o^ružinski	dni It.
IlUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	JL	l>XAw
Številka 16 Lelo mi
Posamezna Številka po
2 Din
Ichaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal šfev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 25. aprila 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki Z'A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
Z
Triumf moderne kirurgije
Uspele operacije možganov in srca. — človek, ki gleda brez bolečin v zrcalu, kako mu režejo bulo iz možganov. — Umetno srce
(dt) Pariz, aprila.
Nekaj mesecev je tega, kar so ameriški časniki pisali o genialni operaciji možganov — operaciji, kt je človek ne bi verjel, če je »e bi potrdili resni zdravniški časopisi: neki bolnik je sedel brez narkoze in brez anestezije na stolu prod zrcalom iu gledal, kako mu kirurg reže bulo iz možganov...
Tudi če pustimo ob strani ves ameriški tam-tam, ki je dokaj neokusno razbobnal to znamenite operacijo širom sveta, nam še zmerom ostane to prečudno dejstvo sfimo: operiranec sedi pred zrcalom in gleda, kako zdravnik z nožem beza po njegovih možganih!
Za vas, ki niste študirali zdravništva, je potrebno, da vam nekaj pojasnimo: vedeti morate namreč, da možganska snov ni občutljiva za bolečino.
V	Ameriki je uveljavil dr. Cti-8hing, na Francoskem pa dr. Mar-tel, oba neodvisno drug od drugega, zelo duhovit postopek pri možganskih operacijah. Izumila sta posebne, zelo natančne električne naprave, ki omogočajo operacije bul tja do pomarančje velikosti. Naj v naslednjem na kratko popišemo načelo francoske metode.
stružnica, prevrtajo lobanjo na več krajih, tam kjer bo treba kost iz-žagati. Zanimivo je, da se sveder sam od sebe ustavi, ko je kost ■prevrtana, ne da bi ranil možganske opne. Nato zapiči zdravnik v nastale luknjice cirkularno žagico, ki ima takisto varnostno pripravo, da ne pride do možganov.
Rezanje, čiščeuje in sleherna druga še tako neznatna operacija v možganih je izredno kočljiva že zaradi silnega krvnega pritiska, ki utegne povzročiti krvavitve. Tudi tu so že izumili duhovite električne aparate, kakor lia primer električno dleto. Toda najizrednejše pri operaciji je to, da ostane bolnik ves čas pri popolni zavesti in da se lahko na glas pomenkuje r. zdravnikom in njegovimi asistenti. ne da bi čutit le najmanjšo bolečino, ne da bi se sploh zavedal, kaj počno z njegovimi možgani.
Operacija srca
Tudi druga panoga moderne kirurgije, takisto iz najnovejše dobe, se [KHiaša že z mnogimi operacijskimi čudeži: v mislih imamo kirurgijo srca.
Srce, najbistvenejši organ za naše življenje, je nekako neodvisno bitje v nas, ki nanj ne moremo vplivati. Nemogoče je ustaviti ranjeno ali bolno sree, da bi ga operirali — nemogoče zato, ker tvegamo, da bolnika umorimo. Zato mora zdravnik operirati na živem iti utripajočem mesu, biti mora spreten kakor le kdo in nagel, da o|>eracijo začne in dokonča med dvema utripoma!
Vzemimo na primer ono strašno .»skrčenje srčne zaklopke*, to je stisnjen je mesnate zaklopke znotraj srca; nekatere primere te hibe so operirali tako, da so prerezali srce in vanj zelo naglo vteknili instrument, ki je imel nalogo zaklopko razširiti.
Precej drzna metoda sestoji v tem, da kratkoina !o srcu za trenutek vzamemo njegovo vlogo >žive črpalke«;; v ta namen odvedemo kri po cevkah v posebno električno črpalko, ki igra vlogo umetnega sr«.
Pri operaciji z nožem ranjenega srca pa takole ravnajo; najprej prežagajo in odstranijo več reber; tako se odpre zdravniku ranjeno srce, iz katerega brizgne ob vsakem utripu kri. Kirurg pritisne l
prst na rano, da ustavi kri, potem pa izrabi kratki premor med dvema utripoma, da potegne s šivanko nit za zašitje rane; pri prihodnjem premoru nit zavozla in pri tretjem potegne. Lahko si mislite, kako hladnokrven in spreten mora biti kirurg, da dobro izvede toli kočljivo operacijo.
Dogodilo se je pa tudi »e, da so operirali ljudi, ki jim je prodrla krogla v srce in se tam premetavala ter ustvarjala v ranjencu strahotne ol>čutke tesnobe. Pri takih ranjencih najprej kirurg prereže srce, gre vanj s kleščicami, potegne kroglo ven, njegov asistent pa pri priči rano zašije, da zapre srce še pred prihodnjim utripom.
Dodati moramo kajpada, da dado zdravniki pri takšnih operacijah bolnikom primerno sredstvo, ki zavira utrip srca. Tako ima kirurg na razpolago več sekund časa
—	toliko, da lahko med tem z vso naglioo izvede velekočljivo operacijo.
♦
Takšno je danes stanje kirurgije srca iu možganov, to je tiste panoge v zdravništvu, ki s|>ada skupaj z operacijo žil med najnovejše pridobitve sodobne operacijske tehnike. Danes lahko rečemo, da ga ni več človeškega organa, ki ga ne bi mogel zdravnikov nož rešiti. Vsakega ranjenca, vsakega bolnika je moči operirati — samo da še diha. In ta zavest sme biti trpečemu človeštvu velika tolažba.
P. Devaux.
Kakteje,
ki rasejo v Arizoni (USA), imajo časih prav čudne modernistične oblike. To lastnost so izrabili prebivalci .mosta Phoenixa: postavili so take kakteje na križišče in jih obdali z neonskimi cevmi (takimi, kakor vidimo zadnje čase čedalje več svetlobnih napisov tudi pri nas), da kakteje ponoči razsvetljujejo. Tako so si iznajdljivi Plioenicani napravili poceni in učinkovito dekorativno razsvetljavo za svoje ulice. Naša slika kaže tak kaktus v Phoenixu.
Trgovina z belim blagom
Trgovina z dekleti: sodobna oblika suženjstva. — Zakaj ta sramotna trgovina še zmerom cvete? — Zakonodaja je kriva. — Za nesrečna dekleta ni denarja
(oi) London, aprila.
Ali vobče še obstoji trgovina z dekleti? Tudi izven staromodnih filmskih dram in zakotnih romanov? Ali ni vse to zgolj poceni senzacija za široke množice?
Ne; na žalost ne. Trgovina z dekleti ni Santo snov manj vrednih filmov in ljudstvo zastrupljajočih spolzkih romanov. Narobe, zelo živa reč je to, tako živa, da ji vsa zakonita sredstva vseh kulturnih držav sveta še zmerom ne morejo prav do živega. Še danes ta dan se pripeti v vseh srednjeevropskih državah, da izginejo brez sledu mlada dekleta, posebno v večjih mestih. Policija navadno nič kaj prida ne dožene. Vse nepojasnjene zadeve pridejo naposled v London, kjer ima svoj sedež »Iiiter-i national Office for the Suppres-! sion of Traffic in Women and Children« (Mednarodni urad za zatiranje trgovine z ženskami in otroki). Ta organizacija ima zelo obsežen arhiv in v njem je shra-j njen morda najstrahotnejši seznani j človeških izgub.
i V tem arhivu so tako rekoč v snopiče nabrane usode pogrešanih in izgubljenih deklet: prava kartoteka groze. In če trdijo ljudje, ki hočejo zmerom vse bolje vedeti, da je trgoviua z dekleti samo opletanje s senzacijami, jih lahko povabi sir Evvart Greaves, predsednik omenjenega londonskega urada, naj ga o priliki obiščejo v njegovem uradu. Tam bo nejevernim Tomažem lahko postregel s svojo kartoteko...
Sir Ewart Greaves in zastopniki 21 odborov raznih držav se ravno pripravljajo za sklicanje X. mednarodnega kongresa za pobijanje trgovine z dekleti; kongres se bo vršil v Rimu. Domala vse evropske vlade bodo poslal© tja svoje zastopnike; kajpada bo tudi Zveza narodov zastopana.
Vse kaže, da se začenja boj zoper sramotno trgovino zares. Saj je pa tudi ta boj po soglasni sodbi
je celo častna zadeva, da tamkaj odsluži družinske dolgove ...
Ker je pokorščina do staršev Še zmerom eden izmed najvažnejših elementov kitajske družbe, se dekleta voljno iu brez tožbe vdajo v svojo usodo. Gospode iz odbora Zveze narodov, ki se jim takšne ra/.mere niso zdele tako samo po sebi razumljive, so Kitajci proglasili za nemoralne ljudi, za ljudi, ki jim manjka sleherni rodbinski čut, za ljudi, ki ne vedo, kaj je spodobnost — in so jtli bojkotirali ...
*
Toda Kitajska je daleč, Evropa nam je pa blizu. Zanima nas tedaj, ali nimamo nemara tudi pri nas organizirane trgovine z dekleti?
V	splošnem lahko rečemo, da so srednjeevropske države, zlastt Nemčija, Švica, Češkoslovaška in Avstrija poglavitne tranzitne postaje te trgovine. To velja posebno za velika pristanišča, za prestolnice in druga velika mesta. >Belo blago - pride po navadi iz vzhodnih držav, namenjeno je pa večjidel trem najvažnejšim deželam, ki se zanimajo za to moderno suženjsko trgovino: Južni Ameriki; Afriki in Orientu.
Zakoni o izseljevanju so v večini držav v tej točki na žalost le preohlapni, in spreten trgovec; bo zmerom znal najti luknjico v mreži, da smukne skoznjo. Dostikrat ga more policija obtožiti samo zvodništva, Čeprav je vsakomur jasno, da je hotel uganjati tr^o-viuo z dekleti.
Najvažnejši ukrep za pobijanje trgovin© z dekleti se zdi siru Ewarlu Greavesu črtanje starostne meje v zakonskih določbah, ki merijo na to sramotno trgovino. Doslej so veljale varnostne določbe sploh samo za mladoletne. Sir Ewart Greaves pa zdaj zahteva
Vrtanje lobanje
Najprej je treba natanko dognati, kje se nahaja bula, ki jo je treba operirati. V ta namen se vpihne zrak, ki napolni prirodne dupline v možganih; potem preišče -zdravnik bolnikovo glavo z rentgenskimi žarki. V njih se ti zračni »mehurčki« vidijo v obliki svetlih peg, in če so nenormalno nagnjeni na stran, se da iz tega presoditi, kje se bula nahaja.
Dostikrat pa rontgeniziranje sploh ni potrebno; živčne motnje, izguba ravnotežja, časih pa tudi že začetki nastopajoče otrplosti veščemu nevrologu zadoščajo, da dožene, kateri del možganov trpi.
Pri operaciji posade bolnika na poseben naslanjač s premakljivim naslonilom. Potem mu s prav finim svedrom, ki se silno hitro vr,:	"''i-Uihno	kakor	rieva
-i.ugicški kralj iu kraljica v vosku
sta že izdelana v znamenitem kabinetu voščenih figur madatne Tussaudove. v Londonu; v kabinet pridejo namreč vsi slavni, pa tudi zloglasni ljudje ut svetu. Angleški kraljevski par je »a teh voščenih lutkah upodobljen v slavnostni obleki, ki jo bosta nosila kralj in kraljica meseca tnaja za 25-lotui vladarski jubilej. Na naši sliki se vidi Louis Tussand, pravnuk utemeljiteljice tega najslavnejšega muzeja voščenih lutk, ravno ko ogrinja voščeno figuro angleškega kralja Jurija V. s hermelinom.
mednarodno konvencijo, po kateri naj bi bila trgovina z dekleti kazniva tudi tedaj, kadar je nesrečna žrtov že polnoletna in čeprav je pristala na prodajalčeve zahteve.
V	to konvencijo bi morale priti tudi mednarodne določbe o kaznivosti zvodništva.
Kar ganljivo je pa, ko človek vidi, kolikšna ovira za uspešno pobijanje trgovine z dekleti je denarno vprašanje. Na stotine, da, na tisoče nesrečnih žensk propade v blato in sramoto — ker ni denarja, da bi jih prepeljali nazaj domov ...
Seveda bi morala tudi tu država poseči vmes in pomagati. A katera država? Prekomorska, ki ne-srečna dekleta izžene, ali pa domovina. ki skoraj nikoli ne zmore denarja za drago vožn>o po morju?
Dosjej se zastopniki držav o tein vprašanju še niso mogli zediniti. Zato »začasno« — to se pravi, že nekaj let! — žrtev ne odpremi j a jo nazaj domov...
Najzanesljivejše sredstvo za pobijanje trgovine z dekleti je pa slej ko prej materin in očetov pouk. Pa tudi drugod, kjer le -»re, je treba neizkušenim dekletom pokazati vso grozoto trgovine z dekleti. Članom odbora Zveze narodov so dobrodošlo sredstvo tudi filmi strahot o trgovini z dekleti
—	če le dovolj nazorno slikajo nevarnosti, ki so jim izpostavljena nič hudega ne sluteča dekleta. Seveda pa ne sme biti ničvredna filmska roba.
Mnogo težje je podrobno delo v vsakem posameznem primeru. Zaradi velike nezaposlenosti je razumljivo, da se dekleta zadnje čase zanimajo za »službe v inozemstvu« in da kar planejo po njih, če se jim ponudijo — ne da bi pomislile na nevarnosti, ki eo združene š tem. Posebno pozorne morajo biti dekleta na mamljive »službe v Južni Ameriki«: in podobne oglase, ki se od časa do časa pojavijo v nekaterih tujih listih.
Pri nas ta nevarnost sicer ni tolikšna kakor v velemestih, vendar ni odveč, da nanjo opozorimo.
Pletena bluza i okraski, prav ta prav
in*’’~» (k članku na 4. strani)
Hraleinost
»Gospod zdravnik, prišel sem, da M vam od srca zalival itn za zdravljenj« svojega strica.«
»Prav! Pravi Torej se mu je obrnilo ua bolje?.;:
>Tisto ne — nego sem ja* njegov edini dedio.t
vseh strokovnjakov postal zadnja leta pravi pastorek evropskih vlad in socialnih ustanov, šele tedaj, ko je odbor Zveze narodov za pobijanje trgovine z dekleti in otroki objavil svoje podatke, nabrane v 28 državah, šele tedaj so državniki izprevideli, kako pereč in usoden je ta problem. Kajpada se ne kaže povsod v isti o’ 'iki; na Kitajskem čisto drugače kakor v Evropi.
Tako na primer je omenjeni odbor prišel na študijskem potovanju ;>o Kitajs-'.' in d© spoznanja, da v tem velikanskem cesarstvu trgovina z dekleti ni samo javen obrt, ki se zdi Kitajcu i po zakonu i po nravnosti docela umljiv. Kitajcu je po njegovem nravnost-nem pojmovanju in miselnosti tr-z dekleti popolnoma priredila in utemeljena. Saj velja dekle že pri rojstvu za sužnjo. Če zaide oče v dolgove, je zanj samo sebi razumljivo, da bo svojo prodal v javno hišo; za hčer
Skrivnostna cigareta
Omamna cigareta* ki draži spolni nagon in žene mlade ljudi v kriminal in urno* bolnice. — Marijuana: simbol uživanja lačne povojne Amerike
(rt) Newyork, aprila
Amokl Poznale to besedo? Javanskega izvira je in pomeni blazno krvoločnost, ko človek vidi samo kri in bi hotel vse pobiti; Arnoški tekači so pobesneli ljudje, ki drve slepo naprej in pobijejo vse, kar jim pride na pot.
Takšna kmoška epidemija divja ta las v Združenih državah. Samo preberite tele primere, ki smo jih pobrali odkraja iz tukajšnjih časnikov!
V mestecu Tampi na Floridi je neki osemnajstletni mladenič pograbil sekiro, vdrl v stanovanje svojih roditeljev in divje opletal okoli sebe, dokler ee niso njegov oče in mati, sestra in dva brata valjali v krvi na tleh.
V Eureki v Kaliforniji se je neki Šestnajstletni fant oborožil * mesarsko sekiro — kaj se je potem zgodilo, pa ne ve več. Ko se je zavedel, je zagledal zraven sebe vso krvavo glavo svojega najboljšega prijatelja; bila je odsekana od trupa. Obglavil ga je bil v navalu šmoške blaznosti...
V Denverju je mtadi Steve Ilallo-way zabodel na ulici policista, nevarno obklal svojo babico in potem, ravno ko so ga hoteli aretirati, obrnil orožje proti sebi.
V Saint-Louisu (država Missouri) je kakor šiba božja: ne mine skoraj dau, da se ne bi pripetil tak skrivnosten umor. Da, lahko bi rekli, da je amok postal prava epidemija v USA.
In vzrok, boste vprašali?
Vzrok tega gorja ni nič drugega kakor drobna cigareta ... samo da je ta cigareta posebne sorte: marijuana se Imenuje.
Take reči, vidite, se dogajajo pri oas v Ameriki, po Šolah in internatih •— kakor ste videli iz gornjih prime-*ov, je ta epidemija zajela pred vsem mladino.
Gotovo »te že ugenili, da mora biti IV tej skrivnostni eigareti marijuani neko prav posebno mamilo, da tako •trašuo učinkuje. Da, mamilo, ki Je v marijuani, je eno izmed najhujšib, če ne najhujše »polno dražilo, kar jih 'danes poznamo. In ker jo mladina že po naturi neprevidna in radovedna, ni čudo, da se kadilci cigarete marijuane zbirajo naivcč iz vrst neizkušenih dečkov in deklic.
Pri nas v Ameriki je seksualna svo-tmda dosti večja kakor v Evropi, če-prav »e je tudi pri vas po vojni nek-dnnja zapetost dosti zrahljala. Tu pri nas ni nič nevsakdanjega, da se učenci in učenke sestajajo v zaprtih prostorih. Pri tem tudi alkohola ne manjka... Do česa potem pride, če je tem dečkom in deklicam šestnajst do dva in dvajset let, si potem lahko sami mislite...
Kajpada pijd In pojo... najbolj pa kade. Saj so se v prvi vrsti zato se-šli, da preizkusijo te sloveče cigarete marijuane, ki jih poznavalci hvalijo na vse pretege. Kako tudi ne! Ko imajo pa dve preimenilni lastnosti: prvič, da neizmerno stopnujejo ugodje, drugič da ga raztegnejo v neskončnost. Sekunda se zdi minuta, minut* pa ura! Ali ni prelepo, da ne bi Člo-ivek preizkusil?
Nekoliko v zadregi so deklet* potegnila nekaj dimov iz cigaret. V glavi se jim zvrti. Dečki imajo hripave glasove, punčica se jim je razširila. Strast jame vstajati v njih. Ves »ram ie pozabljen, izgubil »e je sleherni lut spodobnosti.
»Nu, dekleta,« zajeelja eden izmed dečkov, »česa pa še čakate? Zakaj se pa ne slečete?«
Naj bodo naše mlade Američanke še tako svobodnih manir, Človek bi dejal, da jih takle poziv mora vendarle ogorčili.
Pa ne! Marijuana je zatrla sleherni odpor v njih.
Tale plavolaska z velikimi »n nedolžnimi sinjimi očmi; onale kostanje-Jaaka z medlo poltjo in ustnicami rdečimi ko meso; tiatale obilna rdečelaska z zelenkastimi očmi in lici ko mleko in kri — ali jih vidite, kako so »i jele mehansko odpenjati iivotec in spuščati krila?...
Padle »o poslednje zapreke... Dalje ne bomo pripovedovali.
Toda pripetilo se je lejiega dne. da Se je pri teh nedolžnih igrah neki mladenič odrekel preizkušnjavake cigarete in zapovedal svojim tovarišem in tovarišicam:
vHajd, v pare! Fotografiral vas bom!«
Nihče ni ugovarjal. Marijuana ima med drugimi lepimi lastnostmi tudi to, da zatre v človeku slednjo tronico neposlušnosti.
Tako je več fotografij ohranilo spomin na le prizore, vredne Tiberijevih orgij. In mladi mož — bodoči business-Bian, kajpada — se je domislil in poslal te fotografije staršem le preveč emancipiranih deklet z grožnjo, da jih Im objavil, če mu ne plačajo sjmdobne odkupnine.
Lahko si mislite, kakšen elrab je zavladal v družinah! Tako je prišlo na dan, da se njihova nadebudna mladina skrivaj sestaja s čisto določnimi nameni, ki nimajo nič skupnega s šolo ne športom.
Na žalost je bilo že nekoliko pozno. Zakaj kmalu potem so že hudodelstva obrnila pozornost oblasti na to strašno mamilo; orgije so namreč še nnjne-dolžnejši posledek tega strupa. Marijuana ustvarja halucinacije, delirij blaznosti, ko pride nesrečni kadilec ob vso pamet in ga brez prehoda vrže iz erotiškega poželenja v žejo po krvi. V eni sami sekundi se izpremeni v morilsko zverino, ki ji nič na svetu ne more zastaviti poti.
Pa ne mislite, da se boste tega ubranili, če boste gledali, da ne prekoračite določene količine kajenja. Nihče ne more presodili učinka cigarete marijuane na svoj organizem. Kdor je morda prve trikrat okušal zgolj ljubezenski blagoslov strašnega mamila, bo znorel v četrto.
Ali si zdaj morete predstavljati, kako je ameriškim oblastvom pri duši, ko morajo po vsej Uniji brez moči ugotavljati te strahotne posledke peklenske cigarete? V Saint-Louisu že nič
Banka Baruch
vala, da ju pri priči poroči. Nesrečneža sta si bila ohranila nekaj morale, pa se jima je strahovito mudilo...
Na žalost so posledice marijuane po navadi dosti manj nedolžne in manj idilične. Koliko nesrečnih mladeničev in nedoraslih deklet so morali poslati
v umobolnice, ker so preveč uživali to prekleto cigareto!
Časih se zgodi, zlasti tedaj, če je doza zelo velika, da igra vlogo uspavala; bi to uspavalo ima tako moč, da že po nekaj dimih še velikana položi.
To so opazili že leta 1921. v prav posebnih okoliščinah. Takrat so napadli razbojniki neki vlak, vlomili v poštni vagon in odnesli velik plen ter brez sledu izginili. Toda policijski veščalc Murphy je odkril za njimi zelo razločne prstne odtise.
Nekaj dni nato je bila policija gang-strom že na sledu, takrat se je pa	.	.	.
lepega dne oglasil pri Murphyju neki jih danes poznajo Združene države,« gospod z uradnim nastopom.	'	je	napisal	slavni	kriminolog dr. Car-
»Jaz sem eden izmed policijskih nadzornikov, ki se ukvarjamo z onim napadom na vlak,« se je predstavil in obrnil obklad na suknjiču. »Ali bi mi pokazali fotografije prstnih odtisov, ki ste jih napravili na vagonu?«
Murphy se je podvizal, da ustreže dozdevnemu nadzorniku. Mož se ni mogel dovolj načuditi, kako dobro se razločijo črte na prstnih odtisih. Med razgovorom si je prižgal cigareto in vljudno ponudil kajenje tudi veščaku. Murphy je nekajkrat potegnil... in zaspal ... Ko se je prebudil, moža ni bilo nikjer več... in tudi prstnih odtisov ue.
Murphyjevi predstojniki niso hoteli verjeti, da bi moglo par dimov položiti takega korenjaka, kakor je bil on. Obrnili so se do stotnika Mooneya na oddelku za mamila pri newyorški policiji. In Monney jim je potrdil, da marijuana prav lahko uspava celo najhujšega Dempseya.
V tistem času — pisali so, kakor smo že povedali, leto 1921. — je bila
ta peklenska cigareta še zelo malo znana. Danes jo kadi vsa ameriška mladina.
»Marijuana je najhujši sovražnik, kar
leton Simon o tem strahovitem mamilu. Ali nam ni marijuana nov dokaz, da hodita ljubezen in smrt zmerom * roko v roki?
(J. Dorsenne, »Gringoire«, Pariz)
•	;	V'
mmm
Konkurenca
»Lepi baloni, gospa...«
(»Razle«, London)
cSrobnocgiecioiii zoper bbib
Detektiv, ki da vse (Sharlockc Helmesc in Arsene Lupine v koš
hudodelce
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franclji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: SL 8064-64, Bruxelles; Holandija: šL 1458-66, Ded. Dienst; Francija ŠL 1117-94, Pariš; Lusem-burg: št. 5967, Luzemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
več ne štejejo mladih deklet, ki so jih onečastili nedorasli fantiči. V Newjer-seyu so prišit na sled tucatu deklet, katerih najstarejši je bilo dvanajst let: kadile so marijuano v družbi svojih sošolcev istih let...
Kaj je vendar s to skrivnostno cigareto? Nekak hašiš je v njej, eauna-bis sativu mu je latinsko ime; ponujajo ga brezvestni ljudje tako rekoč kar javno svojim mladim kupcem.
Samo to pomislite, da prodajajo te cigarete po ulicah v Saint-Louisu po šest za četrt dolarja, to je nekako po dva dinarja kos.
Malenkost, če človek preudari, kaj vse dobi za ta dva dinarja... In tako labko vsak trenutek srečate parčke, njemu bo osemnajst let, njej kvečjemu šestnajst, kako si kupijo to strahotno mamilo. Potem pokličejo taksi, spuste zastore na oknih in... si prižgo. Spet drugi se zadovolje... kar s telefonsko kabino.
Pripovedovali so mi o dveh mladih ljudeh, ki ju je cigareta tako razdražila, da sta se ob dveh zjutraj na vrat na nos odpeljala k pastorju in zalite-
Ali ste že slišali ime dr. Locarda? Težko. Zakaj mož, ki ga nosi, ne mara, da bi ljudje o njem govorili. In vendar se skriva za tem imenom najznamenitejši francoski detektiv, največji misprotnik hudodelcev, mož, ki se mu je v zadnjih dvajsetih letih posrečilo rešiti na stotine in stotine še tako zapletenih kriminalnih zagonetk.
Nekaterih teh velesenzacionalnih kriminalnih afer se bodo naši bralci še spomnili. Pred vsem afere z Mo-drobradcem Landrujcm, potem zločinskega zdravnika dr. Bougrata, ki je moril svoje paciente, dalje odvetnika Sarreta, kemika med hudodelci, ki je trupla svojih žrtev raztopil v pravcati leklenski kemični kopeli in tako za-»risal dedove za seboj.
Da so vsi ti in še mnogi drugi rafinirano zasnovani in premeteno izvedeni zločini prišli na dan in dobili zasluženo plačilo, je največ zasluga tihega, skromnega in neznatnega gospoda dr. Locarda iz Lyona. Kdor tega človeka vidi, mu niti v sanjah ne pride na um, da utegne hiti oni slavni znanstveni detektiv. Kajti dr. Locard ne kadi pipe kakor njegov tovariš v DoyIovih romanih Sherlock Holmes, tudi ne hodi s samimi revolverji in pištolami v žepih kakor Arsčne Lupin, junak Leblancovih romanov. Ne, dr. Locard je vse prej ko postava iz tega ali onega kriminalnega romana; dr. Locarda bi človek prej imel za univerzitetnega profesorja kakor za policista. In ue po krivici, zakaj dr. Locard je pravi učenjak na svojem polju. Orožje, s katerim zasleduje hudodelce, Je znanstveno: retorte in epruvete, drobnogledi in nešteto drugih aparatov, katerih skrivnost poznajo le njegovi najintimnejši sodelavci.
Kos žice pod drobnogledom
Locardovi uspehi so mnogo roman-tičnejši kakor Do.vlova ali Leblaneova domišljija. On je tisti, ki je prvi uvedel v kriminalistiko mikroskopi;o fotografijo in dosegel z njo edinstvene uspehe.
Morda se še spomnite procesa z grbastim in pošastnim beračem, čigar truplo bo nekega dne potegnili vse
prevezano z žico iz Seine? Tedne in tedne je trajalo, preden se je posrečilo truplo identificirati, tedne in tedne, preden se je zgostil sum proti nekemu drugemu beraču, dolgoletnemu umorjenčevemu sovražniku. Mož je trdovratno tajil, dokazov proti njemu pa niso mogli dobiti. V njegovem stanovanju so našli le sveženj žice. Pokazali so mu jo, on se je pa samo porogljivo zagrohotal: V Parizu je na
Im mal’ d narja Jati’ murke !
Plošče • gramofone Izposojamo, zamenjavamo, prodajamo hi kupujemo
,ELEKTROTON“
d. z o. z. pasaža nebotičnika
tisoče in tisoče stanovanj, je popolnoma po pravici pripomnil, kjer boste našli takšne konce žic.
Kazalo je že, da ne lx> preiskava
katero je bil zvezan umorjenec, da je ta žica le kos daljšega konca žice, in je presečno ploskev mikroskopsko lo-tografiral. Ko si je potem ogledal žico, ki so jo našli v beračevem stanovanju, in takisto fotografiral presečno ploskev, je videl, da se obe presečni ploskvi popolnoma ujemata. Aretiranec se je sesedel in vse priznal.
Robee izdal morilca
Pri drugem nič manj zanimivem primeru je mikrofotografija žepnega robca, ki so ga našK v torbici neke umorjeuke, pomagala izslediti moril-ea. Fotografija je namreč pokazala, da ima tkanina robca neko napako. Takšne robce z napakami pa tovarne prodajajo samo lastnim uslužbencem. In res so med njimi kmalu izsledili morilca.
Na stotine in stotine takih primerov bi lahko še našteli, drug zanimivejši od drugega. Dr. Locard je tudi
izumitelj poroskopije, to je dognania da so znojniee (pore) na rokah p'
nikamor prišla, tedaj je pa dr. Lo- ; vsakem človeku drugačne, prav tak' card posegel vmes — in 24 ur nato j kakor prstni odtisi. S to metodo za je imel dokaz v rokah. Locard je bil \ identificiranje hudodelcev je zaslovel namreč opazil pri preiskavi žice, s I tudi zunaj meja svoje domovine.
7f» vcmLoc jfra JU&U* za jmoza.,.
(ki) Budimpešta, aprila.
Nedoumljiva so ženska srca ...
Ni dolgo tega, kar so na Madžarskem prijeli nekega zloglasnega bančnega roparja. Ferdinand 'Fari mu je ime. Mož je še mlad in se je začel zelo zgodaj ukvarjati z denarjem svojih bližnjih; po njegovi sodbi ga imajo namroč nekateri ljudje pieveč. Zraven tega je pa še toliko utegnil, da se je zaljubil in se prav resno bavil z mislijo na ženitev.
Njegova nevesta prebiva v Dcbre-cinu. Čeprav je njen zaročenec že nekaj časa za zamreženimi okni, mu je trdno odločena ohraniti zvestobo.
Nekega dne ga je obiskala v zaporu, nato se je pa brez odloga odpravila k njegovemu zagovorniku. Ljubi ga, mu je rekla, in za moža bi ga rada, že ne drugače, pa tudi v ječi.
Zagovornik je deklico zaklinjal, naj si vendar izbije takšne misli iz elave, saj ni izključeno, da pride njen zaročenec še na morišče, ko ima toliko grehov na grbi.
Toda vse njegovo prigovarjanje je bilo zaman. Tako odvetniku ni kazalo drugega, kakor da pošlje prošnjo ministru, naj dovoli poroko zaprtega vlomilca * njegovo zvesto nevesto.
Kdo dalj« pljune ...
'.Videl sem črnca, režem vam, bil je tako črn, da so morali pri belem dnevu prižgati luč, če ga je človek hotel videti.«
»Kaj to) Jaz sem pa videl nekega Spanca, ta vam je bil tako mršav, da je moral dvakrat priti v sobo, preden smo ga videli.«
Junaške
prigode
Retsniine anekdote it tujske legije
(rt) Pariz, aprila.
Ugledni angleški časnikar G. Ward-Priee je malo pred veliko nočjo izdal zanimivo knjigo o francoski tujski legiji." V njej je zbral kopico veloznačilnih anekdot, ki rišejo točneje kakor še tako izčrpni zgodovinski popisi življenje in umiranje v legiji. Velika prednost teh anekdot je, da so resnične; pisec sam je porok zanje. In še nekaj je, kar daje knjižici ceno-avtor je popolnoma nepristranski kakor zna biti le Anglež, kadar
* V francoskem prevodu: Ward Priče, »Au Maroc avec la legion«, Pariz, čili te ur l‘ayot.
piše o stvareh, ki se... njega ne tičejo.
Par prigod iz knjige:
Stotnik jo izvedel, da se je neki njegov legionar, znan ravsač, zaklel, da ga bo ubil, ko prestane štirinajstdnevni zapor, ki um ga je prisolil zaradi neke neumnosti.
Štirinajst dni je minilo, legionar je bil piost. Ravno je proslavljal spet pridobljeno zlato prostost v neki zakotni predmestni krčmi, ko vstopi njegov stotnik, sede k sosednji mizi in si naroči pijače.
Približala se je ura, ko inuijo biti legionarji v vojašnici. Drug za drugim so vstali in 611. Tedaj «e pa stotnik obrne k legionarju, ki mu je bil prisegel smrt.
»Počakajte, Franz,« mu reče. »Prositi vas imam neke usluge.«
Franz ostane, drugi odidejo. Ko sta bila sama. mu reče stotnik: »Nate moj revolver, nabit je. Obhoditi moram še nekatera puntarska predmestja. Bodite tako ljubeznivi in spremite me: šli boste za menoj z revolverjem v roki in dobro pazili na vse strani!«
Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama
Nočni sprehod ni trajal niti celo j pogledal svojega »morilca« in mu
uto ne. Ustavila sta se pred vrati častnikovega stanovanja. Takrat pa vzame stotnik svojemu »varuhu« orožje iz rok in mrzlo reče:
Osem dni zapora, ker ste go-beuiali, da boste ubili svojega stotnika, in nadaljnjih osem, ker tega niste storili.«
*
Ward-Price ne pove, kaj se je zgodilo z njegovim legionarjem, zato nam je pa znana neka druga zgodbica, nič manj resnična, ki tako rekoč prejšnjo potrjuje.
Neki legionar je ua smrt sovražil svojega častnika; tudi on re je zaklel, da ga bo ubil.
Nekega dne se je vršila inšpekcija orožja. Častnik je slopal mimo stojal za puške, jih pregledoval, nato je pa velel legionarju, naj mu pokaže svojo. Mož vzame puško, jo naperi na častnika in sproži; tik pred inšpekcijo jo je bil uabil. Toda po ne vem kakšnem naključju je sunila cev v poslednjem trenutku v stran in krogla je častnika le rahlo oplazila po levi lehti. Legionar je čakal bled ko smrt, kaj se bo zgodilo; dva moža stn ga bila že zgrabila vsak s svoje sl rani. Por očmi k je pa samo strmo
rekel mimo, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo:
»štirinajst dni zapora, ker si prišel * nabito puško k inšpekciji!«
•
Dva meseca Hato so legionarji morali v Riffsko gorovje v boj z uporniki. Pri nekem spopadu je mladega poročnika zadela krogla v trebuh; ležal je nekrit pred utrdbo, izpostavljen ognju ritfskib Kabilov.
Takrat pride iz utrdbe legionar, ne meneč se za krogle, ki so švigale okoli njega, se spusti k ranjencu, si ga oprta na pleča in prinese v utrdbo. Koj nato se v drugo splazi med srditim streljanjem Maročanov do kraja, kjer jo bil prej pobral svojega častnika* nekaj časa Um brska, kakor da bi bil kaj izgubil, potem se pa vrne s čepico padlega poročnika.
»Ali je zdaj vse?« vpraša mirno in položi čepico na poljsko poste ljo, kjer je ležal ranjenec.
»Da.« odgovore bolničarji, vsi odreveneli od tolikšne hladnokrvnosti.
Tedaj jim legionar matomarno
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Kadar se cigani ženijo
(rl) Bratislava, aprila Ondan se je zbralo v Sv. Nikolaju na Slovaškem več ko 300 ciganov na veliko cigansko svatbo. Nevesta je sicer živela s svojim ženinom že dobrih štirinajst let v skupnem gospodinjstvu 'n je imela z njiin že tri otroke; vzlie temu je šla pred oltar v beli obleki, z mirtovim vencem na glavi.
Za ženitovanjsko pojedino so morali dva konja in trije prasci žrtvovati življenje; za suha grla so si pa pripravili cigani cel hektoliter vina in prav toliko žganja.
Ker je bilo pa vsega tega še zmerom premalo, so ukradli nekje še encga prasca in več glav perutnino. Drugače cigani pač ne bi bili cigani...
Mož s piskajočim srcem
(rl) London, aprila Krčmar Robert Lockyar v Wkim-pleyu je imel kaj svojevrstno srce: pri slehernem utripu mu je zapiskalo, časih celo tako na glas, da so ga še njegovi gostje slišali. Toda naj so se zdravniki še tako trudili, da bi siromaku odpravili to neprijetno hibo, je vse njihovo prizadevanje ostalo zaman. Ondan je mož obupal in se obesil.
Morala na Nemškem
(ik) Berlin, aprila V Karlsruhu na Nemškem je policija aretirala 261etnega Alfreda Rubna.
Mož je Žid. Zaprli so ga, ker je imel razmerje z neko nežidovko; njeno ime in stanovanje je protižidovski list »Der Stiirmer« obesil na veliki zvon.
Deklico so spravili v neko »zavetišče i. Njeno mater so aretirali in vrgli v ječo: obtožena je zvodništva v posebno hudi obliki... mlada obtoženca sta se namreč shajala v njenem stanovanju pri belem dnevu!
To se je zgodilo v letu Gospodovem 1935... (Po »Prager Tagblattuc)
20 let pozneje...
(ro) Pariz, aprila
Gospod X. je meseca maja 1914 zagledal na starini oljnato podobo slikarja L. in jo je kupil. Plačal je zanjo 10 frankov.
Doma jo je obesil lta zid. Lepega dne jo je zagledal neki njegov prijatelj, zbiralec slik, in se zagledal vanjo; predlagal mu je v zameno zanjo neko drugo starino.
Pri zbiralcu se je oglasil znan prekupčevalec umetniških slik. Oko mu je obstalo na L.-ovi sliki; ni dolgo premišljal in ponudil lastniku v zameno neko podobo znanega slikarja.
Pozneje je slika zbudila pozornost nekega l>ogatega zbiralca umetnin; odkupil si jo je z lepim kipom.
Bogati zbiralec Je pokazal sliko nekemu svojemu prijatelju. Le-temu jo bila tako všeč, da mu jo je pri priči odkupil za — avtomobil.
K temu prijatelju je večkrat prišel na kosilo bankir Y. Slika ga je navdušila in ujeu lastnik mu jo je odstopil za šop delnic družbe »Royal Nothing«.
V bankirjevem stanovanju so sliko obesili na častno mesto v salonu. Tam jo je zagledal bogat Američan. Preden je bila ura okoli, jo je že imel — na-
mestu nje je pa dobil bankir Američanovo gramofonsko tovarno.
V Američanovi palači —
A tu preneha prvi del te istorije. *
Prišel je polom, najprej v Ameriki.
Tovarnar se je iznebil slike za lepo jahtico. Takrat se je pa kriza začela čutiti tudi na Francoskem; prejšnji lastnik jahte je sliko zamenjal pri nekem starinarju za lepo starinsko pohištvo.
Starinar je imel pa smolo na borzi in je izgubil lepo denarje. Ker si je njegova žena zaželela dragocenega krzna, je predlagal nekemu krznarju zamenjavo; sliko za kožuh.
Krznar je šel v konkurz. Njegov sin ga je prosil, naj mu kupi kolo. Ker oče ni imel denarja, je pri trgovcu zamenjal sliko za bicikel.
Trgovec je hotel pod? riti svojemu nečaku zbirko znamk za god; kupil jih je in plačal s sliko.
Znamke so bile pa ponarejene in mož, ki jih je prodal, je šel sedet. Njegova žena je v stiski sliko prodala; dobila je zanjo 5 frankov.
Kupil jo je neki trgovec okvirjev in jo prihodnjo nedeljo razstavil^ v svoji izložbi starin. Kmalu je našel kupca: dobil je zanjo 10 frankov.
Natanko toliko je dal pred dvajsetimi leti zanjo prvi kupec... samo da so bili takrat franki nekoliko vec vredni...	(»Bete Noire -)
Človeška pravica
(rk) Pariz, aprila
V vas G eni is pri Dijonu je pred kratkim prižel tamkaj rojeni Joseph Wendling, mož, ki se je leta 1910 izselil v Ameriko. A ni bil še par mesecev v obljubljeni deželi, ko so ga obložili, da je v Louisvillu v državi Ken-lucky (USA) umoril neko dekletce. Čeprav je obupno trdil, da je nedolžen, ni nič pomagalo; obsodili so ga na dosmrtno ječo. Mož je presedel 23 let. Ves čas je zatrjeval, da ni on umoril dekletca, toda sodišče se ni dalo prepričati in ni uvedlo revizije procesa.
Pred kratkim je pa umrl pravi morilec in na smrtni postelji priznal,^ da je on kriv in ne Wendling. Nesrečneža so pred nekaj meseci izpustili. Člani rodbine umorjenega otroka, ki so največ krivi, da so Wendlinga obsodili, ker so r i vsak način hoteli videti v njem pravega morilca, ponujajo zdaj \Vendlingu 250.000 frankov odškodnine za prestano gorje. A kdo mu bo vrnil izgubljena leta, kdo mu l>o vrnil mladost?
Najdražji program na svetu
(ko) London, aprila.
Menda je odveč povedati, da so doslej imeli Američani vse rekorde, kar se tiče radijskih programov in izdatkov zanje. Enega teh rekordov bodo pa v kratkem izgubili.
Radijski program, ki ga prirede angleške postaje za jubilej .kralja Jurija V., bo namreč zasenčil vse, kar je svet doslej videl na tem polju. Družba »British Broadcai'ting Co.f. misli namreč izdati v ta namen okoli 50.000 funtov (dobrih 10 milijonov dinarjev) samo za program na v??or pred kraljevim jubilejem.
(»Wireless World.)
pokaže tri ali štiri rane, ki jih je dobil od Kabilov, iu se onesvesti. *
Višek prezira do telesne bolečine je pa pokazal stotnik Jansen, po narodnosti Danec.
Meseca decembra 1930 se je mudil na dopustu v Dunkerquu. Nekega dne je imel nesrečo: po nerodnosti ali kaj je podrl z motornim kolesom nekega pešca. Moral je na policijo, da ga zapišejo. Tam je nerodni komisar zahteval od nje<;a prslne odtise.
>Kaj?« je ogorčeno vzrojil legionarski častnik. »Jaz da bom puščal svoje prstne odtise zraven odtisov navadnih hudodelcev? Nikoli!«
: Takšen je zakon,c je odvrnil birokratski policist. »Druge poti
ni! c
»Pač, je druga potic: je vzkliknil Jansen. In položil je obe roki na razbeljeno železno peč. Strahotno J® zacvrčalo, nato je pa častnik pomolil svoje iznakažene roke policistu. Imel je prav: res je bila »e druga pot...
*
Vseeno je, od kod »o legionarji Prišli, vseeno, katerega jezika ma-
ti jih je zibala: telo lahko odneha, duh pa ostane neustrašen, duša neomajna.
V bataljonu slavnega majorja Pechkoffa je služil pred kratkim neki visok in mršav Nemec, čudovit goslar, drugače pa šibkega zdravja, bolj ustvarjen za glasbo kakor za vojno; bolan melanholik že na prvi pogled.
j Človek, ki bi mu prisodil, da si bo sam vzel življenje,< je bil pripomnil Pecbkoff v njegov osebni popi**.
V Maroku je naš Nemec — Rohl-mann se je pisal — večkrat čutil, kako ga zapuščajo moči in da bo težko držal korak z drugimi.
»Čakajte,« mu je rekel major, »poslal vas bom na oklopni vlak.«
»Dokler sem živ, ne,« je odgovoril Nemec s stisnjenimi zobmi. »Nisem sprevodnik, nego vojak.c
Tisti dan so bili na posebno težavnem terenu, razen tega so se morali že od ranega jutra neprestano boriti s skritim sovražnikom. Zdajci je pa počil strel v zadnjih vrstah. Legionarji so planili pokonci. Na tleh je ležal Bohlmaun, s kroglo v glavi: utrujen na smrt ee je rajši sam ubil, kakor pa da bi »marodirak...
Židovska kri rešuje hitlerjevsko
(ro) Nekje na Južnem Nemškem je povozilo nekega vodjo hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Dobil je tako hude poškodbe, da reševalci niso utegnili misliti na plemensko filozofijo in so ranjenca odpeljali v židovsko bolnico — ker je bila pač najbliže kraju nesreče.
V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da je treba ranjencu pri priči dotočiti nove krvi. Prijavil se j« neki žid in dal svojo kri hitler-jeveu; to ga je rešilo »mrti.
Toda zadeva je imela, lahko si mislite, posledice, za ranjenca nič kaj prijetne. Disciplinski odbor krajevnega odseka narodno socialistične stranke je namreč gnal ponesrečenca pred posebno razsodišče, da se do-žene, ali je človek, ki je tako prišel do manj vredne židovske krvi, še vreden, da ostane član stranke, ali ne.
Razsodišče je bilo v nemajhni zadregi. Hitlerjevski evangelij pravi, da je židovska kri pač židovska kri, ne pove pa, ali se kaj izpre-meni, 6o jo zdravnik pretoči v žile č'oveka z žlahtno arijsko krvjo; zato so hoteli vodjo napadalnega oddelka izključiti iz stranke. Tedaj je pa neki član disciplinskega odbora predlagal kompromisno ureditev kočljive zadeve. In kaj mislite, kako je uganil arijski Salomon?.
Takole: dognali so, da je bil žid, ki je dal hitlerjevcu svojo kri, bivši vojak, da je imel več odlikovanj in je bil že zato vreden, da da svojo kri Hitlerjevemu vojščaku. Le-tega pa iz istega vzroka tudi ne kažo proglašati »oskrunjenega«.
In tako je bil volk sit in koza cela: žid je ostal žid, vzlic vsem svojim odlikovanjem, hitlerjevec pa čisti arijec. — >.glede na izredne okoliščine". In je smol ostati v stranki.
Za drugič mu pa prijateljsko svetujemo, naj si o pravem času priskrbi arijskega darovalca krvi, če bi se mu imela še v drugo pripetiti takale nerodna nesreča. Zakaj kako lahko bi siromak po nedolžnem postal žid ...
(Po bukareški »Renaslerei Romani«.)
Nevarnost
v žepnem robcu
V žepnem robcu se skriva nevar* nost, ki se je ne sme prezreti. Kajti ravno v žepnem robcu se nabira največ kali in bakterij, ki postanejo lahko vedno nevarne, ako se jih ne uniči pri pranju. Zato pozor: samo zares higi-jenično oprani žepni robci niso nevarni. Šele v vreli raztopini Schichtovega Radiona, ko prehaja na milijone kisi* kovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi pe* rilo, se uničijo vse kali.
* Kar je dobro za žepne robce, velja seveda še v večji meri tudi za vse dru* go perilo v gospodinjstvu in družini.
Domatl
izdelek
p SCHICHTOV----sta
RADION
pere vse higijenično čisto J
\
R.J.5-35
Vsem onim, ki radi jedo
testenine, se zdi praznik tedaj, ko pridejo na mizo »Jajnine::. Veselje je gledati te ljudi, kako jim od poželenja žarijo obrazi.
 »---------
Tihotapec humorist
0p) 1’ariz, aprila.
Ko se je francoski pevec Lucien Boyer zadnjič vračal s turneje po Egiptu, se je na ladji seznanil z nekim carinskim nadzornikom, ki mu ni mogel prehvalili iznajdljivosti iu bistroumnosti carinskih preglednikov,
»Prav, pa slaviva!: je predlagal umetnik. »S seboj imam nekaj smotk... Prepričan sem, da jih bom brez neprilik spravil na varno .. .<
»Veljale je samo odgovoril nadzornik.
* * *
Pri izkrcavanju hodi Lucien ves nervozen z aktovko pod ramo po palubi in s strahom gleda po svojih neštetih kovčegih. Carinski nadzornik sloji zraven njega. Takrat pridejo pristaniški carinarji.
»Izvolite vse to odpreti!" zapove njihov vodja.
Lucien jame iskati ključe, jih ne najde, pomoli carinskemu mogočniku svojo aktovko, da bi laže prebrskal žepe, naposled se pa pogodi s carinarji, da bo pustil svoje kovčege na ladji, da mu jih bodo podrobno pregledali; ponje bo poslal čez uro ali dve.
Skupaj s carinskim nadzornikom gre nato na kopno. In ko sta na nabrežju, vzklikne zmagoslavno.
»Ljubi prijatelj, izgubili sle!s
V aktovki, ki jo je carinski nadzornik iz prijaznosti nosil pod pazduho, je bilo 500 cigaret in dve škatli
havank!	(*Jour«)
 +.--------
Največji zvočnik sveta
(ko) Pariz, aprila
V Ameriki so pravkar dodelali zvočnik, ki bo lep čas deležen ponosnega naslova Mhe greatest in the wor!d« (največji na svetu). Zvočnik bo služil za alarmiranje in prenašanje zapovedi z ladjo na ladjo. Njegov motor je visok okoli 120 cm, opna ima pa 1 m velik premer; čeprav s«e pri najhuj-
žera vpitju premakne komaj za 0'63 milimetra iz svoje normalne lege, ustvari ta na videz neznatni premik opno tako gromovit glas, da prekosi celo oglušujoče bobnenje Niagarskih slapov.
S tem orjaškim zvočnikom je moči prenesti človeški glas popolnoma razločno več kilometrov daleč.
(»Mon Progranunei)
Plesalka
(tp) Pariz, aprila. Trideset let je tega, ko se je pojavila v Parizu neka plesalka in tako rekoč čez noč zaslovela. Ugleden kritik je takrat zapisal o njej:
»Nova plesalka nas je s svojo eksotično in omamno zunanjostjo prvi mah osvojila. Visoke postave je, z drobno in fino glavo in energičnimi črtami, z lepimi prodirljivimi in žarečimi očmi, s toplo poltjo in obilnimi črnimi lastni. Njeno telo je skladno, vitko in prožno, plemenitih oblik, s preprostim, a čisto osebnim nastopom. — Pred vsem je plesalka in samo plesalka. V plesu je njena duša in njen poklic. Njeni plesi so doživljeni in polni vsebine. Pokazali so, da je lady Mac Leod umetnica velikega temperamenta in čudovitega ognja.«
Kdo se danes še spomni imena lady Mae Leod? Menda nobeden. Zato ga pa prav gotovo ni človeka, ki ne bi poznal imena, pod katerim je takratna liuly Muc Leod pozneje še bolj zaslovela, čeprav na drugi način: imena Mate Hari...
Usodni reflektor
(ijk) Budimpešta, aprila V vasi Baekossutlifalvi pri Baji je prejšnji teden neke noči žaromet mimo vozečega avtomobila posvetil v sobo 241etne A. Jonasove. Jarka luč je nesrečno ženo silno prestrašila — pričakovala je ravno porod — ker je mislila, da nekje gori. Od strahu je spovila in zblaznela. Morali so jo prepeljati v umobolnico.
40 let v postelji
zaradi neuslišane ljubezni
(rl) London, aprila V Rochestru je ondan umrl OOletni Henry Plumper, mož ki je zaradi neuslišane ljubezni preležal celih štirideset let v postelji. <
Ko je bilo čudaku dvajset let, se je zaljubil. Dobil je pa košarico; izvoljenka njegovega srca se je kmalu potem omožila z nekim drugim. Plumper ji je takrat zagrozil, da bo vse svoje življenje ostal v postelji, če ga ne bo uslišala. In trmast kakor je bil, je to grožnjo tudi izvršil. Od tistega dne ni več vstal iz postelje. Prva leta bi bil še mogel, pozneje so mu pa noge zaradi večnega ležanja tako oslabele, da ga ne bi nosile, tudi če ki hotel vstati.
Siromak! Ali je vedel, da je s svojo Irmo le samemu sebi škodoval?
Srednji vek v Ameriki
London, aprila.
V Sionu, mestecu v ameriški drža* vi Illinoisu, imajo versko sekto, ki v*> ši pravcato diktaturo nad prebivalstvom; zaim j vodilni člani te sekte ao hkralu tudi na čelu mestne uprave.
Celih 23 let že diktira vodja te sekte, Woliva po imenu, svojo zakono nesrečnemu mestecu. Da boste videli, kakšni reveži so nesrečni občani: kajenje velja tam za smrtni greh. PraT tako ni odveze za človeka, ki gre r kino. Naj hujše je pa, če je ženska de-koltirana. Vse to velja v Sionu za smrtni greh.
Dalje morajo verniki te prečudne sekte verjeti, da je naša zemlja ne krogla, temveč — ravna ploskev. Kdor drugače trdi, je nejevernik i n bo po* gubljp i.
Za< ije čase se je pa Woliva nekam izpreobrnil. Sklenil jo uvesti nekaj re* torni. Pravi namreč, da se »morala ne da ohraniti zgolj z uredbami in zakonskimi odloki< in da je treba to reč nekako izpremenili.
Toda nepopustljivi verniki so ogorčeno vstali zoper toli nezaslišani >1W beralizemc: meni nič tebi nič so župana odstavili in postavili na njegovo mesto drugega moža, ki ga še ni po* hujšal sedanji — pokvarjeni svet. ^ (»News Chronielet)
Slepec izpregledal —
in se razočaral nad ljudmi
(ro) London, aprila.
Tole je zgodba mladeniča, ki je bil slep od drugega leta, zdaj so mu pa zdravuiki vrniU vid. Povedal je, da s«
je globoko razočaral, ko je prvič zagledal ljudi.
Mlademu možu je ime David Wil!i-ams, star je 20 let in je vse življenj« prebil v svoji rojstni vasi v Čarna*-vonu. Operiral ga je londonski speci* alist dr. Tudor Thomas; Williams vidi že prav dobro na razdaljo 10 metro«. Zdaj se uči v neki šoli za slepce čevljarstva, pa tudi branja in pisanja.
Te dni je Williams pisal pismo svojemu varuhu. V tem pismu pravi med drugim:
»Srečen sem in upam, da pojde vsa po sreči. Hodil sem že dosti po londonskih ulicah, toda ko sem prvič zagledal ljudi, me je zelo razočaralo. Moj ideal človeka je bil preveč lep: moral sem ga v marsičem popraviti na slabše.
»1'ovedal vam bom, kako sem si predstavljal ljudi. Vzemimo človeka, ki je mršav in visok. Prej sem mislil, da mora biti tak človek popolnoma enako koščen od zgoraj do tal, nekako tak kakor palica. Debel človek pa se mi je zdel povsod enako debel, kakor na primer bat kuhinjskega tolkača.
»Upam, da bom nekega dne lahko napisal članek o tem; danes še ne morem. Zakaj vselej kadar sedem, da bi pisal, vidim pred seboj nekaj novega, in možgani so mi hočejo kar ustaviti. Ko bom dobro videl, bom pa skušal postati umetnik, da bom naslikal človeške obraze take, kakor sem si jih predstavljal, ko sem bil še slep.«
(>Evening Standard«),
i?ep© darilo
Italijanski napisala Amina Andreola
Bil je zmerom vase zaprt in nezaupljiv do ljudi. Mogoče zato, ker je imel tako žalostno in neprijazno mladost. In čeprav je bil ljubečega srca in je koprnel po ljubezni, je skrival svoja čuvstva za navidezno sirovostjo in nepristop-nostjo. Zato eo se ga vsi ogibali, Sivel je sam zase in ni imel znan-eev ne prijateljev.
Njegovo življenje bi bilo pa brezupno, da ni našel zvestega tovariša, ki ga je edini razumel in mu je bil »veslo vdan kakor nihče drugi.
Ze tri leta mu je Fido delal druščino, pozdravljal ga je večer ca večerom z vsemi mogočimi izrazi veselja, mu polagal gobček na koleno in vdano, brez tožb prenašal njegovo elabo razpoloženje.
Bil mu je najboljši tovariš na izprehodih; zaradi njega mu je bila osamljenost dosti znosljivejša.
Na nekem takem izprehodu v predmestju se je mož iznenada zagledal samega: Fido je izginil. Dolgo ga je iskal s strahom in obupom, a zaman.
Tisti večer je s6del sam samcat k večerji. Fidova skleda na tleh }e bila prazna.
Osem Je bflo v nekem zvoniku, ko je Fido fie zmerom begal s po-bešenimi ušesi in pritegnjenim repom po temnem drevoredu in vohljal po tleh. Proseče je gledal ljudi, ki bo hiteli mimo njega, in te nekajkrat se je hotel pridru-iiti temu ali onemu, da se ne bi Čutil tako samega in izgubljenega.
Tedaj mu je prišla nasproti neka mlada ženska in ga mimo grede božajoče pogladila po glavi.
Pes je dvignil gobec k njej in p začel obotavljaje se, pa vendar zaupljivo slediti. Neznanka se je neprestano smehljaje se ozirala za njim; naposled je obstala. Tudi Fido se Je ustavil nekaj korakov od nje, potem je pa odločno krenil k njej. Neznanka se je sklonila k njemu in ga pobožala:
»Izgubil si se, ubogi psiček... Ali bi šel s menoj? Mimmo bi bil tako vesel, če bi te imel... Ti bi mu bil najlepši dar za rojstni
dan.«	.	3	-
Da, Mimmo je imel prihodnji dan svoj rojstni dan, in njegova mati ni imela denarja, da bi mu kupila kakšno darilo. Vso noč je presedela za šivalnim strojem, da je še dodelala neko naročilo tn ga oddala — potem so ji pa povedali, naj pride šele čez nekaj dni po plačilo. Bogatini res ne vedo, kako nujno potrebujejo ljudje
denar.	.
Mimmo je bil eden izmed tistih ubogih otrok brez očeta, ki jih matere pričakujejo z grozo in obupom; otrok, ki pridejo na svet
V	veliki dvorani porodnišnic ali pa v javni bolnici. Eden izmed tistih otrok je bil, ki se jih materini starši sramujejo in jih očetovi roditelji nikdar ne priznajo za svoje vnuke.
Fido je sledil ženi in obotavljaje se in z nezaupanjem prestopil prag siromašnega stanovanja.
»Ugeni, Mimmo: kaj boš dobil za svoj rojstni dan?«
O,	kako je bil otrok vesel! Z ničimer ga mati ne bi bila mogla bolj razveseliti kakor s prečudovito živo igračo.
Tako je Fido ostal pri svojih novih gospodarjih in dobil ime Tom.	*
Minili so trije meseci. Bilo je popoldne ene izmed tistih prekrasnih pomladnih nedelj, ko je osamljenim ljudem njihova osamljenost še stokrat hujša in se spominjajo vsega, po čemur so v življenju zaman hrepeneli.
Mož je odšel iz svojega žalostnega stanovanja in zavil v zeleno prirodo. Zatopljen v niisli je stopal tjavendan, ko je iznenada izza nekega grma planil Fido k njemu. Da, Fido ga je oblajeval kakor iz uma od veselja, skakal je po njem, cvilil in zavijal, švigal sem in tja in se vrtil v krogu, kakor bi bil zblaznel.
Še nikdar v življenju se ni mož žutil tako srečnega kakor tisti trenutek. Saj je spet našel zvestega tovariša svojih samotnih ur.
Med tem je neki otroški glas zaman klical Toma, dokler _ ni brez sape prihitela mlada mati in hotela psa ©dpeljati s seboj.
Osupel nad njenim početjem jo je osorno vprašal mož: »Kaj bi pa radi? Zakaj hočete psa odpeljati s seboj?«
»Ker je moj.«
»Motite se. Moj je. Pred tremi meseci sem ga izgubil, zdaj ko sem ga spet našel, ga bom pa vzel s seboj.«
»Vaš je? In s seboj ga hočete vzeti?«
»Seveda.«
»Oh, kako bo hudo mojemu fantku! Tako rad ga ima... Ze tri mesece je Tom pri nas... Le kako se bo mogel sprijazniti z ločitvi-;o?«
Otrok je sedel na trati, vsej posejani z velikimi marjeticami. Ko sta zdaj žena in mož zavila proti njemu, je Fido veselo skočil na->rej in se začel igrati z otrokom, Himmo ga je objemal in stiskal k sebi.
Mož se ni mogel odločiti, da bi ee Bpet razstal od svojega zvestega tovariša, ki ga je našel po to-ikem času; po drugi strani ga je pa bolelo, da bi storil hudo siromašnemu dečku z bledim obrazkom.
»Veš,« mu je zaupal Mimnvo, »ta peo je moj, dobil sem ga za rojstni dan...«
Ubogi Fido, kako mršav je bil
J »Zelo žal mi je, gospa, toda psa vam res ne morem pustiti,« je rekel po kratkem preudarku in odšel. Mimmo je obupno zaihtel.
Toda Fido ni bil nehvaležno bitje. Zdaj je pot že poznal in je dostikrat pobegnil gospodarju, da je obiskal svojega malega prijatelja.
Takrat je mož vselej prišel ponj v malo predmestno hišico. Prinesel je Mimmu sladkarij, prisedel k mladi ženi in jo gledal, kako dela. In ker je Fido čedalje po-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. fekrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
postal! Kar videlo se je, kako je te tri mesece delil z materjo in otrokom bedo in lakoto. Ze zato se mož ni mogel odločiti, da bi ga jima pustil. Ganjeno je opazoval psa, kako se mu vidijo vsa rebra, in ga primerjal z rejenim in lepo negovanim Fidom od prej.
Spomenik miški »Mitkj«
Prvi tak spomenik so postavili v japonskem kopališču Takarzuku pri Osa-ki. Znano je, da so se filmi z miško Micky najbolj priljubili na Japonskem; zato ni čudo, da so ji tam prej postavili spomenik kakor v Holly-woodu, njenem rojstnem kraju.
gosteje čutil potrebo, da bi spet in spet videl svojega malega prijatelja, »o postajali njegovi obiski čedalje pogostejši.
Neke nedelje je pa mož dobil vabilo na obed v skromnem stanovanju male družinice. Prinesel je s seboj kolačke in cvetlice, stopil v malo stanovanjsko sobo in dvignil Mimma k Bebi na kolena. Iz kuhinje je prijetno zadišalo po pečenki in cvrtju; ker je bil zmerom vajen le gostilniške hrane, je
ta vonjava še bolj zbudila v njem hrepenenje po domu in družini.
Veselo in zadovoljno je skakljal pes okoli njih.
»Ali vidiš,« je rekel Mimmo, »kako srečen je Tom, da je lahko pri meni? Zakaj mi ga zmerom odpelješ? Zakaj ga rajši ne pustiš pri meni? Ali res ne Iki bilo mogoče?«
»Bi,« je tiho odgovoril mož, kakor da bi govoril sam s seboj.
»Povej, kako.«
>Če bi postal tvoj očka in ti moj otrok, bi lahko vsi skupaj stanovali. Ali bi mi lahko rekel očka?«
»O, da.«
»Pa poskusi.«
»Očka...« je tiho rekel otrok, kakor bi poklical svojega, oh, tako daljnega pravega očeta — moža, ki ga ni maral slišati.
»Glasneje reci, Mimmo.«
Tedaj je otrok iztegnil roke možu okoli vratu in mu zavpil na uho: »Očka!«
Med tem je mlada žena pripravila v sosednji sobi kosilo za tri. Ali prav za prav za štiri, zakaj poleg Mimmovega stola je postavila na tla tudi skledo za Toma. In prvič po več letih je popevala tiho pesemco pred se, tako srečno se je čutila...
Vedela je, da je prišla sreča v njeno hišo. Mimmo je res kmalu nato dobil skrbnega očeta in njegova mati ljubečega moža. Vseh ekrbi in stiske je bilo potem konec.	_	(tL)
Spanje mu je več
»Zakaj pa ne spravite blagajne v svojo spalnico? Tam bi bila dosti na varnejšem!«
»Bojim se, da me ne bi tatovi zmotili ▼ spanju.«
POMLADANSKA MODA
(ič) Skladnost kričečih barv in okusna kombinacija novih tkanin! Taka je modna zapoved za letošnjo pomlad.
Zdi se, da bo prodrla »amadu« barva, novost, ki je doslej nismo poznali. Je to mešanica rjave in pomarančaste barve. Obleke ali kostumi bodo enobarvni ali pa okrašeni s sivo, svetlo sinjo ali pa svetlo zeleno tkanino.
Usnjeni okrasi. Jelenje, pa tudi telečje (boks) usnje se bolj in bolj uveljavlja za okrašenje sprehodnih kostumov. Modernim Evam je torej skromni športni videz kostumov postal predolgočasen, zato iščejo zgled pri vojaških uniformah. Seveda je kroj takih oblek ženkostno podčrtan. Obleka se mora tesno prilegati, vendar mora biti ramenska partija prav po moško široka.
Vzorec pomladnega športnega kostuma
V pasu je jopič prav močno stisnjen z usnjenim pasom, zapetim s preprosto sponko. Seveda velja to pravilo le za one dame, ki so v pasu vitke.
V Parizu so razstavljeni celo poletni kostumi, ki jih že oblačijo dame na francoski rivieri. Ti kostumi so zapeti s pasovi iz slame ali ličja, sicer je pa videti tudi že pasove iz nanizanih kristalov in iz moleskina. Moda zahteva v vsakem primeru originalne, vendar nevsiljive pasove.
Toda usnje ni samo za pasove. Iz jelenovine izdelujemo telovnike, ovratnice in šerpe iz bčž ali belega chamois-usnja, dočlm so ovratniki in našitki celo izmerjaščevine, obšitki na žepih in na konceh kril pa iz lakastega ševroja.
Kratek usnjen jopič se okusno poda k težkemu volnenemu krilu. Za avtomobilske izlete je tak jopič najpripravnejši. Vseeno je, ali ima rokave, ali jih pa nima; čezenj naj dama obleče zaprto bluzo iz svile, muselina ali iz impregnirane (gumaste) tkanine.
Pleteni kostumi. Posebnost bodo na roko pleteni kostumi. Dame jih v>odo lahko pletle iz volne, tweeda ali jerseya. Njihova linija bo preprosta. žlvotek bo tesno se prilegajoč, krilo pa udobno.
Pri nas vidimo že več let na roko pletene okusne bluze in jopice, -,daj bo treba to spopolniti samo
e s krili.
Nekaj popolnoma novega bodo na roko pletene obleke iz barvanega lanenega tkiva. Izdelki iz lanenega tkiva bodo prav fini in raznovrstni, v barvah in oblikah.
Klasični kostumi. V Parizu vidi: mo v vsaki boljši modni trgovini po pet ali šest klasičnih kostumov za razne prilike: za zvečer smoking, za popoldne renesančni kep, za šport spet kakšno klasično oblačilo. Taki kostumi seveda ne morejo biti fantastični. Linija mora biti strogo začrtana, blago pa zares prvovrstno.
Zanimivo je, da gre skoraj k vsaki obleki kep ali suknjič.
Krojači priporočajo zlasti tri različne pomladanske suknjiče:
1.	Redingot, ki ni nikoli prenehal biti moderen, pač Je bil pa do
skrajnosti zanemarjen. Današnji dan postaja spet velika moda! čez pleča je ozek, dolg je tako kakor krilo, rokavi so zvečine kratki, široki pa v vsakem primeru.
2. Tričetrtinska jopica je moderna že več ko dve leti, letos pa še prav posebno. Daljša ne sme biti ko do kolen. Izdelujemo Jo iz naj-raznovrstnejšega blaga, celo iz tafta.
3. Kep je po navadi skrojen iz istega blaga kakor obleka, treba je pa položiti blago tako, da so črte na njem vodoravne če so pri obleki navpične, ali pa narobe. Pri enobarvnih kostumih bomo videli kepe iz kockastega blaga; to bo sicer malo ekscentrično, zato pa mično. Pogosto so v kepih urezane luknje za roke; to spominja na XVIII. stoletje.
Ovratniki so lahko košati, svileni ali iz dolgodlake kožuhovine. Podloga je po navadi iz istega blaga kakor obleka, sicer pa iz svile ali lahkih volnenih tkanin.	*
(Gl. tudi sliko na 1. strani)
Človeški stroj
Pljuča odraslega človeka imajo prostora za 8 do 4 litre zraka.
Človek potrebuje, kadar je pri miru, 8 litrov zraka v minuti, pri hoji 16 litrov, pri naglem vzpenjanju 24 litrov in pri daljšem teku 57 litrov v minuti.
Človek ima krvi za ‘/is do ‘/a svoje teže. Vsak utrip srca požene 44 gramov krvi v žile, to je 4.435 kg na dan
Naše kosti imajo za 50% večjo na-tezno trdnost kakor trd les.
Lobanja odraslega moža je tako prožna, da se poda pod udarcem ali pritiskom za poldrugi centimeter, ne da bi zato kaj škode trpela. Ko pritisk odneha, pa spet zavzame svojo prejšnjo obliko.
*
Človekova koža tehta približno toliko kakor njegove kosti, rajši kaj malega več.
Mož, ki tehta 70 kil, ima povprečno 12‘4 kile kože in 12-2 kile kosti.
Človek ima nekaj več tolšče kakor kože, in dvakrat toliko mišic (mesa) kakor tolšče.
*
V	prvem letu starosti zrase zdrav otrok za kakšnih 20 centimetrov. Povprečno meri desetletni deček 127 cm, desetletna deklica pa 125 cm; štirinajstletni deček ima povprečno 147 cm, štirinajstletna deklica pa 144 cm.
Normalen človek je visok za 7Js kratno do 7Jikratno dolžino glave. Dolgost leliti je za tri dolžine glave, dolgost beder pa za štiri.
Trepalnice potrebujejo 20 tednov, da zrasejo nekako za en centimeter; potem trajajo 100 do 150 dni.
Vse na človeku ima svoj namen. Tako se nam tudi obrvi bočijo pošev le zato, da zadrže znoj s čela in ga odvedejo v stran.
•
En sam ženski las nese 180 gramov, ne da bi se raztrgal.
•
Zdrav človek z dobrim tekom pojč in popije do 70. leta starosti okoli 76.000 kil jedi v trdnem in tekočem stanju, če vzamemo, da tehta približno 60 kil, je torej do konca svojega življenja pojedel skoraj 1300krat toliko, kakor tehta.
Športni stil pomladnega kostuma pletenim enobarvnim plaščem.
Narobe svet Na Nemškem grade ceste iz opilkov, v Ameriki karoserije iz gumija, v Ba-taviji se je pa pred kratkim posrečilo napraviti svilo iz sladkorja. (»Zlin«)
Daljnovoh Poslušanje na daljavo je že stara reč, gledanje na daljavo pravkar uvajamo (namreč na Angleškem, op. ured.). Ne bo dolgo, ko bomo lahko še druge čutne vtise prenašali po električnih valovih: tipanje na daljavo, okušanje na daljavo in vohanje na daljavo. (Inženjer A. N. Goldsmith v »Literary Digest«.)
Koristno in zaslužno Kupovati od živečih slikarjev podobe, je najpreprostejša pot, da ti ne obesijo ponaredb. Pa tudi najpreprostejša pot, kako podpreš umetnost.
(Karel Čapek)
•
Dežela žensk?
| Francozinja ne sme brez dovoljenja j svojega moža odpreti bančnega raču-| na, ne vzeti polnega lista na policiji, ! ne prodati svoje lastnine, ne prevzeti ; dediščine.	(:;Matin<)
! Na Nemškem bi se življenski pro-I blem lahko označil s tremi >K< : Kir-che, Kttche, Kinder (cerkev, kuhinja, otroci).
Na Francoskem imamo problem štirih »P«: Parlement, Police, Parquet, Presse (parlament, policija, sodišče, tisk).
(Pariški »Oeuvrec glede na odkritja o zvezah med poslanci, policijo, sodiščem in političnimi listi z afero Stavi-skega.)
Pismo iz Tržita
Nehote se spomnim našega domačega pesnika V. Kurnika, ki je pel pred Set desetletji:
»Kot gnezdo ptič, ljubim Tržič, kjer se izdeluje kosa čevljič.«
Res se je to izdelovalo v Tržiču v Prav obilnem Številu. Saj je bilo enajst Kovačnic, kjer so izdelovali kose, srpe, itiri od njih so pa bile velike kovačnice. Čevlje so pa izdelovali skoraj v Vsaki liiSi. Takrat je v Tržiču res cve-fela obrt, a danes vsega tega ni več. Mnogo starih Tržičanov ni šlo nikamor to svojega kraja. Od rojstva do smrti so bili doma v Tržiču. Videli niso niti enega mesta ne trga, le vasi okrog fržiča so jim bile nekoliko znane. Za »Jih je bil Tržič najlepši kraj na sve-J^Zato je pel isti pesnik o Tržiški
»Obdana je z gorami, preskrbljena z vodami, zavetna in prijetna je, kadar zeleni.«
Zares srečni časi so bili takrat. Zaslužka je bilo dovolj, življenje so imeli mirno, delali so brez strojev, vse le z rokami. A danes je pa vse le stroj, povsod je vse moderno, vse je tuje, vse športno. Povsod motor, avto, kino, radio, zrakoplov — zaslužka pa nič. Ali ni to čudno? Ako človek misli na one srečne čase, kako si jih vsak želi nazaj! Kje so tisti stari ljudje, ki so se vsaki novi stvari čudili? Kaj bi rekli vsem tem izumom, ki so jih že moderni tehniki iznašli, kar je izumil človeški razum, kdo bi verjel, ko bi jim pripovedovali, da se dvigne zrakoplov do 20.000 m v zrak, da se lahko govori po brezžičnem telefonu? O vsem tem bi rekli, da so bajke in tisti, ki bi jim to pripovedoval, bi se jim zdel neumen. Vsi bi tako govorili, a mi na-taj onih srečnih časov, ki so že minili, ne moremo dobiti. Nazaj si jih želimo, če tudi živimo v modernem času. O kako srečno so živeli rodovi pred nami 1 Vsega so imeli dovolj. Mi pa živimo ▼ dobi napredka, brez dela. Ali je lo tudi moderni napredek? Tako hitro narašča brezposelnost. Mora že biti, ko •e pa tako hitro razširja. Kdaj bo prenehalo to gorje? Kdaj bo zopet dosti «aslužka? O da bi se izpolnile one Gregorčičeve besede:
»Za vse je svet dovolj bogat,
In srečni vsi bi bili,
ko kruh delil bi z bratom brat
s prav srčnimi čutili.«
To bi bilo potrebno, zakaj potem bi oopet imeli srečne čase. Zopet bi se vsi veselili velikonočnih praznikov, saj vsem želim, da bi prišel vesel vstajenja dan. Sebi pa želim prvo nagrado, potem bom tudi jaz obhajal veselo Alelujo.	,	J- to-
NAŠI BRALCI PIŠEJO
Dopisi iz vrst naših nar	ov in bralcev in naši odgovori
Tiste cenj. bralce in prijatelje, ki tega natečaja še ne poznajo, vljudno prosimo, da si preberejo članek, ki smo ga objavili v 13. štev. dne 4. aprila t. L na 4. strani pod naslovom »Pismo iz mojega kraja«.
postala srečna žena, srečna mati, sem si vsaj v svesti, da ne bom dobila moža, ki bi se polakomnil mojega denarja, ampak me bo vzel iz prave, nesebične ljubezni.
Poleg vsega drugega so pa danes moje najbolj goreče želje, moje največje saje, priti do svojega kruha in tako vsaj nekoliko razbremenili očeta, ki vedno le daje in daje, dobi pa od nas prav nič.
Želim g. uredniku, vsem cenj. naročnikom vesele velikonočne praznike, listu pa mnogo uspeha! Frančiška
a ti so redki kakor dragi demanti. Največ je takšnih, ki v nas sočloveku vidijo še tako majhno napako, a svojih tudi takšnih, ki presegajo človeško dostojanstvo, ne vidijo.
Vrnimo se še malo nazaj in oglejmo •i malo moj kraj, moj raj. čeravno leži v objemu senčnatih hribov, ga ne zamenjam za pet belih Ljubljan. Jaz mislim da tako dolgo, dokler sem doma kot ptiček v gnezdu, bom srečen, toda ko bom moral oditi iz svojega rojstnega kraja, odleteti iz gnezda, bom nesrečen. Vse bralke in bralce dragega mi »Družinskega tednika« najlepše pozdravlja	_	Anton
Pismo iz Sv. Jedrti
Vsi čitatelji našega ljubega »Družinskega tednika« se malo pomudite pri teh mojih vrsticah, če bodo prišle v tisk in ne v koš.
Pišem vam iz Sv. Jedrti nad Laškim. V bližini je rudnik Huda jama. Pretežna večina tukajšnjih prebivalcev ima zaslužek v tem rudniku. Drugi so pa kmetje ali obrtniki. Domačini so zdravi, dobri in pridni ljudje. Tudi so socialni in zavedni, kar pričajo mnogoštevilna društva, ki imajo tu svoja središča, in to so: gasilci, Sokoli, strelska družina, krščanska šola itd. Da nam ni dolgčas, priredijo dramatske igre in tudi knjižnice nam ne manjka.
Poleg šole imamo farno cerkev, ki je bila 1652. leta postavljena. Podruž-na cerkev v Govcah je pa še iz 14. stoletja. V časih, ko so še Turki strašili tod okrog, so baje prejšnjo farno cerkev porušili do tal. Isto so hoteli napraviti s podružnicami in ubiti ljudi, ki so se zatekli ▼ notranjost eerkve-podružnice. Toda zgodil se je slučaj, ki Je preprečil to nakano. Vodja tur-Ske drhali je s konjem vred butnil v cerkvena vrata s tako silo, da se je odluščil na podbojih kamen in padel napadaleu v oko. Huda očesna bolečina mu je pregnala vso voljo do nadaljnjega naskoka. Njegovi ljudje so pa mislili, da je njihovega voditelja kaznoval krščanski Bog, ker je hotel oskruniti Njegovo svetišče.
Zaradi tega so odšli, od koder jih
Poziv našim bralkam, ki so prispevale s članki o »Njenih sanjah«, da sodelujejo tudi pri seriji člankov »Pismo iz mojega kraja«.
Haka vabi gospodično, ki je napisala članek »Njene sanje«, da naj tudi to pot sodeluje. Prav tako so vabljeni se posebej k sodelovanju gospodične, gospe in gospodje: Vita, Maca, P., Rita, Be-lokranjiea, Gorenjka, Z., Anica, Majda, Dana, Dravinja, Lojze, Dolores, Olga, Rozika, Hela, Eva, Ruja, G. R., Elly, Silva, Lija N., Gorenjka II. in Franc iz Srbije.
je prineslo. Tako pripovedujejo in če kdo ne verjame, naj si svoje misli in ustvari vzrok, zakaj so podružno cerkev pustili, medtem ko so farno porušili.
V osemnajstem stoletju je razsajala tod okrog strašna bolezen — kuga. Da bi jo odvrnili od sebe, so ljudje sezidali lepo kapelo »Podgoričnico«, ki jo še danes lahko vidite blizu šolskega poslopja. Tako sta postali podružna cerkev in kapelica ob šoli za nas zgodovinska spomenika. Citatelj, če te kdaj vodi pot v naš kraj, potrudi se in si te znamenitosti oglej.
4. avgusta t. 1. priredijo tukajšnji gasilci »tombolo«. Morda nas bo kdo izmed bralcev počastil s svojo navzočnostjo in ob tej priliki odnesel od tod lep dobitek ali pa vsaj lep spomin na Sv. Jedrt.
Pozdravljeni	8.
Pismo iz Prlekije
Mnogim čitateljem tega lista je gotovo znano staro rimsko mesto Ptuj. Ne daleč od tam je moj kraj. To ni velemesto. Sem ne vozi vlak, tudi avto je redka prikazen. Pa nas obiščejo skoraj vsak dan imenitni ljudje, največkrat Rubeži in brezposelni.
Še dosti bi se dalo poročati, pa gospod urednik želi kratko. ' Prlek
V naslednjem priobčujemo še dva zakesnela prispevka k naši anketi o »Njenih sanjah«.	Uredništvo.
Gospod uredniki
Dovoljujem si tudi jaz poslati cenj. uredništvu članek, ki ga blagovolite uvrstiti med članke pod anketo »Njene sanje«.
Dosti gospodičen in gospodov je v teh člankih potožilo svoje gorje, svoje težave, svoje neizpolnljive sanje. Dali pa so s tem še ostalim čitateljem dobre nasvete, po katerih naj se vsak ravna, da ne omaga na današnji težki poti, da ne obupa... Id jaz. Moje sanje so morda res le sanje, ki se čedalje bolj oddaljujejo. Sanjam in zopet sanjam in bom najbrže sanjala tako dolgo, dokler ne bom zasanjala za vedno ... Še kot otrok sem imela velike želje — — mnogo sanjarenja — po študiju. Po končanem študiju pa bi živela v udobnosti, zadovoljnosti in sreči. Edina moja sreča bi bila, da bi mogla na stare dni pomagati staršem, jim biti v pomoč in razvedrilo. A kaj je danes?-
Splošna gospodarska kriza nam je prinesla to, kar je mnogim — polom. In naj si danes upam misliti to, kar sem si mislila kot otrok? Nikakor. Saj nimam sredstev za študij, nimam sredstev, da bi pomagala staršem. Nasprotno, odvisna sem popolnoma od očeta, ki nima stroškov samo zame, ampak tudi za ostalo družino. Sem sicer absol-virala dvorazredno trgovsko šolo z najboljšim uspehom, a kaj si naj pomagam, če so pa vsa uradniška mesta zasedena. Saj še mnogo tistih čaka na službo, ki so dokončali visoko šolo.
In naj morda potem v tem položaju sanjam še o večji sreči, o tisti sreči, na katero pač gotovo misli skoraj vsako dekle, o družinski sreči? Danes je malo takih, ki bi osrečili dekle, ki nima dosti pod palcem. Malo je idealnih fantov, malo tistih, ki bi vzeli bogato dekle iz prave, čiste ljubezni. Njihov ideal je po večini denar. So res tudi pravi fantje, vsa čast jim! Toda to je menda slučaj: eden izmed sto. Ce bom pa kdaj tako srečna, da bom
Pismo iz Bovškega pri Trbovljah
Vsak človek ima svoje skrite misli in želje, ki jih hrani v najskritejšem kotičku srca. Pa pride čas, ko je tudi te skrivnosti treba razodeti svetu. 2e dolgo časa me daje želja, da bi razodel širši javnosti svojo neizmerno ljubezen do ljubega doma in kraja.
Moj dom stoji na hribu nad Bevško vasjo in skoraj spominja na lepe stare čase, ko so še stali po hribih gradovi, ki so se radovedno ozirali po dolini in gledali, kaj dela ubogi tlačan. Okoli doma raste malo sadnega drevja, ki ravno sedaj poganja popje in brsti.
Nas je sedem. Dobri oče in blaga mati, štirje brati in ena sestra. Vsi so že preskrbljeni in lahko zrejo z mirnim očesom v bodočnost. Le jaz, naj-mlajši sem tako nesrečen, da moram na svojem čelu nositi oni tragični pečat »brez dela«. Tako dolgo dokler Človek ima skrbne starše, se še nekako pretolče skozi življenje, toda ko jih izgubi...
Oče ima skromno pokojnino, katero si je krvavo zaslužil. Saj je garal v rudniku celih 45 let Priden človek, ki Še sedaj, ko je v pokoju, ne da miru in dela od zore do mraka. On se lahko ravna po onem znanem pregovoru, ki pravi, da brez dela ni jela. A mi mladi tega ne moremo. Mi živimo tudi brez dela, čeravno zato tega nismo sami krivi. Pa upajmo, ker up je življenje.
Da vam povem še par besed o svoji dobri materi. Tudi je vreden par delavnemu očetu in nič ne zaostaja za njim. Trudi se od zore do trde noči, Čeprav ji je že zob časa naštel lepo število let. Pri hiši imamo tudi hčerko mojega brata, ki govori že vse jezike sveta, samo ne perfektno. Kupili smo ji prvo čitanko, iz katere se z veseljem uči. V knjigi piše »Čuvaj laja« in ona, ker ima vedno v mislih dpmačega psa, bere »Murči laja«. Človek se more Otroku res od srca nasmejati. Pa pustimo otroka na miru. Moj dobri ded in babica sla umrla lansko leto, drug za drugim v častitljivi starosti 90 let. Spomnim se, da mi je ded pravil o časih, ko so še vozile ladje po Savi in je hodil na tlako na grad Galenberg. Babica mi je pa pripovedovala lepe povesti in basni, o starih vitezih in Kristusovih čudežih. Lepi spomini za mladega človeka. Blagor jima, ko spita mirno spanje brez groznih sanj bodočnosti.
Drugi ljudje so pač takšni, da ti slabo privoščijo in če ti gre dobro, so ti nevoščljivi. Dobe se med njimi tudi teki, kateri m bi človek res lahko zaupal
Jhltywoodski tehniški steoktu/njoki
Kadarkoli objavijo filmska podjetja novico, da nameravajo vrteti kakšen nov film, se že z vseh strani ponujajo izvedenci, strokovnjaki ali kakor jim v Ameriki pravijo: tehniki eksperti, ki trde, da bi edino oni znali film izdelati zveličavno s tehniške strani.
Zvečine ti gospodje ne pridejo v poštev, ker producenti kratko in malo zavračajo njihove ponudbe. Ce kdo trdi, da je tehniški stro-
ipiiftliP
...
Joan Blondel
kovnjak, še ni dovolj. Poznati mora način filmanja, filmsko produkcijo, tehniško plat fotografije in kaj še vse. Kdor seveda vsega ne zna, je strokovnjak samo na pol ali pa še to ne.
Več ko polovica hollywoodskih filmov je dovršenih brez takih »strokovnjakov«. Filmske vsebine so itak po navadi take, da je zanje slehernik strokovnjak, igralci pa, ki so vsestransko podkovani, le redkokdaj zavozijo svoje vloge.
Ko so filmali »Babbitt«, niso potrebovali nobenega strokovnjaka, saj je to dramatska slika vsakdanjega življenja ameriškega »sred-
njega stanu«, ki ga poznajo prav dobro vsi igralci, režiser in tehniško osebje.
Nič drugače ni s filmom »Izsiljevalci«, v katerem igrajo glavne vloge Dick Powell, Joan Blondel in Ruby Keller. Niti za revijske prizore niso potrebovali »strokovnjaka«, kajti Rusby Berkeley, ki je revije režiral, je sam že strokovnjak v tem.
Zgodi se pač, da ni v vsem ateljeju človeka, niti režiserja niti igralca, ki bi bil kos kakšni prav posebni stvari. Takrat seveda ni druge pomoči, kakor da si režiserji najamejo strokovnjaško podkovanega pomočnika. Takih je v Hollywoodu na prebitek. Celo svoje društvo imajo, »društvo tehniških režiserjev«, toda to društvo bržčas nima svoje pisarne, ker niti telefona ne premore.
Mnogi iz vrst teh »strokovnjakov« imajo kaj čudna imena. Nekega so krstili za »kopača Billa«, ker je specialist za vse filme, ki jim je vsebina posneta iz življenja zlatokopov in pa iz življenja na Aljaski.
Tommy Grimmes je že dolgo
vrsto let strokovnjak za filme z Divjega zapada, a Havajca »Pep-pyja« zmerom pokličejo, kadar vrte filme z Južnega otočja. Belec Tom Gubbius, rojen in vzgojen na Kitajskem, je najznamenitejši stro-kovmak za Kitajsko. On priskrbi kitajske igralce in nadzira filmanje prizorov glede na pristnost kitaj-
le-ta filmal »British Agent«, film iz ruskega življenja.
Takile »strokovnjaki« dobe na teden po 75 do 200 dolarjev plače. Seveda teče plača samo takrat, kadar je kaj dela, in to je v najsrečnejšem primeru samo kakšnih 20 tednov na leto.
Ideal <
Kongresni trg 3
kemično čiščenje, barvanje in svet* iolikanje
Nujna naročila se takoj izvršujejo!
skih običajev. V »civilu« je lastnik neke znane kitajske gostilne.
Niok Koblianskij je postal tehniški svetovalec Warnerju, ko je
Johan« Strauss — Jeanette McDonald — Nelson Eddy — W. S. van Dyke
Vsa štiri imena nam jamčijo za odlično kakovost filma. Nelson Eddy, naslednik velikega La\vreneea Tibbeta je pričel z Jeanetto McDonaldovo fiimati »Princeso Marietto«. V tem filmu bo pel najslavnejši ameriški baritonist prvič za zvočno kamero. Filmska družba'ga je angažirala prav iz Metropoli-tanke v Ne\v Yorku, kamor je prišel iz Filadelfije. Godba je skomponirana
po motivih Johanna Straussa in Vic-torja Herberta, mojstra ameriških skladateljev in kralja valčkov. Jeanette McDonald je nad vse zadovoljna s svojim partnerjem Nelsonom - Eddyjem. Film režira režiser-mojster N. S. van Dyke. Ta imena nam zadostujejo.
Jean Harlotv se je ločila
Losangelsko sodišče je pred kratkim ločilo zakon Jeane Harlow in Hala Rossona.
Cenjeni gospod urednik!
Kako sem se začudil, ko sem čital članek v »Družinskem tedniku« štev. 12 s podpisom »Hela«, da so res še na svetu dekleta, katera nekaj pametnega povedo in ne fantazirajo o bodočnosti. Saj verjamem, da je mnogo deklet nesrečnih zaradi fantov, toda to ui drugo kot sama usoda.
Gosp. Hela! Nikar ne obupajte nad svojo nesrečo, saj ne veste za svojo bodočnost. Borile se e pogumom skozi to trdo življenje, kakor se borim jaz. Niti vedeli ne boste, kdaj se vam bo sreča nasmehnila. Glejte, jaz čakam že dve leti, da dobim primerno službo. Skoraj mi je žal, da sem se šel učit. Kaj mi pomaga, da imam izpit tkalskega podmojstra, zadostoval bi mi tudi poklic navadnega delavca. A jaz ne obupavam. Vedno upam, da dobim kje službo.
Gosp. Hela! V svoji nesreči ste se malo preveč prenaglili glede moških. Ce bi Vi spoznali vse moške, bi bili popolnoma drugačnega mišljenja. Jaz pa vem, da nas je veliko takih, ki bi bili srečni, če ne bi bila dekleta tako ničemurno.
Dovolite mi, da Vam povem dva primera, ki sem ju doživel.
Bilo je dekle, osamljeno in zapuščeno. Živela je pri svoji stari materi. Pripomnim naj, da sem bil ta čas zaposlen pri nekem podjetju. Nekegr dne — bil sem ravno v razgovoru s svojim šefom — stopi to dekle v pisarno proseč službe. Kaj naredi šef? Enostavno ji pokaže vrata, češ naj si drugod išče dela. Videl sem njene oči — tiste lepe mile oči. ki so hrepenele po delu, da bi preživljala sebe in svojo staro mater. Zaman je prosila, zaman je gledala s svojimi milimi očmi. Oditi je morala.
Zasmilila se mi je. Dolgo v noč sem mislil na njo ter sklenil, da ji pomagam. Drugi dan sem pri šefu govoril ter jo končno spravil k nam v službo.
Še danes se spominjam, kako ji je žarel tisti dan obraz od sreče in zadovoljstva. In danes?
Po promenadi hodi kakor elegantna dama, zabava se, hodi v kino, kavarne !M '»-e« j>a več ne pozna...
In drugi primer:
Dekle, o.c,.	govori	pet	jezi-
kov, brezposelna tri leta, me neki dan vpraša, ali vem za kakšno službo. Odgovoril sem ji, da ji bom pomagal.
Mesec dni sein se trudil, a ne zaman. Cez en mesec po najinem razgovoru je nastopila službo. Sedaj je
v službi pol leta in če bi jo videli, kakšna dama je postala! Seveda me ne pozna več.
In zdaj gosp. Hela, povejte, kakšno mišljenje naj imamo moški o vas ženskah. Ali so res vsa dekleta enaka? Najprej se dobrikajo moškim, potem ko se pa okoristijo z njimi, vidijo, da smo odveč in nam pokažejo hrbet.
Zaman sije to lepo spomladansko solnce, zaman sveti luna v noč, jaz sem sam — brez bitja, da bi me tolažilo in mi dajalo poguma, da bi pregazil nesrečne dni k boljšim, kjer bi res sijalo pravo solnce sreče... a to je dobra služba in zvesto dekle!
Toda ne vem, ali je sploh še na svetu »pridno in zvesto dekle«???
 ________________ Relly
LISTNICA UREDNIŠTVA Dolores. Sporočite svoj naslov, na kar Vam bomo pismeno odgovorili.
Kodak kamera, ki stane samo Din 75*—
Končno je prišel čas, da si vsakdo lahko nabavi fotografski aparat. Tudi
vi si sedaj lahko privoščite veselje tistih, ki že fotografirajo. Kodak Baby-Bro\vni« je tako enostaven v uporabi, da bo celo otrok z njim napravil uspele slike. Zahtevajte od najbližnjega trgovca s fotografskimi potrebščinami, da vam pokaže kamero Kodak Baby-Brovvnie. Format slike je zelo lep, velikost pa 4X6*5 cm. Rabite vedno filme Kodak ali Pathe, ker boste z njimi napravili dobre posnetke. Važna in vesela vest za vse je znižanje ce" foto-filmskega materiala.
Moda pisanih večbarvnih tkanin
je mnogim ženam zadala skrbi, kako bi prale take tkanine! Najboljši odgovor: s Schichtovim Radionom natančno po navodilu na drugi strani zavitka, pa bo vsaka tkanina lepa in čista kakor nova.
»Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati4* 1 kdor jih pokusi, trdi vsaki.
9. nadaljevanje
'>Videti je, da vas je izgnanstvo želo približalo med seboj?« jo vprašala nekam negotovo.
»Da, čeprav smo razpršeni na vso vetrove, živimo vendarle v ozkih stikih, in najsrečnejši smo takrat, kadar so lahko sestanemo. Toda napočila jo ura južine! Ali mi dovolite, da va-j predstavim svoji ženi in hčerama? Poiskali bi kakšno mizico, kjer ne bo preveč dirindaja.«
Suzana so je priklonila v znak pristanka. General jo je tedaj predstavil neki prijazni starejši dami in dvema plahima dekletoma s prečudno bistrimi sinjimi očmi.
Takrat je nehote zbudil njeno' pozornost Jean; sedel je namreč samo tri ali štiri mize od njene v družbi dokaj stare dame z dolgimi belimi lasmi.
Aleksandra, generalova starejša hči, je videla, kam je Suzana pogledala. In navdušeno je vzkliknila:
»Ali ni dober človek, ta Saša? Kako ga človek ne bi rad imel! Grofici Korovski je najmanj že osemdeset let, pa ji izkazuje pozornost, kakor da bi imel pred seboj dvajsetletno gospodično.«
»Videti je, da ga dobro poznate?« je vprašala Suzana.
Mdji hčeri poznata vso tukajšnjo kolonijo,« je odgovoril oče namestu nje. »Vsaj tiste, ki kaj nase dado in ki jih ne boste srečali po raznih zabaviščih.«
»Ali je res, da se nekdanje ruske dvorjanke razkazujejo po nočnih restoranih in barih?«
-Pravijo,« je kratko odgovoril general. »Sam nisem še nikdar prestopil praga takšnih lokalov.«
.Tean je med tem vneto pripravljal čaj, narezek in kolačke — spretno in z neprisiljenostjo, ki se je razodevala v sleherni kretnji.
Suzana ni mogla odtrgali oči od njegove mize. Od osuplosti in začudenja ni našla besed: njen šofer v družbi prave velike dame! Skoraj se ji je v glavi zvrtelo in vse mogoče domneve, druga vra-tolomnejša od druge, so ji zletele po glavi.
Okoli nje je vrvela množica gostov, ljudje so iskali prazne mize ali vsaj sedeže. A nihče od njih ni bil videti začuden, da sedi Jean v družbi te stare gospe.
Suzana je bila sama nase jezna, da se je edina med vsemi temi ljudmi zgražala nad ponašanjem svojega šoferja.
; Ne«, si je priznala na tihem, »preveč sem pristranska in krivico mu delam. V sleherni njegovi kretnji in dejanju vidim zgolj slabo stran.«
Aleksandra jo je hotela razvedriti. Pokazala ji je po vrsti vse ugledne dame, ki so bile nekoč caričine dvorjanke, razlagala ji je vlogo, ki so jo igrale na dvoru, in pomen njihove službe.
Kaj je pa ona stara gospa, ki jo imenujete grofico Borovsko?«
»Grofica Zofija Pavlovna je sestra kavkaškega kneza. Za vlade Aleksandra III. je bila ena izmed rmjznamenitejšik kneginj.«
Čudno... ali ni mar v tej množici dvorjanov našla nikogar drugega, kakor ravno... Aleksandra Nižinskega, da je sedla z njim za isto mizo?« je vzkliknila Suzana, malone užaljena, da nihče noče videti, kaj se spodobi in kaj ne.
Generalova hči je pogledala k mizi, kjer je sedela grofica e svojim tovarišem, in oči so se ji zasvetile.
-Res ne vem,« je tiho rekla, »kdo je komu izkazal večjo čast. Grofica Zofija je zelo duhovita in radi jo vidijo v družbi — a ludi Saša je prijeten tovariš!«
Suzana je ravno hotela odgovoriti, a prav takrat so gostje začeli vstajati od miz in se v skupinah zgrinjati v drugi salon kakor na dano zapoved.
>Veliki kuez Sergej je pravkar prišel. Vedeti morate, da je današnji sprejem prirejen njegovemu prihodu v Prago na čast.«
Čudno... po končani južini?«
O, saj je že prej telefoniral, da bo nekoliko zamudil.«
Olga, mlajša generalova hči, je navdušeno prijela Suzano pod roko in jo potegnila s seboj k vratom.
Oni je, največji, tisti, ki stoji sredi one skupine,« je razlagala Aleksandra. »Visok in impozanten je kakor vsi Romanovi.«
I
i
EP0-FRANCO5GINI • PRIUITDIV. • A
General Nikolajev je ravno spet hotel prevzeti svojo kavalirsko vlogo pri Suzani, ko se je vruil Jean.
»Nisem preveč zlorabil vaše dobrote, svetlost?«
»Nikar tako ne govori, prijatelj! Gospodična je zelo ljubka dama in v njeni družbi sem se prav dobro počutil.«
Mlada milijonarka se je nasmehnila.
»Imela sem čast spoznati generalovo gospo in njegovi dve hčeri. Njuna mati je ljubezniva gospa in hčeri sta zelo prijazni dekleti.«
Jean se ji je zahvalil z očmi za te besede, ki so starega vojaka vidno razveselile.
»Zdaj se moramo pa od vas posloviti, svetlost. Njegova visokost želi, da mu predstavim gospodično Kreugerjevo, in bojim se, da se pri odhodu ne bova več srečala.«
Prisrčno so se poslovili in Suzana je ostala sama z Jeanom.
Mladi mož je očividno že pozabil ozlovoljenost mlade milijonarke, ki jo je inoral okusiti koj po prihodu. Prosil jo je, da bi šla z njim k velikemu knezu.
Toda zdaj se ji ni več upal ponuditi roko; šele ko sta bila že na drugem koncu dvorane, se je priklonil.
»Oprostite, a če naj vas spremim k njegovo visokosti...«
Dala mu je roko, ne da bi se mu drznila zameriti to domačnostim kretnjo — ko pa ni vedela, kakšni običaji so tu v navadi!
Pustila sta za seboj neko večjo skupino gostov, stoječih v polkrogu, in tedaj je Suzana opazila, kako zeva med njimi in neko drugo skupino praznina; sredi te druge skupine je stal neki mož zelo visoke postave, s sivimi lasmi in visoko vzravnano ponosno glavo.
Na zunaj popolnoma mirna je Suzana stopila v družbi mladega Rusa proti tej skupini. Ostri pogled velikega kneza ji je nagnal kri v lica; tudi jo je spravilo v zadrego, da so se mahoma vse oči ozrle vanjo.
Mladi milijonarki je bilo, kakor da ne bi bila še nikdar prestopila praga salona, tako nerodna se je zdela sama sebi, tako nevedna; tolažilo jo je le to, da ni videla med zbranimi gosti nobene znane osebe.
In v tej zadregi se je Suzani zdelo, kakor da bi ji bil od nekod daleč prišel na uho glas njenega spremljevalca, ki se je z izbranimi besedami obrnil k velikemu knezu:
»Visokost, dovolite mi, da vam predstavim gospodično Kreugerjevo.«
»Gospodična je preljubezniva! Ko sem vaju gledal, kako prihajata po dvorani, sem moral občudovati veličastno skladje vajinih postav. Kakor ustvarjena sta drug za drugega.«
Pritrjevalno je završalo med gosti. Veliki knez je pa povzel z neopredeljivim nasmehom na ustnicah:
»Zakaj ne živimo v dobi Ivana Groznega! Potem bi vsaj lahko izrazil željo, da se, dragi Aleksander, oženite z gospodično. Lepih otrok je na tem svetu zmerom premalo; vajini bi bili božanski!«
Suzana je čutila, kako je njenemu spremljevalcu vztrepetala roka v njeni. Gostje okoli njiju so se dvorjansko nasmehnili.
Veliki kuez je užival, videč, da se Saša srdi. Galantno se je sklonil k zmedeni deklici in ji spoštljivo poljubil roko.
»Če se ne motim, sem vašega gospoda očeta že nekje videl,« je dejal še z večjo dobrohotnostjo. »Ali bi mu hoteli povedati, da ima prekrasno hčer in da so njene oči najljubkejše na vsem svetu?«
Suzano je samozavestni glas velikega kneza tako zmešal, da je komaj zajecljala:
»Visokost, tako sem v zadre-gi...«
»Jaz sem pa očaran, gospodična...«
Jean ji je skrivaj stisnil roko, v znak, da je sprejem končan. In ker se od odrevenelosti ni zge-nila, se je globoko priklonil in jo tako prisilil, da je tudi ona napravila globok priklon. Leseno se je vzravnala; ni bila več vajena tako globokega priklanjanja, saj je po vojni skoraj popolnoma izginilo iz salonov.
Ko sta odhajala, je opazila še zmerom vsa zmedena, da se jima ljudje spoštljivo umikajo in ju pozdravlja,jo. Ustavila se nista vse dotlej, dokler nista bila na stopnišču; šele tam je Jean izpustil njeno roko.
Ko sta stopala v avto, je mlada milijonarka menila brez trpkosti:
»Zakaj mi niste poprej povedali, kam greva?... Bila bi vsaj pripravljena In se ne bi tako nerodno obnašala... saj sploh nisem vedela, kaj naj storim.«
Nekam sanjavo, a s toplim glasom ji je odgovoril:
»Zelo ljubki ste bili. Veliki knez vam tega ne bi bil rekel, če ne bi bil tako mislil; in ko sva odhajala, so vam tudi drugi pokazali, da tako mislijo.«
Zanesljivo znamenje.
»Kaže da so se Mayerjevi in Miiller-jevi strahovito sporekli.«
»Iz česa sodite?«
Ker se njihova psa še povohati nočeta — najzanesljivejše znamenje, da sla njuna gospodarja sprta.«
(»Beobachter, Monakovo.)
r c metli
Ni mu odgovorila, še zmerom se ni mogla popolnoma osvestiti. Sama pri sebi je razčlenjevala svoje vtise.
Ko se je na široko zleknila na svojem sedežu v avtu, je videla, kako si je šofer oblekel šoferski plašč in preobul rokavice.
In takrat se je spomnila besed velikega kneza:
»Kakor ustvarjena sta drug za drugega...«
Kri ji je zalila obraz. Krčevito je sklenila prste, da so se ji zasekali v kolena, toda zares razsrditi se pri najboljši volji ni mogla.
Njo, hčer povojnega bogataša, je docela uklenii lesk, ki je obda jal kneza iz prave cesarske krvi. Mala republikanka je bila vsa iz sebe od ponosa, da ji je pravi, pristen veliki knez poljubil roko.
Trudna od vseh teh misli, ki so ji begale po glavi, ne da bi se mogla iztrgati iz objema današnjega doživetja, je zaprla oči in se prepustila sladki omami prečudnega ugodja..,
XVI
Nekaj dni je Madalo med Suzano in njenim šoferjem nekako premirje. Pazila sta, da nista zinila nobene nepotrebne besede, ne prijazne ne sovražne. Tudi nista z ničimer omenila sprejema pri knezu Borisovu, kakor da bi jima bil zapustil slab spomin.
Namestu da bi ju bil tisti popoldan, ki sta ga prebila med njegovimi ruskimi tovariši, drug drugemu približal, je vse kazalo, da ju je še bolj razdvojil.
Suzana se je prizadevala, da ne bi mislila in se ničesar več ne spominjala, da bi tako rekoč pregnala iz spomina vse, karkoli je v zvezi z Jeanom, njegovo domovino in njegovimi prijatelji.
Mlada milijonarka je sanjala in se je v teh sanjah bala gledati vase in okoli sebe. Kakor bi jo bil prevzel vrtoglav strah, da jo bo potegnilo k sebi v brezdanji prepad, če bi odprla oči v resničnost...
Ali je Jean slutil, kaj se dogaja v njeni duši? Mladi mož je najrajši molčal in gledal, da je kolikor moči daleč od svoje gospodarice. Njegov obraz se je zdel, kakor bi z divjjo srditostjo strmel v neznan privid; bilo je, kakor da vobče ne »čuti njene navzočnosti. Mehansko je opravljal svoje delo, in bolj kakor njegovi možgani so njegove roke vodile avto. Poganjal je in ustavljal, služil krmilu in pedalom brez pomišljanja, pa tudi brez nepotrebne kretnje, kakor stroj brez življenja.
Tako je trajalo nekaj dni.
Nekega jutra je pa Suzana dejala Jeanu:
»Danes pojdeva v Karlove Vare. Oglejte si zemljevid in poiščite cesto. Rada bi bila tam pred četrto popoldne.«
Odpeljala sta se...
1007.
veselje Irt zadovoljstvo
boste dosegli, ako kupite
jpMhlcuUti	plast
poceni
ki je v vseh ozirih na višku in
pri
Drago goFup d Go.
£ j uhljema, Tyvševa ce§fa 21
INAG ul IlapOV 0GOV8.IO tlStl uauj da se bo med njima odigrala majhna drama, ki bo preizkusila njun ponos.
Suzana mu je bila dejala: »Kosila bova v C.«
In ko je Jean zavrl, sredi mesta, med dvema hoteloma, ki sta bila videti enako gosposka, ni Suzani noben notranji glas velel, da bi bilo za njen duševni mi» bolje, če se odloči za tega ali za onega. Pokazala je Jeanu tisti ho* tel, ki se ji je najbrže zdel go-sposkejši in primernejši zanj<x Preden je vstopila, je prosila Š0* ferja, naj ji kupi najnovejše čas* nike.
Jean se je kmalu vrnil z naro-čenim.
Ali ga je Suzana videla, ko j® prihajal? Ali je pa nalašč poča-kala in si šele nato izbrala mizo v restoranu?
Mladi mož al je pozneje nehote zadal ti vprašanji...
Ko je Jean stopil v restoran, js slišal, kako je Suzana zapovedala:
»Zame boste pogrnili pri onile mizi... tamle v kotu.«
»Samo za vas, madame?«
»Da, samo zame.«
»Saj imate posebno obednioo za posle, ne?«
»Da, madame, zraven kuhinja je.«
»Prav! Pripravite tam za mojega šoferja.«
»Kakor želite, madame.«
Jean je bil s časniki v rokah obstal kakor ukopan. Njegove oči so se vprašujoče uprle v Suzano.
Ali je mogoče, da o njem govori? O njem, ki jo je bil pred nekaj dnevi vzel v svojo družbo?«. O njem, ki mu je bil gospod Kreuger dovolil, da smo biti zunaj hiše na hrani?
Njegovo nemo vprašanje je ostalo brez odgovora; zdelo se je celo, kakor da ga mlada milijonarka sploh ne bi bila opazila. Gledaje se v zrcalo si je poprav* ljala lase, ki so ji svojeglavo silili izpod zvončastega klobučka.
Brez besede je Jean krenil k mizi, ki jo je bila označila za svojo, in položil tja kupljene časnike. Potem je mirno, ne da bi bil privoščil svoji mladi gospodarici en sam pogled, odšel iz jedilnice.
Zamišljeno si je Suzana izbrala sedež za mizo.
»Moralo je do tega priti po onih drznih besedah velikega kneza,« je zamrmrala. »Zdaj imava oba spet nazaj svoje prejšnje ravnotežje...«
Toda sama pri sebi ni preveč verjela temu zagotovilu, zakaj vsa mračna se je naslonila na mizo in si podprla glavo z rokami.
»Ni se upal ugovarjati, a vem, da bo nekaj dni užaljen... Če bi bila ie slutila, da bo tako daleč prišlo, ne bi bila šla na tisti sprejem. Vsa ta istorija je že kar pro-neumna!«
Sama nase je bila jezna.
»Zakaj sem ga morala spet ponižati? Njegov ponos je tolikšen, da tega ne bo kar tako prenesel.«
Takrat je prišel spet natakar naokoli.
»Ali je moj šofer že pri kosilu?«
»Grem gledat, madame.«
Dve minuti nato se je natakar vrnil;
»Ne, madame, nikogar ni v po-selski sobi.«
»Prav.«
Zamišljeno si je rekla sama pri sebi:
»Šel je drugam; tem bolje!... Sicer je pa bilo to pričakovati.«
Na tihem se je zanašala, da morda ni slišal, kaj je bila naročila natakarju. Toda spomnila se je, kako jo je takrat pogledal, in priznati si je morala, da je njeno upanje jalovo.
»Eh, prava reč!« je mahnila z roko. »Bomo že videli!«
Da se malo raztrese, je pogledala skozi okno. Sanjavo je opazovala množico delavcev, ki so hiteli domov.
Zdajci še je pa zdrznila.
V	hotelu njenemu nasproti ao posedle okoli neke mize na terasi v prvem nadstropju tri osebe.
Z očmi, razširjenimi od osuplosti, je Suzana spoznala inistra Burka, Molly in Jeana.
Sedeli so za isto mizo pri kosilu in se veselo pogovarjali. Mlada Američanka je bila videli zelo dobre volje in njen oče hudo zadovoljen; a šofer? Z lahnim us-mevom na ustnicah je napeto poslušal, kaj mu pripoveduje inister Burke.
DRUŽINSKI TEDNIK
7
Kuhinja in dom
Recepti in nasveti
Zmrzel krompir
Zamrzel krompir je po navadi tako sladak, da ni užiten. Temu 86 da pomagati na zelo preprost način. Krompir olupimo prejšnji večer in ga namočimo v vodi, ki smo ji pridali nekoliko narezane čebule. Dragi dan lahko skuhamo krompir kar v čebulni vodi, če pa komu tak okus ni všeč, naj jo odlije in prilije svežo. Ogabni okus krompirja popolnoma izgine.
Drugo sredstvo je kis, ki ga med kuhanjem prilijemo vodi. Tik preden se krompir omehča, odlijemo kisan krop in ga nadomestimo s fivežo slano vodo, ker bi sicer utegnil imeti krompir okus po ki-811. Namestu kisa ne smemo priliti limonovega soka, ker limonova kislina med kuhanjem ne izhlapi.
Žarka (žaltava) slanina
Slanino položimo za več ur v »vežo vodo, ki jo večkrat menjavamo. Potlej nalijemo na elanino mlačno vodo in pridenemo nekoliko narezane čebule. V tej čebulni vodi pustimo slanino dva do tri dni. Niti pri peki niti pri kuhi ne okusimo in ne zaduhamo več žalte.
Poležan baršun
osvežimo tako, da ovlažimo hrbtno stran blaga in ga držimo s hrbtno stranjo nad soparo ali pa potegnemo blago večkrat čez vroč likalnik.
Kislo selje za idravje
Kislo zelje je, to tako vsi vemo, kvašeno na drobno narezano zelje. Zelje ni samo okusna, temveč tudi zelo zdrava jed. V zelju so vsi vitamini; mnogo apna je v njem, pepelike, fosforja, železa in kalcija. Kislo zelje je zdravju koristno, naj si bo kuhano ali sir6vo. Kvašeno zelje vsebuje vse snovi, ki jih ima ohrovt, samo da je laže prebavljivo. Naravna kislina kvašenega zelja pospešuje prebavo, kar je od eile važno. V črevesju uničuje razne bolezenske klice. Priporočljivo je torej, da uživamo čim več in večkrat kuhano ali pa sirovo kislo zelje.
Kislo zelje in sok kislega zelja priporočajo znani in izkušeni zdravniki tudi bolnim na želodcu in jetrih.
Dobro kislo zelje ne sme biti prekislo in ne žaltavo, pa tudi ne grenko ali sladkasto. Barva mora biti svetlo rumena, ne prebleda, pa tudi ne prežolta. Rjavi in črni madeži na zelju so znak, da ni prvovrstno. Zelje ne sme biti žilavo, pač pa prilično trdo, zatohlega se pa rajši ogibajmo. *
Zabeljeno *elje
Liste zeljnate glave zrežemo na Štiri dele in jih prekuhamo v slani vodi. Kadar so kuhani, jih odcedimo, položimo na velik krožnik, potresemo z drobtinicami in zabelimo s sirdvim maslom ali vročimi ocvirki.
Zabeljeno zelje serviramo kot rikuho h krompirjevi omaki ali sesekljanim zrezkom.
Sirovi žličniki
Deset dek svežega sirovega ma-•la in ščepec soli spenimo z dvema velikima ali s tremi majhnimi jajci. Tri žemlje olupimo skorje in
jih narežemo na majhne kocke. Pol kile sladkega sira iztisnemo skozi sito. Sir in žemljeve kocke zmešamo s spenjenim maslom in začinimo s ščepcem muškata.
Z žlico zajamemo testo in kuhamo žličnike 5—6 minut v osoljeni vodi.
Zabelimo jih z drobtinicami, poleg pa serviramo solato.
Gščente madežev
Mušje madeže, zlasti zastarele labko uspešno očistimo z oken, ogledal, posode in lestencev samo salmijakovim cvetom.
Madeži od trave izginejo iz perila, če kanemo nanje nekoliko kapljic sal-mijakove raztopine (5 gr vodikovega prekisa, 50 gr salmijakovega cveta in 50 gr vode), počakamo nekaj minut in perilo dobro izperemo v čisti vodi.
Zelenega volka (zelenico) 8 katerim si utegnemo umazati obleko, kadar čistimo medeninaste in bakrene predmete, odstranimo z mešanico 10 gr soli, 5 gr kisa in 25 gr vode. Raztopino kanemo na madež, počakamo pet minut, nalo pa dobro izperemo v čisti vodi.
Smolo odstranimo z bencinom, etrom, terpentinovim oljem ali pa i alkoholom.
Borovnice (črnice) delajo gospodinjam od sile preglavice, če se umaže obleka ali srajca s tem sadnim sokom. Ni taka reč! Umazano reč je treba odmočiti v kislem mleku. Kdor ne verjame, naj poskusi)
Kava, čokolada, kakao so tri rjavkaste tekočine (v kuhanem stanju seveda), madeži od njih pa zelo pogosti in neprijetni. Čistimo jih tako, da kanemo nanje nekaj kapljic glicerina, potem pa Se dobro izperemo z vodo. Tudi z zelo razredčenim salmijakovini cvetom dosižemo isto. Madeže od ka kava pa lahko izperemo kar s hudo slano vodo.
Madeže od trošenj izperemo v milnici, potem pa položimo tisti kos perila čez nož ali čez ves dan v mleko. Skoraj zmerom se da madež na ta pre prost način odstraniti.
Sveže rjaste madeže očistimo z limonovim sokom ali pa s kislim mlekom. Stare rjaste madeže pa omočimo z limonovim sokom in obdržimo tisti kos perila, kjer je madež, nad soparo. Če ne izgine madež pri prvem poskusu, ga ponovimo lahko večkrat. Po vsakem čiščenju je treba temeljito izpirati s svežo vodo.
Madeže od potu odstranimo z obleke s čiščenjem s tole raztopino: pet delov žveplenega etra, dva dela sahni-jaka in pet delov vinskega eveta (špirita).
Madeži od črnila izginejo popolno-noma, če jih namakamo z limonovim sokom in zdrgnemo * zelo razredčenim salmijakovim cvetom.
Mlečne madeže in svile odstranimo s kašo iz magnezije in bencina. Name' stu bencina lahko uporabimo tudi eter.
Mlečne madeže iz volne čistimo s mešanico špirita in salmijakovega cve ta (pol na pol), pridenemo pa še ščepec soli.
Madeže od sadja čistimo ali s kislim mlekom ali z limonovim sokom
Plesen iz čevljev odstranimo tako, da namažemo očiščene čevlje z lesnim kisom, potem jib temeljito prezračimo in jih hranimo na suhem.
S kremo *a čevlje se kaj rade umažejo hlače in nogavice na gležnjih. Te niadeže odmočimo z milnim Špiritom potem jih pa izčistimo s salmijakovim evetoin.
Splošna pravila aa čiščenje. Pred vsem je treba ugotoviti, od česa je madež na perilu ali obleki. Čistili ga je treba prej, preden damo perilo prati. Po vsakem čiščenju, Čeprav samo z limonovim sokom, je treba perilo ali obleko temeljito izprati v čisti vodi.
Ne kupujte dragih sredstev ca čiščenje madežev, ker so zvečine jedka in za nič in škodujejo tkaninam.
GROF MOIVTE - CRISTO
Roman
Napisal Aleksander Dumas
HRUCDCViH
Kdor Is mslokrvsn, bled
in sploh slabega zdravja, naj rabi najnovejšo zdravilno specialiteto, ki se imenuje »FERRO D0V1M«. Zanesljivo sredstvo in zelo dobro zdravilo s kininom za vse tiste, ki prebivajo v nezdravih (močvirnih) krajih, kjer trpi slaro in mlado zaradi malarije in drugih nalezljivih bolezni. »FERR0D0VIM« daje izreden apetit (voljo do jedi) in zelo hitro osveži vsakogar, komur je katera bolezeu načela zdravje. Za dober uspeh zadoščajo dve do tri steklenice.
»FERR0D0V1M« BOGDANOVIČA pošilja po pošti Mr, Ph. A. Mrkušie. lastnik lekarne Bogdanovič5 v Mostam. Cena steklenici Din 40.— franko poštnina.
84. nadaljevanje Celi dve uri je še trajala tema. Nato šele so prodrli v sobo prvi sviti porajajočega se dne. Takrat se zaslišijo na stopnicah koraki bolniške strežnice, šla je s skodelico v roki k bolnici.
Valentina je še spala; vsaj strežnici se je tako zdelo.
»Prav,« 6i misli. >Bom pa še jaz malo podre mala. Glavno je, da je ponoči pila; kozarec je pol prazen.«
Potlej stopi h kaminu in prižge ogenj, nato se pa spusti v naslanjač, da izrabi čas, dokler se deklica ne prebudi.
Bilo je ob osmih, ko je stenska ura prebudila strežnico. Osupla, da Valentina tako dolgo spi, prestrašena nad njeno čez posteljo visečo lehtjo, stopi bliže, šele zdaj je videla, kako mrliško bled je dekličin obraz in kako mrzle so njene roke.
Hotela je dvigniti laket, ki je visela ob postelji; toda roka je bila trda ko les.
Tedaj šele se je strežnica zavedla vse grozote svojega odkritja. Kakor iz uma plane k vratom in zakriči;
»Na pomoč! Na pomoč!«
»Kdo vpije na pomoč?« se odzove s stopnic glas gospoda d‘Av-rignyja.
Bilo je ravno ob uri, ko je zdravnik po navadi prihajal.
»Kaj? Na pomoč?« vzklikne gospod Villefort in plane iz svojega kabineta. »Ali ste tudi vi slišali, da nekdo kliče na pomoč?<
»Da, hitiva!« odvrne hlastno d’Avrigny. »Iz Valentini ne sobe je prišel klic.«
Toda se preden sta bila zdravnik in oče v bolničini sobi, so se tja že zgrnili sluge in lakeji; videč, kako jo Valentina bleda in nepremična, so raz-iriti roke in se opotekli, kakor bi jih bila prijela omotica.
»Pokličite mojo ženo! Zbudite jo!< zavpije kraljevski prokurator pred vrati gospe Villefortove; sam se očividne ni upal potrkati.
Toda namestu da bi bili storili, kpkor jim je gospodar zapovedal, so samo strmeli v dr. Avrigmyja, ki je planil k Valentini in jo vzdignil v naročje.
»še ona...« je zamrmral in jo spustil nazaj na posteljo. >0 moj Bog, moj Bog, kdaj ti bo tega zadosti?«
Takrat se Villefort opoteče v sobo,
»Kaj pravite?« zahrope, vijoč od obupa roke. »Doktor!... O, doktor! ...«
sPravim, da je Valentina mrtva!« odvrne d’Avrigny s strahotno slovesnim glasom
Gospod Villefort se zgrudi na tla, kakor bi mu bil kdo izpod-sekal noge, in omahne z glavo na Valentinino posteJjo.
Pri zdravnikovih besedah in očetovem vzkliku se služinčad z grozo razbeži. Po hodnikih in stopnicah so se slišali hlastni koraki — in potem je iznenada vse utihnilo: od prvega do poslednjega je usluž-benstvo zapustilo od Boga prekleto hišo.
Tistikrat se prikaže na pragu svoje sobe gospa Villefortova, Še zmerom v nočni halji; nekaj časa stoji nepremično, kakor bi vpraševala moža in zdravnika, kaj se je zgodilo.
Zdajci se pa kakor iz uma zažene naprei in iztegne roko proti nočni omarici.
Videla je bila, kako se je d'Av-flgny radovedno sklonil k omarici in vzel v roko kozarec. Saj je bila vendar vse,	kar	je	bilo v	njem,
izlila v pepel —	iu	zdaj je	bilo v
kozarcu prav toliko pijače kakor tedaj, preden io je izlila v kamin!
Če bi se	bil	morilki prikazal
Valenliniu duh. je ne bi bil spravil v tako brezumno grozo. Ali je mar Bog storil čudež, da bo kazuo-val zastrupljevalko?
Med tem	ko	je	gospa	Ville-
fortova stala okatnenela kakor kip Strahu, med tein ko je njen mož grebel svojo glavo in roke v odejo, ne meneč se -za nič, kar se okoli njega dogain
Or
oo.'l S Rr.
kakšna je prav za prav tekočina v kozarcu; nato je pomočil prst v kozarec in ga položil na jezik.
»Ah,« zamrmra, »to ni več bru-cin! Poglejmo, kaj je!«
Nato stopi k omarici, kjer si je za Valentinine bolezni napravil domačo lekarno, vzame iz nje ste-kleničico s solilrovo kislino in kane nekaj kapljic v mlečno belo tekočino Valenti ni nega kozarca: pri priči {»ostane krvavordeča.
»Ah!« zamrmra d’Avrigny. Grozi sodnika, ki se mu je razodela resnica, se je zdaj pridružilo zado ščenje učenjaka, da je razkril uganko.
Gospa Villefortova se opoteče, oči ji zagore v vročičnem ognju, a koi nato spet ugasnejo. Bolj mrtva ko živa omahne k vratom in izgine.
Trenutek nato je lopnilo, kakor bi nekaj težkega padlo po tleh. Toda ne državni prokurator in ne strežnica se ne zmenita za to — le zdravnik ni izipustil gospe Ville-fortove iz oči. Odgrnil je zastor pri vratih in zagledal prokurator-jevo ženo nepremično ležečo na tleh.
»Pomagajte gospe Villefortovi,« reče strežnici, »slabo ji je.«
»A gospodična Valentina?« zajeclja strežnica.
»Gospodična Valentina ne potrebuje več pomoči, ker je mrtva,« odgovori večano d’Avrjgny.
»Mrtva! Mrtva!« zaječi Villefort obupno, da bi »e kamnu smilil.
»Mrtva, pravile?« krikne tedaj neki tretji glas. »Kdo pravi, da je Valentina mrtva?«
Moža se obrneta in zagledata na pragu Morrela, vse^a bledega in strašnega.
Kakor po navadi je bil prišel mladi mož pri malih vratih, ki so držala k Noirtierju. V svoje začudenje je našel vrata odprta; tako mu ni bilo treba zvoniti. V veži je malo počakal in poklical slugo, da ga popelje k staremu Noirtierju. Toda na njegov klic ni nihče odgovoril. Tedaj se je odločil in krenil sam po stopnicah gor.
Noirtierjeva vrata so bila odprta kakor vsa druga.
Prvo kar je zagledal, je bil starec v evojem naslanjaču in na običajnem prostoru; toda njegove široko razprte oci je razjedal neznan strah iu njegov obraz je bil nenavadno bled.
»Kako vam je, gospod?« ga je vprašal mladi mož s stisnjenim srcem.
»Dobro!« je odgovoril starec z očmi.
Toda nemir na njegovem obrazu se je le še povečal.
»Nekaj vas tišči,« povzame Mor-rel, ;,nekaj bi radi, kaj ne? Ali naj pokličem vaše ljudi?«
»Da,« pritrdi Noirtier.
Toda naj je Morrel zvonil, kolikor je hotel, prišel ni nihče.
»Moj Bog! Kaj to pomeni?« vzdihne s temno slutnjo Morrel. »Zakaj ni nikogar? Ali se je mar zgodila nesreča v hiši?«
Noirtierju so hotele pri teh besedah oči skočiti iz jamic.
»Kaj vatu je vendar?« se zgrozi Morrel. >V strah me spravljate. Valentina?...«
»Da, da,« pritrdijo hlastno starčeve oči.
Maksimilijan odpre usta, da bi dalje vprašal, toda glasu ni bilo iz njih; opotekel se je in toliko da ni padel. Potem pokaže s tresočo se roko proti vratom.
»Da, da!« pritrdijo starčeve oči.
Ne meneč se več za starega No-irtierja, se zažene skozi vrata, preskoči po tri stopnice, zleti skozi odprle sobe in se ves zasopel ustavi pred odprtimi vrati Valen-tinine sobe.
Ihtenje je bilo prvo, kar mn je udarilo na uho. Kakor skozi meglo je uzrl klečečo črno postavo pred posteljo. Neizrekljiva groza ga je prikovala na prag.
Tedaj je zaslišal neki glas;
j Valentina je mrtva!«
VI.
Maksimilijan
Villefort hlastno vstane, kakor da bi ga bilo sram, da ga je tujec zasačil, ko se je predajal bolečini. Osuplo pogleda Morrela in vpraša:
»Kdo ste, gospod, da pozabljate, da tujec ne stopi tako v hišo, kjer je smrt doma? Zapustite nas!«
Toda Morrel se ni zgenil; njegove oči se niso mogle odtrgati od strahotnega prizora razdejane postelje in bledega obraza na njej.
»Zapustite nas! Kaj niste slišali?« za vpije Villefort, d’Avrigny pa slopi k mlademu možu, da bi ga še sam pozval, naj odide.
Toda Morrel je samo srepo strmel v'truplo na postelji, odprl usta, ne da bi bila prišla beseda iz njih, si z rokami grabil v lase — nato se je pa obrnil in planil brez besed1 ven. Villefort in d’Av-rigny sta se spogledala in oba je prešinila ista misel; »Siromak je nor!«
A ni še minilo pet minut, ko so lesene stopnice zaškripale pod težkimi koraki, in se je prikazal Morrel, noseč z nadčloveškim naporom Noirtierja z njegovim naslo-
njačem vred v prvo nadstropje. Na vrhu stopnic je postavil stol na tla in ga zapeljal v Valentinino sobo.
Tako strahotnega napora je bil zmožen le človek, ki mu je obup podeseteril >.:oei.
A še strašnejše od pogleda mladega moža je bil Noirtierjev obraz — obraz, kjer je gorel vročičen plamen nadpovprečnega razuma in so te uboge oči morale nositi vso težo drupih, izgubljenih čutov.
Ta bledi obraz s plamenečimi očmi je bil celo za Villeforta strašna prikazen. 6e vselej kadar se je srečal s svojim očetom, se je zgodilo kaj strašnega.
»Poglejte, kaj so storili i njo!« vzklikne Morrel, potiskaje z eno roko naslanjač k Valentinini postelji, drugo pa iztezajo proti mrtvi deklici. »Poglejte, oče moj!«
Villefort odstopi za korak in osuplo pogleda neznanega mladega moža, ki je klical Noirtierja za svojega očeta.
Tisto sekundo se je zdelo, kakor bi se bila vsa starčeva duša zlila v oči; podplule so se mu e krvjo, žile na vratu so mu nabrekle in obraz mu je grozotno posinel kakor pri božjastniku; temu nezaslišanemu izbruhu groze in onemogle bolečine je manjkal le krik glasu.
d’Avrignv plane k starcu in mu da povohati ostro dehtečo sol.
»Gospod,« krikne Marrel in pograbi hromea za roko. »Vprašujejo me, kdo ^em in * kakšno pravico sem tu! O, povejte jim to vi, ki veste!«
In glas mladega moža se izgubi v obupnem ihtenju.
Hropenje strese starcu prsi. Zdelo se je skoraj, kakor da bi ga bil zvil smrtni krč.
In potem se vlijejo iz starčevih oči solze; Noirtier je bil srečnejši od mladega moža, zakaj nesrečnež je ihtel brez solz.
»Oh, povejte,« zajeclja Morre s stisnjenim glasom, »povejte, da mj je bila zaročenka! Povejte jim. da je bila moja edina ljubezen na zemlji! Povejte jim, da imam pravico do tega mrtvega telesa!«
In mladi mož se zgrudi pred smrtno posteljo svoje zaročenke na tla in njegovi prsti se krčevito zarijejo v odejo.
Njegova bolečina je bila tolikšna. da se je d’Avrigny obrni! proč, da skrije svojo presunjenost; da, celo Villeforta je premoglo, da je nehote iztegnil roko in jo ponudil mlademu možu.
Toda Morel ni videl ničesar; prijel je bil Valentinino že ledeno mrzlo roko iu od brezumne bolečine ihte grizel blazino.
Prvi je izpregovoril Villefort; med vsemi si je oče še najbolj ohranil oblast nad samim seboj.
je pa gospod d'Avri”ny otopil k oknu, da vidi,
Za £od in praznik mati dobro ve,
ouoe* se D*. OETKHR-)evih kolačev veselei
Izvrsten je Dr. OETKER-j a glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
Kodak kamera,	n;„ ?ca
ki stane samo	»HI /3 -
Naposled je le prišel čas, ko si bo lahko vsak nabavil fotografsko kamero. Sedaj si lahko tudi Vi privoščite veselje, ki ga drugi že uživajo pri fotografiranju.
KODAK BABY • BROWNIE
kamera je tako enostavna pri uporabi, da bi tudi otrok napravil z njo dobre slike. Zahtevajte od naj-bližnjega foto-trgovca, da Vam pokaže Kodak Baby-Brownie kamere. Format slike je zelo lep, velikost 4 X6*5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke.
»Gospod,« se obrne k Maksimilijanu, »rekli ste, da ste ljubili Valentino in bili njen zaročenec; nisem vedel tega, toda kot njen oče vam odpustim, ker vidim, kako velika in iskrena je vaša bolest. Tudi je moja bolos! prehuda, da bi bilo v mojem srcu se prostora za srd. Nekaj drugega je, kar vam moram reči: angel, ki ste upali vanj, je zapustit svet, Valentina je zdaj med častilci Boga in ne potrebuje na tem svetu nikogar drugega kakor samo še duhovnika, da jo blagoslovi. Poslovite se tedaj od njenih zemeljskih ostankov in stisnite poslednjič roko nje, ki ste jo ljubili.«
»Motite se, gospodk vzklikne svečano Morrel iu i.e dvigne na enem kolenu. »Mrtva Valentina ne potrebuje samo duhovnika, temveč tudi maščevalca. Gospod Villefort, pošljite po duhovnika, maščevalec bom že jaz.«
»Kaj hočete reči, gospod ?« zamrmra osuplo Villefort.
•Koči hočem,< odgovori trdo Morrel, >da sta v vas dva človeka. Oče j? že dovolj jokal iu tožil — 7<daj uaj nastopi kraljevski prokurator!'
Noirtierju se zabliskajo oči; d’Avrigny pristopi bliže.
»Gospod,:: povzame mladi mož, »vem, kaj rečem, in vi prav tako veste, kaj liočem reči: Valentino so umorili!«
Villefort pobesi glavo, d’Avrigny stopi še korak bliže, Noirtier pritrdi z očmi.
rGospod,r. nadaljuje Morrel s čedalje odločnejšim glasom, -»človeškega bitja, pa uaj bi ne bilo tako jnlado in tudi ne tako lepo ne oboževanja vredno kakor Valentina — človeškega bitja, pravim, danes ni moči nasilno spraviti s sveta, ne da bi se tisti, ki so ostali živi, vprašali, kako in zakaj se je to zgodilo. Naprej, gospod kraljevski prokurator! Proč usmiljenje! Ovadil sem vam umor. vi pa poiščite morilca!«
In njegove neizprosno oči se grozeče upro v Villeforta, ki se je prosečo oziral »daj v Noirtierja, zdaj v d’Avrignyja.
Toda namestu da bi bil našel pji njima pomoč, je srečal v njunih obrazih prav isto neizprosnost kakor pri Morrelu.
»Da!« so govorile starčeve oči. . -Tako jek pritrdi d’Avrigny.
»Oprostite, gospod.*; odvrne Villefort, boreč se hkratu s trojno voljo in še s samim seboj, »motite se! V moji hiši se ne dogajajo liudodolstva, lo nesreča nve preganja, Bog me preizkuša. Strašuo je to, a umor to še ni k
Noirtierju vzplamene oči, d’Av-rigny odpre usta, toda Morrel iztegne zapovedujoče roko iu reče s tišjim, a zato uič manj strašnim gladom:
-Jaz vam pa povem, da v vaši liiši ubijajo. Povem vam, da je v zadnjih štirih mesecih to že četrta žrtev! Povem vam, da so že pred štirimi dnevi hoteli Valentino zastrupiti;- poskus se je izja-
HALI OGLASI
Mati oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Dia 1'— beseda. Posebej bo računu davek, in sicer la vsak inali Oglas Din 1'50. Kdor želi o Igovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v mamkah. Denar ca malo oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah.
2KNSK0 KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na »Družins'i tednike pod šifro »Zensko kolo:.
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošti razpoSilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
DOPISOVATI ŽELIM z značajnim gospodom srednjih let. Obrtniki imajo prednost. Dopise prosim na upravo »Družinskega tednika: pod »Obrtnik«.
MAKULATURN1 PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega ted-nikac.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hi-tro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25.
lovil le zaradi varnostnih ukrepov gospoda Noirtierja. Povem vam, da so zdaj količino strupa podvojili ali so si pa izbrali drugega in to pot se je morilcu posrečilo! Povem vam naposled, da vi vse to prav tako dobro veste kakor jaz, zakaj ta gospod vas je že zdavnaj svaril kot zdravnik iu prijatelj.«
»O, gospod, iz vas govori blaznost!« zajeclja Villefort, zaman trudeč se, da bi se rešil iz kroga, ki ga je vanj uklepalo.
»Blaznost? Dobro, se bom pa sklical na gospoda d’Avrignyja samega. Le vprašajte ga, gos|K>d, ali se še spomni besed, ki jih je govoril na vašem vrtu oni večer, ko je umrla gospa de Saint-Meran; takrat ko sta, meneč da sta sama, govorila o žalostnem dogodku k
Villefort in d’Avrigny se spogledata.
»Da, da. le spomnite se!« vzklikne Morrel. »Oh, zakaj sem bil tako hudodelsko prizanesljiv do vas in nisem že tisti večer šel in povedal oblastvoin, kar vem! Potem ne bi bil zdaj soodgovoren za tvojo smrt, Valentina! Toda potolaži se, ljuba; sokrivec tvoje smrti te bo maščeval; četrti uuwr je razgrnjen pred vsem »vetom in če te. bo tvoj oče zapustil, Valentina, bom jaz poiskal morilca — zakolnem se ti.«
Zdaj šele se je narava usmilila krepkega moža; njegove poslednje besede so zamrle v krčevitem ihtenju, solze so se mu vlile iz oči, opotekel se je, padel na kolena in se razjokal ob Valentinini postelji.
Takrat pa izpregovori d’Avrigny.
»Tudi jaz s« pridružim gospodu Morrelu,« reče s trdnim glasom.
Hudodelstvo je treba kaznovati! Srce se mi krči ob misli, da je moja prevelika prizanesljivost na-vdelmila morilca z novim pogumom.«
>0 moj Bog, moj Bog!« zajeclja Villefort ves strt.
Morrel d vigne glavo in pogleda v starca, čigar oči so gorele z nadnaravnim bleskom.
»Glejte! Ne vidite? Gospod Noirtier bi rad govoril!«
>Da,<; pritrdijo Noirtierjeve oči s tem strašuejšim izrazom, ker so se vsi čuti onemoglega starca združili v tem pogledu.
»Ali poznate morilca?« vpraša Morrel.
»I)a!« odgovori Noirtier.
»In nam hočete pomagati, da ga dobimo?« vzklikne mladi mož. »Poslušajte, gospod d'Avrigny, poslušajte!:
Noirtier obrne oči od mladega moža in pogleda v vrata.
»Odidem naj, pravite?« vzklikne Morrel bolestno.
»Da,« odvrne Noirtier.
»Oh, gospod! Imejte vendar usmiljenje z menoj!*:
Starčeve oči ostanejo neizprosno uprte v vrata.
»Ali se smem vsaj vrniti?«
»Da.«
»Ali uaj sam odidem?«
»Ne.«
»Kdo naj se odstrani z menoj
BARVANJE LAS ni več potrebno prt strokovnjakih, ker si jih z Oro-harvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svellorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—. Po poSti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, IHca34.
OTROŠKI V0ZI0KI, posteljice, mizice, ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug,
Ljubljana, Gosposvetska 18, Kolizej.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda ta kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
vred? Gospod kraljevski prokurator?«
»Ne.«
»Gospod zdravnik?«
»Da.«
»Torej hočete ostati sami z gospodom Villefortom?«
»Da.«
»0!« vzklikne Villefort. malone veisel, da se bo ta prva zaslišba vršila med štirimi očmi.
D’Avriguy prime mladega moža za roko in ga odvede v sosednjo sobo.
Po vsej hiši je vladala smrtna tišina.
Čez čel rt ure se zaslišijo opotekajoči se koraki in na pragu sobe se prikaže Villefort.
»Pridita!c pravi Ut ju odpeljo nazaj.
Morrel si pozorneje ogleda Villeforta. Njegov obraz ie bil bled ko prt, čelo so mu pa pr oprezale široke krvave maroge.
»Gospoda,« reče s tresočim se glasom, »častna beseda, da bo ta strašna skrivnost ostala med nami?«
Moža se zganeta.
»Rotim vaju ...« zaprosi Villefort s stisnjenim glasom.
»A krivec?« krikne Morrel. »Morilec? ...«
»Bodite brez skrbi, gospod, pravici bo zadoščeno,« odgovori trudno prokurator. »Moj oče mi je imenoval morilca; tudi njega žeja po maščevanju kakor vas, in vendar vas z menoj vred roti, da ohranite zase to strašno akrivno»t. Kaj ne, oče?«
»Da,« pritrdi odločno Noirtier.
Morrel se strese od gnusa in nejevere.
fO, gospod,« krikne Villefort in prime Maksimilijana za roko, »če vas toga prosi moj oče, ki ga poznate, da je neupogljiva natura, vas prosi samo zato, ker ve, kako strašuo bo Valentina maščevana. Kaj ne, oče?«
Starec pritrdi z očmi.
Villefort nadaljuje:
»Zastavil sem očetu svojo besedo. Ne bojta se torej, gospoda; tri dni, samo tri dni zahtevam od vaju. to je manj, kakor bi zahtevalo sodišče; in v treh dneh 1)0 osveta, ki sem jo prisegel morilcu svojega otroka, pretresla tudi naj-mrzlejše ljudi do dna srca. Kaj ne, oče?«
Pri teh besedah zaškriplje z zobmi in stisne hromemu starcu roko.
»Ali se l>o ta obljuba tudi res izpolnila, gospod Noirtier?« vpraša Morrel.
»Da,« pritrdi Noirtier z mračnim veseljem v očeh.
»Prisezita torej, gospoda,« zaprosi Villefort iu prime d‘Avrig-nyja in Morrela za roke, »prisezita, da bosta prizanesla časti moje družine in meni prepustila osvetok
Jaffa
pomaranče
v zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEZI
V LJUBLJANI
Vabimo Vas M nakupu v naJcenejSI oblatilnlcl
žl. Prcsfecr
Sv. 2>eiz>a cesta 14
HUMOR
Problem
Osemletni Tomažek: »Poslušaj, tatek, kaj.. .«
Utrujeni oče: »Vprašaj rajši mamo.«
Tomažek: »Tatek, saj mama tega ne bo vedela.«
Oče (vdan v usodo): »Nu, kaj bi rad?«
Tomažek: »Ce bi bilo zdaj konec sveta, in bi se zemlja razletela ravno takrat, ko bi se Piocard dvignil c balonom v stratosfero, kje bi pa potem pristal, tatek?«
Novost
Neki gizdalin stopi v trgovino in se blazirano nasloni ob pult.
»Ali ste kaj novega dobili?« vpraša malomarno, s cigareto v ustih.
»Mi ne, pač pa putt, kamor se naslanjate — novo barvo namreč.«
Sreča
»Davi sem vas videl, ko ste se na vse zgodaj odpravljali na ribolov. Ali ste imeli kaj sreče?«
»In še kakšno I Ko me ni bilo doma, so prišli kar trije inkasanti.«
Železniška nesreča
»Da, prijatelj, tudi jaz sem žrtev železniške nesreče!«
»Ni mogoče! Kako?'
»Nu, tam sem se seznauit s svojo žend.«
Kavcija
»Ce bi vas vzeli v to službo, bi morali zahtevati kavcijo.«
»Oprostite... saj sem vendar poštenjak! e
»Verjamem, a če bi položili kavcijo, vaša poštenost ne bi prav nič trpela.«
(»Le Iti ret, Pariz)
Revizija
V vlaku v pariški okolici. Revizor pregleduje listke (totnikov tretjega razreda.
»Listke, prosim.:
Samo en |>otnik ga noče pokazati.
»Tedenski listek,« zagodrnja v brk.
»Prosim, pokažite uii ga,< zahteva vljudno kontrolor.
Potnik se razsrdi.
»Dvajset let se že vozim na tej progi!« zavpije. »Lahko bi me že poznali. Moj listek je moj obraz.':
Revizor se nasmehne. Nato pa prijazno odgovori:
»Že mogoče. Toda danes sein dolžan preščipniti listke, a kot spodoben človek vam pač ne morem napraviti luknje v obrazil (»La Presse«, Pari*)
Pismonoše stavkajo. V Nici se je oiulan spomnilo 190 pismonoš, da imajo preveč raznašanja in premalo plače. Zbrali so se na dvorišču glavne pošle in zapeli komunistično himuo. Poštni minister Mandel je stavkujoč« brzojavno odpustil iz službe.
Vzrok smrti. Na Filipinih je dal neki oče napraviti svoji hčeri nagrobnik z napisom: »Umrla zaradi moževega pretepavanja.r Zdaj ga vdovec toži zaradi razžatjenja časti.
Znamke. Lani je na vsem svetu izšlo okoli 1700 novih znamk, t. j. kakih 32 na teden. Največ jih je izdala Evropa (542), nato Afrika (392), Amerika 380, Azija 357, ostanek pa Avstralija. — Doslej je izšlo vsega skup 105.155 različnih znamk, če štejem« vsak, tudi najneznatuejši različek, za posebno znamko; popolnoma med seboj različnih znamk pa poznam« 58.007. Vseh nima noben zbiralec na svetu.
Jubilej. 701etuico rojstva je praznoval v Sodražici šolski upravitelj Miha Vrbič. — Iskreno čestitamo.
Diplomirali so za inženjerje kultur-no-geodetske stroke na ljubljanski univerzi:	gg.	Peter	Dimitrijev,
Tomo Furjan, Hajko Loeske in Miha Vladimirov. — Pred stalno komisijo za profesorske izpite na ljubljanski univerzi je napravil izpit z odliko g. Bogdan B i n t e r, suplent na II. realni gimnaziji v Ljubljani, — Čestitamo!
Novi grobovi
Umrli so v Ljubljani:	ga.	Urša
Pavličeva; dr. Henrik Tuma, advokat; Fran Krapež, posestnik in kavarnar, star 71 let. — V ljubljanski bolnici: Gusti Kavčič, dijak. 2. razreda III. državne realne gimnazije v Ljubljani; Andrej Boucon, tovarnar stolov in posestnik; Martiu Juvan, najstarejši trboveljski Obrtnik, pekovski mojster, star 83 let; Ferdo Pol jža k, starosta Sokola v Zagorju. V Konjicah: Avgust So r-man, trgovee z lesom. — V Planini pri Rakeku: ga. Marija MilavUe-va, stara 8G let. — V Podbreijab: ga. Frančiška Debeljakova roj. Keršič. — V Šmartnem: Marija Kivali-čeva, trgovka in posestnica. — V Vojniku: Ivan Javoršek, brivee. — Pokojnim večni inir, žalujočim našo sožalje I
Dlake.
cenieRe dame!
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venera« eliksir Vas resi v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18’—, dve Din 28’—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTIf. LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
Din 1000*- plafam
ako Vara »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom. Naš stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola, Mladika, Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF COTK, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
(pilOIIOHOllOIIOIICDIIOllaiOlICOMOMCDIICDIIOMCDMCJJ
J JUG0S10VENSK0 - CESKA S tekstilna industrija
KRANJ
IZDELUJE:
barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile. Zahtevajte samo izdelke te tovarne!
0
0
o
o
o
o
0
o
0
LOIICDIIOIIOIICDIIOlIdlOIIOIIOIICJIICDIIOIIOIIOIIOIICj
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje ln odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani;
M tiskarno odgovarja O. Mihalek, vaj, v Ljubljani,