NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Cluni .Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni;
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone nn leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Kokopisi se ne vračajo. — Gene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste-
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 10. junija 1910.
C. kr. ooštne hran. št. 64.846 Kr. oorske..............16.648
Vgehina : Deseta glavna skupščina Zadružne Zveze v Ljubljani. Občni zbori. Bilance.
Deseta glavna skupščina Zadružne Zveze v Ljubljani.
Letos preteče 10 let, odkar deluje Zadružna Zveza v Ljubljani, ki je prinesla v nase zadružno gibanje novega življenja. Na ustanovnem njenem občnem zboru je bilo zastopanih 32 zadrug, koncem 1. 1909 pa je imela Zveza že 543 članic, kar svedoči, da je njeno delo našlo priznanje po celem našem jugu.
Skupščino otvori njen predsednik dr. J. E. Krek, ki konstatira njeno sklepčnost, ker je od 543 Zvezinih članic zastopanih 16G z 658 glasovi. Nadalje konstatira, da se je skupščina pravilno sklicala in sicer v listu „Narodni Gospodar“, št. 9. z dne 1Q. maja 1910.
Nato pozdravi navzoče zastopnike zvezinih članic in došle goste: vladnega svetnika pl. Lascbana kot zastopnika deželnega predsednika, predsednika Osrednje jednote čeških gospodarskih zadrug v Pragi, drž. posl. Dvoraka in drugega zastopnika te zveze, drž. poslanca Rychterja, zastopnika hrvatske poljodjelske banke v Zagrebu g.
Arturja Machnik, zastopnika goriških gospodarskih zadrug in društev, drž. poslanca Fona, zastopnika kmetijske družbe kranjske, njenega predsednika drž. poslanca Povšeta in tajnika, cesarskega svetnika Pirca ter zastopnika deželnega odbora kranjskega, dr. VI. Pegana.
Nadaljujoč omenja, da slavi letos Zadružna Zveza desetletnico svojega obstanka. Dobro bi bilo, če bi se ob tej priliki ozrli nazaj, v dobo dela in trpljenja. Se boljše pa je, da obrnemo pogled v bodočnost na delo, ki še čaka naše zadružništvo. Treba bo poglobiti notranje delovanje in obrniti pozornost na to, da trajno ostane v zadrugah pravi zadružni duh, zaradi česar bo treba sistematično delati po zadružnih okrožjih, prirejati sestanke in urediti zadružni pouk v zadružni šoli in v bogoslovnici. Knjigovodstvo mora biti povsod pravilno. Zadružna šola upa, da se izpopolni tako, da ne bo dajala samo uradnikov, ampak tudi dobrih odbornikov in nadzornikov.
Zadnja leta se zadružništvo ugodno razvija, posebno se širijo živinorejske zadruge. Dati pa mu bo treba pravo smer.
182 -
Kavno pri tej vrsti zadrug je nevarno, da zaspi ideja samopomoči. Glavno je in mora ostati, da si skušajo zadružniki v prvi vrsti sami pomagati, podpore naj pridejo šele v drugi vrsti v poštev.
Da ni več tistega ognja in navdušenja za zadružništvo, kakor takrat, ko se je zadružno gibanje pričelo, je naravno in umljivo. Toda varovati se je vsakega pesimizma in gledati se mora, da obdrži ljudstvo zaupanje v zadružno misel. Trdno, močno, idealno zaupanje v zadružno stvar in zaupanje v ljudstvo, to mora biti temelj, na katerem naj se nadaljuje započeto delo. Prva, težka doba je za Zadružno Zvezo končana in breme, ki smo ga bili prevzeli, se je zlajšalo. Sedaj nas je veliko, mogočna je naša armada, od nemške meje pa dol do Kotora se razteza moč našega zadružništva. Mnogo smo storili. Poskrbeti pa moramo obenem, da ogenj idealizma, zaupanje v lastno moč in navdušenje za dobro stvar ne izgine. Ce bomo tako delali, bodo naše skupščine izkazovale vedno lepše uspehe.
Povdariti pa je treba dve stvari. Prvo je, da se morajo vse zadruge tesno oklepati svoje centrale. Separatizem je zadružništvu v škodo, kdor mu pa hoče dobro, mora v Zvezi videti organizacijo, ki je potrebna. Drugo, kar je treba tudi posebej omenjati, pa je, da prijateljsko občujemo v vseh stvareh, ki se tičejo Zveze. Zakotno kritiziranje in rovanje se ne more trpeti. Vsaka stvar, ki ni v redu, naj se naznani Zvezinemu načelstvu ali nadzorstvu. Tiste elemente, ki razdirajo se bo brez pomisleka odstranilo; zadruge, ki se ne drže discipline, lahko pustimo, da izbirajo.
Nov čas imamo pred seboj.
V kratkem se bo ustanovila „Hranilnica kmečkih občin“, ki bo dajala hipotekarna posojila, katera so dosedaj vsled pomanjkanja organizacije za hipotekarni kredit morale v mnogih slučajih podeljevati rajfajznovke. Sedaj bo ta zabiti denar prevzela „Občinska
hranilnica“ in rajfajznovke se bodo mogle posvetiti svojemu pravemu namenu.
Upati je, da bo kmalu dovoljena tudi „Zadružna banka“. Doslej smo delali samo s svojim denarjem. Čuti se pa vedno bolj, da bo domačega denarja premalo, ker ga naš kmet zmirom več potrebuje da pomnoži in zboljša svojo produkcijo. Potom „Zadružne banke“ bo mogoče poslužiti se ugodnostij denarnega trga in tuji kapital pritegniti, da pomaga sodelovati pri povzdigi našega kmetijstva.
Od obeh teh zavodov se mora pričakovati, da bodeta storila mnogo dobrega.
Državni poslanec Dvorak, predsednik osrednje jednote sporoča pozdrave čeških za-drugarjev želeč jugoslovanskemu zadružništvu mnogo vspehov. Za njim pozdravi skupščino zastopnik hrvaške poljodjelske banke v Zagrebu d. Artur Machnik.
Dr. Krek se zahvali obema zastopnikoma in izraža željo, da bi stik med našim in drugim zadružništvom postajal vedno bolj prijateljski.
Nato omenja predsednik, da je došlo več pismenih in brzojavnih pozdravov, kakor od: Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju in njenega načelnika barona Störka, sekcijskega šefa dr. Ertla, zveze kmetijskih zadrug na Stajarskem itd.
Poročilo načelstva.
(Poroča načelstveni ravnatelj Ivan Traven.)
Poročevalec poda poročilo o delovanju načelstva in poročilo o izvršenih revizijah.
Vsakoletna „Zvezina“ skupščina nam poda sliko o delu, ki se izvrši v enem letu, poda nam račun, kako so poslovale in kako se je razvijalo zadružništvo v naših jugoslovanskih deželah. V napredovanju „Zveze“, ki ji pripada več kakor polovica vseh jugoslovanskih zadrug, se zrcali razvoj vsega jugoslovanskega zadružništva.
Kakor v prejšnjih, tudi minolo leto „Zveza“ ni zanemarjala organizatori-
183
enega dela. Več ali man] se je lani po „Zvezinem“ posredovanju ustanovilo 33 novih zadrug, starejših pa je pristopilo 15, večinoma koroških, tako da je skupno pristopilo „Zvezi“ 48 zadrug.
Odstopilo je tekom leta 21 zadrug. Drugim „Zvezam“ se je priklopilo 7, likvidiralo je 14 zadrug in sicer 11 kmetijskih, oziroma konsumnih društev, 2 mlekarni in 1 stavbna zadruga.
Koncem leta 1909 je bilo včlanjenih v „Zvezi“ 543 zadrug, 27 zadrug več kakor leta 1908. Po posameznih deželah „Zvezi-nega“ okoliša so bile razdeljene zadruge tako-le:
Dalmacija 65, Goriško 10, Istra 83, Koroško 18, Kranjsko 270, Štajersko 89, Trst 8, skupaj 543 zadrug.
Ako se oziramo predvsem na Kranjsko, kjer je pristopilo minolo leto 16 novih zadrug, vidimo, da so med njimi le 4 kreditne zadruge, druge pa imajo namen, da pospešujejo najvažnejše stroke našega kmetijstva: živinorejo (6 zadrug), poljedelstvo (1 strojna zadruga) in vinarstvo (2 zadrugi).
„Zveza“ je lani delala odločno na to, da izpopolni notranjo organizacijo. Članice ima po vseh jugoslovanskilt deželah naše državne polovice. Po posameznih pokrajinah so se osnovali „Zvezini“ pododbori, da se olajša organizatorično delo po posameznih deželah, kakor se je tudi delalo na to, da dobe zadruge posameznih dežela urad, kjer naj dobe svet in pomoč v zadružnih stvareh. Pokrajinski pododbor je že obstajal za Štajersko v Mariboru, za Dalmacijo je pričel delovati tak pododbor v Splitu, delale so se pa tudi priprave za enak pododbor v Celovcu za Koroško, ki je pričel delovati začetkom letošnjega leta in vršili so se dogovori za „Gospodarsko zvezo“ za Istro v Pulju, ki pa še niso dovršeni.
Poleg pododborov pa obstajajo tudi zadružna okrožja na Stajarskem, Kranjskem (19) in v Dalmaciji (9).
Za zadružno izobrazbo je „Zveza“ lani skrbela, kar je le največ mogla. Priredila je meseca februarja poučen tečaj za voditelje živinorejskih zadrug, ki se je prav dobro obnesel. Poseben knjigovodski tečaj, namenjen duhovnikom in učiteljem, je priredila meseca avgusta, ki se ga je udeležilo 17 duhovnikov in 8 učiteljev. V Splitu se je vršil zadružni tečaj meseca julija, decembra pa v Makarski v Dalmaciji, v Kranju in Sv. Petru na Krasu. Za učence grmske „Kmetijske šole“ se je vršil šestdnevni knjigovodski tečaj. „Zvezino“ uradništvo je sodelovalo pri pouku v mlekarski šoli na Vrhniki, v Ljubljanski „Zadružni šoli“ in pri kmetijskih poučnih tečajih, ki jih je prirejal kranjski deželni odbor in imelo tudi več drugih poučnih predavanj v zadrugah, društvih in po okrožnih sčstan-kih. Za pouk o zadružnih stvareh je skrbela „Zveza“ tudi z izdajanjem strokovnega glasila „Narodni Gospodar“, ki se je tiskal v 2000 izvodih.
Najvažnejša „Zvezina“ naloga je revizija. Revizijska poročila so leto za letom ugodnejša, zelo veliko zadrug se ravna natančno po določilih zakona, nekaj jih pa posluje res vzorno. Natančno izpolnjevanje zadružnih pravil je za uspešen razvoj denarnih zadrug velikega pomena. Zopet in zopet se mora povdarjati, da se drže strogo uradni dnevi, naj se koncem vsakega uradnega dne prešteje blagajna, blagajniški ključi naj bodo razdeljeni med dva člana načelstva, redno naj bodo seje načelstva. Vse važne stvari naj se rešujejo le v seji in da nadzorstvo izpolnuje svojo nalogo, da res pregleda in nadzoruje večkrat med letom zadružno poslovanje.
„Zveza“ je izvršila leta 1909. 278 revizij, revidirala je torej več kakor polovico svojih članic. Na Kranjsko je odpadlo 170,
— 184 —
na Štajersko 3*1, na Dalmacijo 44, na Istro 20, na Goriško 2, na Trst 3 in na Koroško 3 revizije.
Revizijski posel opravlja pri „Zvezi“ 7 nameščenih revizorjev, od teh je po eden pri pododborih v Mariboru, Splitu, Celovcu in v Pulju. Vpeljala se je revizijska izkušnja, da se revizorji bolje izvežbajo za svojo službo in da jo tudi dobro izpolnjujejo. Revizorsko izkušnjo so napravili lani 4 uradniki.
Večkrat na leto se vrše tudi revizorske konference, na katerih se obravnavajo važnejši slučaji iz revizorske prakse. Privzela je „Zveza“ tudi začasno 1 uradnika, ki je trgovsko izvežban, da more uspešno nadzirati konsumna društva, ki ji jih pripada precejšnje število, posebno v Istri. Za živinorejske zadruge je nastavila posebnega živinorejskega inštruktorja, ki praktično poučuje in pa nadzoruje živinorejske zadruge.
Denarno poslovanje je bilo precej razvito, kakor razvidite iz računskega zaključka. Poslovanje dasi tako obširno, seje vršilo redno in se „Zveza večinoma ni ozirala na svoje določbe o tekočem računu, po katerih je treba večje kredite v gotovem roku odpovedati. „Zvezine“ članice so se z malimi izjemami držale „Zveze“ kot svoje denarne centrale, le nekatere so rušile disciplino in hodile svojo pot in nalagale denar po drugih denarnih zavodih. Na Kranjskem smo imeli le nekaj takih svojeglavnih denarnih zadrug, več jih je drugod. Vse „Zve-zine“ članice se morajo privesti do tega, da bodo poznale disciplino in da bodo ves svoj odvišni denar nalagale le pri „Zvezi“ in tudi edino pri njej iskale kredit, kadar ga bodo rabile.
Seje. — Pisarna. Tekoče stvari, med katere spada posebno dovoljenje kreditov, je reševalo načelstvo v sejah, ki jih je bilo minulo leto 42.
„Zvezina“ pisarna je prejela lani 18.182 dopisov, odposlala je 5275 pisem, 2030 okrož-
nic, 724 ovojev tiskovin, 618 denarnih nakazil, 2438 pisem in 2198 dopisnic za denarno obremenitev, 873 pisem in 5110 dopisnic v odobritev prejetega denarja, 1216 računov tiskovin in 1197 računskih izvlečkov, torej je odposlala „Zvezina“ pisarna skupno 21.679 dopisov.
To je kratko poročilo o „Zvezinem“ delu minulo leto.
„Zvezo“ čaka tudi v bodoče še mnogo posla. Glegati treba, da se kolikor mogoče poglobi zadružno delo. Urediti se morajo zato v bodoče okrožni sestanki in po krajih, kjer je več zadrug, krajni zadružni sestanki. Po izobraževalnih društvih in na občnih zborih raznih zadrug se morajo tudi prirejati primerna predavanja o zadružništvu. Nujno potrebni so knjigovodski tečaji, da bodo ljudje vedno bolj in bolj znali knjigovodstvo. Za učitelje bo tak tečaj na Grmu ob priliki kmetijskega tečaja, drug tak tečaj bo koncem julija v Ljubljani za duhovnike in za že nekoliko izvežbane tajnike.
To delo bo pa mogoče izvesti le, če bodo tudi v prihodnje sodelovale vse naše zadruge in vsi, ki se zanimajo za napredek zadružništva po naših deželah. (Živahno odobravanje.) Razprave o načelstvenem poročilu se udeleži več skupščinarjev. Dr. Krek na-glaša, da mora „Zveza“ redno, kulantno in postrežljivo rešiti vse, kar zahtevajo zadruge od nje. (Pritrjevanje.)
Denarno poslovanje 1. 1 909.
(Poroča uradni vodja G. Rašica).
Minolo leto se je vršila deseta obletnica, odkar deluje naša „Zveza“. Leta 1899 je bilo ustanovljeno društvo pod naslovom „Gospodarska Zveza“. Eno leto pozneje se je društvo spremenilo v zadrugo z istim naslovom. Do leta 1903 se je „Gospodarska Zveza“ pečala z blagovnim prometom ter z revizijo članic zadrug. To leto je uvedla denarno izravnavo med članicami. Leta 1904 je izpremenila tvrdko, kakor se glasi sedaj,
— 185 -
namreč „Zadružna Zveza“ in opustila blagovni promet, kateri je prevzela nova zadruga „Gospodarska Zveza, centrala za skupni nakup in prodajo“.
V razvoju in napredovanju naše „Zveze“ se zrcali tudi razvoj in napredovanje velikega dela jugoslovanskega zadružništva. Iz društva, z malim številom zadrug članic in s prav neznatnim prometom, se je naša „Zveza“ razvila v centralo, v kateri je včlanjeno več nego polovica vseli jugoslovanskih zadrug v Avstriji in njen promet je že stomilijonski.
Denarni promet se je v 1. 1909 spet znatno zvišal. Cisti dobiček je manjši kot je bil leta 1908. Temu je glavni vzrok, ker je minolo leto splošno v monarhiji obrestna mera bila bolj nizka kot je bila leta 1908, ter so vsi večji denarni zavodi iz naslova obresti imeli manj dobička kot eno leto preje, dasiravno so vsled zvižanega prometa veliko več zaslužili na provizijah. Pri naši Zvezi pa se sestavlja dobiček skoro samo iz diference med vlogami in posojili. Ta diferenca ni bila nikdar večja od x/2 °/0, oziroma celo samo 1ji °/0. Razun tega doseza „Zveza“ pri nalaganju odvišnega denarja komaj toliko obrestovanje, kakršno nudi svojim članicam. Drugi vzrok je pa v zvišanju upravnih stroškov, ki so nastali z ustanovitvijo pododborov in nastavljanjem novih potrebnih uradniških moči. Državne podpore v pokritje režijskih stroškov nismo minulo leto prejeli. Za leto 1908 nam je bilo c. kr. ministerstvo poljedelstva doznačilo podporo od K 18.000'— in prispevek za „Narodni Gospodar“ v znesku po kron 2.000'—, skupno K 20.000*—. Ta znesek nam je bil izplačan še le leta 1910, ter se izkaže v računskem zaključku za to leto. Za leto 1909 nam do danes še ni bila dovoljena nobena podpora.
Celokupni promet
v letu je znašal ... K 105,500.991*72 če odštejemo od tega bilančne postavke leta
1908 v znesku po	K	23,544.657*52
ostane čistega prometa 1. 1909 		K	81,956 334*20
leta 1908 je pa znašal .	n	74,567.287*22
potemtakem je bil leta 1909 večji za .	.	.	K	7,389.046*98
Deleži so znašali koncem 1.1909: glavni .	K	279.130*
trgovski.	V	940* -
obrtni	V)	120*—
opravilni	H	640*—
skupno .	.	K	280.830*—
leta 1908 pa ...	.	11	239.060*—
toorej so se zvišali za .	K	41.770*—
J amst veni znesek je znašal koncem 1. 1909 		K	1,852.600*—
leta 1908 pa ...	.	11	1,734.800*—
torej več za ...	.	K	117.800*—
Vloge članic v tekočem računu so koncem leta 1908 znašale .	K	11,186.459*56
Leta 1909 je bilo vloženo . K 8,067.906*30 vzdignjeno . „ 7,291,674*40 torej so se zvišale za .	11	776.231*90
in so znašale koncem leta
1909 ...............K 11,962.691*46
Stalnih vlog je
bilo koncem leta 1908 . K 193.562*50 V letu 1909 je bilo na novo
vloženo K 1,357.115*34 vzdignjeno . „	294.400*—
torej so se zvišale za . „	1,062.715*34
in so znašale koncem
leta 1909	.... K 1,256.277*84
Krediti v tekoč, računu so koncem leta 1908 znašali .... K 10,536.243*91
- 186 -
Leta 1909 je bilo danih novih kreditov K 7,682.530-26 vrnilo
se je pa ,, 5,731.352-39 potemtakem so se zvišali
za..................K 1,951.177-87
in so znašali koncem leta
1909 ...............K 12,487.421-78
Naloženega denarja pri raznih zavodih smo imeli koncem leta 1908 v skupnem znesku po ... K 776.677 68
Leta 1909 se je na
novo naložilo .	.	.	.		17,574.757-37
Skupaj .	.	K	18,451.435-05
Tekom leta se je		
dvignilo ......		17,692.267-34
ter je koncem leta 1909		
ostalo naloženega še .	K	659.167-71
Menična listnica je znašala koncem		
leta 1908 		K	129.162*—
V letu 1909 se je		
eskomptovalo ....	11	724.760-—
Skupaj	K	853.922-—
Reskomptovalo se je	11	735.422 —
torej je bilo stanje koncem		
leta 1909	....	K	118.500-—
prištevši menice v rees-		
komptu .	.	•	•	.	11	52.000"—
Skupno	K	170.500-—
„Narodni gospodar,		,. Z izdajan-
jem našega glasila smo	imeii vsako leto	
precejšnjo zgubo. Minulo leto i		so tudi izdatki
bili večji od sprejemkov :	za K	' 935"44, na-
pram letu 1908 manjši za K 226-63. Zgubo smo odpisali iz tekočih sprejemkov, kljub temu, da nam je še za leto 1908 bila dovoljena državna podpora v znesku po K 2000. Ta podpora nam je bila izplačana teta 1910 in se izkaže v bilanci tega leta.
Uradni izdatki
so leta 1909 znašali odštevši predplačane za	K	95.305-34
leta 1910	.	.	.	.	11	2.464-84
Uradni sprejemki	K	92.840-50
za leto 1909 so znašali	K	25.899*53
Naši dve hiši s		
stavbenim prostorom sta imeli bilančno vrednost konec leta 1908 .	.	.	Iv	214.000*—
Tekom leta 1909 je bilo izdano za adaptacije	11	6.233-52
Skupno .	.	K	220.233-52
odštevši za odpis od vred-		
nosti		11	2.233*52
ostane bilančna vrednost		
koncem leta 1909	K	218.000"—
Vseh prejemkov sta hiši imeli v minulem letu	11	12.927-64
Stroškov pa:		
а)	davki in doklade .	. K 3.184-59 б)	manjša popravila . K 451-98 c) odpis od vrednosti .	. 2.233 52		
Torej ste hiši imele		
dohodkov 		K	7.057-55
Vseh obresti se		
je sprejelo preteklo leto, odštevši predplačane za leto 1910	 izplačalo, oziroma v do-	K	625.602-06
bro pripisalo se je pa	ii	559.538-81
torej je bilo več sprejetih obresti 1. 190!)	.	.	K	66.063.25
leta 1908 je bilo. .	.	11	70.265 57
potemtakem leta 1909		
manj		K	4.202-32
Ce dobičku iz na-		
slova obresti po .	.	.	K	66.063-25
— 187 —
prištejemo se čiste doliod-
ke hiše		K	7.057-55
dobiček od ikasa .	. dobiček od celcrede in	V	307-32
provizije			3.001-27
dobiček od kuponov		1.090-23
dobiček od komisjonalnih	n	1.670-37
dobiček na valuti .	.		213-68
dobiček od vplačanih odpisanih terjatev in do-
tacij za zaklad	likvidacijski	n	17.579-08
Skupaj .	.		K	96.982-75
odštejemo pa	uradne stro-		
ske K 95.305*34, manj uradne prejemke in preplačane stroške za leto			
1910 K	28.364-37		
K	66.940 97		
zgubo pri N.			
G. . . “	935-44		
odpis inventarja ,, odpis du-	1.112-59		
bioznih terjatev . „	21.154-01		
Skupaj .	.		K	90.143 01
dobimo čisti dobiček za leto 1909 v znesku Po		K	(i.839-74
Lastno premoženje		
Zveze koncem leta 1909		
znaša .				322.669-74
leta 1908 je znašalo	M	291.637-58
torej se je leta 1909 zvišalo za ...	.	K	31.032-16
V imenu nadzorstva
poroča dr. VI. Pegan. Nadzorstvo je natančno kontroliralo delovanje načelstva in je strogo postopalo. Imelo je 12 sej in 1 poseben sestanek za pregledavanje knjig.
Konstantira, da se je načelstvo vestno trudilo, da izpolni svoje dolžnosti.
Za nadzorstvo predlaga dr. VI. Pegan, da naj se letni račun in bilanca za 1. 1909 odobri, načelstvu pa podeli absolutorij.
Glede čistega dobička predlaga odbor, da naj se K 5000 odkaže splošnemu rezervnemu zakladu, K 1.839’74 pa naj se dene v likvidacijski zaklad.
Oba predloga se sprejmeta soglasno.
Volitve.
Namesto odbornikov, ki so izstopili v smislu pravil, namreč dr. Janez Ev. Krek, Josip Šiška, Anton Belec, Matija Kump, dr. Eugen Lampe, dr. Ante Alfirevič, Fran Grafenauer in Josip Mandelj se izvolijo z vsklikom v odbor: Dr. Janez Ev. Krek, drž. in dež. poslanec v Ljubljani; Josip Šiška, kanonik, Ljubljana; Anton Belec, župan Št. Vid nad Ljubljano; Matija Kump, c. kr. stotnik v p. Ljubljana; Dr. Ante Alfirevič, profesor Split (Dalmacija); Josip Mandelj, dež. poslanec Ljubljana; Janko Jovan, stolni vikar, Ljubljana; Josip Na-
v
gele, pos. v St. Jakobu v Rožu (Koroško).
V nadzorstvo se z vsklikom izvolijo:
Ivan Lavrenčič, dekan in deželni poslanec Kamnik,
Dr. Vladislav Pegan, odvetnik in deželni odbornik, Ljubljana,
Ivan Hladnik, župnik in deželni poslanec, Trebelno,
Matija Rant, nadučitelj v p. Dobrova pri Ljubljani,
Konrad Texter, župnik, Višnja gora,
Dr. Karl Verstovšek, profesor in dež. poslanec, Maribor,
Dr. Ivan Zajc, deželni posl., Ljubljana,
Dr. Miho Obuljen, c. kr. zemaljski sudbeni savjetnik, Zadar,
v
Dr. Ivan Knific, profesor, St. Vid nad Ljubljano.
Dati	Promet V 1. 1909.	Imeti
188
CO O C'-'l ~+<
00	o -1< OD CO t '-
.O -rp CO CO
oroooocoi— OOi
G^tOCDC^^OCOCDCCOOD^COt^-iOGOt^-OS
CO ^ CV1 CD t— t— CO CO t'- »O »O L"- CD CD t— Ol CO t—
^ ^ iTD CV1 CO IM — lO CVJ GO CO <M# M OD
co oi »6 ö (M ö ^ <td
lO CO CM lO CO 0>1
CO CD »O
CO CO CD OD iC
00 04
(M i—*
CQ O •
H w > H ec cr;
»-•OJCOTfikOCDt^GOaiO
04 CO l O GO t— GO OD O
OD Ol CD »O O
rfi M CD CD CO
»O »O Ol t—
COCOkOOiOr^T^O
O »O Ol t— iC O OD CO
CD Ol O »O CD OD O ^
OOlOlCOOOC^^
»O ^ Ö OD GO l— GO I— O »O
Ir- CD OD CO ^ ^ O
t— Ol O co
- ° 00
ir— M CO ‘O
M iO t- »O CO -»-h (M ^
(M M
GO »n CO M

>11 O -2
O* 5 3 3
tw	»O 'CJ
O ^ 'TO D
c i3 c
cö D c« Oj as
E-ia3>iy(r;^cn;c!cc
5z; ^ M cC cd
'MCO^lOGOI— GOODO
0-1 CO »o GO L— GO OD O
N *W3
izguba.	Račun zgube in dobička.	Dobiček.
189
1 v'n-	32 23 25 27 37 64 68						85 273	76	
Kron	307 1.035 50 66 063 3 001 1.670 12.927 213							
1 I	ID	— O	00							
	625.602 559 538							
Ime računa	Inka so	 Kuponi	 Zaostali kuponi	 Obresti sprejete leta 1909 in leta 1908 predplač. za 1. 1909 K 625.556 08 Obr. reskonta predpla- čane za 1. 1910 . .	„	45 98		odštevši izplačane leta 1909 .... K 557.716'25 in predplačane za leto 1910 ... .	,	1.822‘56		Delcredere in provizija	 Dobiček pri komisijonalnih .... Hišni dohodki	 Dobiček na valuti				l
d. > cs 0} N w	lOCOt— 00							
vin.	97 44 09 59 93 74						CO L—	
Kron	66.940 935 5.870 1.112 3.574 6.839						85.273	
vin.	34 37	59 98 52		—<	OO °	°				
Kron	95.305 28.364	3.184 451 2.233		21.154 17.579				
Ime računa	Uradni stroški	 odštevši povrnjene stroške in podporo. K 25.899-53 in za 1. 1910 pred- plačane stroške . .	,	2.464'84	Narodni Gospodar	 Hiša: a) davki in doklade .... d) manjša popravila itd. .	. c) odpis od vrednosti .	.	. Odpis inventarja	 Odpis terjatev	 odštevši dotacijo minolega leta za likvidacijski zaklad in sprejete že odpisane terjatve	 Cisti dobiček							
Čl >* d <D JSJ	-h	<N CO	lO	co							
— 190 -
a> o» ►£*
!Dd ^ ffi ^ ^
TJUMHCDg'TJa
2 5
o« 2.
03 «O 05 p 03
05 O’ O
GO 4^
00	-3	05
CJi 4^	05 bC
Ok 3
bo O
05	00	05	03 Gl 4-
to 03 p to td P 4^
GO 00
I CD
Bilanca 31. decembra 1909.	Pasiva
- 191
Poročilo o revizijah.
Nadrevizor Pušenjak poroča o revizijah, ki jih je Zveza izvršila 1. 1909 na Štajerskem in omenja, daje v obče delovanje nadzorstev pomanjkljivo, kar bo treba odpraviti. Načelstva poslujejo skoraj pri vseh zadrugah povoljno. Grajati se mora strogo, da marsikatera posojilnica smatra kot svojo življen-sko nalogo postaviti si velik dom. Povsod, kjer so tako delali, so imeli zelo žalostne skušnje, ker se take stavbe rentirajo v najboljših slučajih z 20/0. Posojilnice, ki niso dobro fundirane, so tako na potu, da same sebe uničijo. Večkrat se ponavlja napaka, da se dovoljujejo previsoka posojila, kar pa ni namen rajfazenskih posojilnic.
Za industrijska in obrtna podjetja so veliki, mestni zavodi. Pri podeljevanju posojil se premalo upošteva stanje dolžnikov, preveč pa porokov. Povsod se mora zahtevati, da je zadružnik včlanjen le pri eni posojilnici; zato naj se tajnik večkrat prepriča pri sosednjih posojilnicah in si ogleda članske imenike da primerja, če niso zadružniki včlanjeni tudi pri drugih kreditnih zadrugah. — Pri poroštvu se najde večkrat nepravilnost, da iste osebe jamčijo prepo-gostokrat. — Priporočati se mora znova in znova, da se vsak uradni dan konštatira stanje blagajne in napravi denarni listek. Tako se dado morebitne napake brž zaslediti, olajša se pa delo tudi nadzorstvu in revizorju. Glede kmetijskih društev je še posebej omenjati, da se inventar ceni dostikrat previsoko; dočim je dopustno blago ceniti le po nakupni vrednosti prištevši prevozne stroške.
Dr. Krek pristavlja, da se mora vsaka posojilnica varovati, da ne pride vsled predragih stavb v neprilike. Pač pa bi napačno, ves dobiček spravljati v rezervni zaklad, ampak se lahko nekaj daruje tudi za gospodarsko povzdigo.
Revizor Donadini poroča o revizijah v Dalmaciji. Odkar se je v Splitu osnoval
pododbor, mogoče je v Dalmaciji revizije vršiti redno. Vsega skupaj je bilo v Dalmaciji revidiranih 44 zadrug. Na novo se je osnovalo 8 zadrug in priredilo 2 poučna tečaja. Dobe se zadruge, pri katerih niti vsi člani načelstva ali nadzorstva ne znajo pisati. Pri takih zadrug se morajo vršiti seveda obsežnejše revizije. Poslovanje z blagom zadaja nekaterim zadrugam mnogo zamotanega dela.
Pododbor je zato razposlal vsem zadrugam tiskano navodilo, kako je voditi take posle. Koristno bi bilo, prirediti v vsakem zadružnem okrožju poučne in knjigovodske tečaje. V zadružno šolo bo vsako leto prihajalo nekaj Dalmatincev in je tako upati, da se bo tako tudi za Dalmacijo dobilo polagoma več in več strokovno izurjenih funkcionarjev.
Za Koroško poroča revizor Schčiff. Izvršilo se je 7 revizij, ki so pokazale, da je poslovanje v obče prav redno. Prav vzorno posluje navečja slovenska posojilnica koroška, namreč v Velikovcu. Na licu mesta se je sestavilo 11 bilanc.
O revizijah istrskih zadrug referira revizor Pelc. Samostojne revizije so se pričele vršiti koncem junija 1909.
Ker je potrebno pri vseh istrskih zadrugah napraviti temeljito revizijo, ki da obilo posla in vzame mnogo časa, se v prvem polletju samostojnega delovanja revizijskega oddelka ni moglo veliko storiti. Revidiralo se je v tem polletju do 20 zadug. S temeljitimi revizijami se bo v Istri končalo v približno enem letu in je upati, da bo to delo končano do konca junija 1911. Se-le potem bo mogoče pričeti z organiza-toričnim delom in poukom v zadružništvu. Zlasti bo treba organizirati vinarstvo, ki je glavni vir dohodkov istrskemu kmetu. Poleg tega bo treba poiskati tudi druge vire, kakor n. pr. iz čipkarstva, pletenja košar, sadjarstva in pridelovanja zgodnje zelenjave.
192 -
Poročila o delovanju pododborov.
O štajerskem pododboru poroča nadrevizor Pušenjak. Ko se je pododbor ustanovil, niso bila tla posebno pripravna. Treba je bilo pričeti še le z organizatoričnim delom. Sedaj more pododbor obračati večjo pozornost tudi notranji organizaciji. Vsako leto priredi en večji poučni tečaj. Poskrbel je, da se je pouk o zadružništvu vpeljal tudi v bogoslovje. Dalje je pododbor vpeljal zadružna okrožja, ki imajo vsako svoj odbor in letno zborovanje na sedežu kake zadruge, ki deluje v dotičnem okolišu. Zadruge goje med seboj potrebni stik in ostanejo v ozki zvezi s pododborom in centralo. Priredilo se je mnogo gospodarskih predavanj, v novejšem času zlasti o prodaji živine. Gospodarski shodi uspevajo prav dobro, udelež-niki se živahno udeležujejo debat. Uspeh tega delovanja je očividen; število članic je naraslo že nad 90.
Med njimi je največ rajfajznovk. Za naprej se bodo snovale bolj druge vrste zadrug, zlasti strojne in živinorejske. Važna je ustanovitev zadruge za vnovčevanje živine, ki bo poslovala kot centrala. — Pododbor se je mnogo brigal za članice, in je pošiljal k njim uradnike ne samo k revizijam, ampak tudi k uradnim dnevom.
Don Ivo Makjanič poroča o delovanju dalmatinskega pododbora, ki se je sestavil začetkom 1. 1909 z enim revizorjem. Kasneje se je pododboru pridodal še en uradnik za blagovni promet. V celem pripada pododboru 67 zadrug, več jih je v osnutku. V pisarno pododborovo pošiljajo zadruge lahko svoje knjige, da se pregledajo. Vsled velike suše v zadnjih letih je bila potreba po žitu velika. Pododbor je dosegel, da dohaja žito zadrugam brez carine in je pri trgovski zbornici napravil korake, da je protestirala proti vinskemu davku. — V januvarju letošnjega leta je pododbor ustanovil Ribarski Savez. Ribarstvo daje v Dal-
maciji najvažnejše in najboljše dohodke, ker je morje zelo bogato raznovrstnih rib. Ribiči pa so malo poučeni; zato bo treba tukaj najpreje pričeti s poukom. — Vseh ribarskih zadrug je sedaj 25; samo v okolici Dubrovnika jih je pododbor osnoval 18.
O delovanju koroškega pododbora poroča revizor Schöff. Pododbor se je ustanovil še le tekom 1. 1910. — Doslej je imel eno večjo sejo; 24 manjših sestankov se je priredilo po različnih krajih dežele. Velik gospodarski shod se je priredil v Velikovcu za podjunsko dolino, drugih večjih predavanj je pododbor priredil čve-tero. Pisarna je prejela 56 dopisov, odposlala pa 18 okrožnic in 111 dopisov.
Na novo se je doslej ustanovilo 6 rajfajznovk. Julija meseca se priredi večje poučno potovanje v Švico.
O zadružni šoli v Ljubljani.
poroča ravnatelj slovenske trgovske šole B. Remec, ki začrta namen in pomen te učilnice, s katere ustanovitvijo se je hotelo od-pomoči pomanjkanju dobrih poslovodij. Na šoli sta se dovršila sedaj 2 tečaja, ki sta trajala vsak po 6 mesecev, od novembra do aprila. — Slušatelji so bili večinoma kmečki mladeniči. Učni uspehi so bili jako dobri. Vkljub strogi klasifikaciji je dovršila skoraj polovica z odliko, kar je tembolj upoštevanja vredno, ker je bila tvarina težka in obširna. Na solo so se sprejemali tudi Hrvatje, do-sedaj 10. Predmeti se dado razdeliti v tri vrste: a) splošni, b) trgovske stroke, c) zadružni. Učenci so si ogledali na več izletih razne tovarne, obrtne zadruge in slična podjetja.
V zadružno šolo naj bi prihajali mladeniči vseh vrst, zlasti seveda tisti, ki imajo veselje do zadružništva. Zlasti je šolo priporočati organistom, ki imajo mnogo časa na razpolago, da sodelujejo pri zadrugah. Prihajali naj bi pa tudi kmečki sinovi, ki bodo prevzeli domove, da bodo lahko ka-
sneje uspešno delovali kot zadružni funkci-jonarji, ki bodo umevali zadružno gibanje. Dobrodošli so pa tudi drugi, ki se hočejo teoretično in praktično izobraziti v zadružništvu.
Dr. Krek pripomni, da je zadružna šola v zvezi s tigovsko šolo zato nekaj novega, ker se je doslej raje iskalo zvezo s kmetijskimi šolami. Sola je že postala precej znana.
Zadružna banka.
O nameravani zadružni banki poroča uradni vodja Gjuro Rašica.
Organizacija kredita je bila in je še pri nas tipična. Organizirano je bilo do najnovejšega časa le oderuštvo. Drugih denarnih organizacij nismo imeli, kakor skoraj zgolj zadruge, ki so se zato morale baviti z vsemi kreditnimi posli, tudi z dovoljenjem hipotečnih posojil. Za zadružništvo je to zvezano z vedno večjimi težavami in tudi na „Zvezo“ se stavljajo glede na kredit vedno večje zahteve. Za razbremenitev zadrug in Zveze so zato potrebni posebni zavodi, ki se bodo bavili samo z organizacijo kredita. Za hipotečni kredit bo prišla v poštev hranilnica kmečkih občin, ki bo delovala po vsem avstrijskem jugu.
Poleg tega se je sklenilo ustanoviti centralo za denarno sporavnavo v obliki akcijske družbe Razlogi, ki so vodili načelstvo, ko je storilo ta sklep, so bili različni. Pri banki je kapital stalen, pri zadrugah pa ne. Bančno podjetje lahko izkoristi ugodnosti denarnega trga, kar bi prišlo v dobro tudi zadrugam. Kapital je treba združiti v močni denarni centrali. Končno pozivlje zadruge, da se v obilem številu udeleže subskripcije.
Dr. Krek opozarja, da gremo časom nasproti, ko nam bo primanjkovalo denarja. Naše zadruge pa bodo potrebovale še več denarja nego sedaj. Zadružništvo pa ne sme priti v roke kapitalističnim bankam, ker pride v preveliko odvisnost. Obrestne mere
ne bi zadruge več mogle regulirati, osamosvojitev kmeta bi zginila. — Zato je potreben lasten denaren zavod,
Dr. Laginja želi pojasnila, kdo bo imel v rokah akcije, in če se bodo akcije glasile na ime ali brez imena.
Dr. Krek pojasni, da se bodo akcije glasile na ime in da banka ne more priti v roke privatnim kapitalistom, ker morajo tri četrtine vseh akcij imeti vedno zadruge. Zadružna zveza bo tudi s prevzetjem akcij poskrbela, da pridejo v načelstvo osebe, ki imajo smisel za zadružne težnje.
Slednjič se sprejme enoglasno resolucija: Občni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani uvideva potrebno po ustanovitvi zadružne banke in priporoča vsem članicam, da se udeleže subskripcije.
Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zahvali se predsednik vsem navzočim za obilo vdeležbo in zaključi skupščino.
Vabilo na redni obrni zbor
Hranilnice in posojilnice na Vrhniki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo višil dne 26. junija 1910 ob pol 4 uri popoldne v Društvenem domu,
Dnevni red:
1.	Čitanje in obodrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na XIV. redni občni zbor
Kmetijske hranilnice In posojilnice v Starem Trgu pri Ložu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 26. junija 1910 ob 3. popoldne v lastni biči št. 67. v Starem Trgu,
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vljudno vse p. n. člane
Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Sv. Lovrencu na Dravskem polju,
registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. junija 1910 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
■t. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
5.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti bo čez pol ure na istem mestu drug občni zbor z istim sporedom, ki bo sklepal brezpogojno.	Odbor.
Poziv na redovitu glavnu skupštinu
Hrvatske poljodjelske blagajne, registrovanc /.udruge sa ncograničenini jamstvom u Sinju,
koja će se obdržati u uredovnim prostorijama u subotu dne 18. lipnja 1910 u 10. sati pred podne sa slijedećim dnevnim redom:
1.	Izvještaj Uprave
2.	Izvještaj Nadzornog Odbora.
3.	Izvješće o obavljenoj reviziji.
4.	Odobrenje računskog zaključka za g. 1908 i 1909. 5: Popunitbeni izbor članova uprave.
6.	Popunitbeni izbor članova Nadzornog Odbora.
7.	Eventnalnosti.
Ako u odregjeni sat ne bi bio prisutan dovoljni broj zadrugara za ovu skupštinu, to će se obdržati druga glavna skupština na 11 sati pred podne istoga doma i sa istim dnevnim redom-na kojoj će se pranovaljano zaklju ivati bez ozira na prisutni broj zadrugara.	Uprava.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Smledniku,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. junija 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4	Volitev načelstva
5.	Volititev nadzorstva
G. Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na lil. redni občni zbor
SlHinnikarske zadruge v Mengšu,
reg zad z om. zavezo
ki se bo vršil 19. junija 1910 ob 3. uri popoldne v ,Društvenem Domu, v Mengšu Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909
3.	Volitev enega člana v načelstvo.
4.	Volitev dveh članov v nadzorstvo.
5.	Slučajnost .
Hranilnice iu posojilnice na Veliki Dolini,
reg. zadruge z neomejeno zavezo ki bo dne 2G. junija 1910 ob pol 8 uri zjutraj v župnišču Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem očhnem zboru.
2	Poročilo načelstva in nadzorstva
3	Odobrenje računskega zak jučka za 1. 1909
4.	Volitev načelstva
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti
Vabilo na ridni občn zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji,
reg. zad. z neom. zavezo,
ki bo v nedeljo 26. junija ob 4 uri popoldne v pisarni Kršč. Gospod, društva.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7 Slučajnosti.
Občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem,
reg. zadr. z neom. zavezo.
ki bo dne 26 junija 1910 popoldne ob 3. uri v posojilniškib prostorih Dnevni red-
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1919.
3.	Poročilo o reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva,
o.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Metliki,
reg zabr z neom zavezo,
ki bo 19. junija 1910 po rani maši v posojilničnih prostorih D n e v u i red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobritev rač. zaključka za I. 1909.
5	Volitev načelstva.
6	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti
V slučaju nesklepčnosti po rani maši, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor n i istem kraju in istim sporedom in bo sklepal pri vsakem številu navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice na Črni gori pri Ptuju,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 20 junija 1910 ob 2. uri popoldne v ondotnj kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva
2.	Potrjenje letnega računa za 1. 1909.
3.	Čitanje revizijskega zapisnika.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Stari Loki,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 26. junija 1910 ob 3 uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1909.
3 Volitev načelstva,
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veliavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v /irch,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 26. junija 1910 ob 3. uri popoldne v hiši načelnika.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklep čen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pa istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo v smislu § 33. pravil sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na izredni občni zbor
Konzumnega društva v D. M. v Polju,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 3 julija 1910 ob 4. uri popoldne v dru štveni hiši.
Dnevni red:
1.	Sklepanje o likvidaciji.
2.	Volitev likvidatorjev.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na III redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Suhorju,
registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. junija 1910 popoludne ob 4. uri v župnišču.
Dnevni red
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1909.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Osilnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. junija 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1909.
3	Volitev načelstva.
4	Volitev nadzorstva
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Kočevju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 26. junija 1910 ob 'j-ii. uri popoludne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se tri tedne pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Sv. Petru na Medvedovem selu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 19. junija 1910 ob pol 8. uri zjutraj v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1 1909.
4.	Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva
5.	Slučajnosti
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Trojici nad Cerknico,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. julija 1910 ob 3. uri popoldne v izobraževalnem društvu Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
3.	Volitev načelstva.
K. Volitev nadzorstva.
5. Poročilo o izvršeni reviziji.
6 Slučajnosti.
Ako bi la občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na IX. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tržiču na Gorenjskem,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1910 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4 Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dobrni,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 22. junija 1910 ob 8. uri zvečer v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika občnega zbora za
1.	1909.
2 Poročilo načelstva in pregledovalca računov.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4	Volitev nadzorstva.
5. Volitev načelstva.
0.	Slučajnosti.
NB Za slučaj nesklepčnosti vrši se po § 35 zadružnih pravil občni zbor pol ure pozneje.
Občni zbor
Piišniškc zadruge v Gornjomgradu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo 29 junija 1910 ob 3. uri popoldan v Gornjemgradu v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2 P' ročilo nadzorstva.
3.	Potrjen je računov za 1. 1909.
4.	Predlogi in nasveti.	Odbor.
Hranilnice in posojilnice v kŠt Gothardu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 19. junija 1910 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani v Št. Gothardu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2 Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni ob tem času ne bil sklepčen vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim sporedom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice na Vačah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 2ti junija 1910 ob 8. uri dopoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računski ga zaključka za leto 1909.
3.	Poročilo o ivršeni reviziji.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov
Vabilo na redni občni zbor
Občckoristnc stavbene zadruge Ljudski dom,
reg. zadr. z omej. zavezo
ki se bo vršil 24 junija 1910 ob 8. uri zvečer v posredo valnici Kat. tiskovnega društva.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočiii zadružnikov
Vabilo k rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Grobelnem,
registvovane zadrude z neomejeno zavez >. ki se vrši v nedeljo dne 3. julija 1910 oh 3. uri popoldne v posojiluičnib prostorih Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1909
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4 Slučajnosti.
Ako ob naznanjeni uri občni zbor ni sklepčen, viši se čez pol ure drugi občni zbor, kateri je sklepčei pri vsakem številu.
K obilni udeležbi v'abi
načelstvo
Hranilnice in posojilnice na Igu,
regUtrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 19. junija 1910 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1. Poročilo o izvršeni reviziji.
2 Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1909.
4-. Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. liju pod Turjakom,
registovane zadruge z neomejeno zanevo, ki bo 7. julija 1910 ob 2. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4 Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909.
5.	Volitev načelstva, ti. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti bo čez pol ure na istem mestu drug občni zbor z istim sporedom, ki bo sklepal brezpogojno.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke gospodarske zadruge v Medoših,
registovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki Se bo vršil dne 10. julija 1910 oh 5 uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1909.
3	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Hranilnice in posojilnice v Toplicah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 20. junija t. 1 ob pol 8. uri popoldne v posojilniški dvorani v Toplicah,
Dnevni red:
1.	Poro'čilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
0. Volitev nadzorstva
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na VII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Colu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki bo dne 29. junija 1910 na praznik sv. Petra in Pavla ob 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru
Spored.
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1909.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5	Slučajnosti.
Opomba. V slučnju, da ne bi bilo dovolj članov navzočih se pol ure pozneje v istem prostoru vrši občni zbor pod vsakim pogojem.
Vabilo na redni občni zbor
Hninilnice in posojilnice v Petrovčah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 17. julija 1910 ob 3. uri popoldne v poso-jilnični pisarni v Petrovčah hšt. 3.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega računa za 1. 1909.
3.	Volitev 1 člana v nadzorstvo
4.	Slučajnosti.
Ako ne bi došlo o določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Petrovče, dne 19. junija 1910.
Načelstvo.
198 —
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Trnovem,
reg. zadr. z neornej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila .......	899 723 75
Naložen denar		24 249 61
Inventar premični .	.	.	1 136 47
Zaostale obresti posojil	29 784-57
Vrednost tiskovin .	.	.	200' —
Delež pri Zadruž. zvezi .	1 000'—
Delež pri .Ljudski posoj'“	4 —
Akcije pri opekarni .	.	.	5 000 —
Akcije pri Unionu .	.	• Prehodni		500'— 7 729 39
Gotovina 31. decem. 1909	14 261-73
Skupaj .	.	983 589 52
Pasiva.	K
Deleži		1 700 -
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	592 166-62
Tekoči račun z zvezo .	360 670 —
Predplačane obresti posojil	1 20014
Rezervni zaklad z obresti	24 249 61
Cisti dobiček		3 603 15
Skupaj .	.	983 589 52
Denarni promet ... K	1,108 483 53
Stanje članov začetkom 1.	1909 . 825
Prirastlo		...	44
Odpadlo		. . . 8
Stanje koncem 1. 1909	... 861
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Fari pri Kostelu,
reg. zadr. z neornej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908.
Aktiva.	K
Posojila................. 84619 17
Tekofii raćun z zvezo • .	124 068'—
Inventar premični . . .	435'38
Zaostale obresti posojil .	614 43
Delež pri .Zadružni zvezi“ 1 000'— Gotovina 31. decembra 1909	1 98 j 77
Skupaj . .	212 718-75
Pasiva.	K
Deleži........................... 308'—
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . .	208 749'08
Predplačane obresti posojil	1I2'21
Rezervni zaklad ....	2 676 SO
Cisti dobiček............ 872 66
Skupaj . .	212 718 75
Denarni promet ... K 238 159'31 Stanje članov začetkom 1. 1909	.	130
Prirastlo............................29
Odpadlo.............................. 5
Stanje koncem 1. 1909	.... 154
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Komendi,
reg. zadr. z neornej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila			97 092-43
Tekoči račun z zvezo .	.	208 770-—
Inventar premični .	.	.	264-73
Zaostale obresti posojil	233-12
Vrednost tiskovin .	.	.	70-—
Delež pri .Zadr. zv.“ •	1 000 —
Nalož. rez. zakl. z obresti	1 895 45
Delež pri kitarski zadrugi v Domžalah		100 -
Gotovina 31. decem. 1909	9 311-58
Skupaj . .	318 737 31
Pasiva.	K
Deleži		336 -
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	315 248-79
Predplačane obresti posojil	740 20
Rezervni zaklad z obr.	1895 45
Cisti dobiček		51687
Skupaj . .	318 737-31
Denarni promet ... K	343 255 30
Stanje članov začetkom 1.	1909 .	148
Prirastlo		...	23
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1909	... 168
Bilanca
Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah,
reg. zadr. z neornej. zavezo, z dnem 31. decembra 19Ö9.
Aktiva.	K
Posojila.................. 240 002 80
Tekoči račun z zvezo . .	27 570'—
Inventar premični . . .	200-90
Inventar nepremični	. .	14 000 —
Zaostale obresti posojil .	718'16
Deleži pri .Zadružni zvezi“	1000'—
Delež pri kitarski zadrugi	100-—
Gotovina 31. decem. 1909	81'20
Skupaj . .	283 673'06
Pasiva.	K
Deleži................... 340 —
Hranilne vloge s kap. obr.	280 871 31
Predplačane obresti posojil	213 26
Rezervni zaklad ....	1 775'98
Cisti dobiček............ 472'51
Skupaj . .	283 673'06
Denarni promet ... K 627 253'36 Stanje članov začetkom 1. 1909	. 133
Prirastlo............................38
Odpadlo............................. 1
Stanje koncem 1. 1909	....	170
Bilanca
Seoske blagajne za štednju i zajmove
u Ploćiciun,
reg. zadr s neogranič. jamstvom, s koncem meseca decembra 1909.
Aktiva.	K
Zajmovi		113 248 43
Tekuči račun s članovima	3 532 33
Inventar pomični .	.	.	.	68-95
Inventar nepomični .	. .	950 —
Dio kod .Zadruž. sveze“ .	1 000 —
Vriednost robe		322 50
Gotovina koncem g. 1909	510 06
Skupa . .	119 632-27
Pasiva.	K
Djelovi		1 130 —
Uložci na štednju s kapit.	
kamatama		104 466-51
Tekuči račun s svezom	10 226 —
Pogr. u gospod, potreb. .	476-32
Rezervna zaklada s kamat.	2 585 44
Čisti dobitak- .	.	.	.	748-—
Skupa .	.	119 632-27
Novčani promet ... K	210 130-32
Stanje članov začetkom g.	1908 .	100
Pristupilo		...	13
Izstupilo		
Stanje koncem god. 1909	. . .	113
Bilanca	
Ljudske hranilnice in	posojilnice
za tržaško občino	
pri Sv. Ivanu pri Trstu,	
reg zadr. z neom. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1908.
Aktiva.	K
Posojila		
Tek. rač s člani — posoj.	16 892-49
Zaostale obresti posojil	3 152-48
Delež pri .Zadružni zvezi“	1 000-—
Inventar premičnin . .	.	2 715 —
Terjatve iz prehod izdat.	200-87
Terjat, raznih uprav, prisp.	435-60
Nalož. denar poseb. razpo-	
ložnega zaklada .	.	.	8 33
Vrednost hranil, knjižic	320 —
Gotovina		6.312-83
Skupaj .	.	389 674-60
Pasiva.	K *
Deleži		7 740 —
Hranilne vloge ....	306 112-87
Dolg na tek. rač. pri Z. zv.	69 630 —
Obr. pos. pred plač. za 1910	2 213-93
Rezervni zaklad . . . .	3 288-94
Blagaj, razpoložni zaklad	8-33
Cisti dobiček		680 53
Skupaj .	.	389 674-60
Denarni promet ... K	1,006 092-47
Stanje članov začetkom 1.	1908	. 349
Prirastlo		...	48
Odpadlo		...	41
Stanje koncem 1. 1908	... 356
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.