Policisti so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. • POŠKODBA PRI PADCU Dobletina: 21. decembra okoli 22.18 se je v Dobletini pri padcu poškodovala oseba. Gasilci PGD Nazarje so nudili pomoč pri oskrbi in prenosu poškodovane, reševalci nujne medicinske pomoči pa so jo oskrbeli in odpeljali v bolnišnico. • PREISKANO VEČJE ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ Policisti Policijske postaje Mozirje so v zadnjem času uspeli preiskati večje število kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, tatvin in požiga, o katerih smo poročali v novembru in decembru. Storilcu je bila na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku odvzeta prostost do 48 ur. Pri storilcu je bila opravljena hišna preiskava, v kateri so bili najdeni in zaseženi predmeti, ki so povezani z navedenimi kaznivimi dejanji. Zoper storilca je bila podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo zaradi storitve enajstih kaznivih dejanj. • VLOM V HIŠO Mozirje: 24. decembra so mozirski policisti obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, iz katere je neznani storilec odtujil vrednejše predmete in gotovino. • ODNESEL ZLATNINO IN DENAR Nizka: 24. decembra v večernem času je neznani storilec skozi vhodna vrata vlomil v stanovanjski objekt v Nizki. Iz notranjosti je odnesel zlatnino in denar. • VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Mozirje: 27 decembra so mozirski policisti pri kontroli prometa ustavili voznika, ki med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu. Ugotovili so, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zato so mu zasegli vozilo. Kronika, Zahvale, Oglasi Glej zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Sredi decembra je mirno zaspal naš dragi stari ata in tast Anton SELIŠNIK 28. 11. 1927 - 15. 12. 2019 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga ob slovesu kakorkoli počastili in nam pomagali v težkih trenutkih, posebna zahvala pa velja vsem sorodnikom, Pekovim in Jerajevim. Staremu atu in tastu se zahvaljujemo za njegovo dobroto in dejstvo, da je vedno verjel v nas! Žalujoči njegovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Minilo je več let, odkar vaju ni več med nami, draga starša Alojz KOLENC - Ana KOLENC Oka roj. Matek Ohranili vaju bomo v najlepšem spominu. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna >W M ORAN A Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 ¥ l Aleksander S ™ Štefk i M a vri £ T Kru^irrjiv trn -i- j ob SO. rojstnem dnevu í elimo veliko zdravja ¡n sreče, Om.ii i voy Milina da ki talk? 1 druJinaml, , wtuto, pravnuki ir. rnai Vaitfn lin „ ^^ Fruía™ iomiv » Napovednik dogodkov Petek, ob 13.00. Golte 3. januar Zabava s 2Party Torek, ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji 7. januar Dopoldanska čajanka ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Sreda, Ura pravljic: Zimski dan 8. januar ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Malo drugačen pingvin ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zimski dan Četrtek, ob 18.00. Knjižnica Nazarje 9. januar Ura pravljic: Zavetje ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Kroki in prijatelji ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ UGODNO ODDAJAMO APARTMAJE PRI TERMAH PTUJ. Info: 040 320 103. Damijan Zupančič s.p., Pot v toplice 8, 2250 Ptuj. ŽIVALI - PRODAM Sprejemamo rezervacije za pujske, 25-30 kg, v februarju in marcu. Prodamo tudi lešnike in lešnikovo maslo; gsm 041/783-100. ŽIVALI KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. NEPREMIČNINE Stanovanje - garsonjero 26 m2, prodam na Rečici ob Savinji; gsm 041/574-921. DRUGO - PRODAM Trosilec za gnoj in kompost SIP 4,5 z ležečimi valji, popolnoma obnovljen; gsm 070/ 870-321. DRUGO KUPIM Kmetijsko zemljišče ugodno prodam; gsm 041/650-151. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo, v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 041/259-810. 26 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2020 1 Ljudje in dogodki ŽIVE JASLICE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Praznično sporočilo o povezanosti družine V času božiča v številnih domovih postavijo jaslice, ki so sestavljene iz figur in ostalih elementov iz različnih materialov. V zadnjem času v vse več slovenskih krajih uprizorijo žive jaslice in tako je tudi v Zgornji Savinjski dolini. Letos so si jih lahko obiskovalci ogledali na Rečici ob Savinji, v Logarski dolini in Lučah. JASLICE V DOL-SUHI V SOJU ZVEZD IN BAKEL Rečiško turistično društvo žive jaslice prireja že več kot dve desetletji. Dogajanje je postavljeno v opuščeni kamnolom v Dol-Suhi, kjer se vsako leto znova pred očmi številnih obiskovalcev odvije svetopisemska zgodba o Kristusovem rojstvu. Vodja projekta Vinko Jeraj: »Z obuditvijo svetopisemske zgodbe smo želeli ohraniti pomen in prenesti sporočilo o povezanosti družine v času božičnih praznikov. Prav tako Rečiško turistično društvo žive jaslice že več kot dve desetletji prireja v opuščenem kamnolomu v Dol-Suhi. (Foto: Marija Šukalo) Akterji uprizoritve svetopisemske zgodbe pri slapu Palenk so bili na koncu enako zadovoljni kot obiskovalci. (Foto: arhiv KD Franc Herle) V Lučah je postavitev živih jaslic povezala predstavnike dveh generacij. (Foto: Franjo Atelšek) smo skušali pokazati, da jaslice niso le kup figur, ki jih na hitro »zmečemo« skupaj, ampak da ob postavljanju razmišljamo o Jezusovem rojstvu, božji ljubezni in daru družine.« Obiskovalci živih jaslic v Dol-Suhi so lahko uživali v soju zvezd in bakel ter ob vokalni spremljavi pevcev skupine Tona Vokala. V LUČAH JASLICE VPLETLI V KULTURNO DEDIŠČINO KRAJA V Lučah so žive jaslice pripravili v okviru župnijske mladine pod vodstvom Tomija Vavdija. Za dogajanje so izbrali prostor ob vlcerski bajti, kjer so jim pri izvedbi pomagali člani društva upokojencev. Prostor z etno hiškami je dal zgodbi posebno vez med preteklostjo in sedanjostjo. »Naš namen je bil v prvi vrsti ljudem približati božično skrivnost in jo vplesti v kulturno dediščino kraja, poleg tega smo želeli spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje,« je povedal Vav-di in ob tem izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnjih letih pri izvedbi dogodka sodelovali tudi predstavniki srednje generacije. SLAP PALENK ODLIČNA KULISA ZA SVETOPISEMSKO ZGODBO Slap Palenk v bližini hotela Plesnik v Logarski dolini je bil odlična kulisa za svetopisemsko zgodbo, ki so jo oblikovali člani Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave. Projekt je vodil Dejan Ikovic - Bushi v sodelovanju s turističnimi ponudniki v Logarski dolini. Odigrani prizori so privabili veliko število domačinov in turistov, ki so bili nad predstavo navdušeni. V programu so sodelovali tudi pevci otroškega cerkvenega pevskega zbora pod taktirko Marije Kočnar in vokalna skupina Sestre Čerček. Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 1, 3. januar 2020 27 DA naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Lme in priimek_ ÏF Poitrina plačana pa pogodbi št. 31/3/5 SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE g z CT Qj 3 tu r ft o. i 3 □ "Ä « ■ I - i. 3 ™ n CT 1 -S' W r ft û3' N If 0 Z TI = sj O 1 3 -o S rV c = 2. S S r ft N l/l i\j u IT < £ j: J™ un li S D 1.5 O □ ^ a £ û ûj o-o ? .CD 3 3= tj CL =7 3 J i O —- qt " ti a 1/1 P o < o ÜÍ S* m m ~o N „c [T H a " S I * a BJ < 0 rt- □ 1 i » S 3 cm t S. 3 iT Bi 3 & ffi. rs S « 9l ** £l t « fS I ff I li m 3 O 3 I <¿ 3 o 3 11 ~1 ^ M 5 "2, 3 fij 3 a 0 ti a & 3 o ž Ä ^ b M < ? BJ 6 £ 3T 5* il v/5 in" o T" 3 M s * 5. g ía n i. s -T n. S-it. O 3 n Ji « N ±:r U ^ rt u it c. 3 TT L. l/l < iT < S, = S '*J Í/1 4ÍI HJ O 13 5 ? ? rn Er in it O < ¡5' fl>