teto LXXVM št 109 Bpedtctaos ta URJOJNLSTVO AH UPRAVA: LJUBLJANA. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO srn CTNIONE PUBBUCTTA ITAUANA A. A-. IHLAlfO Napadi torpednih letal na sovražno brodovje 3&&3t3i£ski parnik potopljen, 25 ladij s lOO^cao tonami psško 1"zvanih — Priznanje Kr. mornarici Vrhovno povrljništvo. Vojno poročilo s t. 1181: V bitki za Sicilijo, ki so jo tako žilavo bojevale italijanske in nemške divizije, zasluži posebno omembo napor mornarice in letalstva, ki sta se odlikovali bodisi v teku bojev, bodisi v težavni fazi izpraznitve otoka. Luko a- Bizcrti so bombardirala nemška letala. Potopljen ie bil parnik .1000 ton. 25 ladij s skupno 100.C00 tonami je bilo poškodovanih. J»aša tnrpoclna letaJa 50 pri Bizcrti napadla KOlfvoj in trrrperliraJa neko trgovsko ladjo v bli zini rta Passcro. V letalskih bojih so naši lovci sestrelili 5 »Spitfirov«. 2 nada! in n letali pa sta strmoglavili, zadeti od strelov nemških lovcev. S teh poletov se 3 naša letala niso vrnila. Sovražnik .ie izvršil polete nad kraje v pokrajinah RcJ?rrio CaJabria. Neapel? in Cairliari. Obrambne baterije so uničile 1 letalo, ki se je zrušilo v morje v bližini S. Ant»oca. General Ambrosio. Berlin. 19 av nadalje 35.000 vojakov in 4.500 ranjencev. Niti en ranjenec ni ostal na otoku. Vse te čete in vse potrebščine so bile odpeljane z neštevilnimi majhnimi in najmanjšimi ladjami ter edinicami. ki so lahko ušle budnost: nadmoćne nasprotne letalske >ile. Glede izgub, ki so jih osne čete zadale Angio-američanom, so se iz istega vojaškega vira objavili naslednji pregledni podatki: Oddelki vojske so zajeli aii uničili 400 tankov. fi3 topov. 69 izkrcevalnih ladij in eno korveto. Upoštevajoč tudi visoko število mrtvih, s-o smatra, da so Angleži in Američani izgubili eno tretjino efekti-vov 15 divizij. Edinice vojske so uničile 300 sovražnih letal, edinice mornarice 44 letal, pm tile dsko topništvo pa 167 letal, skupno okrog 500 sovražnih letal. Izgube sovražne mornarice kažejo naslednji podaik:: letalstvo je potopilo 55 tovornih ladij z 247.000 tonami, hudo pa je poškodovalo 57 ladij z 270.000 tonami in se lahko računa z izgubo teh ladij. K tem izgubam je treba dodati izgubo 5 so- vražnih trgovinskih ladij s skupno 38.000 tonami, katere so potopile edinice nemške vojne mornarice. Končno so Angloameri- čani izgubili eno križarko, 7 torpedovk, 3 motorne torpedne čolne, 2 korveti. eno spremljevalno ladjo in 7 izkrcevalnih ladij, katere so vso uničili letalstvo, proti-letalsko topništvo in mornarica. Izredno visoko število ranjencev med Američani Berlin, 20. avg. 3. DNB objavlja izjave nurednika omeriik£ ^an i tete Allana Harri->ona o izgubah ameriških čet med borbami na Siciliji. 16. t. m. je bil narednik ujet na področju Randazza. Poročal je. da so bile ceste z juga otoka proti Messini doslovno natrpane z ranjenimi ameriškimi vojaki. Ker so bile izgube ameriških divizij mnogo večje od najbolj pesimističnih predvidevanj zavezniških poveljni-štev. niso mogle bolnišnice sprejeti vseh ranjencev, tako da ni bilo hiše v sto in sto sicilskih vaseh, ki ne bi morala sprejeti po nekaj ranjencev. Te izredno visoke izgube kažejo brez dvoma hrabrost branilcev, ki so V 40 dneh borbe navzlic tropski vročini, naporom in stalnemu bombardiranju anglcameriških sil ostali neomajni. Ameriški vojaki so bili hudo zdelani z dolgimi marši. Mnogi izmed njih so imeli ranjene noge zaradi nagle izrabitve obutve. Zmagovita letalska bitka nad Me&sina Berlin. 19. avg. s. Nemška poluradna agencija doznava, da so nemški lovci danes dopoldne nad Mesino zapletli v borbo skupino angloameriških lovskih letaj, ki je bila mnogo močnejša po številu. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih najmanj 9 sovražnih letal. Franc aski poveljnik padel na Siciliji Lizbona, 19. avg. s. Angleška poluradna agencija obvešča, da je med borbami na Siciliji padel poveljnik 19. armadnega zbora francoskih emigrantov Alois Maria Goeltz. Rumunski list o Siciliji Bukarešta-, 19. avg. s. Rumunski tl?k je danes objavil z največjim poudarkom poslanico maršala Bndoglia Sicilijancem in poslanico Eksc. Orlanda. »Porunca Vrcmii< piše v uvodniku, ki je posvečen otoku: »Sicilija: Dežela, ustvarjene, za glasbo, ljubezen in poezijo, dežela starih slavnih ostankov svetle preteklcstj! Sicilija, dežela idil in trpeča dežela, rate mislimo danes s krvavečim srcem, na tvojih pet tednov borb in krvi. Na tvoji zemlji je bila vojna, ki se je končala. Ni pa konec Sicilije. Spomnimo se na številne vdore n? otok Po cs\^bo-dilnih rdečih srajcah so zdaj na Siciliji angleški, kanadski in ameriški vojaki toda ti se bodo samo za trenutek odpočili v ogromnem okviru s'cilskih b"rv. katere še neben slikar ni nfJtolj naslikal, kajti v?dno so žive« Kai!ay o politiki in ciljih Madžarske Budimpešta, 19. avg. s. Na praznik sv. Štefana, prvega kralja Madžarske, je imel pred-sednk ministrskega sveta Kal lav po radiu zanimiv govor. Govoril je o pomenu praznika sv. Štefana, kraija. ki je da' življenje in s\o-bodo madžarskemu narodu s tem. .em d< slej vodil državo, prevzemam jo pa tudi v tem smislu, da ne bom dovolil, da bi mej narod krenil s poti madžarstva, zvestobe in reda « Regent Horthy za madžarske brrrce na vzhodu Budimpešta, 19. avg. s. Madžarski remont Horthv se je v pismu na predsednika ministrskega sveta Kallava obrnil s posebno ljubezni;*o do madžarskih borcev, ki so na bojiščih vzhodne fro-te branili domovino in visoko držali izročila hrabrosti madžarske vojske. Regent poziva predsednika, naj izvrši vse potrebne ukrepe, s katerimi bo cdlikovanim vojakom zagotovljena in zajamčena bodočnost v mirrem času. Vojakom, pripadajočim kmetijstvu, bo dodeljena zemlji ostalj pa bodo v mestih deležni velikih olajšav v trgovini aH v državni upravi. Vojna na Pacifiku Tokio, 19. avg. s. Iz pristojnega vira se doznava, da so japonske sile v zadnjih tednih potopile ali poškodovale razen 141 prevoznih ladij tudi 31 pomorskih vojnih edi-nic Amerike. V isti dobi je bilo sestreljenih SO sovražnih letal. Tokio, 19. avg. s. V tukajšnjih mornariških krogih omenjajo, da je borba za južni Pacifik med japonskimi in ameriškimi silami stopila v novo fazo zaradi izkrcanja ameriških čet na otoku Vella Lavelle. žarišče te borbe so postojanke na Rendovvi in na Novi Georgiji. Američani morajo obvladovati hude težkoče, ker so japonska močna oporišča v bližini in ker morajo oskrbovati čete po zelo dolgih poteh. To bo zmanjšalo borbeno moč ameriških sil na otoku. Japonski mornariški krogi predvidevajo, da bo borba v Južnem Pacifiku postajala vedno bolj ostra in prišlo bo do gigantskih spopadov, v katerih bodo sovražne sile podvržene hudi preizkušnji. Tokio. 18. avg. s. Z nekega oporišča v južnem Pacifiku se doznava, da so japonske letalsko-pomorske sile v sodelovanju s kopnimi ednicami na Novi Georgiji ponovno bombardirale v noči od 15. na 16. t. m. sovražne postojanke na Mundi. Važni vojaški objekti so bili zadeti in v sovražnih napravah je nastala zelo velika škoda. Pričetek žalskega pouka Rim, 18. avg. s. Zaradi sedanjih izrednih okoliščin je minister za narodno vzgojo odredil, da se bo za ugotovitev rednega delovanja šol pričel pouk v osnovnih, srednjih in višjih šolah v šolskem letu 1943'44 v ponedeljek 11. oktobra. Vpisovanje se bo pričelo 1. septembra in se končalo 5. oktobra._____ a naročala* IX— Mr. OOffCBSSIONARIA BSCLUSIVA per hm pnbblicita di provenienza ltaliana CTNIONE PUBBIJOTA ITAUANA fik A_ MILANO. OGROMNO DELO KR. MORNARICE MED OPERACIJAMI NA SICILIJI Odlikovale so se vse vrste mornariških sredstev — Junaštvo, požrtvovalnost in sposobnost vsega moštva od poveljnikov do mornarjev Rim, 19. avg. s. Agencija Štefani objavila: Zopet je Kr. mornarica s tiho ve-drostjo, ki ji ie svojstvena, opravila med operacijami ra Siciliji tako nenadomestljivo kaker mogočno delo z lahkim brodov-jem. manjšimi edinicami. motornimi splavi, majhnimi p:irn:ki in oboroženimi jadrnicami, kaker je nalagala tesna vodna površina Messlrske ožine in njene okolice. D"! - Kr. mornarice je glede na številke in vispeho zaros veličastnega obsegra, j kolikor ;e med fazo prehranjevanja in odvajanja sKrbela za prevoz ogromne množice moštva orožja in potrebščin, tarkov, motornih sredstev in vsakovrstne oskrbe. Sovražno letalstvo- ki je bilo skoraj vedno po številu v premoči nad prometnimi morakimi potmi s Sicilijo. n\ dalo 40 dni niti trenutka odmora ladjam in sredstvom, zlasti onim. ki su morala zaradi operativen nujnosti pluti izven ožine same. Na morju in pristaniščih na odprtem morju ali ob obali so bile ladje in druga sredstva podvržene stalremu napadanju pednevi in ponoči. Toda ladje in druga sredstva so se pod poveljstvom poveljnikov in mornarjev, z3vedajoč'ih se važnosti cd njih zahtevane naloge, prek o mejno žrtvovali z vedro in odločno discipli' o, ne meneč se za napore, t ve sranje in izgube, katere jim je sovražnik neprestano zadajal. Posebno omembo zasluži udejstvovanje motornih splav v. ki so pod poveljništvom najmlajšjh oficirjev zaradi posebne možnosti pristaja,-ja na kateri koli točki obale, '.bvladovali z junaškim samozatajevanjem najhujše okliščine. S-mo sovražno letalstvo- ki je tako zagrizeno in s tako mogočnim; sredstvi napadalo ogromni dotok in edtek orožja, in vojakov, je moralo priznati, da ri sposobno streti ga spričo tolikega čudovitega odrekanja. Nič večjega uspeha niso imele sovražne ladje, ki so skušale večkrat prest teči promet. Naše toi-pedovke in naše podmornice so budno stale na straži v bližini ožine. Podmornice so od prvega trenutka operirale v najb:lj nevarnih vodah, kjer je sovražnik imel najlažjo* igro in kjer je osredotoči svoja napadalna sredstva. Nad vse visok in junaški duh. s katerim so se naše podmornice vrgle v boj, je dokazan ne sa- mo z uspehi (potopljene: 1 križarka. 4 rušilci in dva parnika z 23.000 tonami, topedirane pa ena velika ladja, cn rušilec in en parnik s 15.000 tonami >, temveč predvsem z dejstvom, da se kar pet edmio ni vrnilo v oporišča na Siciliji. Motorni torpedni čolni, ki jih je bilo malo glede na zahtevane naloge, so vsako noč križa rili kot zasčitnicc in preprečevali vse i n-razne ofenzivne sunke ter med druiiim potopili en rušilec in en parnik; z 9OO0 tonami. No meneč se za tveganje in nevšečnosti, so žrtvovali v borbi mnogo svojih najboljših ljudi. Ogromno opustošenje sovražnih bombnikov v sicilskih pristan;ščih še pred izkrcanjem, ki se je petem srdito nadaljevalo po pričetku izkrcanja, je edinicam in mornariškim sredstvom odvzelo primerna oporišča in jih prisililo, da so operirale skoraj vedno ob odprtih obalah, a Čimer so se njih težkoče. trud in nevarnost post„te-rile. so pa tudi podvrgle najstrožji kolav-daciji organizacijsko sposobnost in delo poveljnikov. Vsi poveljniki mornarice na Siciliji, od najnižjih do najvišjih, so obvladovali s čudovito sposobnostjo ln energijo najtežje pir »je ter so vzdržali v najbolj nevšeč-mh okoliščinah, čeprav so jim bila na razpolago manjša sredstva, kakor bi bila po-trebn številni poveljniki so. Čeprav jim je bilo možno in so imeli pravico oddal j. l; se. ostali do zadnjega trenutka na svojih mestih. Cesto so se borili ramo ob rami z mornarji, ko so okoliščine borbe vsilile, da so prevzeli kopno obrambo oporišč. Naj zadošča omemba dogedka v Augusti, ki je padla v štirih dneh junaške bitke z ogromno močnejšim soviažnikom. bitke, v kateri so se borile večinoma stotnije mornarjev, katerim na čelu jc bil do zadnjega kontreadmiral Leona rdi. Naj zadošča omemba Teapanija. kjer je kontreadmiral Manfredi. ki bi moral zapustiti mesto še pred angleškim izkrcanjem na Siciliji, o-stal na svejem mestu m opravljal čudovito akcijo borečega se poveljnika. S svojimi močmi se je dolgo upiral sovražniku, ki je tudi tu obkolil s kopnega ti dnjavo, ker si ni upal napasti jo z morja.. Tudi v tem ciklu vojne, kakor že v Libiji in v Tunisu in na vseh ostalih odsekih borbe, so trgovinske ladje, vodene po Kr. mornaric;, vedno izpolnile svoj? dolžnost, nudeč brez hrupa svoje di agocer.o delo, ne meneč se za napade, poškodbe in škodo, ostajaječ do zadnje minute na pn/.oi išču borne. Pozabljeno ti uli ni velikodušno delo bolniških ladij, ki so se oepreeUUM žrtvovale, ne meneč se za ponovno letalsko napade, ki jih je sovražnik proti vs«mii prA- vilom mednu odnega prava Lev ril val in Ki so prevažale na celino itainansKc m nemške ranjence. Danes še ni mogoče objaviti številk, ki so nujno še nepopolne, toda že glede na to. kar je znano, se lahko trdi, da bodo. ko bodo objavljene, dokumentirale nedvoumno s svojo Obsežnostjo, kako važno in veličastno je bilo v celoti delo Kr. mrna-rice pri operacijab na Siciliji. Delež nemške mornarice BerHn. 19. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija poroča o deležu edinic nemške vojne mornarice pri varstvu konvojev in v borbi proti angle^ko-ameri5ki vojni in trgovinski mornarici med vojno na Siciliji in naglasa, da so te edinice potopile 1 križarko. 2 rušilca in 5 tovornih ladii s skupno ?.8.000 tonami. Nadaljnja križarka. 1 rušilec m 2 tovorni ladji s približno 13.000 tonami so bile tOTpediTslM in ooškodovanc tako hudo, da te lahko računa z izgubo večine. Lahke edinice nemške vojne mornarice so aestrelile 44 angleških in ameriških letal. Glede uspehov nemškega protiletalskega topništvi med boibami nn Sicilijj se doznava, da e topništvo potopilo 3 ?ovr;ižno motorne torpedne čolne. 2 kor vet i in znatno število sovražnih izkirov;.lnih edinic. ki so skušale obkoliti italiji!e nb as* verni obali in v odseku Kat an i je. Protiletalsko topništvo nemškega letalstva je nadalje poškodovalo 3 križarke in 1 rušilec ter uničilo 12 sovražnih tankov. 42 oklopnih voz in 70 motornih vozil l «tre-livorr*. gorivom in vojnimi potrebščinami. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo 167 letal. Občuten sovjetski poraz na kubanskem predmostju Velik uspeh nemških ln romunskih čet — Tudi na vseh ostalih odsekih so bili sovjetski napadi gladka cdbiti — Rdeča vojska je v sredo izgubila 284 tankov Fz Hitlerjevega glavnega stana, 19. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V peti obrambni bitki na kubanskem mostišču, pričeti 16. julija, so nemške in rumunske čete pod poveljstvom generalnega maršala v. Kleista in generala pionirjev Jenickeji do 12. avgusta v trdovratnih bojih odbile trajne prodorne poskuse 17 sovjetskih strelskih divizij. 2 oklopnih brigad in 3 oklopnih pclkov ter prizadele sovražniku zelo velike krvave izgube. Pri tem obrambnem uspehu je bilo udeleženo nemško letalstvo pod poveljstvom generala Allersteina in rum unsko letalstvo pod poveljstvom generala Georgiua. Na fronti ob M i usu Je sovražnik pri Kujbiševu po močni topniški pripravi iznova prešel k napadu. Pri Izjumu je sovražnik z močnimi silami še nadalje poskušal doseči prodor. V obeh odsekih so naše čete v sodelovanju z letalstvom in rumunekimi bojnimi letali krvavo odbile v trdovratnih bojih sovražne napadalne valove. Na bojišču pri Bjelgorodu se nadaljujejo trdovratni in za sovjetske čete nadvse žrjev prfni boji. Nad 1C0 oklopnih vozil in napadalnih topov je bilo tukaj sestreljenih. V srednjem odseku fronte boljševik! nadalje napadajo s spremenljivo močjo. Vsi poskusi sovražnika, da bi prodrl naše poste anke, so se izjalovili. Tudi pri Stari Rusi in pri Ladoškem jezeru so se ponesrečili vsj sovjetski napadi z najtežjimi izgubami. Nemški gorski lovej so v odseku pri L ligi ju vrgli tudi včeraj napodajocega sovražnika z velikimi izgubami nazaj. V letalskih bitkah je bilo brez lastne izgube sestreljenih 21 sovražnih letal. Dne 18. avgusta je izgubila sovjetska vojska 284 oklopnih voz. V zadnjih dveh dneh je izgubila 168 letal. Zaščitne edinice vojne mornarice so potopile v noči na 18. avgusta na Azovskem m« r j u dva sovjetska motorna topničjarska čolna. Na morju pri Ribiškem polotoka »o nemška brza bojna letala potopila 4 sovjetske obalne tovorne ladji, natovorjene s oskrbovalnim materijalom. V Času od 10. julija do konca bojev 17. avgusta so prizadeli na področju Sicilije oddelki vseh vrst vojske in oborožene sile ameriiko-britanskl vojski težke Izgube. Poleg visokega števila ujetnikov so izgubili Britanci |n Američani tretjino uporabljenih Čet rs mrtvih In ranjenih. Uničenih alt zaplenjenih je bilo SSS oklopnih vas in tankov, 63 topov vseh vrst, 652 letal in liH- vornih jadrnic. Potopljenih je bilo 61 pretežno t. moštvo in in vojnim materijalom natovorjenih transportnih ladij s skupno 290.100 br. reg. tonami, 1 križarka, 7 ru-šllcev, 8 korvete in številni motorni topid-čarski čolnj ter manjše bojne ladje. Nadaljnjih 59 tovornih ladij s skupno 278.750 br. reg. tonami je bilo v istem času tako težko poškodovanih, da je mogoče računati z njihovo izgubo. V prvih dveh tednih avgusta je bjlo s Sicilije na kopno z majhnimi ladjami prepeljanih okoli 17.000 ton municije In prtljage, skoro 10.000 avtomobilov, kakor rudi vse nemške in italijanske čete z vsem orožjem in vojnimi potrebščinami. Nazaj pripeljanih je bilo končno nad 4000 ranjencev. Majhne tr&nsportne ladje so pri prevozu setrelil* skupno 48 sovražnih letal. Oddelki nemških bojnih letal so včeraj ponoči dosegli pri napadu v vodah pri Bizcrti bombne zadetke na eno vojno ladjo. 25 transportnih ladij l nad 100.000 br. reg. tonami In v€*č izkrcevalnih ladjah. V Mesinski ožini je protiletalsko topništvo sestrelilo 7 sovražnih letal. V zori današnjega dne je prišlo pred nizozemsko ohalo do bitke med zaščitnimi edinieamj nekega našega konvoja in britanskimi hrzinv enlni. Sovražnik je izgubil pri brezuspešnem napadu en brzi čoln, trije nadaljnji pa so bili s topovSUznJ zadetki poškodovani. .Med oboroženi tiri izvidniškimi in lovskimi poleti nad Atlantikom so zanetila nemška bojna letala po/ar na sovražni trgovski ladji s 5000 br. reg. tonami ln sestrelila štiri britansko-ameriške bombnike, med njimi dva velika hidroplana. Včeraj ponoči je bilo pri motilnih poletih maloštevilnih sovražnih letal nad obmejnim zapadnim ozemljem Nemčije sestreljeno eno sovražno letalo. Ob francoski obali pregnane angleške ladje BerHn, 19. avg. s. Nemške obalne baterije na rtu Gris Nez so streljale danes okrog 16. ure na skupino angleških pomorskih edinic, kj se je približevala francoski obali, in jo zadele z nekaj dobro merjenimi salvami. Sovražne edinice so se takoj skrile za umetno meglo in se vrnile proti zapadu. Zmede in spori med »zavezniki" Stalinovo zadržanje vzbuja med Angleži in Američani vedna večjo nervoznest in nezaupanje Stockholm, 18. avg. s. Po vesteh, ki prihajajo iz Kanade v London, se kaže. da se nahaja konferenca v Quebecu v najbolj zanimivi fazi. Po prihodu predsednika Roosevelta s posebnim vlakom iz Washing-tona so se posvetovanja takoj nadaljevala. Roosevelta je spremljal Hopkins Har-riman, ki upravlja urad za najemanje in posojevanja. Zdi se. da bo prišel v Quebec tudi Cordell Hu!l. Neki londonski list je objavil, da vlada to pot glede zavezniške konference najbolj neprodorna tajnost. Nihče ne more zvedet j niti za dnevni red konference. Zadržanje Sovjetske zveze je najbolj strah zbujajoče vprašanje. Roose-velt in Churchill sta v Quebecu zaposlena z zelo važnimi odločitvami. Stalin pa je ostal v Kremlju brezbrižen glede vsega, kar se dogaja in nihče ne more reči. ali odobrava pobudo za konferenco, ali je pripravljen sprejeti njene sklepe ali bo Se v naprej odklanjal sleherno obveznost. Bern, 19. avg. s. Švicarski tisfc se bavi z uvodnikom moskovskega lista »Krasnaja zvezda«, ki cbjavlja prvi sovjetsk; komentar o konferenci v Qucbecu. Glasilo rdeče vojske se skrbno cgiblje vseh političnih predmetov, ki so jih razpravljali v Quebe-cu, ter zatrjuje- da bi bil edini uspeh konference, ki bi zanimal Sovjetsko zvezo odločitev o ustvaritvi druge frente v zanadni Evropi. Sovjetski list zatrjuje, da se ■ lz nemš-:;h cet, ki so roklicare iz rezerve na rusko fiontD. di sklepati, da se Neme: ne nadejajo odločilnih operacij v najbližjem ć^su. .Krasnaja zvezda- dodaja, da Nemčija še vedno zbira vse svoje sile proti rdeči vojski, ki že dve leti nosi sama vso težo vojnih operacij. St°kh°lm. 19. avg. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Da^ebladetc poreč«, da je potovanje Ederta V Mcskvo- o katerem so zadnje čase mnogo govorili, dokončno sklenjero in pričakujejo v Moskvi Edena z veliko nestrpnostjo. V političnih krogih »o prepričani, da izmed vseh britanskih državnikov nobeden ni primernejši za slično poslanstvo kaker zunanji minister Eden, ki uživa v Moskvi vsesplošne simpatije. To bo njegovo tretje potovanje v .sovjetsko prestolnico in mnogi trdijo, da ga be na potovanju kot predstavnik Amerike spremljal Sumner VVellea. Lizbona, 19. avg. s. Iz Washingtona poročajo, da kroži vest o naraščajočem trenju med Cordellom Hullom in Sumnerjem VVellesom. Po poročiiih lista >Salnt Louis Dispacb«, naj bi Hull nujno zahteval od Roosevelta Wellesovo odstranitev kot državnega podtajnika zaradi njegovega pre-oblastnega vmešavanja v pravice svojega šefa. v „Qlcv. Narod«« Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, p*n*. » «vgu«ta is>43. Štev. 189 Gospodinje se pripravljajo na zimo Ljubljana, 20. avgusta. Gospodinje so se tudi letos začele skrbno pripravljati na zimo. Izpopolnjujejo zimske zalo ere živil, ki jim jih dajejo vrtovi in sadovnjaki. V zadnjih letih so se ljudje navadili mncgo bolj ceniti svoje pridelke in zato je bilo že lani zelo dobro uporabljeno skorai vse pridelano sadje, da ga ni s-egnilo toliko kakor včasih. Razen tega so začeli ljudje tudi bolj vestno upo- j rahljati povrtnino. Vsekakcr so pa lani na~ sušifi največ sadja: s cer so začeli sušiti ter konze: v rali tudi zelenjavo in sečivje. v^'lar je sieherni, ki je imel kaj sadnega pi idelka. raje sušil sadje. Sadjarski s;- "^k A. Skulj. k: pozna razmere, jt .r v zadnji številki »Sadjarja in vrtna i j.3 . je bilo lani jeseni pri nas Dasušonega toliko sadja kakor še nobeno leto prej. Hkrati nam strokovnjak nudi nasvete za sušenje sadja letos. Tudi letos je sadna let na povoljna Sicer ni tako zelo dobrr kaker jo bila lani. vendar bo pridržan precej jabolk. Prav zaradi tepa, ker • ■> t .ko obilno; delka. moramo letos § t 1 bolj raz ..no uporabiti vse pridelaj .rije. Uredništvo »Sadjarja in vrtnarja pripominja k Skuljevemu prispevku o sušenju sadja brez sušilnic, da so lani nekateri sadjarji sušili sadje v podstrešjih, pod vročimi Bterntnimi in podobnimi strehami. V suhem to;;!em zraku, zlasti še na prepihu, se sod e sorazmerno hitro ter uspešne svši. Podstrešja so pa tudi primerna za sušenje zelenjave, stročjega fižola, parali: žni kov. korenja, zdravilnih zelišč in pob. Pot: ehno je le. da pridelke dobro očistimo, sortiramo in primerno razrežemo, potem pa razgrnemo na primerno podlago, na papir, tako da se ne umažejo. Sadjarsko in vrtnarske podružnice so I lan; naaušile mnogo jabolk in hrušk, in sicer v pcsobnih sušilnicah. Sušilnice so I obratovale marpkje noč in dan do trde zame, kakor pravi pisec v Sadjarju in vrtnarju«. Nasušili so toliko sadja, da ga je bilo prvič naprodaj več na ljubljanskem živilskem trgu. Vse nasušeno sadje seveda ni prišlo v prodajo. Največ so ga po-rabdi pridelovalci doma. odnosno so ga shranili za najnujnejše potrebe. Letos bo treba sušiti sadje vsaj tako skrbno kakor lani. Kjer imajo sadne sušilnice, se bodo lahko lotili sušenja tem u-spešneje. ker imajo že dovolj izkušenj od prejšnjih let. Sicer bo pa treba sušiti sadje tam. kjer sušilnic nimajo. V malih gospodinjstvih, kjer ni mnogo sadnega pridelka, ali. kjer sadje celo kupujejo za sušenje, bodo pač tudi letos sušili na improviziranih sušilnicah, to se pravi v pečicah štedilnikov, na krušnih pečeh itd. Sadje se precej dobro suši ob lepem vremenu, dokler še ne nastopi hladnejše jesensko vreme, na soncu. Lani so mnog! posušili precej sadja na soncu. To sušenje je sicer precej zamudno, a je najbolj poceni, ker zanj ni treba kuriva. Sicer pa lahko sadje sušimo delno na soncu, delno v pečicah, pečeh in na pečeh. V starih časih so pri nas ljudje sušili sadje v sušilnicah za lan. še dandanes pa kmetje posuše precej sadja v krušnih pečeh, žal pa nekateri niso pri tem dovolj previdni, ter sadje pOSlHOde ali ga posuše neenakomerno. Na pečeh in v njih je sušenje bolj higienično. če je sadje razprostrto na posebnih lesah. Strokovnjak nudi navodila, kako si lahko napravimo lese sami. in sicer iz lesenih okvirjev poljubne velikosti. Na nje napnemo pocinkano mrežo. Dno les pa lahko napravimo tudi iz 1.5 cm širokih in 0.5 cm debelih letvic, ki jih pritrdimo v razdalji pol centrimetra. Da je dno bolj trdno, ga okrenimo še z nekaj prečnicami. Prav dobro dno lahko splete-mo iz obeljenih vrbovih šibic. mladik sro-bota ali iz leskovih viter. £VNE VESTI — Novi komisar milanske pokrajine. Kamestu Franca Marinottija, ki se je od-poveria. prcxi.-cd.~tvu pokrajinske uprave v Milanu, je bil imenovan na njegovo mesto v svojstvu p efektovnega komisarja prof. Srečko Vinc". profesor statistike na milanskem vseučilišču. — 100.060 lir za turinske oškodovance. Hranilnica v Astiju je namenila vladnemu predsedniku znesek 1O0.OOO lir, ki jih je vladni pred.-^dnik določil v prid oškodovancem zaradi zračnih napadov na Turin. — Komisar pokrajinskega Dopolavora v Triestu. Z odlokom triestinskega prefekta je bil imenovan za komisarja pokrajinskega Dopolavora v Triestu prefektovrii svetnik dr. Ivan Basioli. ki >e že prevzel svoje posle. — Spodnještajerske novice. V Mariboru sta umrla sin nameščenca Anton Strašek iz Soodnjih Hoč in hčerka tkalke Jerica Pšeničnik iz Maribora. — V Sevnici je umrla baronica Hoschek von Miihlheim, rojena Kiesschvetter. Doživela je častitljivo staro?! 80 let. — V Mariboru je bilo v prvi polovici avgusta 97 rojstev. 59 smrtnih ori mer o v in 23 porok. — Na bojišču so padli lovec Adalbert Ratej iz Ponikve. gren?dir Josip Schsuer iz Rečice v Savinjski dolini, vojni prostovoljec Ludvik Gtatz iz Dežna ter višji grenadir Marko Kaleh iz Device Marije v Brezju pri Mariboru. — Restavracijo pri »Pošti« v Mariboru prenavljajo. Zaradi tega bo lestavraeija, ki Jo vodi Neža Schweinsger. do 29. avgusta zaprta. — Prenehale so poslovati zadruge ^Učiteljski dom v Mariboru«. »Vajeniški dom v Mari boru> Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Mariboru« ter -»Dom artomobi-iistov. zadruga z omejenim jamstvom, v Mariboru«. — V Mariboru je umrla za-r=ebniea Terezija Mesaric, ki je doživela 81 let. Nadalje sta umrla v Mariboru me- Janez Kocmur f Ljubljana. 20. a-vgusta. V četrtek je nenadno umrl za kapjo Jarez Kocmur. nekdanji prvi ravnatelj Okrožnega urada za socialno zavarovanje v Ljubi'ani. Janez Kocmur se je rodil 24. junija 1881. Prvotno se je posvetil trgovski stroki, potem je pa odšel pn^stovoljno k vojakom: služil je v Mostaru. Po številnih letih vojaške službe se je vrnil v Ljubljano, kjer je dobil uradniško službo v tobačni tovarni. Tam je ostal deset let. nakar je bil sprejet kot tajnik pri Okrajni -bolniški blagajni v Ljubljani Med svetovno vojno je služil kot računsk. pr "Ičast-nik, po >ojni je pa zonet nastopil službo pri Okrajni bolnišk: blagajni ter bil irnenovan za rsvnatelja. Prva njegova naloga }e bila. da ie centraliziral vse bolniško zavarovanje v Sloveniji ter organizira! uradno poslovanje. Tako je bil položen temelj za ustanovitev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, leta 1922.. ko je bik> uvedeno v državi centralizirano socialno zavarovanje delavcev s centralo v Zagrebu. Kocmur ni bil za takšno strogo centralizirano socialno zavarovanje. Po njegovem mnenju naj bi ostali okrožni uradi avtonomni, v zvezni centrali pa n^j bi bili združeni le posli, ki so potretnv za varstvo načelne enotnoštf m skupne sklade, nikakor pa ne končna likvidacija tekočin, zlasti bolniških dajatev. Kocmur je bil prvi začasni ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Po dveh letih je bil premeščen v Zagreb k osrednjemu uradu, kjer je služboval do svoje upokojit\e leta 1Q32. Bil je i/redno žilave narave in neumorno delaven. Deiova! je tudi v ljubljanskem občinskem svetu, od imenovanja leta 1918. redno ?a je b'l izvoljen v občinski svet leta 1920. b upokojitvi se je zopet naselil v Ljubljani. Nad deset let je zelo marljivo deloval v javnem življenju. Š svojo izredno kritičnostjo in nadarjenostjo je pogosto z uspehom posegel v politično, socialno, gospodarsko in kulturno življenje, zlasti delavsko. Posebno se je odlikoval kot svetovalec v socialnih in delavskih ■vprašanjih delavstva, kj se je rado zatekalo k njemu. Znan je bil tudi kot dober govornik. Ustanovil je dve prosvetni delavski organizaciji v letih 1908 in 1912. Marljivo je deloval tudi kot publicist v delavskih listih in drugih revijah. Zelo zanimivo je pisal srroje spomine, kar sta mu omogočala zlasti njegov dobri spomin in bistrost duha. Njegove spomine so brali z užitkom mnogi in iz njih so zvedeli marsikaj pomembnega iz naše kulturne zgodovine polpretekle dobe. Nemirnemu duhu pokojnika želimo Wag pokoj, družini pa izrekamo iskrene sožalje! stni uslužbenec Friderik Leskovar in 70-letna hišna posestnica Frančiška Cerinšek. rojena Potočnik. — 79. rojstni oan je praznoval nadučitelj v pokoju Josip Schatz, ki je pred prejšnjo svetovno vojno več desetletij služboval pri Sv. Lovrencu pri Mariboru. — Trojčki. 351etna Helena Romi ti iz Pizzale pri Vocheri je rodila trojčke, od katerih je eden umrl. Vseh živečih otrok je sedaj sedem. IZ LJUBLJANE Prodaja mesa Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 21. avgusta 1 I. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »711« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec avgust 70 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. urL * —lj Rdeči križ poroča: Do nadaljnjega j)V ntonjeno vsako pošiljanje paketov izven Ljubljanske pokrajine, —lj Eden najbolj vročih dni letošnjega poletja je bil včerajšnji. Popoldne se je ogrelo na 32 stop. Ljudem se je zdelo se tem bolj vroče, ker ni bilo vetra. Nebo je ostalo ves dan jasno brez oblačka. Zdi se. da je zopet zavladal stari vremenski režim ki je nastopil že lani, ko so se vrstili dolgi meseci lepega vremena. Letos je bilo boli vroče samo enkrat, 4. avgusta, ko je maksimalna temperatura dosegla 32.8 stop. Lepo vreme bo menda še trajalo ker je zračni tlak se sorazmerno visok. Včeraj opoldne je »cer začel popuščati ter je bil davi za l jneter nižji, a davi je barometer kazal tendenco k dviganju Današnja minimalna temperatura je bila sorazmerno visoka, čeprav je ^ !o jutro megleno; znašala je 14.8. —lj Nesreče. V zadnjih dneh so se ponesrečili naslednji ponesrečenci, ki se zdrave v ljubljanski bolnišnici: Vinko Žmdaršič, 35 letni sin posestnika iz Zdenske vasi, se je v gozdu pri delu ranil na desnici. — Marija žust, 55 letna žena delavca iz Logatca si je pri padcu z voza zlomila levo nogo. — Na vile se je nsadil Jože šajn, 18 letni sin posesu.1 ka iz Cerknice, ko je pri spravljanju se:-- padel z voza. Vile so se r^u zabodle v desno prsno stran. — Mlatilnica je zdrol.la prste desnice 15 letnemu sinu posestnika iz Polhovega gradca Antonu Koširju. — Alfonz Gušič 19 letni delavec z Jezice, se je ranil na desni nogi. — Rudolf Bohinc, 12 letni d' -k iz Ljubljane, se je vsekal v desno no o. ___r^P^^i? drv Ker Je zaloga drv na športnem prostoru SK »Ljubljane« na Ciril-Metodovi cesti poMa, odslej mestni preskrbo valni urađ oddaja upravičencem drva samo Se na mestni pri-■22 /ža^ana drva), na nekdanjem telovadiScu »Sokolac v Trnovem (žagana drva), cela polena pa na športnem prostoru »Hermesa«, kar naj upravičenci upoštevajo, da ne bi zastonj hodul po drva na športni prostor SK »Ljubljane«. — šmartinska cesta zaprta. Mestni tehnični oddelek Je v sredo 18. t. m. zaradi ureditve cestišča zaprl šmartinsko cesto od Kolinske tovarne do Središke ulice ter se zato razvija vozni gro™f* <*> Z^1?nl J*™1 Po Ljubljanski cesti. Središki aH Pokopališki ulici. v vročih đneh Vam pravi >A?pa< čaj krepi žrvoe to sveži telo! Mož: ZAKONSKA COPATA —=—»• »Pomiri se draga moja žena. ti moje sonce, moja ljubezen, sag vem, da imam najboljšo ženo.« Žena; ^Vraga imaš!« P. 6. vVodehoose: 55 MALA PEPITA Radi svoje lege je bila kaj pripraven kraj za dečka, zalezovanega od zločinskih ugrabljačev, ki so utegniti priti vsajc trenutek, čeprav sredi noči. Okno, ki ji je dajalo svetlobo in zrak, je bilo preozko, da bi bil mogel odrasel moški zlesti skozenj, In edini vhod je bil skozi mojo sobo. Vse kako je bila »mala Pepita« tu vsaj ponoči varno spravljena. Radovednost dečkov k sreči ne traja večno. Njih živahni možgani se hranijo največ s sedanjostjo. Zato se je razburjenje, ki sta ga povzročila Buckov nastop in Ogde-novo izginjenje, v nekaj dneh docela poleglo, čez teden dni ni nihče več govoril ne o tem ne o onem, in življenje v zavodu je teklo spet po starem tiru. Zame pa se je bila prav zdaj pričela doba duševnega nepokoja, kakršnega nisem prej m koli poznal. V zadnjih petih letih je bilo moje življenje tako blag in enoličen tok, da sem bil zdaj, ko me je sukalo med brzicami, ves zbegan in zmeden. Zamotanost mojega položaja je bila tem večja, ker je stala sredi mojega malega sveta ▼ San-steadhousu ženska, in to prav tista, ki bi ljubljanski kinematografi KINO MATICA Teftttfo« 22-41 Ljubezenska drama slavne pevke in letalskega Častnika. Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi ln velike plesne revije VELIKA LJUBEZEN V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva: Žarah Leander, Viktor Staal, PmI Hortoiger Predstave ob 16.30 in 19. uri KINO SLOGA Telefon 27-30 Vrsta najboljših filmskih umetnikov v velezanimivem filmu POPLAH l mherto Melnati. Marin Mercader. Clara Calaraai, Andrea Checchi, Carlo Campanini. Eugenia Zaresea Predstave ob 14.. 16. in 18. uri KINO U-VION Telefon 22-21 Sijajna burka, ki bo izzvala burjo prisrčnega smeha M a c a r i o DEČKO Z ZAPADA Tajni ljubavni sestanki s hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen in v zadnjem hipu d omot orna rešen. Junak dneva, ki z zvijačo premaga vse nasprotnike in doseže zaželjeno spravo Predstave ob: 16.30 in 18.30 uri 1 Švica se Je iznebila zloglasnega pustolovca m jgMp -f&m&m in sleparja * esiiiea KOLEDAR Danes: Petek, 20. avgusta: Bernard. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Velika ljubezen. Kino Sloga: Poplah. Kino Union: Dečko z Zapada. DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet. Bleiweisova cesta 43, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4; Ustar, Selen-burgova u!. 7. Naročite se na DK! Končno se je s\ ica, iznebila zloglasnega pustolovca in tihotapca. Dolgo vrsto let je lahko opravljal mednarodni finančni slepar Camillo Casti^lioni svo e temne kupčije v Švici. To je bilo mogoče le zaradi tega. ker je bil pod zaščit: vpl'vne švicarske osebnosti, ki je igrala v švicarskem javnem življenju vel.ko vlogo. Ta osebnost je sodelovala pri raznih Casti-glionijevih finančnih operac jah. Posledice so bile neogibne. Ta osebnost je izgubila zaradi teh temnih pcslov svoi poslanski mandat in tudi svoj vplivni položaj v stranki. 30 let je Castiglione lahko ribaril v kalnih vodah švicarskega podzemlja. Ze leta 1917 je vzbudil veliko pozornost na dražbi Kaufmannovih umetnin v Berlinu. Popi? umetnin je vseboval najbogatejše mednarodne umetnostne zbirke. Sami vojni bogataši tn. verižniki so se lahko potegovali zanje. Kupec je bil Csstigfione. Za sliko nekega francoskesra mojstra je plačal »samo« 230000 mark. Nekaj let pozneje se je zloglasni Časti-glione zopet pojavil na dražbi. Toda to pot ne kot kupec. Zaradi dolgov so bile prodane na te i dražbi številne njegove dragocenosti za zneske, ki so bili globoko pod vrednostjo njegeveh diasrocenosti. Cenili so njihovo vrednost na 3 milijone angleških funtov, izdražbane pa so bile za skromen odstotek cenjenega iznosa. Čast i-giione se je pač. kakor ninogi njegove vrste in temnih nagibov znašel v hudih denarnih stiskah. ITpniki so pra prisilili, da je moral prodati svoje stvari. Vrednost stvari, k| jih je imel. je bila prav pravljična. Zanimalo vas bo: Kdo je ta človek? Rodil se je v Triestu kot sin rabina. Moral bi postati njegev naslednik. Toda Ca-stiglionu ni bil všeč očetov poklic. Začel se je pečati s trgovinskimi in tihotapskimi zadevami. Med prejšnjo svetovno vojno si je pridobil veljavno besedo v vodstvu tvornic Austro-Daimler, ki so dobavljale za vojsko. Sklenil ie precej sijajnih kupčij. S pomočjo dunajskega aerokluba se je vrinil v ospredje avstrijske letalske industrije. Prevzel je ogromne dobave in stlačil v svoj žep ogromne zneske. S papirnimi kronami si ie pui voščil najbolj drzne prevare. Zaradi prevar in temnih poslov je moral Castiglione končno pred sodišče. Toda časniki niso črhnih in n so napisali niti ene vislice o tej aferi. Ca- stglione je imel so zmerom dovolj denarja. da je vodstva posameznih listov lahko podkupil, sai si je pn polomu Depozitne banke prislužil 40 milijonov čeških kron. Castiglione se n poboljšal V Svicl je nadaljeval s svojinu posli. Oškodoval je za visoke zneske številne švicarske podjetnike in državljane. Končno se je spustil tudi nad njegovo srlavo D:rmokiejev meč. Izgnali so ?a :z Švice, ki se je sedaj lahko globoko oddahnila. Razprava o železniški nesreči na ljubljanskem kolodvoru Ljubljana. 20 avgusta. Lani M), decembra zjutraj okoii 8. ure je trčil krajevni potniški vlak Ljubljana—Zalog, sestavljen iz tokorootrve, štirih potniških vagonov in službenega voza ob prihodu na ljubljansko postajo v dve lokomotivi, ki sta mu pripeljali po istem tiru nasproti Ker so strojevodje vseh tokomotiv v zadnjem hipu silovito zavrli svoje stroje, trčenje ni bilo posebno močno. Materialna škoda je bila malenkostna. Poškodbe pa so dobili nekateri potniki, med katerimi je bilo največ železniških uradnikov, ki so se peljali v shižbo. Večina potnikov je v trenutku nesreče že stala in se pripravljala na izstop. Sunek jih je vrgel v steno. Nekaj je btk> laže poš&odovanih, eden se je pa celo onesvestil. Dva ponesrečenca sta se morala zateči v zdravljenje v bolnišnico. Uvedena preiskava o odgovornosti za trčenje je pozvala k zaslišanju vse vlakovno osebje, strojevodji obeh lokomotiv, prometnega uradnika m službujoče kremičarje. V« so navajali tehtne razloge v svojo razbremenitev. Zaključek je bil. da se je vsa odgovoruost za trčenje naprtila strojevodji potniškega vlaka F. P. Na odgovor ga je poklicalo tudi državno tožilstvo, ki ga je obtožilo prestopka po § 207. in zločinstva po § 206. kaz. zak. Razprava je bila v sredo v razpravni dvorani okrožnega sodišča št. 79. Vodil jo je ko* predsednik sos. Ivan Brelih. V senatu sta sodelovala še sos. Josip Baričevič in Fran Gore-čan. Obtožnico je zastopal državni tožilec France Sever, obtoženca pa je zagovarjal v imenu odvetnika Vovka odvetniški pripravnik Hervatin. Obtoženec F. P. je 46 tet star m oče dveh otrok. Kot strojevodja je ushižben že 22 let. Prej je dolgo let služboval na Jesenicah, kjer je užival dober glas in je bil vedno izvrstno ocenjen. Za svoje požrtvovalno službovanje je hii celo odlikovan z zlato kolajno. Ko je prišel v Ljubljano, je delal najprej v pisarni. Sredi lanskega oktobra pa je šel zopet na progo kot strojevodja in je opravljal službo na potniškem vlaku Ljubljana—Zalog. Kritičnega dne je bil v času trčenja že 15 ur nepretrgoma v službi. Prejšnji večer je peljal potniški vlak št 625 v Zalog, kjer je potem celo noč premikal. Zjutraj ob 7.10 je odpeljal isti vlak nazaj proti Ljubljani. Ker je bil en tir zatrpan z vagoni, se js vršil promet samo po enem tiru v obe smeri. Zjutraj je vozil po nepravem tiru. Pred odhodom iz Zaloga mu je prometnik dal poveljo, naj pri uvozu na ljubljanski kolodvor, ker bo vozil po nepravem tiru, upošteva, če bi signal »okiva! ustaviti, ročne signale kretničarjev. Pri prvem, glavnem signafa g« je r** čakal nadkretničar J. G., ki mu je zaklical nekaj besed, iz katerih je obtoženec sklepal, ds je proga kljub signalu na stoj prosta Vozil je z 20 km hitrostjo naprej. Bila je gosta me^la in se je videlo le kakih 10 m daleč. V dobri veri. da je tir prost do kolodvora, je F. P . Ici mu še niso bile znane vse signalne m varnostne naprave na ljubljanskem kolodvoru, prevozil drugi signal, ki je tudi kazal na stoj. Ta signal je namenjen predvsem notranjemu prometu in je posebnost ljubljanskega kolodvora Okoli 250 m naprej od tega signala pa je nenadoma zagledal pred seboj dve lokomotivi in spremljevalca, ki mu je dajal z zastavico znake, naj ustavi. Njegov trud ni veliko zalegel, ker je razpolagal samo z ročnimi zavorami m bi mu za učinkovito zavrt je morali pomagati z zaviranjem tudi sprevodniki v vagonih. Pri razpravi se je F- G. branil vsake krivde in se izgovarjal predvsem na meglo, nepravi tir m dovoljenje za vožnjo, ki ga je prejel od službujočega nadkretničarja Razen izpovedi prič je bilo prebrano tudi obširno mnenje izveden-va inž. Zelenka. Ta je med drugim ugotovil, da so zaradi zastarelosti in rx>manjkJjivosti ljubljanskih kolodvorskih naprav vedno precejšnje težave, ki stavijo na osebje izredne zahteve. Predelave ljubljanskega kolodvora niso prinesle olajšanja, le nekaj več prostora. Ljubljanski kolodvor je zastarel. Po govoru branilca so sodniki po kratkem posvetovanju strojevodjo F. P. oprostili. Na strehah ljubljanskih hiš Ljubljana. 20. avgusta. V poletnem času. v mesecih kopanja in sončenja. ož:ve tudi strehe nekaterih ljubljansk h hiš. Gre predvsem /a hiše v mestnem središču ki imajo ravne strehe. Te hi;e so b:!e sezidane šele v zadnjih letih in spadajo med najvišje Starejše hiše in hiše na periferji na imajo po večini še vse strme strehe. To življenje ostane vsakdanjim pa&antom ljubljanskih ulic večinoma skrito Le kdor se povzpne na nebotičnik, se lahko razgleda p sosednj;h strehah, kjer se vsako popoldne ^ ni veliko stanovalcev tistih h;š. Nekatere strehe *o zelo lepo urejene. Pravi cvetličniaki krasio zevetne kotičke. Drucod ie po vsej strclv nuMit pesek, ali pa je prekrta s pločevno odnosno drugim podr-bnim trpe/n'm mater.1'om Rasren za sončenie shi/ijr> ravne strehe i** vrstno še v dru£»e namene. NJa en- izmed nnj vi?iih ljubljanskih streh majo urejeno naprave za su;enjc perila Nekateri stanovale sušijo na soncu tud= razno sadic n sovivje. Za razve drilo je prav tako poskrbljeno. V nekem ograjenem kot'eku snio opa/'Ii celo Rltso M na-m'zn' tenis, na neki boli zavarovani strehi pa celo farmo malh ihrali kokoš' m kunci. Živali pa niso posebno navdušene nad svojo pnv stostjo, posebno ker nimajo zelenja. Hodijo po debelem pesku Irakor i/puhljene. Ka/e. da so se stanovalcem takih hiš njihove strehe zelo priljubile. Vedno je na njih več obiskovalcev, ki v živahnh pomenkih HKejo ndpočitka in zdravja, izpostavljeni EOncnini žarkom. Hrušč mestnega prometa sk<»rai ne prodre do nj:h RADIO LJUBLJANA PETEK. 20. AVGUSTA 1M3 13.00: Napoved časa. Poročila v ttalijanftčln!. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šljanec. — Simfonična glasba: 1. Beethoven: Simfonija v C-duru; 2 Glazuuov: Serenada: 3. Carabella: Suita v D-molu. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Orkester vodi dirigent Segurini. — 14.45: Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17 15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D M šijanec. sodeluje tenorist Janez Lipusčel: 1. Verdi: Tra-vlata — arija Alfroda »Ah usoda, kako me prem inja«: 2. Massenet: Manon Le>Peter!< Tudi poslovni človek, ki mu je vsake minute žal, mora obstati, kadar ga kdo ogovori; drugače bi se utegnilo zdeti, da hoče pobegniti, ne glede na to, kaj bi rekla vljudnost. Urejuje Josip Zopandč* — Za- Nsopdno Ljvbomir VoASč — V* s Ljubljari