Poštnina plačana v gotovini. Štev. 38.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Leto n.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—.Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Smrt ustanovitelja čehoslovaške države
V	torek je umrl na svojem gradu Lany pri Pragi prvi predsednik čehoslovaške republike, osvoboditelj Cehov in Slovakov ter ustanovitelj samostojne čehoslovaške države Tomaž Masaryk. Teden dni pred smrtjo je sivolasega 87 letnega moža zadela bolezen, kateri se je pridružila še pljučnica. V soboto je padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Umrl je radi pljučnice in oslabelosti srca.
Smrt predsednika Masaryka je odmevala po vsem svetu ter je povsod povzročila globok vtis. Na Cehoslovaškem imajo veliko narodno žalovanje, vsa država se je zavila v črne zastave. Tudi v naši državi se je vest o smrti velikega našega prijatelja bliskovito raznesla že v torek dopoldne ter je povsod izzvala obžalovanje. Vsi naši listi posvečajo velikemu pokojniku tople posmrtnice. Naš knez namestnik je poslal čehoslovaškemu prezi-dentu dr. Benešu in rodbini pokojnika izraze sožalja, prav tako sta jih izrekla tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič in naš slovenski voditelj, minister dr. Korošec.
Truplo pokojnega predsednika je ostalo na mrtvaškem odru v dvorcu Lany do srede, nakar so ga v ogromnem nočnem sprevodu ob svitu bakel prenesli v Prago ter so ga položili na oder v Hradčanih.
Za pogreb, ki se bo vršil v torek, dne 21. septembra, se že vršijo ogromne priprave po vsej čehoslovaški državi. Ma-saryk bo pokopan v parku dvorca Lany, kakor si je to sam zaželel.
Tomaž Masaryk se je rodil 7. marca 1850 v Hodoninu na moravsko-sloyaški meji. Njegova mati je bila strežnica, oče pa kočijaž. Odrasel je v veliki revščini ter se je šel po ljudski šoli učit za kovača. Nadarjeni fant pa je vzbudil pozornost domačega župnika, ki se je zavzel zanj, ga začel poučevati latinščine ter ga je pripravil, da je vstopil v gimnazijo v Brnu, kjer si je z lastnimi močmi pomagal naprej ter se je odlično učil. Po gimnaziji je šel na dunajsko vseučilišče. Vzdrževal se je s poučevanjem drugih. Študiral je mo-droslovje ter je že kot dijak vzbujal veliko pozornost svojih profesorjev.
Leta 1882 je bil poklican za profesorja modroslovja na univerzo v Pragi. Poleg svojega stanovskega dela je zelo veliko pisal ter se je jel baviti tudi s politiko. Ustanovil je svojo stranko, ki ga je izvolila tudi v dunajski parlament. Ves čas je veliko pisal, tako modroslovna, kritična kakor politična dela, ki so imela silno velik vpliv na češko mladino.
Zelo se je zanimal takrat tudi za Južne Slovane, zlasti za Slovence in Hrvate. Njegovo življenjsko delo pa se je začelo med svetovno vojno. Do vojne si je prizadeval, da bi se Avstrija preosnovala v federativno državo. Z umorom Franca Ferdinanda, ki je bil federativni ureditvi države zelo naklonjen ter jo je nameraval izvesti, so vse nade za tako ureditev države šle po vodi. Zato je Masaryk postal odkrit sovražnik Avstrije. Začel je takoj ob izbruhu svetovne vojne z dogovori z Angleži in Italijani o ustanovitvi svobodne češke države. Aretaciji se je izognil z begom v Švico, od koder je odpotoval v Pariz. Tam je ustanovil centralo za osvoboditev čehoslovaškega naroda. Prepotoval je vso Evropo in Ameriko, organiziral je po Rusiji češko osvobodilno armado ter dosegel, da so zavezniške države priznale Češko kot samostojno državo in češke legije kot zavezniško vojsko. To priznanje je potem rodilo znamenitih 14 Wilsonovih točk o samoodločevanju narodov.
Dne 14. novembra 1918 je Masaryk dosegel največje priznanje za svoje delo. Njegova osvobojena domovina ga je izvolila za predsednika čehoslovaške republike. Drugič je bil izvoljen leta 1920, tretjič leta 1927 in četrtič leta 1934, ko so ga izvolili za dosmrtnega predsednika. Ko pa je čutil, da zaradi šibkega zdravja ni več kos svoji nalogi, je decembra 1935 sam odstopil. Na njegovo željo so izvolili za predsednika države njegovega najzvestejšega sodelavca dr. Beneša. Sam se je umaknil v zatišje gradu Lany pri Pragi.
Delo predsednika Masaryka je tesno
Draginja narašča - mezde so pa iste.
Od leta 1935 vidimo, da se pri nas cene vseh potrebščin stalno dvigajo. Pri obleki in obutvi, zlasti pa pri hrani se to opaža. Zadnje mesece je to dviganje zavzelo že nevaren obseg, tako da je obstoj revnih ljudi naravnost ogrožen. V zadnjih mesecih so se najpotrebnejša živila podražila za celih 30 do 40%. Vidimo vsak dan, kako odhajajo žene delavcev in ostalih revnih slojev s trga in iz trgovin žalostne in obupane. Za denar, s katerim so se prej kolikor toliko pretolkle, dobe sedaj veliko manj in v družinah se naseljuje vedno večja revščina, ponekod že glad. Prizadeti so vsi, državni in zasebni nameščenci, najbolj pa delavstvo. Mezde in plače so namreč ostale prav iste, kakor pred naraščanjem draginje, v mnogih primerih (pri državnih uradnikih in uslužbencih) pa so sedaj še manjše kakor so bile pred letom 1935. Tudi delavstvo je bilo v mnogih primerih v tem času prizadeto z znižanjem mezd.
Ta neskladnost med mezdami in cenami življenjskih potrebščin je spravila delavske družine v obupen položaj, mnoge stradajo in se oblačijo le še na upanje.
Te posledice nizkih prejemkov se pa prav občutno poznajo tudi v vsem našem gospodarstvu. Ker je kupna moč najširših slojev zaradi draginje zelo padla, se že pozna v trgovini precejšen zastoj. Blago, katerega se je poprej veliko prodalo, že ne gre več tako, trgovci odpovedujejo in zmanjšujejo naročila, v tovarnah se blago na skladiščih kopiči, nekatere industrije že govore, da bodo morale obrate skrčiti, skratka: začenja se zopet usoden krogo-tek, ki je v prvih letih krize ustvaril toliko gorja. Tukaj ne pomaga nobeno drugo zdravilo, kakor izboljšanje prejemkov državnih uslužbencev in delavcev v zasebnih podjetjih. Le na ta način se bo povrnila zopet kupna moč med najširše plasti ljudstva, trgovina in industrija se bosta razvijali in pošast brezposelnosti nc bo več grozila. Najlepši zgled nam je dala Severna Amerika, ki je pokazala pot, kako se z zvišanjem delavskih mezd izboljša celotno narodno gospodarstvo. Tam, kjer so imeli pred tremi leti še 15 milijonov ljudi brezposelnih, jih je sedaj samo še štiri in pol milijona, kar za tako ogromno državo ni več nobena nevarnost.
izreden draamiski prispevek za trboveliske
rudarje.
Po dolgih pogajanjih je bil 15. septembra dosežen sporazum med zastopstvom Trboveljske premogokopne družbe ter zastopniki delavstva. Dosežen priboljšek je bila ena najbolj nujnih potreb trboveljskim rudarjem, ki že neznosno občutijo naraščajočo draginjo življenjskih potrebščin. Po najnovejšem sporazumu bo TPD s 1. oktobrom izplačala vsemu delavstvu na rudnikih, cementarni in apnenicah izreden draginjski prispevek v iznosu: na delavce I. kategorije za oženjene pride 300 din, za samske 250 din; oženjeno delavstvo II. kategorije prejme 250 din, samsko 210 din; delavstvo III. kategorije oženjeni 210 din, samski 180 din; IV. in V. kategorije 150 din brez razlike.
Delavstvo se je obrnilo do TPD tudi še z raznimi drugimi prošnjami ter upravičenimi zahtevami, glede katerih so dovedli dogovori tako daleč, da bo izvedlo vod-
stvo družbe pregled onih akordnih postavk, ki jih smatrajo delavci za neugodne. O teh postavkah se bodo pričela pogajanja prihodnji teden po revirjih. Tem razgovorom bodo prisostvovali zastopniki rudarske oblasti in glavnega ravnateljstva TPD.
Rudarji bi radi imeli stalno draginjsko doklado, kateri se protivi družba z izgovorom, da je izplačala radi večje zaposlitve delavstva v prvih osmih mesecih 1937 na mezdah šest in pol milijona dinarjev več nego v istem času lani.
Upanje je, da bo družba tudi v tej točki popustila in kolikor toliko ustregla rudarjem, ki gledajo z velikim strahom v oči draginji življenjskih potrebščin, ki se bodo letošnjo zimo z ozirom na skrajno slabo letino znatno povišale in bo radi tega najbolj udarjen najnižji sloj.
Nadurno delo ¥ boijševiški Rusiji.
List »Problem di sindikalist« je objavil v svoji julijski številki članek z naslovom »Borba proti nadurnemu delu je najbolj nujna naloga strokovnih organizacij«. V tem članku doslovno stoji, da je veliko število podjetij delavsko zakonodajo zlorabilo in prekršilo, še bolj kot kaka kapitalistična podjetja. Tako je v preteklem letu bilo v električnih centralah »Elektrosila« in »Leninski« 342.971 ur nadurnega dela v prvi in 507.154 nadur v drugi tovarni. Za enako obdobje je število nadur znašalo v tovarni »Kirovski« v Leningradu 1,779.877. V tovarni traktorjev v Čeljabinsku je delavstvo napravilo 48.888 nadur samo v decembru 1936. V januarju 1937 pa preko 50.000 nadur.
V	večini primerov, pravi dalje člankar, prekomerni delovni čas ni bil nikdar utemeljen s kako posebno potrebo. Med ostalimi prekrški delavskih zakonov je n. pr. v tovarni »Elektrosila« del delavcev v
obratu štev. 49 moral delati ves dan, pa čeprav je bil del dneva posvečen počitku in odmoru. Delavec Kuricin iz te tovarne je zaklical na javnem strokovnem zborovanju, da je v decembru 1936 in januarju 1937 bilo v njihovi tovarni samo po dva dni odmora mesečno. Iz te izjave je razvidno, da v Rusiji — »raju« delavstva — delavstvo dela tudi v času, ki je odmerjen za počitek. Tudi v tovarni traktorjev v Čeljabinsku je polovica delavstva livarne morala ostati pri svojem delu nepretrgoma po več dni. Nadurno delo se določa brez kakšnega reda in brez kake kontrole, izključno na željo in voljo posameznih obratovodij.
Ce pripomnimo, da ima naš jugoslovanski delavec pravico pri nadurnem delu na 50 odstotni pribitek, v Rusiji pa delavec za izvršene nadure ne prejme niti ene kopejke pribitka, mislimo, da je vsaka na-daljna beseda odveč ...
Kako te y Španiji ?
Franco nadaljuje z ofenzivo na severu. Rdečkarji so se utrdili na zadnjih postojankah okrog trdnjave in pristanišča Gi-jon. Razpolagajo z močnimi utrdbami ter so zelo dobro oboroženi. Kljub temu pa se nadaljuje ofenziva po načrtu. Da bi razbremenili svoje postojanke okrog Gijona, so začeli generali valencijske vlade z ofenzivo proti Saragosi, katero bi radi zavzeli. Dosedaj pa so bili odbiti vsi njihovi napadi. Med tem se nadaljuje na va-
lencijski strani razkroj zaledja. Katalonci so že povsem uvideli, da bo najbolje, če se na lastno pest pobotajo s Francom. Med njihovimi in Francovimi delegati je že prišlo do pogajanj. Jasno je, da tega valencijska vlada ne gleda rada, pa je začela s pomočjo boljševiških ekspertov hujskati katalonske komuniste proti sedanji katalonski vladi. Zaradi tega je zlasti v Barceloni položaj zelo napet in francoski listi so zelo črnogledi.
Kakšno ugodnost uživalo nezaposleni In sezonshl delavci na Železnicah in ladian?
Zelo malo je delavcev, ki bi poznali vse uredbe, pravilnike in zakone o socialni zakonodaji in ki bi se znali poslužiti ugodnosti, katere jim nudi naša socialna zaščita. Zato hočemo danes v kratkem pojasniti koristi pravilnika o ugodnosti socialnega značaja s prevoznimi sredstvi v državni uporabi z ozirom na nezaposlene in sezonske delavce. Po tem pravilniku imajo nezaposleni in sezonski delavci, kadar potujejo iz enega kraja v drugega radi zaposlitve, ali kadar se vračajo z dela domov, najsibo posamezno ali v skupinah, pravico do polovične vožnje v III. razredu osebnih in mešanih vlakov in v m. razredu ladij v državni uporabi. Pravico do tega popusta imajo delavci, če dokažejo, da so bili v dosedanjem kraju najmanj tri dni brez posla, ali pa, če predložijo pismen dokaz o zaposlitvi v drugem kraju, ali če ne morejo dobiti v svojem kraju zaposlenja in je verjetnost zaposlitve v drugem kraju. Poleg tega morajo dokazati, da ne zmorejo vseh stroškov potovanja iz svojega glede na svojo dosedanjo nezaposlenost ali glede na višino svojega zaslužka, obenem z ozirom na izredne rodbinske in materialne prilike. Za uživanje teh ugodnosti potrebuje nezaposleni delavec objavo in legitimacijo, sezonski delavec pa rabi poleg teh dveh dokumentov še potrdilo pristojne občine, da je siromašen in da potuje radi zaposlitve, oziroma radi zaslužka. To potrdilo velja leto dni od izdaje. Delavcu izdajajo objave javne borze dela in njih poverjeništva, ali kjer ni sedeža teh ustanov ali njene podružnice, pristojne občine, toda te izdajajo objave le do sedeža najbližje javne borze dela ali njenega zastopstva. Samo v primeru, če dobi delavec poziv na delo od javne borze dela ali pa ob bratovske skladnice, mu more občina izdati objavo do kraja, kjer nastopi delo. Objava velja 14 dni od dne izdaje. Potovanje se začne na odhodni ali na katerikoli vmesni postaji na poti do namembne postaje. Poleg te objave mora imeti delavec legitimacijo s fotografijo. Taka legitimacija mora vsebovati rojstne podatke, opravilo in bivališče ter podpis izdajatelja z žigom. Če potuje več delavcev iz istega kraja na skupno izstopno postajo, smejo imeti eno objavo. V tem primeru izbere izdajatelj objave enega delavca za vodjo skupine. Toda vsak delavec mora imeti svojo legitimacijo. Kadar potuje skupaj več kot 30 delavcev iz iste vstopne postaje na isto izstopno postajo, mora vodja skupine prijaviti vožnjo načelniku vstopne postaje najmanj 24 ur pred odhodom vlaka.
zvezano z usodo češkega in slovaškega naroda. Cehoslovaška država in narodna svoboda je njegovo delo, prav tako pa tu-
di demokratični temelji, na katerih je ta država zgrajena in na katerih se tako lepo in krepko razvija.
Hal pravilo komunisti o »Delavskem ra|u“ v Sovletili.
Bivši, od komunistov toliko opevani francoski komunistični pisatelj Andre Gide je bil v sovjetski Rusiji in je o svojih vtisih in razočaranjih napisal sedaj že drugo knjigo. O prvi knjigi smo že poročali in objavili tudi nekaj odlomkov. Andre Gide izjavlja v drugi knjigi, da je ostal komunist in da je zaradi tega njegova sodba o sovjetski Rusiji nepristranska. O položaju delavstva piše dobesedno:
»To, kar sovjetski Rusiji najbolj očitam, je, da nam je lagala, ko nam je položaj delavstva opisovala v zavidljivi luči. Tudi našim francoskim komunistom očitam, da so nas zavestno ali nezavestno nalagali, ko so nam to pripovedovali iz političnih razlogov. Ruski delavec je privezan na svoj obrat kot je kmet privezan na svoj kolhoz, kot je bil Iksion privezan na svoje kolo. Delavec mesta, kjer je zaposlen, ne sme zapustiti. On ni svoboden, da bi šel, kamor želi in kamor ga vleče morda ljubezen ali prijateljstvo. Ce ni član stranke, gredo tovariši brez nadaljnjega mimo njega. Toda kako postati član stranke? To ni lahko in je treba izpolniti celo vrsto pogojev, dokazati pravovernost in okret-
nosti dovolj, da na zgoraj dopade. Poglejte, kakšen je položaj: ruski delavec zasluži do pet rubljev na dan. Takšna plača ga obsodi na skrajnostno siromaštvo, to pa za to, da dobijo nekateri privilegirani sijajne plače in da se najde denar za propagando, ki hoče našemu delavcu natovoriti laž, kako srečni so sovjetski delavci. Prišel je čas, zadnji čas, da francoska komunistična stranka odpre svoje oči in
vendar enkrat preneha lagati nam o srečnem ruskem delavcu.«
Smo radovedni, če bo »Delavska politika« ponatisnila to izjavo Andreja Gida, katerega je svoj čas, dokler je veljal med komunisti še za »pravovernega«, to je, dokler se na lastne oči ni prepričal, kako je v resnici z boljševiškim »rajem«, kaj rada citirala.
Politične vesti.
Klavem kongres »nacionalne mladine JNS«. Naša JNS se hoče po sili obdržati pri življenju. Ker so začeli stari pristaši eden za drugim odmirati ter se za politiko vedno manj brigajo, si skuša JNS pridobiti zopet tal med slovensko mladino. V ta namen je že pred letom dni začela z organzacijo okrajnih skupin JNS mladine, v nedeljo pa je imela v Ljubljani ustanovno skupščino za banovinsko mladinsko organizacijo. O tej skupščini se sedaj širijo razne vesele reči. Govorili so na njej tudi vrhovni generali JNS, senatorji Banjanin, Kramer in Pucelj. Očividci tega zborovanja so povedali, da ni bilo več vseh zborovalcev, kakor 150. »Jutro« pa je hotelo iz zborovanja po sili napraviti veliko manifestacijo ter je pisalo, da je bilo zborovalcev 1500. Da bi svoje trditve še bolj podkrepili, so prinesli v »Jutru« v torek sliko zborovalecv v kazinski dvorani. Pri tej sliki pa se jim je pripetila neprijetna pomota. Fotoklišer je namreč sliko tako nerodno priredil, da je vsakdo na prvi pogled opazil ves švindel: dve isti sliki so skupaj zlepili in tako so število udeležencev kongresa na sliki kar na mah potrojili. Poleg tega se je izvedelo, da so dobili vsi udeleženci tega kongresa prosto vožnjo in posebne dnevnice, tako da so potem lahko manifestirali...
Zaključek hitlerjevskega kongresa v Niimbergu. V torek je bil zaključen v Nlimbergu letošnji kongres nemške na-rodnosocialistične stranke. Na kongres je prišlo okrog 900.000 ljudi, pa so morale nemške železnice poleg rednih ojačenih vlakov staviti v promet še 1000 posebnih vlakov. Kongres je zaključil Hitler sam, ki je imel v torek zvečer velik govor. Govoril je predvsem o boljševiški nevarnosti ter je pozival vse evropske države, da se priključijo Nemčiji v protiboljševiško fronto. Zagovarjal je sodelovanje evropskih držav, ki nimajo med seboj nobenih razlogov za sovraštvo. V svojem govoru je Hitler še enkrat zanikal vsako možnost kakšne nove usmeritve nemške politike. Narodni socializem odbija vse židovske in boljševiške poskuse. Narodni socializem se bo potrudil, da se zavaruje pred vsemi nevarnostmi in v tujini naj se tega dobro zavedajo. Narodnosocialistična država si je ustvarila orožje, ki lahko s pošastno hitrostjo odbije vse poskuse iz tujine. Svet ve, da smo bili dobri vojaki. Danes smo še boljši. Narodni socializem se bo boril bolj fanatično kot pa nekdanja Nemčija. Zelo ostro je na koncu napadel žide, o katerih je dejal, da hočejo s pomočjo komunizma zavladati nad celim svetom.
Nemško gospodarstvo pod diktaturo.
Nemški gospodarski minister dr. Schacht, ki velja za enega največjih gospodarskih strokovnjakov na svetu, namerava odstopiti. Med njim ter med voditeljem nemškega štiriletnega gospodarskega načrta, generalom Go ringom, so nastali hudi spori. Schacht uvideva, da drvi Nemčija pod Goringovim vodstvom v gospodarsko propast, pa tega svojega opažanja ni prav nič skrival, temveč se je trudil, da bi gospodarstvo nemške države pravočasno rešil. To mu je nakopalo nasprotstva Go-ringa in vojaških krogov. Gospodarsko ministrstvo bi potem prevzel Goring sam.
Mussolini obišče Nemčijo v dneh od 25. do 30. septembra. V Berlin prispe z vlakom dne 25. septembra ter ostane tam dva dni. Prisostvoval bo nemškim vojaškim vajam ter ostal nekaj dni tudi v Munchenu, obiskal pa bo še poletno rezidenco kanclerja Hitlerja v Berchtesgade-nu. Mussolini bo prispel v Nemčijo z ogromnim štabom svojih sodelavcev ter bodo zanj v Berlinu in Monakovem izpraznili cele palače, da bo dovolj prostora.
Komunistični atentati v Parizu. Ogromno ogorčenje vse Francije je povzročil atentat z bombami na poslopje francoskih industrijcev v Parizu. Atentat so izvršili komunisti ter dva peklenska stroja, ki sta istočasno eksplodirala, poslopje porušila ter ubila več stražnikov. Policija je razpisala 100.000 frankov nagrade za onega, ki bi atentatorje izdal. Ves francoski tisk izjavlja, da so izvršili atentat komunisti po naročilu iz Moskve, ker boljševikom nikakor ni ležeče na tem, da bi na Francoskem nastal mir. Ker niso
zalegli štrajki in hujskanje delavstva, naj pomagajo bombe, ki bodo povzročile nove zmede.
Frank zopet pada. Usodne posledice socialistične gospodarske umetnosti se čutijo v Franciji kar naprej. Državno gospodarstvo je na slabih nogah, kar se pozna zlasti na vrednosti denarja. Frank namreč zopet pada ter je nazadoval na inozemskih borzah zopet za 18 do 20%.
Ta nenaden padec je povzročil v Franciji pravo paniko in velik strah, kaj bo s francosko valuto.
Anglija in Francija bosta varovali morske poti. V torek je bila končana sredozemska konferenca, ki se je vršila v Nyo-nu ter je bil podpisan sporazum o kontroli morskih poti za trgovsko plovbo. Sporazum določa: 1. Vsaka država izvaja kontrolo v svojih lastnih vodah. 2. Na Sredozemskem morju izvajata kontrolo Francija in Anglija skupno. 3. Podmornica, ki bi bila zapažena izven svojih teritorialnih voda, mora takoj dati znake svoje pripadnosti ali pa se bo z njo postopalo kakor z roparsko ladjo. Na podlagi tega sporazuma sta Anglija in Francija že poslali v Sredozemsko morje 60 svojih vojnih ladij" ter sta si razdelili varovalna področja. Italija je povabljena, da pristopi k sporazumu ter prevzame v varstvo njen del, ki ji je določen ob Ti-renskem morju, vendar se dosedaj še ni odločila. Popolnoma je izključena iz varstvene službe po Sredozemlju Sovjetska Rusija, dasi se je na vso moč ponujala.
Ta izključitev pomenja za Sovjerte znaten neuspeh. Pomorska kontrola je rodila že praktične rezultate. Angleška križarka je v Egejskem morju zajela podmornico ne-poznate narodnosti, ki je pravkar torpedirala neki sovjetski, s petrolejem naloženi parnik. Križarka je podmornico presenetila na površini vode ter jo je z namerjenimi topovi prisilila, da se je udala. Podmornico je zasedlo angleško moštvo, posadko podmornice pa so spravili na angleško križarko.
Zbližanje med Japonsko in Italijo. O velikem zbliževanju med Italijo in Japonsko poročajo listi. Verjetno je, da bo Italija pristopila nemško-japonskemu protiko--munističnemu bloku. Na drugi strani pa se poroča o poslabšanju italijansko-ru-skih odnošajev. V Leningradu je bil aretiran italijanski inženir Patrone, ki je vodil gradnjo ruskih ladij.
Japonci so pri Šangaju prodHi. Zaradi strahovitega japonskega pritiska so bili' Kitajci pri Šangaju: prisiljeni,, da so se umaknili na drugo: obrambno.' linijo, ki leži 5 km za dosedanjo bojno črto. Ta umik so povzročile predvsem japonske vojne ladje s svojim močnim topništvom, proti kateremu Kitajci niso mogli postaviti enakovrednega protisredstva. Na novih postojankah bodo Kitajci manj izpostavljen ni topniškemu ognju japonskih oklopnic. Japonsko časopisje je umik Kitajcev pozdravilo kot veliko japonsko zmago, vendar tudi Japonci že uvidfevajo, da bo vojna s Kitajsko mnogo bolj težavna, kakor so prvotno mislili. Ministrski predsednik Konoye je izdal oklic na japonski narod, v katerem med drugim pravi, da je postala vojna večja, kakor pa se je moglo misliti, ko je sklenila vlada, da pošlje nove čete na Kitajsko. Japonska ne more odnehati, dokler ne doseže odločilne zmage. Japonska da je hotela vedno doseči trajen mir ter je zato stremela za sodelovanjem s Kitajsko. Ta pa je vedno vodila protijaponsko politiko. Kako dolgo bo še trajala vojna, ni mogoče povedati. Vlada zato poziva japonski narod, da svoje napore podvoji, da bi se dosegli cilji kazenske ekspedicije (!). Zgodovina da dokazuje, da je bil japonski narod vedno enoten, kadar je nastopila stiska in da je bilo vedno posledica te enotnosti povečanje narodnega blagostanja. — Japonce zopet zelo vznemirja zadržanje Rusije. Ruske ladje so zaplenile večje število japonskih ribiških ladij. Zaradi zaplembe teh ladij je japonska vlada protestirala v Moskvi. Sovjetska vlada pa je protest japonske vlade odklonila. Po zadnjih vesteh so ruske vojne ladje zaplenile še novih 27 japonskih ribiških ladij, kar je vzbudilo na Japonskem silno razburjenje.
Japonci so zbrali okoli Pekinga že okoli 250.000 mož in ogromno vojaškega mate-
rijala. Po mnenju evropskih vojaških strokovnjakov so japonske vojaške priprave mnogo večje, kakor pa bi bile potrebne, da se stre kitajski vojaški odpor. Zato sodijo, da se Japonska že pripravlja na vojno z Rusijo. Tudi Rusija nadaljuje s svojimi vojnimi pripravami. Sodijo, da bo že letošnjo zimo prišlo do vojne med Japonsko in Rusijo. Poleg tega pa so zelo
napeti tudi odnošaji med Anglijo in Japonsko. Ker se Japonci nočejo dovolj opravičiti zaradi napada na angleškega poslanika, še bolj pa zaradi prodiranja Japoncev proti Honkongu, ki je angleško področje, je zavladalo med Angleži veliko vznemirjenje. Angleška trgovina, ki ima na Kitajskem investirane ogromne milijarde denarja, sedaj popolnoma počiva.
Vestnik ZZD.
Iz centrale
Vsem podružnicam in krajevnim organizacijam smo pretekli teden poslali obenem z okrožnico knjigo »Socialna zaščita in vzgoja vajencev«. Priložili smo tudi nekaj številk lista »Delavsko zavarovanje«. Upamo, da ste vsi vse v redu prejeli. Odgovorite nam na okrožnico! Bog živi!
Fotografi
Za sezonske delavce je sezonsko delo zaključeno. Za uradnike dopusti, za dija-štvo pa prelepe počitnice. In kakor se vračajo slednji z dopustov in dvomesečnega oddiha zopet na svoje nekdanje delo, na svoj študij, tako se moramo tudi mi vrniti v našo društveno sobo in se zopet zatopiti v teoretična in praktična strokovna razmišljanja, ki jih tako skrbno podaja naš član na sestankih.
Med štirimesečnim odmorom se je marsikaj spremenilo. Zato je potrebno, da se prejšnja aktualna vprašanja m pa slednja, ki so nastala med počitnicami, postavijo na dnevni red.
Utrditi pa moramo tudi razrahljanost med člani in njih pereča vprašanja razrešiti ravno s sestanki, kjer bomo zopet poudarili naš program: boriti se za zboljšanje naših plač po krščansko-socialni ureditvi.
Vem, da morda ta program ne zadene vseh pomočnikov, posebno takih, ki se s svojo dokaj zmerno plačo (posebno če jo porabi vso za sebe) posmehujejo naši ustanovi ter svoje manj plačane tovariše in tovarišice ali pa tudi take, ki posečajo sestanke, delijo v nekake podzavedneže — po njih mnenju manj vredne ljudi, ki se dajo vplivati od »klerikalno navdahnjenih« ljudi. Izkazalo se je pa, da imajo ravno taki nasprotni elementi sicer v veliki meri razvito jezičnost, pamet pa na najnižji stopnji, kajti oni so ravno sužnji svoje družbe, v kateri igrajo nezavedno podrejeno vlogo.
Mi vsi pa, ki nas naš program zanima, ki hočemo ustvariti močno organizacijo in se v njej izoblikovati v prave strokov-ničarje, ki zahtevamo zvišanje plač in zmanjšanje delovnih ur na podlagi kršč. socialne preureditve človeške družbe, bomo ravno v dosego tega namena priklicali na prvi jesenski sestanek — ki bo v sredo 22. septembra ob 20 v naši društveni sobi, Čopova ulica 1 — ne samo pomočnike, temveč tudi vajence in vajenke, ki prav tako potrebujejo strokovne hrane, kot jo potrebujemo mi. Odtrgali si bomo tisti dve uri v tednu, da razmišljamo in debatiramo v družbi tovarišev in tovarišic, saj itak drug drugega najbolj razumemo — praktično in teoretično, strokovno vsebino naših predavateljev.
Povej o sestanku tudi vajencu in vajenki, katere prav tako vabimo na sestanke, kajti to je naša brezplačna strokovna šola, katere mi kot vajenci nismo mogli po-sečati, kar nam je pa seveda sedaj v veliko škodo.
Pripomba: Tov. gospodar prosi člane in članice, ki mu še niso vrnili plošč, negativov, izdelanih na praktičnih tečajih, naj to dolžnost store, ko bodo prišli na sestanek, da bo mogel tudi on urediti arhiv-	Fotograf.
Splošne stroke Sv. Lovrenc na Pohorju. Pri lesnem podjetju A. Loschnigg v Sv. Lovrencu na Pohorju so se zopet pričele dogajati ne-rednosti in krivice. Meni nič tebi nič je podjetje odpustilo par mladoletnih delavcev in delavk, obenem pa sprejelo na delo nekaj novih. Ne vemo, iz kakšnih vzrokov se je zgodilo spet to, vsekakor pa podjetje nekam čudno tolmači minimalne mezde. To bomo skušali urediti čimprej na primeren način. — Pri tvrdki Kieffer, tovarna kos in srpov, bomo čimprej začeli s pogajanji za novo kolektivno pogodbo in je naša organizacija že zahtevala od podjetja, da določi dan razprave.
Sv. Križ pri Litiji. Dne 26. septembra bo v Šentjanžu na Dolenjskem velik prosvetni tabor. Na kraju smrti našega velikega učitelja dr. Jan. Ev. Kreka in ob dvajsetletnici njegove smrti bo tabor posvečen njegovemu spominu. Slovensko katoliško delavstvo je dolžno temu velikemu možu veliko hvaležnost. Saj je bil pokojni dr. Krek buditelj in organizator naših delavcev. Po vseh krajih Slovenije bo naša strokovna organizacija ZZD s
posebnimi prireditvami proslavljala Krekov spomin. Za strokovničarje naše Dolenjske pa je najlepša prilika — pa tudi dolžnost —, da se udeležimo prosvetnega tabora v Št. Janžu! Naj ne bo nobenega zavednega delavca v našem okolišu, ki bi se te prireditve ne udeležil! S tem se bomo oddolžili našemu prvoboritelju Kreku. Na-vžili se bomo novega idealizma in novih moči za delo v naši strokovni organizaciji. Zato, tovariši Svetokriščani: 26. septembra vsi v Št. Janž na prosvetni tabori Vabljeni pa ste z vseh krajev! — Oni tovariši, ki še niso plačali članarine, naj storijo svojo dolžnost!
Ajdovec. Delavstvo pri nas živi v zelo težkih razmerah in nujno rabimo pomoči. Zato smo se tudi mi zavzeli za delavsko organizacijo, ker vemo, da nam le ta more pomagati iz težkega položaja. Organizirali smo se v Zvezi združenih delavcev, ki je res delavska in za katero vemo, da nam bo mogla pomagati. Vemo pa tudi to, da bomo organizacija mi delavci sami in da bo organizacija dosegla samo toliko, v kolikor bomo mi složni in skupni. Zato se organizirajte vsi, ki vam je kaj zase in za skupnost.
Groblje. V nedeljo 12. septembra se je vršil prav dobro obiskan članski sestanek naše podružnice ZZD. Centrala je poslala tov. Smersuja, ki nam je prav nazorno in obširno razložil pomen in vsebino zakona o starostnem zavarovanju. Ta zakon je bil sprejet pod režimom iz leta 1922, toda noben režim do danes ga ni upal uveljaviti., ^Kapitalistični podjetniki so znali prepričati vse dosedanje režime, da nalaga zakon preveč bremen podjetnikom in da ga naše gospodarstvo ne bo zmoglo. Mi smo zato hvaležni zlasti našim zastopnikom v vladi za ta zakon, toda takoj zastavimo svojo zahtevo po zboljšanju zakona, kar je centrala ZZD že storila in bo stalno obnavljala. Opozoril je zlasti, naj pazi vsak delavec, za katero plačo je prijavljen pri OUZD. Če bi bil prijavljen za manjšo plačo, kakor jo v resnici dobiva, je s tem lahko znatno prikrajšan pri renti, ki jo bo dobival, ko obnemore ali ko bo dovolj star. Glede podpornega sklada, ki znaša po prvem letu obstoja podružnice že preko 1000 din, je članstvo določilo, da plačuje vanj mesečno po 1 din. Podporo bodo dobivali tisti člani, ki bodo redno plačevali članarino. Dobivali bodo po 50 dinarjev tedensko za tisti čas brezposelnosti, ko jim ugasne pravica do brezposelne podpore pri Borzi dela. Koliko tednov bodo podporo dobivali, se določi še naknadno. Na sestanku so se obravnavale še druge tekoče zadeve, tako intervencija za naše članstvo v tovarni v Jaršah, kar so vzeli člani z zadovoljstvom na znanje. Priprava za jesensko igro se je oddala tov. Nachtigalu. Igralci bodo imeli posebne sestanke. — Prihodnji sestanek se bo vršil v nedeljo 10. oktobra ob 9.30. Govoril bo zopet tov. Rudolf Smersu o važnem strokovnem vprašanju. V interesu vsakega posameznika je, da se sestanka udeleži, zato pridite vsi!
Lesni delavci
Soteska. Kakor se opaža, nekateri člani zabavljajo in neredno plačujejo članarino organizaciji. Vsem tem povemo, da z zabavljanjem ne bodo prišli naprej, ampak le s skupnim delom (bomo dosegli uspehe. Vsak član naj se zaveda, da je on delavska organizacija, da je organizacija taka, kakršni so člani. Prosimo vse zamudnike s članarino, da vestno vršijo svojo dolžnost do organizacije. Vsak član naj se zaveda, da sam brez organizacije, bre zskupnosti in vzajemne pomoči ne bo nikdar prišel na boljše, temveč bo vedno bolj izpostavljen samovolji delodajalca. Ta ga bo imel za svoje orodje, ne pa za delavca. Zato kličemo vsem: Stojmo na braniku za naše pravice vsi kot en mož, vsi za enega, eden za vse, ker le tako bomo dosegli svoje pravice!
Mislinje. Dne 8. septembra se je v Mi-slinjah vršil dobro uspel sestanek delavstva podjetja Perger v Mislinjah. Na sestanek je prišel tudi zastopnik centrale tov. podpredsednik Pirih. Stojimo tik pred pogajanji za kolektivno pogodbo, zato se delavstvo še tem bolj oklepa organizacije, ker se predobro zaveda, kje je njegova rešitev. To je dobro pokazala obilna udeležba na sestanku, kljub temu, da so nekateri zelo oddaljeni. Tov. Pirih
je vsem navzočim na sestanku razložil pomen organizacije in potrebo iste. Delavstvo brez organizacije je kakor riba brez vode. Podjetje je pristalo na to, da se sklene kolektivna pogodba. Upamo, da se bo uvidevnost podjetja pokazala tudi ob priliki pogajanj, da bodo tudi delavci upoštevani tako, kakor se spodobi z ozirom na važnost njihovega dela. Zavedamo se, da je uspeh odvisen od nas samih in da bodo zastopniki organizacije dosegli za nas le toliko, v kolikor bomo mi nje pri njihovem delu podpirali.
Gračnica. Dne 13. in 14. septembra se je pri podjetju H. Falter v Gračnici vršilo več razprav za sklenitev sporazuma med podjetjem in delavstvom. Razprave so se vršile ob navzočnosti g. podjetnika, zastopnika Delavske (zbornice, izastopni-kov ZZD in J SZ ter delavstva. Prva razprava 12. septembra dopoldne, ki se je vršila v obratni pisarni v Gračnici, ni imela uspeha, zato se je popoldne vršila druga in 14. septembra tretja. Pri vseh razpravah ni prišlo do sporazuma. Delavstvo zahteva skupno zvišanje plač in se pri tem opira na obljubo podjetja, dano pred par leti, ko je g. Falter ob občutnem znižanju plač izjavil, da bo plače, zopet postavil na prejšnjo višino, čim bo boljša konjunktura in če bo narasla draginja. Sedaj delavstvo smatra, da je tisti čas že nastopil in zahteva takrat obljubljeno zvi-
šanje plač. Nerazumljivo nam je, da se podjetje temu upira, ko je vendar znano, da so se cene lesnim proizvodom znatno dvignile, les se je podražil, podjetje pa ima les iz lastnih gozdov. O vedno naraščajoči draginji, ko delavec s svojo majhno plačo niti vsakdanjim potrebam ne more zadostiti, je povišanje plač nujno. Upamo, da bo podjetje končno le sprevidelo potrebe delavstva ter mu dalo, kar mu gre. Ker pri vseh treh razpravah ni prišlo do nikakega primernega, za delavstvo sprejemljivega zaključka, bo Delavska zbornica prosila okrajno glavarstvo v Laškem, da skliče drugo poravnalno razpravo. Pričakujemo, da bomo vsaj pri tej razpravi dosegli naše zahteve. Delavstvo je pripravljeno do konca braniti svoje pravične zahteve.
Kovinarji
Sv. Križ nad Jesenicami. Vabimo vse tovariše na ustanovni občni zbor naše organizacije ZZD, ki se bo vršil v nedeljo 19. septembra ob 9.30 v poslopju osnovne šole pri Sv. Križu nad Jesenicami. Delavci vemo, zakaj smo se oklenili ZZD. Zavedamo se dobro, da nam more pomagati le resna delavska strokovna organizacija, ki se zaveda svojih dolžnosti in se ne da zavajati na stranpota. Delali bomo za organizacijo, da bo res močna in trdna ter tako zmožna braniti naše interese.
Domače vesti.
Od prevrata največji manevri v naši državi.
Med 21. in 26. septembrom se bodo vršili od prevrata sem naj večji manevri naše vojske na ozemlju med Karlovcem, Metliko, Novim mestom, Kočevjem, Brodom na Kolpi in Ogulinom.
Drava odnesla most in vodnega mojstra. Ob Mravljakovem pristanu v Vuzenici je odtrgala močno narasla Drava splav in ga je zanesla povprek v sredino lesenega mosta, ki veže Vuzenico in Muto. Drugo jutro so opazili nevarnost, ki je pretila mostu vsled zapreke, katero je povzročal valovom reke splav. Vodni mojster En-gelbert Figner je splezal po sohah mosta na splav in ga je hotel razbiti. Komaj je pričel z delom, je valovje zrušilo in odneslo 24 m mosta s splavom in Fignerjem vred proti Marenbergu. Pri Zg. Vižingi je uspelo, da so potegnili splav k bregu in rešili med tramovjem podsutega in nezavestnega vodnega mojstra, ki je hudo poškodovan. Trg Muta je odrezan od železniškega prometa. Ljudje morajo na postajo Vuhred, odkoder vozi tudi pošta.
Tatvina ročne torbice. Iz avtomobila gospe Grete Schonsky, soproge mariborskega industri-jalca, je sunil nekdo ročno torbico, v kateri je bila zlata posoda za puder, zlat glavnik in briljantna broša. Tat je povzročil 37.000 din škode.
Mladoletna tatica pod ključem. Na nekem dvorišču v Melju v Mariboru je aretirala policija 17 letno Justino P. iz Ptuja. Pripetala se je v Maribor in je v enem tednu ukradla tri kolesa, več perila in razne druge predmete.
Od avtomobila poškodovan kolesar. Na hribu pri Kamnici v okolici Maribora je podrl avto kolesarja in učitelja Dragana Cepič, kateri je bil prepeljan v nezavestnem stanju v mariborsko bolnišnico.
Nočni napad na pomožnega delavca. Na Ruški cesti v Mariboru je bil v noči na 12. september od pijanih neznancev napaden in precej poškodovan na glavi pomožni delavec Franc Čuš.
Naplavljeno truplo avstrijskega vojaka. Pri Vuzenici je naplavila Drava truplo avstrijskega vojaka, ki je utonil ob priliki zadnjih manevrov na Koroškem. Utopljenec je 22 letni Franc Gug-genberg iz Šmohorja na Koroškem.
Pri padcu preko praga si razbil lobanjo In umrl. Iz neke gostilne v Rušah so pognali pijanega delavca Franca Juharta. Juhart je priletel na prag, si je razbil lobanjo in je podlegel poškodbi v mariborski bolnišnici.
Služkinja se vrgla pod vlak. Dne 15. septembra dopoldne se je vrgla pod vlak v Rušah služkinja Adela Verstnik. Lokomotiva je nesrečno
žensko čisto razmesarila. Rajna je služila v Mariboru in se je podala v Ruše k svoji botri. Enkrat se je že poskusila zastrupiti z lizolom, pa so ji tedaj oteli življenje v mariborski bolnišnici. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
Lesni trgovec smrtno ponesrečil. Miloš Ska-čej, lesni trgovec pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je hotel prehiteti na ovinku na cesti pri Sv. Je-derti med Slovenjgradcem in Dravogradom voz. Zavozil je z vso silo v kup gramoza, obležal nezavesten in je umrl vsled poškodb v slovenjgraški bolnišnici.
Dninar utonil. Iz močno narasle Pesnice je pri Sv. Marjeti lovil les 32 letni dninar Jožef Volk iz Voseka. Pri tem delu je omahnil v vodo in utonil.
V	hlevu zaklali prašiča. V Orehovi vasi v župniji Slivnica pri Mariboru so vdrli nočni tatovi v svinjak posestnika Pungartnika. V hlevu so prašiča zaklali, ga razdelali, pustili drob v svinjaku, meso pa so odnesli.
Vlomilski obiski pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V noči na 12. september je bilo v št. Lenartu v Slov. goricah vlomljeno pri dimnikarju Karlu Herbst, v Sokolski dom in v delavnico Ivana Slatič. Vlomilci so ukradli dve kolesi, dve žepni uri in precej obleke.
13 letna deklica hotela pod vlak. Pri postaji Pragersko si je hotela končati življenje s skokom pod tovorni vlak 9. septembra zvečer 13 letna deklica iz okolice Slov. Bistrice. Stroj je obupano močno sunil na stran. Deklica je dobila pri sunku ter padcu hude poškodbe po vsem telesu. Vzrok poskusa samomora je baje ta, ker deklica ni bila sprejeta na meščansko šolo.
Zaklan od 77 letnega prevžitkarja. V Gorici pri Pragerskem je bil pri posestniku Jakobu Predikaki med drugimi 77 letni prevžitkar Anton Celofiga. Med zbrane je stopil železniški kurjač Alojzij Mohorko iz Sp. Gorice, kateremu je stari Celofiga prodal posestvo in ni dobival prevžitka. Kakor hitro je zagledal starec kurjača, je skočil proti njemu, ga zabodel v vrat in pobegnil. Zabodeni je stekel za bežečim, ga dohitel in sta se nekaj časa ruvala. Mohorko se je kar naenkrat onesvestil vsled zgube krvi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi. Stari Celofiga se izgovarja z nerazsodno razburjenostjo.
Cigana poškodovala in obstrelila gostilničarjevega sina. Na Cigonce pri Slov. Bistrici se je vrnil s kolesom v noči na dom gostilničarjev sin Ignac Tkavc. Pred vratmi sta ga napadla dva. Eden ga je udaril s kolom po hrbtu, drugi mu je prestrelil obe nogi. Orožniki so dognali, da
sta napadalca dva cigana, katerih še nimajo. Poškodovani se zdravi v mariborski bolnišnici.
Ukradena listnica s 5500 din. V Slov. Bistrici je nekdo ukradel iz zaprte točilnice bufeta krčmarju Vrhovniku listnico s 5500 din.
Starček	se vrgel pod vlak.	Pr^ Ptuju	se	je
vrgel pod	vlak 81 letni užitkar	Anton Vnuk	iz
Kicarja pri Ptuju. Vlak je obupanega grozno razmesaril. Vzrok samomora je bolehnost.
Viničarju zaplenjen saharin. V Senarski pri Št. Lenartu v Slov. goricah so zaplenili orožniki 39 letnemu	viničarju Frideriku	13 vrečic	saharina in so	ga prijavili finančni	oblasti.
Pod vlak se je vrgel v duševni zmedenosti pri Grobelnem Tone žličar, 24 letni tehnični uradnik iz Maribora. Našli so ga smrtno povoženega na tiru.
Pri delu padel in si zlomil nogo. Jožef Zorec, 41 letni posestnik iz Krčevine pri Ptuju, je pri delu v gozdu tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo in se je zatekel v ptujsko bolnišnico.
Nočni vlom v gostilno. V Ptuju so obiskali nočni vlomilci gostilno Straschill in so odnesli razna jedila ter precej cigaret.
Na cesti večkrat zaboden. 30 letnega Martina Vršiča, sina finančnega uslužbenca, so pri Ptuju na cesti napadli pijani ponočnjaki in so ga večkrat zabodli. Napadeni je poiskal zdravniško pomoč v ptujski bolnišnici.
Ogrodje zlomilo delavcu nogo. Pri Sv. Marku niže Ptuja je podiral 45 letni zidar Martin Žnidarič stavbeno ogrodje, ki se je nenadoma zrušilo nanj in mu zlomilo levo nogo.
Dve smrtni žrtvi prepira in pretepa. V Stročji vasi pri Ljutomeru v krčmi Antona Puconje so fantje peli in pili. Naenkrat se je sprl z družbo 22 letni delavec Anton Korošec, katerega so spehali preko praga gostilniške sobe in tiščali vrata, da bi prepirljivec ne mogel več med veseljake. Razljuteni Korošec je z nožem skozi priprta vrata ranil 27 letnega posestniškega sina Andreja Pevca iz Stročje vasi. Na to je z močjo snel vrata in je zabodel Pevca smrtno v srce. Po uboju se je podal na dom in zaspal. Drugo jutro so ga odgnali orožniki v zapor v Ljutomer, kjer je naletel na dva, ki sta prestajala manjšo kazen. Enemu je izmaknil britev ter si je z njo tako prerezal vrat, da je Izkrvavel. Preobilna pijača in prepir sta zahtevala kar dve smrtni žrtvi.
Otrok smrtno ponesrečil. V Ružičkem vrhu pri Sv. Jurju ob Ščavnici je peljal šestletni Franček Mir štiriletnega bratca Feliksa v vozičku prav tik ob mlaki. Voziček se je prekucnil, Feliks je padel v mlako in utonil.
Električni tok ubil rudarja. Jože Kolar, rudar v Pečovniku pri Celju, je napeljaval električno razsvetljavo od Cečkovega gospodarskega poslopja k sosedovemu. Ker je bil Kolar premočen od dežja in je prišel z mokro roko v stik z električnim tokom v stikalu, je obležal nezavesten. Reševalci iz Celja so se trudili dve uri, da bi rudarja obudili k življenju, a je bil ves trud zaman.
Koj v rokah pravice. V stanovanje klobučarja Chibe v Celju se je priklatil neznanec, ki je pokradel zlatnine za 1570 din. Hitro poklicana policija je tata takoj imela v osebi brezposelnega (natakarja iSojdaroviča JHaij Rudija iz Banjp Luke.
Dva pri delu poškodovana oddana v celjsko bolnišnico. Pri delu v mlinu je stisnil mlinski kamen 14 letnega posestnikovega sina Miho Zupana iz Marijagradca pri Laškem in mu je hudo poškodoval nogo. — Jakobu Plavčaku, železniškemu delavcu v Rogatcu, je padel kamen na desno nogo in mu jo zlomil. Oba pri delu poškodovana so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Huda poškodba vsled padca pod voz. Iz gozda je vozil drva Jožef Fric, sin upokojenca iz Trbovelj. Padel je pod voz, kojega kolesa so mu šla preko trebuha. Poškodovanega so prepeljali v bolnišnico v Ljubljano.
250 kg težek jelen ustreljen. V lovišču pri Gornjem gradu je ustrelil lovec Leon Kranjc 250 kg težkega jelena, ki je imel krasno rogovje.
Služkinja si zlomila nogo. S kolesa je padla in si je zlomila desno nogo 23 letna služkinja Jožefa Jakobova s Tera pri Ljubnem v Savinjski dolini. Jakobovo so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Po skoraj enem letu najden utopljenček. Lani oktobra je utonil v Ljubljanici šestletni Pavel-ček Makovec iz Zaloga. Utopljenčka so potegnili zadnje dni iz Save pri Litiji.
V	eni noči dvakrat vlomljeno v Ljubljani. V noči na soboto 11. septembra so doživeli v Ljubljani dva vloma. Spreten vlomilec je odnesel iz železne blagajne trgovine s porcelanom Pau-schin v Wolfovi ulici raznih dragocenosti in gotovine za 50.000 din. — še neodkrit vlomilec je
sunil iz župnijske pisarne cerkve sv. Petra v Ljubljani 2000 din.
Po nesreči obstreljen. Na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani je čistil samokres brivski mojster Niko Koman. Orožje se je sprožilo in krogla je zadela v stegno pri Komanovih stanujočega 16 letnega dijaka Pavla Gašparič.
Dva obsojena radi umora. V Ljubljani je bila 10. septembra pred velikim kazenskim senatom obravnava, za katero je vladalo največje zanimanje. Ivan Stamenkovič, bivši graničar in doma iz okolice Niša, je s trikratnim udarcem z lopato v mlinu umoril 25. maja posestnika Janeza Šinkovca. K umoru ga je nagovorila Šin-kovčeva žena Katarina, ki je vzdrževala z odpuščenim graničarjem nedovoljeno razmerje. Oba obtožena sta bila obsojena vsak na 15 let ječe.
Nesreča v planinah. Bogomir Rozman, tehnični uradnik z Jesenic, se je podal s Tončko Zupanovo k Sedmim jezerom v Triglavskem pogorju. Po serpentinah Komarče je Zupanova omahnila in se je zakotalila 50 m navzdol preko skalovja. Zlomila si je desno roko, levo ključnico, ima hudo poškodovano desno oko in se je nevarno pobila na glavi ter po vsem telesu. Hudo poškodovano so prenesli in prepeljali v Bohinjsko Bistrico in od tam v "ljubljansko bolnišnico.
S konja je padel. Tavčar Ivan, kurjač na parni žagi v Soteski, je v nedeljo 5. septembra jezdil na vodo konja g. Jordana. Iznenada ga je konj vrgel raz sebe in Tavčar je dobil precejšnje poškodbe na roki in na glavi. Nahaja se v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Pri delu ga nadomestuje Zupančič Franc.
Smrtna nesreča starčka. Franc Grabnar, 80 let stari prevžitkar iz Voščic pri Blagovici, je utonil po nesreči v potoku Drtijščica. Stari mož je bil namenjen k svoji hčerki in se je hotel med potjo iz potoka napiti vode. Pri okrepčilu z vodo ga je zadela smrtna nesreča.
Hlapec podlegel poškodbi, katero je dobil pri delu v gozdu. V Gornji Vidergi pri Vačah sta podirala hraste gospodar in posestnik Vidergar ter njegov hlapec. Hlapca je presekano upognjeno drevo s tako silo udarilo v trebuh, da je drugi dan po nesreči podlegel v bolnišnici poškodbi.
Aretacija pod • sumom potvorbe kovancev. Po
okolici Ljubljane so se pojavili potvorjeni 20 dinarski kovanci. Orožniki so osredotočili sum krivde na posestnika Franca Petelina v Rakit-nem in na njegovega sina, katera so aretirali. Oba tajita krivdo, dasi so našli pri hišni preiskavi v kleti Petelina razno kovino in modele za vlivanje deset-, dvajset- in petdesetdinarskih kovancev.
Smrtno nevarno obstreljen. S kroglo v desnem sencu je bil oddan v ljubljansko bolnišnico 15 letni posestnikov sin Matija Kambič iz Cerovca pri Semiču, življenje obstreljenega visi na niti.
Vlomilci in tatovi na delu. V Temeniški dolini so vdrli v noči neznanci v svinjak Karla Lokar. Zaklali so brejo svinjo ter odnesli meso. — Alojziju Sinjur iz Vrha so ukradli iz zidanice v Stari gori 600 litrov vina. Kar niso mogli odnesti iz kleti, so spustili po tleh. — šeme Ignacij, jermenar v Cešnjicah, je skril 2000 din med opeko, ki je bila zložena pred hišo. Ko se je vrnil s sejma, je opazil, da mu je v njegovi odsotnosti nekdo sunil skriti denar.
Padel z oreha in obležal mrtev. V Roviščih pri Raki je otepal orehe posestnik in trgovec Krevelj. Padel je z drevesa 2 m globoko in obležal mrtev z zlomljenim tilnikom.
Obsojen mladoletni ubijalec. V pretepu v Počehovi pri Mariboru je zabodel 10. julija smrtno v srce 18 letni delavec Karel K. iz Rance dninarja Adolfa Beznik. Mladoletni ubijalec je bil 10. septembra od mariborskega sodišča obsojen na tri leta.
Večji In manjši požari. V Cmi vasi pri Ljubljani je zgorelo ostrešje hiše posestniku Snoju. Na podstrešju je bilo shranjene precej krme, perilo ter razno orodje. Požar je zanetila mačka, kateri se je vnela dlaka pri peči, v kateri je kuhala gospodinja svinjsko pičo. Gasilci so našli med ožganim tramovjem zoglenelo mačko.
— V Stražgonjcih na Dravskem polju je zgorelo posestniku Frideriku Lenardu 25.000 din vredno gospodarsko poslopje. — V Grdini pri Stopercah pri Rogatcu je vpepelil ogenj posestniku Ivanu Lampretu domačijo, škoda znafia 20.000 din. — V Velki v Slov. goricah je uničil podtaknjen ogenj gospodarsko poslopje posestnice Amalije Jaušove, ki je oškodovana za 30 tisoč dinarjev. — Vsled udara strele je pogorela Krjavljeva koča na dolenjski strani Litije. Kočo so radi obiskovali razni izletniki in smučarji.
— V Razvanju pri Mariboru je uničil ogenj posestnici Jožefi Hajdina 25.000 din vredno gospodarsko poslopje. — V noči na 14. september je
Renč Bazin
42
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
Obred je bil končan in oče je odšel. Stopil je na visoko stopnišče v polno svetlobo ter odgovarjal z migom glave vsem pričujočim, ki so šli mimo njega. Ni slišal besed, ki so mu jih govorili: »Moj general, sočustvujem z vami; moj general, ne bom ga pozabil...« Čakal je. Neprestano je gledal na krsto, ki je stala pred njim, na robu aleje, ki gre preko {pokopališča, na najbolj obiskanem in na najbolj častnem mestu, poleg velike s križem zaznamovane plošče, ki je nosila napis: »Ni pogrešil Meksime.«
Šest fontenejskih delavcev je prineslo truplo do praga tega bivališča, kamor bo pravkar vstopil predzadnji svojega imena in poslednje upanje plemena. Teh šest mož je bilo ganjenih radi bližine mrtvaških stvari in radi generalovega pogleda, ker so čutili, kako se upira vanje. Še enkrat se je dvignilo petje; blagoslov je poškropil krsto. Pokopališče je bilo polno; med vsemi grobovi prav do zidu je bilo natrpano mož, otrok in žena. Sonce se je prikazovalo in izginjalo za potujočimi oblaki.
Ko je duhovnik končal molitve in se je vračal v cerkev, je oče dvignil roke. V drugokrat je vsa množica Utihnila. »Ljudje iz Fontenej,« je rekel, »moj rod je končan; moj sin je mrtev; mene ne boste več videli! štiristo let so Meksime ji živeli z vašimi očeti. Jaz vas postavim za čuvarje tega groba in groba mojih prednikov, ki počivajo tukaj. Kadar boste šli mimo, naj ti, ki še znajo moliti, molijo za mojega sina. Ljubil je vas. Niste ga razumeli, vsaj
dovolj ne. Nimam pravice, da bi vam kaj očital, kajti tudi jaz sem šele v zadnjih trenutkih spoznal, kako plemenit je bil. Bil je boljši od nas. Zvedeli boste od svojega duhovnika, da je umiral misleč na vas. Ne, nimam moči, da bi vam govoril o teh stvareh. Rečem vam samo: dober je bil; ne pozabite ga! Poskušajte biti bolj pravični do teh, ki bodo prevzeli njegovo mesto na fontenejski zemlji. Jaz, jaz vas zapuščam. Toda prosim uboge, da jim smem razdeliti jaz sam nakaznice za kruh. Pridite, moji prijatelji! In za vse ostale: Zbogom!«
Mrmrajoče besede so odgovorile tu in tam:
»Ali je dal v ubožni sklad? — Bog ve, kaj je storil za Fontenej?«
Čuvaj se je približal s šopom nakaznic za kruh, katerega dobe pri trškem peku. Markiz je stopil na spodnjo stopnico, na to, ki se je že dotikala zemlje, razrita in shojena od vernih vseh časov. Reveži so prišli, se sami uvrstili, bili so v cokljah, kruljavi, grbasti, stari, iz domače ali iz sosednih vasi, dobre žene v črni obleki, podobne redovnicam, matere, ki so imele okoli sebe kopico otrok. In vsakemu je dal stari plemič nakaznico: »V spomin na Mihaela Meksime!« je pravil. Vrsta je bila dolga; markiz, kakor je že bil zaprt, je za hip zaprl oči, da se ne bi razjokal; okoli stoječi so govorili med sabo: »Pa je bil le res dober gospod Mihael.« In še so govorili: »Lej, prodal bo Fontenej. Markiz nima več poguma, da bi se vrnil, prodal bo svojo zemljo. Njemu ni več treba denarja, saj je milijonar.«
—	V spomin na Mihaela Meksime, je ponavljal markiz na najnižji stopnici pred cerkvijo.
Poleg groba je neko mlado dekle, klečeč na travi^ sklonjena, potrta od svoje bolečine, ne meneč se za
nikogar, jokala. Niso videli; kdaj je prišla. Bila je tu. žene so se naslanjale nad njo in govorile: »Najbrž ga je imela rada, uboga mala! Kako lep zakon bi bil to, kako dober za reveža!«
v	Bilo je še kakih dvanajst revežev, ki jih je bilo se treba obdarovati, ko je nek mož, prihajajoč po poti in razmikajoč skupine, ki so odhajale, prišel na pokopališče. Ker je bil visoke rasti, so ga vsi videli. Nastal je velik šum: »Gilbert Kloke se je vmil iz Pikardije! Poglejte ga! Brada se mu je pobelila, drugače pa vseeno dobro zgleda. Kam gre? Med grobove gre. Najbrž bi rad govoril z markizom!«
Res, hotel je govoriti z gospodom Meksimč, da pa ne bi motil, je stopil na zadnje mesto v procesiji, za neko ženo, ki je vodila otroka, in je capljal za njima po travi. Vsi so ga opazovali. On pa, glavo je imel pokonci in brado nepremično na obleki, ni pogledal nikamor drugam kot le v tega velikega starega plemiča, ki se je enakomerno sklanjal in govoril tako žalostno: »V spomin na Mihaela Meksime!« Kmalu sta bila drug ob drugem. Fontenčjski graščak, ki je imel oči kalne radi solza, ni spoznal kosca svojih travnikov ter mu je ponudil nakaznico. Toda Gilbert je tiho odgovoril, da ga ne bi žalil:
— Zaenkrat še mi ni treba, gospod Filip. Dvoje stvari bi vam rad povedal.
— Oh! To si ti, moj ubogi Klokč! Stopi k meni pa mi povej; slabo te slišim.
Ko sta oba stala skupaj na isti stopnici, so vsi mislili: »Prav tako velik je kot markiz; danes še celo večji, ker je markiza potlačila žalost.«
— Hočem vam reči, da sem zelo ljubil gospoda Mihaela, ki ga bom vedno imel v svojih mislih. In
zopet gorelo v Razvanju pri Mariboru. Zgoreli so svinjaki posestniku Mirku Kmetič. Po Razvanju je že dalje časa na delu požigalec, kateri uničuje imetje Razvanjčanov iz požigalne strasti.
Dovolieni odbithi od delavskih plat.
V	zvezi s povišanjem prispevka za Borzo dela je OUZD izdal naslednje pojasnilo:
Zaradi zvišanja prispevkov za Borzo dela smejo delodajalci od 1. septembra dalje za posamezne mezdne razrede odbiti od delavskih plač naslednje zneske:
razred	za 1 dan	za 7 dni	za 14 dni
	d i	n a r j	e v
1.	0.34	2.05	4.10
3.	0.58	3.46	6.91
4.	- 0.70	4.18	8.35
5.	0.84	5.04	10.08
6.	1.01	6.05	12.10
7.	1.20	7.20	14.40
8.	1.44	8.64	17.28
9.	1.73	10.39	20.74
10.	2.04	12.24	24.48
11.	2.40	14.40	28.80
12.	2.88	17.28	34.56
Vse za šolo
Urad zaenkrat še nima uradnega besedila odločbe o prispevkih za Borzo dela. Zato se bodo morda zneski za malenkost spremenili. Doslej objavljene tabele o odbitkih od 1. septembra ne veljajo več.
Zaposlenost pri nas narafta.
(Iz poročila OUZD za avgust)
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil statistične podatke o stanju zavarovanja delavcev v avgustu.
Povprečno sta bila 102.402 zavarovanca (v primeri z avgustom 1936 10.907 več), od teh 66.853 moških in 35.549 žensk. Bolnikov je bilo povprečno 2622. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 24.05 (1.26 din več ko avgusta 1936), celokupna dnevna zavarovana mezda pa 2,463.193.20 (378.091.20 din več ko avgusta 1936).
Letni prirast 10.907 delavcev pomenja, da smo po krizi zopet dosegli najvišje število zaposlenosti. Pripomniti je, da je znašalo doslej najvišje število zavarovancev pri OUZD 102.599, in sicer avgusta 1929, ko je bila konjunktura na višku. Iz tega vidimo, da vkljub velikemu povečanju zaposlenosti še nismo dosegli najvišjega stanja iz boljših časov.
Važna se nam zdi še ugotovitev o sesta-
vi	delavstva. Število moških delavcev od skupnega števila zavarovancev leta 1933, to je v času največje krize, je znašalo 60.74%, število ženskih pa 39.26%. Leta 1937 pa se je odstotek moških povečal na 65.29%, dočim je odstotek ženskih zavarovancev padel na 34.71%. Ta pojav je bilo opaziti že leta 1936 in pomeni, da je sedaj našlo zaposlitev več moških kot žensk.
Zahtevane povsod »Delavsko fronto"!
Kniige In potrebščine v
Tiskarni sv. Cirila
o
v Mariboru:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
V Plutu:
Slovenski trg 7.
Boste zadovoiinn
Iz socialnega glbanfa.
Rudarjem bodo zvišali mezde. V Sarajevu se vrše pogajanja med centralo rudniških podjetij in organizacijami rudarjev za spremembo dosedanje kolektivne pogodbe, ki naj zajamči vsem rudarjem 30% povišanje njihovih dosedanjih mezd. Oni rudniki, ki imajo v svojem obratu zaposlenih do tisoč rudarjev, so poslali na to skupščino po enega delegata, oni, ki jih imajo več, pa po dva. To zvišanje bo veljalo za rudnike v državni eksploataciji. Takih rudnikov v Sloveniji, z izjemo Velenja, ni. Pač pa jih je veliko v Bosni in Srbiji. Mezdne razmere so bile dosedaj v omenjenih državnih rudnikih obupne ter so rudarji zaslužili komaj toliko, da so nadvse skromno živeli iz rok v usta. Ker -je letos konjunktura tudi za državna rudniška podjetja zelo dobra, je umestno, da
imajo nekaj od tega tudi rudarji. Prav tako umestno bi pa bilo, če bi posnemala zgled države tudi zasebna naša rudniška podjetja ter bi zvišala mezde, kar bo spričo sedanje draginje res nujno potrebno.
V	južnih krajih se zniža brezposelna podpora. Borze dela v Sarajevu, Banja Luki, Mostarju in Tuzli so izdale v zadnjem času neprimerno več podpor kakor običajno in je bila sarajevska Borza dela prisiljena, da zniža dosedanje podpore. Na zadnji seji upravnega odbora so sklenili, da znižajo brezposelno podporo v denarju sledeče Bonze dela tamkajšnjega okoliša: Sarajevo, Banja Luka, Mostar in Tuzla. Po novi razpredelnici bodo prejemali brezposelni sledeče denarne prispevke: samci 7 din, oženjeni brez otrok 9 din, oženjeni z enim otrokom 11 din, z dvema otrokoma 13 din, s tremi in več otroci 16 din dnevno.
'mp®
Sc lo In ono.
Koliko zasluži pri nas tuj kapital. Ogromne dobičke delajo pri nas nekatera inozemska podjetja, ki izkoriščajo naše rudnike. Med največjimi je rudniško podjetje Trepča Mineš, ki je v angleških rokah ter izkorišča znane rudnike bakra v Trepči. To podjetje je izdalo poročilo o svojem poslovanju v dosedanjih četrtletjih letošnjega leta. Kakor navaja družba sama v svojem poročilu, so znašali njeni dohodki v prvem letošnjem četrtletju 433.000 funtov, vsi njeni izdatki pa samo 136.000 funtov, da so bili dohodki skoraj trikrat večji kakor izdatki. Družba je imela v prvem četrtletju 296.000 funtov čistega dobička, to je več kakor eno četrtino glavnice. Če bodo dohodki družbe do konca leta tako visoki, potem bo družba zaslužila do konca leta 1,200.000 funtov ali 285 milijonov dinarjev, to je toliko, kolikor znaša vsa njena glavnica. Verjetno
pa je, da bo zaslužila še več, ker so bile cene v aprilu večje kakor pa v začetku leta. Kako silno narašča dobiček družbe Trepča Mineš Limited, kažejo naslednje številke: leta 1933/34 je znašal čisti dobiček 161.000 funtov, glavnica se je obrestovala z 38.5%, leta 1934/35 je znašal čisti dobiček 307.000 funtov, obrestova-nje glavnice s 73%, leta 1935/36 čisti dobiček 402.000 funtov, glavnica se je obrestovala z 69.9%, pol leta 1936/37 čisti dobiček 559.800 funtov, glavnica se je obrestovala s 134%. V letošnjem prvem polletju je torej znašal dobiček družbe že skoraj 560.000 funtov, kar je polovica glavnice, ki znaša 1,125.000 funtov. Te številke jasno dokazujejo, kako silno smo lahkomišljeni, da ne rečemo kaj drugega, da sami ne izkoriščamo svojih rudnikov. Ugovor, da so potrebni za izkoriščanje rudnikov veliki kapitali, ki jih mi nimamo, nikakor ne drži. Kajti čeprav nimamo kapitala, pa bi si mogli tega sposoditi.
Nogometne prireditve. Pretečeno nedeljo se je po 14 dnevnem presledku nadaljevalo tekmovanje v državni ligi. V Belgradu so imeli že v soboto prvo tekmo, pri kateri je novi član lige Je-dinstvo premagal Baska 1:0. Za Belgrad je bila zmaga Jedinstva precejšnja senzacija. Veliko zanimanje je vladalo za tekmo med SK Ljubljano in sarajevsko Slavijo. Tekma se je vršila v Ljubljani ter se je končala z zmago SK Ljubljane 2:1. Ta zmaga je prinesla SK Ljubljani prve točke ter ji je njen položaj v ligi nekoliko popravila. V Belgradu sta se srečala stara rivala BSK in Jugoslavija. Tekmo je odločil BSK v svojo korist z rezultatom 3:0. Tudi v Zagrebu so imeli zanimivo tekmo. Hašk in Gradjanski sta merila svoje moči ter končala neodločeno 2:2. Zagrebška Concordia je nastopila v Splitu proti Hajduku ter je izgubila 2:4. — Na čelu prvenstvene tabele je še vedno Gradjanski s petimi točkami, isto število pa je tudi že dosegel Hašk, BSK ima štiri, potem pa sledijo: Hajduk, Jugoslavija, Concordia, Ljubljana, Bask, Slavija, Jedinstvo. — V podzveznem prvenstvu so se vršile v nedeljo važne odločitve. V Ljubljani so igrali: Kranj—Mars 2:0, Jadran—Reka 2:1, Svoboda—Slovan 5:2; v Mariboru: Rapid—Maribor 6:3, železničar—Gradjanski (Čakovec) 4:1; v Celju je SK Celje premagalo Atletike 3:1, na Jesenicah je pa ljubljanski Hermes zmagal nad Bratstvom 3:2. — V Budimpešti je bila v nedeljo prva finalna tekma za srednjeevropski pokal. Budimpeštanski FTC je zmagal nad Laziom iz Rima 4:2. Med tekmo je prišlo do hudih pretepov.
Zaključek Balkanskih Iger. V nedeljo so se zaključile v Bukarešti Balkanske igre. Zaključnim prireditvam je prisostvovalo okrog 35.000 ljudi. Letošnja Balkanijada se je zopet zaključila z zmago Grške, ki si je priborila 120 točk. Na drugem mestu je letos Romunija s 104 točkami, ki je izrinila Jugoslavijo na tretje mesto. Naša reprezentanca si je letos priborila le 69 točk, turška 25 in bolgarska 11. Letošnje Balkanske igre so prinesle več novih balkanskih rekordov. Tako je tekel Grk Jordanov na 400 m 49,1, na 110 m zapreke Grk Mantikas 14,1, od Jugoslovanov pa se je zlasti odlikoval Slovenec Goršek, ki je postavil kar dva nova rekorda, in sicer na 800 m in 1500 m ter je prejel kot najboljši atlet v dar krasen zlat pokal. Zelo se je odlikoval v naši reprezentanci tudi mladi Despot iz Trogira, ki se je odlično uveljavil v teku na 400 m in v štafeti štirikrat 400 m.
Vojaške tekme Male zveze. Te tekme, ki še vršijo vsako leto, so bile letos na Cehoslova-škem. Sodelovale so čehoslovaška, naša in romunska reprezentanca. Tekmovanje se vrši v nekaterih lahkoatletskih disciplinah, v vojaških disciplinah, v plavanju, jahanju in mečevanju, pozimi pa še v smučanju. Letos je zmagala čehoslovaška reprezentanca, ki si je priborila 29 točk, na drugem mestu je naša reprezentanca z 21 točkami, na tretjem pa romunska, ki ima 13 točk.
Lahka atletika. Celjska Jugoslavija je priredila v nedeljo lahkoatletski miting, katerega so se udeležili še atleti SK Planine iz Ljubljane in Amaterja iz Trbovelj. V nekaterih disciplinah so bili doseženi prav lepi uspehi, ki bi pa bili še boljši, da ni prireditve oviral dež. — V Parizu se je vršil v nedeljo lahkoatletski dvoboj med Francozi in Italijani. Zmagali so Italijani s 75 proti 73 točkam.
Tenis. V Zagrebu se vrši državno teniško prvenstvo. V damskem tekmovanju je odločitev že padla ter si je priborila naslov državne prvakinje znana igralka Hela Kovač, v moškem prvenstvu pa so bile nekatere igre zaradi deževja preložene ter se bodo tekme še nadaljevale. — Na Dunaju sta se srečali poljska in avstrijska reprezentanca v borbi za srednjeevropski teniški pokal. Srečanje se je končalo neodločeno. Za ta pokal sta še vedno najresnejši kandidatinji Jugoslavija in Čehoslovaška.
_______________MALA	OZNANILA______________
Nova izletniška gostilna »Grič«, Oset, Rošpoh:
letovišče, prvovrstna prehrana, prenočišče, pension 40 din z vinom. Telefon 28-07.
vrnil sem se bolj od daleč, kot je Pariz, da mu izkažem zadnjo čast.
Gospod Meksime je vzel Klokejeve roke in jih stisnil.
Kloke je nadaljeval:
— Vi boste odšli, gospod Filip. Ne skrbite za cvetje. Jaz ostanem in jaz bom skrbel zanj. Dokler Oom živel, bom krasil grob.
Jok mu je odgovoril in nato tri besede:
— To ti nalagam.
Gilbert Kloke se je umaknil in se zgubil v množici. General Meksime je stopil raz stopnico. Pognal se je po ozki aleji, ki je šla med grobovi, kjer so bili venci in tam nekje je stal grobar, poživinjen radi vina, a se je vendar zdelo, da je žalosten. Žalost in sočutje, vse je bilo razlito nad pokopališčem, nad cesto, nad trgom. Tudi ti, ki niso videli ničesar, so molčali. Tončke Žakmen ni bilo več tam. General se je ustavil, se sklonil, naredil znamenje križa; nato pa je, morda iz navade, morda je vedel zakaj, v trenutku preden se je obrnil, dvignil roko h čelu in vojaško pozdravil. Ves vzravnan je nadaljeval svojo pot.
Hodil je zelo hitro, kar bežal je. Vsi so se umikali pred njim.
Šel je preko trga, odgovarjajoč na pozdrave z mrzlično roko, ki jo je dvigal do klobuka. Dva notarja sta šla za njim, čuvaji, trgovci z lesom ali drugim imetjem, toda on je šel pokonci in ni govoril z nikomur. Cesta se je začela spuščati, grajska cesta se je odpirala. Markiz je, ne da bi se ustavil, dvignil oči proti gradu in proti robu gozda, ki je zavijal zidovje v modrikast polkrog. Strah, ki mu je stisnil srce, je bil podoben temu, ki ga je skusil
na bojnem polju leta 1870. Ves rod je bil pokošen; štiristo let spominov in prijateljstva, vse to bo kmalu ugasnilo in zadnji iz te domačije, zadnji Meksime, on, je to prodal. Okna so bila zaprta. Zaprta bodo ostala, dokler jih ne bo novi gospodar odprl v nov dan. Samo senca je še bila nekdanjega gospodarja, njegove značilnosti, žalost nad vsemi stvarmi. Vstopil je in pomignil neželjenim čakal-cem, da naj počakajo. V veži ga je čakal kup pisem, dopisnic, brzojavk. Med njimi je bila uradna brzojavka, ki je dospela šele pred eno uro. General jo je odprl in jeza se mu je pokazala na obrazu. »Pro-kleto, da se me ne morejo izogniti! Pač nikdar niso trpeli ti ljudje!« Nujno so ga klicali v Pariz radi neke stavke, ki je pravkar izbruhnila. Minister je nalagal: »S prvim vlalkom, rabim vas!«
Gospod Meksime je bil sam v grajski veži. Raztrgal je papir, ga zmečkal in vrgel, na tla. »Tem slabše! Ne grem!« Obljubil si je, da bo še zadnjikrat prehodil sobe, salone, skednje; da bo sprejel kmete; da bo pokazal Renardu stvari, ki jih mora takoj poslati v Pariz. Saj so bili to posvečeni spomini. Gospa Meksime mu je rekla, da naj jih sam nekaj prinese: »To, pa še to iz delavne sobe, iz kadilnice ...« On bo to storil. In v resnici je poklical čuvaja in šel proti stopnicam. Toda v hipu, ko je hotel stopiti na prvo stopnico, se je ustavil; z roko je šel preko čela, kakor da bi nekaj razpršil.
— Ne, je rekel, moja vojaška dolžnost je iti v Pariz. Torej!
Zopet se je pokazal zunaj, vrata je pustil odprta in rekel je Renardu, ki je pritekel:
— Dobite avto!
Ko je bil voz pred vrati:
— Gospodje, je rekel skupini ljudi, ki ga je čakala, svoja navodila vam bom poslal iz Pariza. Moram oditi. Službene stvari. Zbogom!
Skočil je v voz, ne da bi še pogledal nazaj, in rekel šoferju:
— Edvard, kolikor morete, da še dobim pariški ekspres!
Avto je zabrnel, odhitel z blazno naglico, glas hupe je bežal nad gozdovi in nad Fontenej. To je bil zadnji pozdrav rodu Meksime. Žene so pritekle na prag. Mnogo mož je še bilo okoli cerkve, ali pa so že odšli v gostilne. Gilbert Kloke je govoril sredi delavcev. Prenehal je s pripovedovanjem o svojem potovanju in vsi so poslušali klice hupe, ki so se oddaljevali in zmanjševali kakor iskrice nad ognjiščem. Niti prijatelji niti sovražniki gradu niso o tem razmišljali; neka resna misel je vse tlačila; to, to je bilo zelo kratko; Lampier je z navadnim glasom vprašal:
— Čuj, Kloke, bi dal za pijačo? Navada je, da zalijemo, če se kdo vrne.
— Prav, je rekel dninar, bom.
— Saj te to ne bo oviralo pri pripovedovanju in v gostilni bo še bolje kot zunaj: iz megle prši.
Kloke je dvignil glavo. Oblaki, ogromni, radi vetra raztrgani, so bežali in puščali na zemljo mrzel pršeč dež.
— Od tam prihajajo, odkoder sem prišel jaz, je rekel, od tam, kjer so ljudje boljši od dežja... Torej, kdo grel z niano?	(Dalje)
Širite „Delavsko fronto"!
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).