PoCtntoa pračan* t gotovini Leto LXVI., št. 22 Ljubljana, petek 27. januarja I933 Cena Din 1.- i*na j a rs&lc dan popoldne, lzvzemAl nedelje m praznike. — Inaeratl do 90 petlt a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.60. od 100 do 300 vrst * Din 3.—, večji Inaeratl petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inaeratm davek posebej. — >Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 12«—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNIATVO LJUBLJANA, Knailjeva atten s*, ft Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 312« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesa, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani šL 10.351 HRVATI PROTI PUNKTACIJAM DR. KOROŠCA IN NAPADU NA SOKOLA Nadškof dr. Dobrečić in škof Uccelini proti pastirskemu listu ka toliškega episkopata — Obsodba punktacij dr. Korošca in škofov ske poslanice v zagrebškem banovinskem svetu Beograd, 27. jam V nedeljo so se vršile v Baru velike nacionalne manifestacije pred poslopjem barske nadškofi-je. JNadskof dr. Dobrečić namreč ni pustil preči tati v cerkvah pastirskega lista proti Sokolu kraljevine Jugoslavije ter je izjavil, da nima razlogov dvomiti nad popolno korektnostjo Sokolstva napram cerkvi. Zvečer se je zbrala pred nadškofijsko palačo ogromna množica ljudi, ki je izražala nadškofu dr. Dobre čiču in njegovemu vikarju Antoni ću svoje simpatije. Vikar g. Antonič je z balkona nadškofijske palače v navdušenem govoru slavil pomen Sokolstva za nacionalno vzgojo naše mladine. Današnje »Vreme« objavlja izjavo kotorskega škofa g. Uecelinija, ki pravi o pastirskem listu jugoslovenskega katoliškega episkopata med drugim: Katoliški episkopat v Jugoslaviji se je s svojim pastirskim pismom prenaglil in napad, ki je bil izvršen na Sokol-stvo, ne bo ustavil njegovega razvoja. Lahko izjavim, da se med podpisniki pastirskega lista nahajajo mnogi, ki se jim zdi pastirsko pismo v nasprotju z njihovim prepričanjem. Sokol je narodna organizacija in ni bil nikoli protiver-ski ali protikatoliškL Zato sem prepričan, da pastirsko pismo ne bo imelo uspeha. * Zagreb, 27. jan. Včerajšnja seja zagrebškega banovinskegu sveta je izzvenela v ostro obsodbo pastirskega lista katoliških škofov o Sokolstvu In proti punktacijam, izdanih, v Zagrebu in Ljubljani. Zastopnik mesta Broda, banovinski svetnik D juro S i m i d, je poudarja] kot potrebno, da tudi banovinski svet zavzame svoje stališče glede na pastirski list katoliških škofov. Naglasa! je, da je član Sokola že skoro 30 let, bil je tudi starejšina Hrvatskega Sokola do 6. januarja, ki je imel povsem isto ideologijo kakor jugoslovanski Sokol ter je bil osnovan na Tvrse-vem sistemu. Napad katoliškega episkopata je bil po njegovem mnenju premišljeno dejanje, da se škoduje Sokolu kraljevine Jugoslavije, ker je bila prilika že prej, da bi se navedle morebitne pritožne proti Sokolstvu dokler Je obstojal še Hrvatski Sokol, kar se pa nikdar ni zgodilo. Ker se je to zgodilo sedaj v najtežjem času, ko je znano, v kakšnih odnosa jih je naša država proti sosedom, smatra, da je mnogo razlogov za sum o zvezi s prizadevanjem naših neprijatelje v, da se nam škoduje. Prav tako po njegovem mnenju ni bilo slučajno, da je član tega episkopata, ki se je največ zavzemaj za pastirski list, odšel osebno po navodila v Vatikan. Končno je izrazil željo, naj banski svet izbere poseben odbor, ki bi izdelal resolucijo kot protest napram temu proti narodnemu dejanju katol škega episkopata. Zastopnik samoborskega sreza Mio Basic je v svojih izvajanjih poudarjal, da izziva med narodom zgražanje zlasti dejstvo, ker so znane punktacije izdali ljudje, ki so sami sodelovali pri ustvarjanju našega edinstva in vsega, kar danes obstoji v naši državi, ki so sedeli tudi na ministrskih stolih, ki se pa ne sramujejo, da delajo z vsemi sredstvi za rušenje temeljev našega edinstva. Sedaj bi nas radi izročili tuji oblasti, kar bi pomenilo uničenje vseh uspehov požrtvovalnega dela najboljših sinov Hrvatov, Srbov in Slovencev. Govornik je izrazil prepričanje, da jim to ne bo uspelo, dokler bo kaj med nami bratske ljubezni in sloge, zlasti pa ne, dokler imamo na čelu viteškega vladarja jugosloven-ske krvi, kralja Aleksandra I., ki očetovsko skrbi za jugoelovenski narod. Zastopnik čabarskega sreza dr. Bogdan Koritnik se je prav tako bavil s pastirskim pismom katoliških škofov ter punktacij ami zagrebških politikov in dr. Korošca, Poudarjal je. da je Sokol naša narodna ustanova ki temelji na zakonu kraljevine Jugoslavije, zaradi česar smatra, da je dolžan vsak državljan, na visokem ali nizkem položaju, spoštovati zakone svoje države in prav tako tudi katoliški episkopat, če velja ta zakon za Sokole, naj velja tudi zanje. Naglasa! je kot značilno, da je bila poslanica katoliških škofov objavljena prej v Mussolinijevem tisku kakor v naših cerkvah, ter končno izrazil prepričanje, da ne bo niti najmanje škodila Sokolstvu, ker je jugoslavenski narod, zlasti pa njegov hrvatski del, že toliko nacionalno močan in politično zrel, da more presoditi, kam vodi taka politika. Glede na punktacije dr. Korošca je poudarjal, da živi v bližini slovenskega dela našega jugoslovenskega naroda, v bližini nekdanjih političnih somišljenikov dr. Korošca in da je v njegovem srezu tudi precej Slovencev, zaradi česar je mogel dobro videti učinek punktacij dr. Korošca pri čemer je z veseljem ugotovil, da pomenijo samo njegovo politično smrt. Dr. Korošec se je prevaral v svojih računih, ko je menil, da je neomejen gospodar nad slovenskim delom našega naroda Vsak politik, ki se preveč zanaša v svojo moč. doživlja kakor vsi naši politiki, ki so to delali, da odhajajo, kamor spadajo, med politično staro šaro. Tam je sedaj tudi mesto za dr. Korošca, čeprav je bil vodja jugoslovenske delegacije v dunajskem državnem zboru, predsednik Slovenske ljudske stranke, član Narodnega Veča SHS. minister jugoslovenske vlade in tudi njen predsednik ter eden prvih sodelavcev režima od 6. januarja 1929. Če se primerja ta slika dr. Korošca z njegovimi punktacijami, potem je razvidno, da ima dvoje obrazov. Žalostno je, če pravi politik takega kova, da žive Slovenci in Hrvati V enakem smislu je govoril zastopnik udbiuskega sreza Nikola Ždunić, dočira je zagrebški banovinski svetnik inž. Dragotin Dominko poudarjal, da se naš narod zaveda, da mora samo v Jugoslaviji najti enako- sti in ravnopravnosti in da samo Jugoslavija predstavlja Veliko Hrvatsko, Veliko Slovenijo in Veliko Srbijo. Tej državi morajo podrediti vsi svoje interese ter morajo spoštovati vsi njene zakone enako, naj bo kdorkoli, tudi nas rimsko-katoliški episkopat. Zastopnik mesta Sonja prof. Rivo*ecehi je opozoril na trenutke, kok so v Beogradu zamenjavali stare srbske zastave z novimi jugoslovenskim; Poudarjal je. da oni, ki zantevajo. naj se vrnemo v 1. 1918, nmajo pravice rušiti države, ker zanio niso ničesar žrtvovali. Prav tako je tudi ostro obsodil škofovski pastirski list proti Sokolstvu. ki je danoe pripravljeno žrtvovati tudi življenje, ako bi zahtevala kralj in država. Končno je tudi zastopnik sreza Otočca dr- Gjorgje Branković obsodil korak katoliškega episkopata, storjenega v času. ko je bilo to najmanj potrebno. Naglašal je, da bi nastopil tudi proti pravoslav. episkopatu, če bi sramotil naše uarodne svetinje. Ostro je tudi obsodil punktacije dr. Korošca, ki je prejemal visoka odlikovanja, sodeloval pri osnovanju jr neslovenske države in tudi v vladi po 6. januarju, ki pa hoče sedaj s svojimi punktacijami rušiti državo, čim je izstopil iz vlade. V obsodbi punktacij dr. Korošca in napada jugoslovenskib ' škofov proti Sokolu kraljevine Jugoslavije se je ves banovinski svat savske banovine izrekel soglasnega ter pokazal, da tudi Hrvati enodušno obsojajo razdorno delo neodgovornih ljudi. V nedeljo dne 29« januarja vsi v Sokolski dom v Šiški na VELIKI SMO vsedržavne stranke JRKĐ Na shodu bo podal g. minister dr. Albert K rame r svoj veliki referat o političnem in gospodarskem položaju v državi. Govorili pa bodo tudi drugi. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldue. Krajevni odbor JRKD v Šiški. Pričefek stnuških tekem v Bohinju Drevi pade odločitev v mazanju, jutri pa v telesni kondiciji in tehniki Schleicher pred padcem Hugeitbergove intrige proti generalu Schleicherju — Povratek Hitlerja v Berlin —- Odšteti dnevi Schleicher« jeve vlade Berlin, 27. jan. V levičarskih krogih izjavljajo, da je bojna napoved nemško-na-cionalne stranke Schleicnerju nadaljevanje Hu^em&ergovin prizadevanj za octetram'tev sedanjega režima ,ki se že dalje časa vrše za kulisami. Dooim se general Schleicher pogaja z deaničarakimi strankami o pre-osnmi vlade, bi ra-d Hugertberg povzročil ostavfko celotne vlade, kar je razvidno tudi iz resolucije nemške nacionalne stranke, ki zahteva popolno preosnovo vlade. Na Schleicherjevo mesto naj bi prišel nemsko-nacionalni državni kancelar ali morda tudi Papen, ki ga je v zadnjih dneh ponovno sprejel Hindenburg ali pa celo Hugenjberg sam. Hugenberg se pogaja z narodnimi socialisti, da bi th pregovoril za vstop v tako vlado. Po njegovem načrtu naj bi se državni zbor odgodil za nedoločen čas, v katerem naj bi se uveljavila nemšiko-nacio-nalna diktatura. List »Tempo« je objavil vest o skorajšnji izpremembi v vladi ter naglasa, da je imenovanje nove vlade baje odvisno samo še od tega. ali bo Hitler pristal na vstop svoje stranke v novo vlado. Hitler je medtem zopet prispel v Berlin. V političnih krogih so prepričani, da so dnevi Schlei-cherjeve vlade šteti. Pri tem poudarjajo tudi nedela vn os t kancelarja samega, ki očividno ne veruje več v nadaljnji obstoj svoje vlade. Vsekakor kaže tudi povratek Hitlerja v Berlin, da se zopet pripravljajo važne odločitve. Na današnji seji starostnega sveta državnega zbora bo nadomeščal državnega kancelarja Schleichcrja eden izmed državnih tajnikov, ki bo zahteval končno odločitev o sklicanju državnega zbora. Kakor hitro bo padla ta odločitev, bo državni kancelar Schleicher danes ali pa jutri posetil predsednika republike Hindenburga in ga zaprosi za potrebna pooblastila. Domnevajo, da bo ob tej priliki tudi predlagal stroge ukrepe za preprečen je jlrčnih dogodkov, kakor so se pripetUi v Draž-danih. De Valera zmagovit Dublin, 27. jan. Ob 2. zjutraj sta bili znani dve tretjini volilnih izidov. Razmerje je po teh izidih naslednje: stranka De Valere 49 mandatov, delavska stranka 5, neodvisna delavska stranka 1, skupno vladne stranke 55 mandatov, dočim je dobila opozicija doslej skupno 46 mandatov, in sicer stranka Cosgrava 33, neodvisna stranka 7, cen trum pa 6. Napetost med Rusijo in Japonsko Tokio, 27. januarja. Japonski vojni minister Araki je v senatu podal izjavo o japonsko-ruskih odnošajih. Pri tej priliki je poudarjal potrebo, da se izpopolni japonsko zrakoplovstvo v toliki meri, da bo na enaki višini z ruskim. Opozoril je na izjavo Stalina, da petletka v Rusiji zato ni mogla biti »zvedena v celoti, ker je morala biti Rusija pripravljena na vojno, iz česar sklepa, da pričakuje Rusija vojno od strani Japonske ali pa jo namerava sama napasti. Vojni minister je ob tej priliki izrekel svarilo tudi na naslov kitajske vlade, naj ne odpošilja svojih čet v Jehol, ker bi bila Japonska v tem primeru prsilj^na uporabiti vse protiukrepe ter izvesti potrebne vojaške operacije. Čiščenje v Rusiji Moskva, 27 jan. Akcija za odipravo komunističnih elementov iz ruskih velemest, dn^ v.šine Lc naš dolgoletni državni prvak se je mogel planirati na 2 mcrtto, vseh ostalih prvih 7 mesrt pa so zasedli naši severni ^ratje. Leni smo zopet imeli odlične goste. JZSS se je medtem pobrgal za prvovrstne tu;e trenerje in sw-» -*e sadovi sistematičnega treninga pofca/tfti že lani. Državno prvenstvo je navzlic prvovnstn1 tuji konkurtne ostalo doma in smo z Jakopičem in Snamlora zasedli celo obe prvt mesti v kombinaciji. Tudi letos so se naši tekmovale marljivo pripravljali, vendar še niso v polni formi, ker je bilo premalo časa za vež-banje. Kaže torej, da bo prvenstvo po- novno romalo čez našo državno mejo. knr pa ni povsem sigurno. Tudi sunanji letošnji udeleženci niso imeli zadostne prilike za trening in niso prav nič holj pripravljeni. Prednost imajo le v enem: vsi M star- izkušeni tekmovalci, ki so s na neštetih tekmah pridobili sijajno rutino n so dosegli odlična me«*te tudi na olimpvjadn. kjer je bila no startu svetovna smučarska elita. Imena Barton. Simunek. Czeh. Leupold, Marx itd. vživajo najboljši 2los po v* m svetu m stoje naši zastopnik: pred i/redno težko nalogo. Prepričani pa so 'ahko, d«i ;e z njimi vsa naša javnost m s to zavestjo naj gredo na terkmovanie. Spored tekmovanj je le /n-an iz dnevnega O&SOpJffja. Drevi bo v hotelu pri sv. Janezu v Bohiniu žrebanje m razglas tev proge za 18 km. S tem momentom se ž« začne za tekmovalce prvenstvo. Treba bo proučit sneg, da bo mogel vsakdo pravilno mazat:. To je za tekmoval ee najvflžnri*! in menda ne najlažji posel. To so težav«, ki jih gledilec ne občuti, ko čita rezultate in &e dosrikrat čud is'abemu placomrr tu. Drevi bo torej padla odločitev v mazanju, jutri r>:i bo odiloeila telesna kondicij« 4» tehnika. Našim mil m gostom (">h osi ova kom, Poljakom, Nemcem, Avstrijcem tfi Norvežanom kličemo prisrčno dobrodošlico iti i:m želimo obilo uspeha in da bi se dobro počutili v naši zemlji. Prav tako pa veljaj tudi našim tekmovnkom glasen »»smuk« i željo, da '^sežejo čim lepši uspeh. Proslava sv. Save Ljubljana, 27. januarja. Praznik velikega prosvetitelja in buTone solnce, tone« in Adamič PavčiČevo ,Jezdec«, nakar je sledila cela vrsta dekJa. macij o sv. Savi raznih učencev in učenk, Mcški zbor V. razreda učiteljišča je po deklaoaacijah zapel Aljaževo >Divno noč« ter Nikole Zajca ,U boj«, sledila je vrsta deklamacij, pevskih točk in šaljivih nastopov, za zaključek je pa še enkrat z*pel mešani zbor učiteljišča dve pesmi. Vse točke je občinstvo sprejelo s priznanjem in jih nagradilo z zasluženim aplavzom. Petje je vodil g. prof. Ivan Repovš, orkester pa prof. g. Radovan Prosenc. Po oficielni proslavi se je ob zvokih s»dbe dravske divizije razvila prav prisrčna zabava, gostje pa so bili pogoščeni s sJadkim. pecivom in likerji. Letošnje svetosavske nagrade V intimnem domačem krogu se je danes ob 11. vršila na naši univerzi svečana razdelitev svetosavskih nagrad. Slušatelji, ki so tekmovali, so se zbrali na rektoratu, kjer jih je nagovoril rektor ob asistenci vseh dekanov. Pozval je navzoče, naj za-kličejo kralju trikratni »Zivio«, potem je pa razglasil rezultate: Letošnje svetosav»ke nagrade so dobili: na filozofski fakulteti Franc Petre in Vik-tor Fabian, na juridični Ivan Humar, Ru- dolf Tr >fen\k In Danica Melihar, na tehnični Leo Pipan, Ludvik Šuklje in Maka Puh, na medicinski Martin Horvat in Vlado Wolf, na teološki Ambrozij Brenčič* Vitomir /aneiič, Metod Miku ž m Ludvik Čepon, nagrado češkoslovaške republike pa Olga 5/er/e._ Vremensko poročilo SPD Zapi;,fin 25. januarja. Temperatura —12 stop. Ct 9neži, veter jugovzhodni k, anega na podlagi 30 cm (10 cm pršiča), suh pršiČ. Smuka idealna —Škofljica 26. januarja. Temperatura —5 stop. C, nalahno sneži, veter vzhodnik (p> nehuje), snega na podlagi 25 cm, suh pr-šič, smuka idealna — Grosuplje, 26. jantarja. Temperatura —6 stop. C, oblačno, jugovzhodni veter, snega na podlag 25 cm, suh pršič, smuka dobra. — Pndnart, 26. januarja. Temperatura —7 stop. C, sneži, veter severovzhodnik, sneua na podlagi 20 cm«, 6ub pršič, -vnuka dobra. (Skakalnica v najboljšem ©tanju in uporabna; kurjenih sob dovolj na razpolago.) — Škofja I^oka, 26. januarja. Temperatura —2 stop. C, veter vzhodnik, snega na podlagi 35 cm, pršič: tP-ren najugodnejši. Vsako nedeljo, počenši z 29. januarjem od 14. do 17. ure za Crradom brezplačen smučarski tečaj pod vodstvom prvovrstnih strokovnjakov. Udeležba brez prijave dostopna; — Mrxli studenec, 2t>. januarja. Temperatura —14 stop. C, oblačno, veter sever, snega na podlagi 50 cm, suh pršič, smuka idealna. — Jezera, Podpeč, Planica, 26. januarja. Temperatura —5 stop, C, nalahno sneži, veter severovzhodnik. 3nega na podlagi 20 cm, suh pršič, smuka idealna. Krasna smuka se obota na Plani-nici; postaja Notrnaje Gorice- — Borovnica. 26. januarja Temperatura —4 stop. C, oblačno, veter vzhodnik, snega na podlagi 15 cm, suh pršič, smuka idealna. Izgledi /a smuške ture v okolici: Pokoji^če, PadeL Vinivrh, Kozljek prav dobri. — Bloke. 26. januarja. Temperatura —11 stop. C. oblačno, veter vzhodnik, 9nega na podlagi 35 cm. suh pršič, smuka idealna — Orkniva, 26. januarja Temperatura -8 stop. C meli, lahka burja, snega na podlagi 2 cm, tuh pršič, smuka prav dobra. Izgledi za nedelo prav dobri. Izgledi za nedeljo za vse gf,ri navedene kraje prav dobri. Krvavec, 26 januarja. —10. po malem sneži, snega na podlagi 30 eni, priič faglerf] za nedeljo dobri. — Kresnice: —5. iffcru-vzhodn'k, snega na podlairi v višinah 18 cm, suh prsič- smuka prav dobra. — Bmom-a nad Ljubljane: _-6, aneži. snepa na podlagi 28 cm, suh pršič, smuka prav idealna. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 27. januarja 1933 Preteklost in bodočnost Barja §M Zanimivo predavanje inšpektorja odbora za osuševanje Barja ini. Sbrizaja Izbijana, 27. januarja. Za Barje se Ljubljančani :omimajo ne-dvomao že od njega dni, ker je pač z njim Lako tesno zvezana i»oda Ljubljane. Zadnja leta se za nd mam o zanj še posebno, ker se pečamo toliko z regulacijo Ljubljanice. Kljub teinu pa udeležba na snoćnjem predavanju prirodoslovne sekcije Muzejskega društva, ki je bilo v Delavski zbornici in na katerem je predaval giavni inspektor odbora za osuševanje Barja, inž. Sorizaj, ni bila dovod j Številna. Predavatelja je predstavil predsednik ATX> g. dr. PajoJč. Predavatelj je kljub temu. da je strokovnjak, spregovoril o Barju poljudno. Obširne uvarine seveda ni mogel povsem iafcrpati, izbral pa je iz nje najzanimivejše, kar more zanimati la&a in tudi povprečnega poslušalca. Dobro je tudi pojavil kaj je bistvo reg'ul aci je Ljufcdjanice. Najprej nam je razložil, kako je Barje Tia.su al o. Prafiili zemeljskih plasti nam kažejo, da je geološka preteklost Barja zelo bogata. Geologi domnevajo, da so bile Alpe v pradobi združene z južnim (kraSkim) gorovjem, torej s Krimom. Pozneje se je aačel svet. kjer je zdaj Barje, pcgTezat; (v gornjem mJocenu). Ostali so le otoki tega pogreznjenega gorovja, ki so se pa tu-Ijanico. In ko so zaceli utrjevati me-srto. so v Ljubljanico zabili na gosto pilote, kar je bilo morda dobro za utrdbo, toda možitev struge, jezovi in spa/M^ade* — vse to je začelo tako ovirati odtok vode. da je postalo Banf v srednjem veku izrazito Občni Ljubljana, 27. januarja, šah je i>rl /e od nekdaj v Ljubljani zelo v cislih m to ne malo po zas!u odpravil: nevarnost poplav. L. 1554 sta to vprašanje proučila italijanska -strokovnjaka M. Bendahalo in St. De Orandi. Svetovala sta, da naj izkopljejo za Gradom prekop. Načrt se ni uresničil. V IT. stol. so se začeli puntati aatadi večnih poplav celo Planinci, C epi a v je Planinska dolina 150 m višje od Barja in vezana z njim le s podzemskimi pritoki. Prihrumeli so v Ljubljano ter podrli jez z mlinom za škofijskim poslopjem. Prvi se je resno lotil stvari Zom pl. Mildenbeim. Predlagal je, da osuši in kultivira 215 oralov sveta na jugovzhodni strani Trfcaske ceste, če mu ga brezplačno prepuste. Temu so se pa nekateri prvotno i^prli, če-š, da bi bil zaradi tega zelo oškodovan lov . . . Končno je pa Zom vseeno dosegel svoj namen: ko ao oblasti sprevidele, kako lepe uspehe je dosegel Zorn, so začeli razmišljati o velikopoteznem osuševanju Barja. Pater Gruber, profesor mehanike v Ljubljana, je dobil častno nalogo, da izdeia načrt za osusenje Barja. Gruberjevo delo je nadaljeval ženijdki major Strupi 25. XI. 1780 je bil Gruberjev prekop slavnostno otvor jen. Po francoskih vojnah so se zopet lotili osuševanja Barja. L. 1&19 je predložil dvorni stavbni ravnatelj Pi-aneeseoni načrte, ki se pa niso realizirali. Pač pa so naredili I. 1828 Codell^jev prekop m delno pogiobili strugo ter odpravili jezove, kar 2kih ur in nekaj knjiij. Pričelo Se je tudi tekoj 6 prireditvami. S:jval-ci spre-icli z odobravanjem, je bil ina predlog; revizorjev izrečen staremu odboru absoiuto-rij 6. pohvalo. Sledili je razprav« o novih pravilih, ki jih je predložila uprava. Po stvarni debati so bila /. nekaterimi manjšimi spremembam n dVulrttki v celoti sprejet«. Pti volkvtth noveg«a odbor« so bili **o-gfcmmo izvoljeni: * pred^edrrik arh. Gosta-peraria, I. podpred. inž. Munda. tajnik Bo-ih je dobii odbor pooblastilo, da izvrši morebitne potrebne izpremembe v novih pravilih. Za fchtbski lokal ^o zborov«lei izbrali kavarno Evropo. Višnja gora napreduje Vi#nja gora, 26. januarja. V nedeijo je imelo naSe tujsko-prometno m oJ^jeevalno druetvo, ki jc n« jotarejše društvo te vrste na Dolenjskem, svoj redni letni obfim zbor. V poaebno veselje je nun bilo. da ee je zbora udeležH v imenu bonske uprav« naČemaik tnjskoprometnejja sveta g. dr. Šter. ki je ugotovil, d« ima Višnje £ora pokrajinsko tako lepo oko'co, da je kot nalašč ust^-arjena za tnjski premet Bodril je dnrStvo. naj ne odneha kljub začetnim težkocam, ki jih je bilo treba tudi povsod drugod premagat:. Zborovanje je izzvenelo v sklepu delati v/trejno in t e-iimorno. da /av/ame Vizira go?.\ t teto mei*ro. ki *i r»o njemh naTavnio len^)trth med dolentiskrni kraji pripada. Desno in levo od V>šnjc gore. pri Sv. Duhu na Gradiiou in na Kuclju s«o krasni in pripravki »muSarski te-reni, ki privabljajo vedno več smučarjev. Vflafito nedeljo izstopi v \*:Snji gori množica zimskih športnikov, ki jih ljubeznivo »prejme rxi4ca,j*nji ©od- ijc Jože Rus. da Jtn pr>pelje na n^jlep>e smučke terene. Njegov: požrtvovelnosti r'e knamo v v<*r?ki meri 'zahvaliti, do prihaja tudi k nam vedno već smučarjev. Lanskemu odboru se >e posrečilo pri;io-biti oelo letovnščarje i/ Beograda, ki so biH tako zadovoljni, da so rudi za let. in I/4IO. uri BB 9 Elitni kino Matica M B Telefon 2124 S Odprte planinske koče ^ubijana, 27. janua-rja. SPD sporoča, da so stalno odprte in oskrbovane sledeče planinske koče in domovi: Dom v Kamniški Bistrici, dom na Krvavcu in koča na Veliki planini. Podružnica SPD v Mariboru spofroča, da so odprte in osKrf>ovane vse koće na Pohorju. Podružnica SPD v Celju naznanja, tla so ovlprte sledeče koče: Piskernikova koča v Celjskem pogorju. Podružnica SPD v Kranju sporoča, da je Valvazorjeva. koca stalno odprt« in oskrbovana. Zaradi ključev za PT<'š■ oglasiti pri oskrbnici Valvasorjeve koče. Mežiška podružnica SPD >Peca< sporoča, da je LMetova koča ua Peci smluo 01!-prta in oskrbovana vso zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike H posit-lj v kurjenih sobah. Nova oskrbnica in oskrbnik bosta skrbela za :očnv> in solidno postrežbo. Podružnica SPD v skorji Loki uazii.i-nja, da je koča na Ljuhniku odprta in oskrbovana vse leto. Tura je priporočljiva zaradi izredno lepega razgleda. Podružnica SPD v Bohinju sporoča, du jc- koča pod Bogatinom zaprta, radi poee-ta in vso informaciji- so dobi pri g. Tomažu Godcu v Bohinjski Bistrici. Podružnica SPD v Trbovljah javlja, la j<* dom na Mrzlici odprt in oskrbovan v<.-leto. Podružnica SPD v Črnomlju sporoča, da je Planinski dom na Mirni (Jori retfuo odprt in oskrbovan. Podružnica SPD v Litiji na-znanja. da sta Tomazinova koca na Sv. Gori in koča na Sv. Planini vse leto odprti in oskrbovani. Podružnica SPD v Tržiču 3poroča, da so v njenem področju odprte sledeče planinske postojanKe; Planinski dom na Kof-cah, smučarski dom na Zelenici; oba vse leto odprta in oskrbovana. Prav tako je odprta in oskrbovana okrepčevalnica na Ljubeljiu- Podruznica SPD v Zidanem mostu na ..(lanja, da je planinski dom na Lisci odprt in oskrbovan. Upravni odbor SPO na Bocu sporoča, da je restavracija na Boču odprta in oskrbovana. Tudi ugotovitev Ljubljana, 27. januarja. Ko odpove »Slovencu« tudi zadnji »argument«, ki je že od nekdaj smešno, otročje mevžanje o »at u Naroduse rmi oglasi stara denuncijantska žilica, pa začne dopovedovati bodisi ob Lis t i, ali pa ljudem, da smo storil: ta ali oni greh in da bi nas bilo treba kaznovati. To metodo poznamo posebno izza vojnih časov in se ji prav nič ne čudimo. Pač pa »e čudimo tako dostojnomu, rednemu m objektivnemu lista, da sploh more polemizirat J s »Slovenskim Narodom«, Ki o njem pravi, da piše v do^edaj naši žur-nalistiki nepoznanem, surovem in prosta-Skem tonu in ga primerja, s cerkvi sovražnimi revoverskinu lističi, stoječimi v službi brezbožniške iuternacioitale. Da, radi verjamemo, da naš ton »Slovencu« ni vseč, ker mu je mnopo lažje odgovarjati na mevža-nje, kakor pa na odkrite, možate besede, na logična zavračanja njojroATh je^uitakih zavijanj- Vse brezverstvo >-.SIove*i?»ke.ga. Naroda.« je v tem, da smo ugotovili, da slovensko ljudstvo nima prav nobenega povoda nositi sadove svojih žuljev v Kim. Brezver-ski smo zato, ker smo ugotovili, da bodo letos dobili odpustke samo tisti verniki, ki pridejo po nje naravnost v Kim. Toda mi v svoji brezverski pameti menimo, da bi lahko sveti oče podelil odpustke vernikom tudi tako, kakor je podelil te dni poseben blagoslov prevzvišenemu knezoskofu dr. Andreju Karlinu Jld mu je poslal na bolniško posteljo brzojavno poseben blagoslov. Mar velja tudi tu izrek: Ojuod Heet lovi, non li-cet bovi? Brezverski smo tudi zato, ker smo ugotovili, da bo trpeči, gladujoči matuski Rusiji odleglo, če ji pošljejo slovenski otroci 531.222 duhovnih darov v obliki svetih obhajil, svetih mas .rožnih vencev itd. V svoji brezverski pameti smo namreč mislili, da se gladen človek lahko naje samo kruha. Ce smo S teni 7akrivlli brezversko dejanje, radi sprejmemo nase ta greh. In Se nekaj moramo ugotoviti, da so namreč minili časi. ko ljudje niso znali ločiti vere od tega. kar so za njo skriva. Nobena »Slovenčeva« ugotovitev nič ne pomaga, zdaj se razumemo, zdaj smo si na jasnem. Smrtna nesreča Jesenice, 2*i januarja. Danes zjutraj okrog pol osmih se jo po Jesenicah in Javoraifcn raznesla vest, da se je v železarni na Javom iku smrtno ponesreči! 32!etni nartmonter S m o n ki a r, ki je v tej tovarni montiral za Sp!o*no stavbno družbo Maribor-Tezno. Nesreča se je pripetila takole. Splošna stavbna družba iz Maribora je prevzela v tej tovarni konstrukcijsko tlelo tekoCe proge (L,au»fbahu), Po kateri vozi aa novo roontirant iorjav, ki je xačel obratovati š*-le pred dnevi. V četrtek zjutraj je hotel monter na ogrodju te pro?e dopolniti neko delo ter je ileicj na ogTodje. ne fla bi o tem obvestil žorja-vovodjo v obratu se naba^}ajočega terjava. Zer javo vodja pa, ki mora posveca-ti vso poozrnost dflu spodaj v delavnici, pa sploh ni vedel, da kdo deln zgoraj na prosti, po kateri teče žerjav. Tako se je pripetila nesreča, da je sem in tja vozeči žerjav pritisnil monterja ob ogrodje ter mu tako stisnil prsni boš, da je bil monter takoj mrtev in je bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Krivda na nesreči ne zado-ne nikogar, bil je le nesrečni slučaj, ki je zahteva! svojo mlado žrtev. Natančen vzrok nesreče bo ugotovila uradna preiskava. Iz Celja _c Smučarske tekme sokolske dece in naraščaja se bodo vršile v soboto 28. in nedeljo 29. t. m. in sicer v soboto ob 16. za moško in žensko deco od 10. do 14. leta, v nedeljo ob M. pa za moški in ženski naraščaj v dveb oddelkih, v prvem od 14. do 16., v dragem od 16. e je kmalu pojavilo zastrnp-ljcnje, se je mora! Mežnar podati v bolnico. —c Umrli so T celjski bolnici: 24. t. m. 5^1etni posestnik Fiorijan Podpečan iz St. Ilja pri Velenju. 25. t. m. VTletni posestnik Primož Avsec iz Krtince pri Sladki gori. t. m. pa 12k-tna trgovčeva hčerka Ade-la Kredrova iz Žalca in 471etni dninar Miha Pertinač iz št. Ruperta nad Laškim. _c Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je 1. januarja zapade! v plačilo prvi obrok najemninskega vinarja (gosta^činet. Dokler novi niso izvršeni, je treba plačati najemninski vinar na podlagi predpisa v preteklem letu. Stranke se pozivajo, da is zapadli obrok plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 30. januarja. Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale zakonite Godstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo izostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom. —c Izpremembe posesti. Tova n to za trafcove m gasilske cevj v Ipavčevi ulici je kupil od g. Ivana Putana trgovec g. Ivan Jellenz. »Kapn>nov grad« na vroožiu Mi-klavsTcega hriba pa od Janičevih dedičev Z. Henvksieid iz Zagreba, KOLEDAR Danes: Petek, 27. januarja katoličani: Ivan Zlatoust, Dušana, pravoslavni: 14. januarja: 8v. Sava. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kontesa pleše. Kino Ideal: Roman male Inge. Kino Dvor: Zasužnjene duše. ZKD: »Kongres plese« ob 14.15 v kmn Matici. Kino Šiška: Predavanje in kulturni filmi ob 20. Društvo >Krka«. Predavani« o Litaipeju ob 20. pri Mikličn. Udruženje jugoslovanskih inženerjev m arhitektov: preda vanje inž. Draga Matta-uovicha ob 20. v lastne mlokalu v Kazini. Svetosavska proslava ob 20. v U n ionu. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Picooli. TvrSeva cesta 6 in Bakarčič. Sv. Jakoba trs 9, &xpod sita in rešeta Zadnje Ctt^e čitamo med oglasi marsikaj Zifnimiiscgu o položaju na naStrm denarnem trgu. Za naše gosp&dirrske prilike je pa posebno pikantna tista opomba neke ugledne trgon-ine. da jemlje v račun celo hranilne knjižice, kakopak, samo pnx>vTSt-nih ljubljanskih denarnih zavodov. Prosimo za pojasnilo, drugje nimajo />rvo-vr.ifnih zm'odov, ali naj pa opombo razumemo tako, da so hili ljuhljanski denarni za\'odi pm' na vrsti . .. \7e vemo, saf nismo vajeni pridobitniških izrazov. K današnjemu večeru „K*ke" Ljubljana, 27. januarja. Drevi otvori društvo >Krka< pri MUtUcu ciklus predavano" »Zastopniki svetovne literature«. K«< prvi je na vrsti največji kitajski pesnik Litaipe, o katerem bodo govorili pean ka dr. Alojz Gradnik. Miran Jarc in publicist Mirko Javornlk. Večer bo ranim i v zlasti radi tega, kor bo govoril o LJtaipeju dr. Gradnik, Id zavzema poleg Otona Župančiča najvidnejše mesto v naši literaturi. Znana je njegova zbirka >Kitajska lirika«. T>r. Gradnik Je v tej zbirki objavil tudi več LltaLpejevih: pesmi. O Litaipeju pripoveduje, da Je ljudska domišljija spleti* okoli njegove osebe razne mlčne legende o cudapoknin dogodivseinah in pustolovščinah. Rojen je bdi okoli l. 700 po Kr. Ze ▼ zgodnji miadoati se je pokazala njegova izredna nadarjenost za pesništvo. Kmalu je zaslovel in cesar Ming Hoaog ga je sprejel med dvorne poete. S cesarjem sta si postala najfboljSa prijatelja. Skupno sta se sprehajala in ko je Litaipe iz rokava stresal svoje pesmi, mu je bil cesar za tajnika. Včasih je narekoval pesnik cesarju svoje pesmi navsezgodaj, se v omam; prepite noči. Njegov neodvisni in včasih, ujedljivi druh pa. mu. je nakopal sovraštvo. Bdeč najvplivnejših dvomih skopljencev je naščuval proti njemu cesarjevo miijenko, ceč, da jo je Lita-ipe žalil v svojih peamih! Pesn.k je sam prosil cesarja, da ga. odpusti. Obdarjen z dragocenim cesarskim piašcem je odšel z dvora. Froti koncu svojega življenja se je Laiai- pe zapletel v zaroto proti cesarju m je bil obsojen na smrt. Samo slava njegovega imena ga je resila pogube. Bil je pomiio- ščen in izgnan. O njegovi smrti so nastale razine legende. Ena pripoveduje, da je utonil vinjen pri neki vožnji s čolnom, ko je segal z roko po odservu meseca v vodi- Pripluli so delftai in geoiji in ga odnesli v nebo. Dr. Grd on kova interpretacija L«itaipeja bo zanimiva tudi zato, ker bo pesnik prebral več Litaipe je vih pesmi v svojem prevodu. Obeta se torej prav proevetno-druv žabni večer. Iz Trebnjega — Občina objavlja, S pravilnikom za izvrševanje dimnikarskega obrta je odre' jeno, da smejo ometati kurilne naprave samo dimnikarji in pod njihovo ustanovo njih pomožno osobje; v nobenem slučaju pa ni več dopustno, da bi iste ometale stranke same. Vse kurilne naprave in dimnike mora v nasi občini četrtletno vsaj enkrat omesti dimnikar, vendar pa je to četrtletno ometanje samo načelo, zaradi česar se strankam priporoča radi požarne varnosti večkratno ometanje. — Po nalogu kr. banske uprave je razpisana javna nstna licitacija za dobavo gramoza za državno cesto Nemška vas od km 562.5 io km 568.5 in sicer 530 m3 gramoza. Na propi Sv. Ana od km 565.5 do km 562.5 in sicer 310 m* gramossa in na proaji ▼ Br* 7.i 290 m* arramoza od km 568.5 do 572. Za navedene p«roge ee bo vrSila licitao občinski pisarni v Trebnjem v sredo fine 1. marca t. 1. ob 10. dopoldne. Dražitelji morajo položiti na dan dražbe komisiji potrdilo davkarije o plačanih davkih ter predpisano kavcijo, ki znaša za vse navedene proge Din 7645. Dobava gramoza mora biti končana do 30. septembra 1933. Skupin PtToračunani nabavni stroški znašajo Din 76.450, kar je prav lepa svota, ki jo bodo zaslužili ob napornem delu naši najsiro-mašnejši. — Na breme sredstev sreskega kmet. odbora se bo oddalo spomladi letošnjega leta revnim gozdnim posestnikom brezplačno večje število gozdnih sadik iz banovinskih gozdnih drevesnic. Prijave prejema županstvo. — V svrho poHpeševv nja smotre ne kokošjereje bo kr. banska uprava dala tudi letos podporo s tem, da bo delila valilna jajca priznane standartne rujave štajerske kokoši po znižani ceni, t. j. po Din 1— po komadu. Podrobno pri občini, ki sprejema prijave đo vključno 4. februarja. — Tudi uspeh Kot kronisti ne smemo prezreti velike bitke, ki se je nedavno do-bojevala med Trebanjci in Mireočani v kateri so trebanjski >dnrakaši« na tujih tleh na Mirni krepko odpravili svoj« kolege i« Mirne s 16 : 1_ V dobi uspehov, rekordov, nebotičVnikov. top i. t d. dobi. prav tep, svojevrsten uepehl Veliki načrti ljubljanskih šahistov zbor L?K — Priprave za ustanovitev slovenske šahovske zveze fitev. 22 »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. januarja 1933 Rtrno ^ Rdeče nosi dama. če je zaljubljena ^ Pride Modro nosi dama. Če je ZVČStćl Zeleno nosi dama. če upa, da bo srečno izteklo Rumeno nosi dama, če je ljubosumna Skratka, modo v znamenju ljubezni Vam kaže sijajna veseloigra sladkih šlagerjev, humorja, najelegantnejših damskih toalet . mm in Dnevne vesti — (MHkonutje iseveHišliega pvafosarja dr. Mrtada Dolrnra. {'rezident SeČkoalova-ike republika >Ja$arvk jo odlikoval n.i^-.., znanega jurista, vaeuftliškega profesorja Metoda Dolenca /- redom Petega Leva in. stopu|e v znak priznanja za velike zasluge, ki cm jib je pridobil na polju kart urnega zbližanfa med obema narodoma. — N«vi predsednik PZ. Dosedanji pred* sodnik PokojDinalcega zavoda v Ljubljani g, Vekoetav Vrtovoc |e razreden svojih dolžnosti- Na njegovo mesto je imenovan bival -*liki župan in državni svetnik v pokoju ir. Vilko Haltie. _ Praštedioiu bo itplatarala nadaljnjo kvoto 10 mM. Prva brvatoka štedionica v Zagrebu objavlja, da bo izplačevala v te~ br.iarju, m.ircu in aprilu. priČeiriH s I. februarjem na stare vlogo, ki po stanju '23. aprila 1982 niso presegale 5000 Din. nadaljnjo kvoto 10 odst Pri izplačilu se bodo odtegovali sneski, ki eo bili na tc vlog0 prejšnji k voli 20 Odst od 28. aprila 1032 do dneva izplaČlia že dvignjeni. Zneski, kj jih tdagatel|] ;z naslova te kvote do 90. aprila ne bi dvigniti, se preneso na nove torjatv.i. » katerimi se lahko vsak ras Svobodno razpolaga — ^niri odlične Blovensk« iruc. v Kranju je Umrla vet raj popoldne coopa Matil-,:t Najdič roj. Kotnik, mati nase znano operne pevke Vere Majdi tove. Pokojna je K ila vzor plemenite žene in skrbne matere, ki je vzgojila 1 sinovo in 8 hčera tako dobro, da lavsemajo v našem javnem in zn-m m življenju odlična mesta« Podlegla lolgi inučnj bolezni. Daleč naokrog znano ugledno Majdidevo družino je zadel z a do smrtjo hud udarec. Zeničke ostanke emenite pokojnice pelo/.** k večnemu poru jutri ob 15.90 na pokopališče v Kranju. Bodi ;i lahka zemlja, ugledni rodbkti d še iskreno soialjel Poslovni adresar ne dobi nobene od* škodniae od države. Lastnik podjetja »Poslovni adreeafrc v Beogradu Adoll Sertič je tožil državo, zahtevajoč odškodnino po zakonu o pob'ianju nelojalne konkurence (zaradi državnega ►Privrednog adresara kra-1 - \ iiitL Jugoslavije) in 6 tem v zvezi je cir-kularno obvešča] one, ki so mu dale oglase za njegov poslovni adresar, da bo svoje ob-\ mosti napram njim poravnal, ko dobi od države zahtevano odškodnino. Prvostopno beograjsko trgovsko sodišče je pa tožbo •a vrnilo In kasači jeko sodišče je razsodbo potrdilo. Obveščajo ee vsi interesenti, da Adoil Sertič in njegov poslovni adresar nr bosta dobila od države nobene odškodnin*. — Nov tednik. V Sarajevu začne te dni izhajati nov muslimanski tednik > štampa«, ki ga bo izdajal Edheni Mi ral. — Koroške novice. Kakor so listi po-r »;ali, sta v Spodnjih Trušnjah pri Vai u-bergu orožnika smrtno zabodla posestnika Franca Ur basa. Njegov oče je izza nekega procesa dolgoval vel ikovškemu odvetnika Ravniharju 450 šilingov. Ker denarja ni b;-Lo pri hiši, mu je sodišče zarubilo kravo, dva prašiča in voz. Eksekutor je pršel v spremstvu dveh orožnikov in hotel otvoriti dražbo. Mesar in dva kupca sta bila že navzoča. U-rbas se ie dražbi odločno uprl, v nastalem prepiru ga je eden izmed orožnikov smrtno ran 1 z bajonetom. Žalostni dogodek ie bil povod velikih protestnih demonstracij v Velikovcu in končno so bile oblasti prisilje-d . da so oba orožnika od pust "le. — * Koroški Slovenecc prinaša obširno poročilo o gostovanju koroških pevcev v Sloveniji pod naslovom »Triumf naše pesmi v Jugoslaviji^. Uvodoma navaja, da so solze veselja ro-s le oko, ko so se vračali fantje in možje s svojega zmagoslavnega pohoda v Slovenijo* Tega uspeha se raduje ves slovenski Koro-tan. Turneja, ki se je zaključila vsestransko zadovoljivo, je na najočitnejsi način dokazala, kolika je vera naroda, ki je sicer majhen po številu, a s len v svoji narodni zavesti in narodni solidarnosti. — Valilna jajca: Kraljevska banska uprava namerava tudi letos posvečati vso pužnio povzdigi perutninarstva Ln poglobiti zanimanje za njo naše domače grudno rjave štajerske kokoši. Zaradi tega bo oddajala plemenska jajca po 1 Din komad. Razi ko 2 Din in transportne stroške nosi kraljevska banska uprava. Interesenti, stanujoči v mestu Ljubljani, naj se javijo najkasneje do 10 februarja na mestnem gospodarskem uradu, ker se po tem roku ne bo moglo vee naročil upoštevat5. — Podražitev kruha v Zemunu. Tudi v Zemunu so peki kruh podražili, in sicer ta 50 para pri kg, tako da staiie zdaj črni 3, polbeli 3.50, beli pa 4 Din- Podražitev je najbolj zadela siromašne sloje, ki jim ie kruh glavna hrana. — Mato&kina soproga v Subotiol. V sredo zvečer se je pripeljala z brzovlakom v Subotico soproga znanega zločinca Silvestra Matuške. Iz Subotice se je odpeljala v ćantavir na pogreto svoje matere Terezije Der. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno fn mrzlo. Včeraj Je v | Zagrebu, Sarajevu in Skopi ju snežilo, dra- god ie b lo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 4, v Skopi ju — 1, v Zaurobu - 3, v Mariboru —3.9, v Sarajevu —V, v Ljubljani —41, v Beograda —7. Pavi je kazal barometer v Ljubljani 774.!). temperatura je znašala —6.6. — žrebanje srerk Jugoslovanskega veslaškega saveza. Ker je bilo prodano zelo malo število srečk, je zmanjšana z remenjem gosp. ministra poljoprivrede St. 76332 od 22. decembra 1932 skupna vsota dobitkov na Din 15.400 ter so Izvlečene pri uradnem žrebanju dne L januarja t. L v ministrstvu financ sledeče številke s sledečimi dobitki: Št. 21313 je dobila 5000 Din, Stev. 50«s27 — 3000 Din, št. 204S7 — 100O Din, Št. 9603S — lOOO Din, St. 077SO — 1000 Din, po 500 Din so dobile srečke št. S2531, 32749, 34429. 56787, 8358G, in po 100 Din št. 1414. 1807, 3098. 7245, 7644. 8269, 9744, 11699. 12141, 13349, 25749, 41113, 45458, 45650. 46642, 58040, 68026, 68392 in 98641. Izplačilo srečk se vrši do dne 10. februarja 1933, Beograd, Cara Xikole 35. po katerem terminu srečke zapadejo. — XV. dratba kojtuhovine v Ljubljani na velesejmu se vrši dne 20 februarja. Na dražbo, ki bi se imela vršiti dne 23. januarja L 1.. se je prijavilo precejšnje število inozemskih kupcev. Tem je treba nuditi veliko množino dobrega blaga, ker ie tako pride za izvoz v poštev. Takega blaga pa veleči letošnje mile zime in pozno zapadlega snega dosedo i lovci niso imeli, ali pa le v neznatnih količinah. Zarad; tega ga seveda tudi »Divja koža ni mogla zbrati. Letos je veliko povpraševanje za prvovrstnimi lisicami, kunami zlaticami ter tudi za kožami naših divjih zajcev, za katere prvotno ni bilo nikakega zanimanja. Do 18. februarja naj vsakdo pošlje svoj plemen ti pridelek -Divji koži«. Ljubljana, velese-jem, da bo dražba res bogato založena s prvovrstnim blagom. Vsaka dobra koža, ki jo lovec zadržuje doma. predstavlja gotovo svoto denarja, ki bi ga dotični lovec brez potrebe odtegnil prometu ter tako škodoval nele sebi, ampak gospodarski celoti sploh. V teh hud h časih, ko se učimo ceniti vsak dinar, je gospodarski greh, zadrževati kože doma, namesto jih vnovčiti. Pri tem pa je zgruba za lovca celo dvojna, ker zadržana koža do prihodnjega leta navadno postane plen požrešnih moljev. Lovci, bodite si svesti, da je v sedanjih časih mogoče delovati le skupno. Kupci se zanimajo, kaj bo nudila ^Divja koža«-. Da jim bo mogoče dati podatke, bi bilo želeti, da lastniki kožuhov.ne že sedaj pričnejo s pošiljanjem. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. februarja ponudbe glede dobave kaučuk cevi. zaklopk, tesnil in obročkov. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — D "rekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. februarja ponudbe glede dobave 100 komadov črne piočevrne. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dve nesret-i. Na Lescah je padel čuvaj Alojzij Kos tako nesrečno, da je zalo-bil hude notranje poškodbe in so jza morali prepeljati v bolneo. — Pri delu se je ponesrečil hlapec Anton Dobnikar z Jezice, ki ae je nevarno vseka! v levo ncoo. Tudi njega so prepeljali v bolnico. — Težka nesreča v tovarni. V Strojnih tovarnah in I.varnah v Zagrebu se je pripetila v noči od srede na četrtek težka nesreča. 38-letni delavec Anton Bačič je delal z aparatom iz katerega mu je puhnil plamen v oči in mu jih tako obžgal. da je izgifibil vid. — Morilec Novak aretiran v Pragi. V Pragi so aretirali znanega zagrebškega vlomilca Vladimirja Novaka, ki je lani jeseni pobegnil iz umobolnice v Stenjevcu. Novak je bil lani aretiran v Osijeku, pa je s steklenico udaril po glav; policijskega agenta ter skušal skočiti iz n. nadstropja. Agent je pa začel klicati na pomoč in Novaku se beg ni posrečil. V Pragi je bil vlomilec aretiran pod imenom Mate žerbak in bo izročen našim oblastem. — Pijanka zmrznila. Agata Novak ;.z Vrbanca blizu Čakovca se je v nedeljo napila žganja in je odala pijana proti domu. Blizu hiše je pa padla v sneg in zmrznila. Sosedje so jo sicer videli kako leži v ane-gu ha so oflbve^tili o tem moža. ki je pa dejal, naj kar pogine, ker je že sit neznosnega življenja z njo. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni ie vporabna »Franz Jose-fove« fcrenčioe pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenel ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Llnbl|ane —lj Zaključek cikla fotoajnater*k*h predavanj. Včeraj je zaključil ciklus foto-amaterskih predavanj v Oregoričevi foto-amatenski predavalnici predavatelj g. Pavel Gregorič. Predavatelj je mlad amater, ki m le od skrajne miadosti praktik, temveč tud; izvrsten teoretik. S svojo visokošolsko fotografsko naobraabc, z večletnimi poizkusi in previdno prakso si je izbral zanimiv tema: Snemanje pri umetni huči in povečavanje v teoriji in praksi Svoje izbrano in zanimivo predavanje je podkrepil s praktičnimi poskusi na najmodernejšem povečevalniku, ki ga je za fotoamatersko posvetovalnico nabavila tvrdka Gregorič, in z nebroj prakrasn mi nočnimi posnetki v diapozitivih. Vsa predavanja so bila nabito polna, kar je dokaz, da postaja nas fotoamater povsem zrel za resnost foto~ amaterskega sporta. Tvrdka Gregorič postavlja s svojimi tečaji, s subvencijo strokovne revije, z znanstvenimi predavanji od čine do dne vidnejši kamen prvi slovenski fotoamaterski soli. Slušatelji in amaterji pa želimo vsem. ki se zbirajo okreg mladega fotoamaterskega instituta, srečen in uspel pohod skozi težave po ledini do uresničenja idej gospoda Gregoriča. _lj Nekatere prometnejše cest« &o še vedno zasnežene. k«r pač ne morejo ta\"> hitro skidati snega sami štabni delavci četnega nadzorstva. Promet sVer ni oviran, vendar ga ne pospešuje debela snežena skorja, ki tvori velike kotanje. Zlasti bi bilo priporočljivo, da bi sikidali ^neg f'm prej na Miklošičevi cesti v zgornjem delu pri kolodvoru, kjer prihajajo v me*>to tudi tujci. Seveda ne le zaradi tujcev, pač pa aaradi prometa, ki je tudi nedvomno na (živahnejši. Prav tako ie zamuiarjeno cettno križišče Ajdovščina, kjer je tako živahen promet kot na Marijinem trgu. Prave poplave se uam obetajo ob južnem vremenu, ee ne bodo prej polteno očistili cest. _lj V tivolskih drevoredih zopet poje ciokira- Več kostanjev je načela goba, da ne kaže drugega, kot da jih podro. To bolezen lahko nalezejo Se zdrava drevesa, zato je res potrebno, da iztrebijo čini prej gobaste kostanje. Nekateri konstanji ao Je mladi, a «so ie trhli. Kostanji so začeli hirati po budi zimi L 1929. ko jih ie mnogo razpokalo od mraza. Tedaj aeveda airo takoj wčeli podirati načetih dreves, zdaj pa ne smejo več odlašati, ČV hočejo ohraniti zdrava. Vrzeli, ki nastanejo po podrtih drevesih, bodo izpolnili z mladimi drevesi ter se meščanom ni treba bati, da jim nameravajo postaviti tudi tu namesto dreves stebre. Danes in jutri ob 14. ZKD opereta v Elitnem kinu Matici ■ I plese 1 Lilian Harvev — Willy Fritsch, ■ Con rad Veidt, Lil Dagover, Otto ■ VVallburg, Paul Horbiger ■ & m —lj Ribji trg je bil zopet slabo založen. Zdaj je najslabša sezona za ribolov na morju zaradi burje. Sicer je pa vseeno, najsi je na trgu se toliko rib. če jih nihče ne kupi. Konec meseca se pozna tudi na r bjem trgu. Izmed morskih rib je bilo se največ cevulov. Male so prodajali po 36 Din, velike pa po 40 Din. Teh rib je bilo le okrog 10 kg. Tudi tuna ni bilo mnogo, prodajali so ga po 40 Din. Razen kalama-rov, ki jih je bilo komaj za vzorec ta ki so jih prodajal* po 36 Din, je bilo še nekaj kilogramov svolj, ki so bile po 44 Din kg. Prodajalec je ponujal tudi školjke, kilogram po 16 Din, ki pa niso pri nas očivid-no posebno priljubljene. Rečnih rib je bilo tudi nekoliko manj, ker je pač zdaj ribolov težaven Po večini so prodajali žive ribe, nekoliko jih je pa b lo tudi zmrznjenih, žive ščuke so bile po 30 Din, zmrznjene pa po 26 do 2S Din. Karpe in some so prodajali kot navadno po 20 Din. 2abe imajo tudi stalno ceno. Cena se ravna po velikosti in tolščobi kraka, ki so po dinarju do 1.50 Din komad. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja gg. člane, da poteče rok za vložitev davčne prijave za odmero pridobili ne neprekl eno dne SO. t. m. Oni, ki prijave do tega dne ne morejo vložiti, naj zaprosijo pri davčni upravi za podaljšanje roka. Prijavo za davek na skupni poslovni piomet pa je vložiti do 31. t. m. Uprava. —lj šentjakobsko gledališče > Mestnem domu. V soboto 28. januarja bo premera izvrstne veseloigre Drzni plavač.< v režij g. K a rusa. Veseloigra je polna izvrstnih do-msslekov in zdravesia humorja. Naslovno vlogo igra g. M. Košak, polec nje^a pa sodeluje skoro ves ansambel. Mesto obolekga g. Škcrlja igra vlogo dr. Lobje Petrovčič. vlogo Petrove ča pa igra Karus. Kdor se hoče res dobro zabavati, naj poseti predstavo. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 13. do 17. ure v veliki dvorani Mestnega doma. V nedeljo 29. bo prva repriza iste veseloigre. Poselite. lj_ Lutkovno gledal i šf* n* Taboru upiizon v nedeljo 29 t. m. ob pol 16. uri igro v 4. dejanj'b Pcpelkor, ki jo je priredil za lutkovno sceno g. Zidarič- — Zopet bodo imeli naši malčki priliko obujati domišljijo in se poglabljati v usodo osovražene Pepelke |>o svoji mačehi ter poznavat' resnico in i al Igre režira g. Počivavnik. Med igro in odmori igra društevni jazz-band. ti— Predavanje in kulturni filmi v Društvu za zgradbo sokolskoga doma v Šiški Jutri se bo vršilo drugo predavanje v letošnjem letu pod okriljem ZKD v Sokolskom domu v d'iki. Zadnje predavanje o gospodarski in socijalni krizi je vzbudilo veliko zanimanje n uspeh. Drugo predava nje bo imel g. prof. Stepi in fk Drago o »Povoja Evropi in njenih političnih razmerah«. Drugi del večera pa je namenjen kulturnim filmom »Nevidni oblaki«, >Dei m grmenje«, ; Ta j i n» t veni brod- in >Sveto brdo Atho«. . Predavanje se bo vršilo ob 20. v Sokolskem domu. Vstopnina je 2 do 4 Din. —lj Sestanek Zveze naprednih jugosio. venakih akademak.h starešin v Ljubljani se bo viSil v nedeljo 29. t. m. v restavraciji *Zve«lk s pričetkom ob 6. uri popoldne. Na sestanku bo poročal g. minister Kramer o goepoaarskem in političnem položaju v državi. Vse člane vljudno vabimo, da se tega važnega sestanka zanesljivo udelež jo. — Odbor. —lj Mazej»k© društvo za Slovenijo v Ljubljani prosi svoje člane, da čimprej poravnajo članarino, ker so publikacije obeh sekcij v t sku. Doslej se je Članarina pobirala naknadne ob izidu Glasnika ozir. Prirodoslovnih razprav. Obe seriji pa sta izhajali "z zamudo, tako da je veČina članov po prejemu knjige 1. 1932. ki je izšla za 1. 1931. plačala šele članarino za L 1931. zamuda v izdajanju knjig pa je zopet imela svoj vzrok v pomanjkanju sredstev za tfek. Zato je sklenil občni zbor društva, naj se odslej članarina pobira v skladu s koledarskim letom in zgoraj pojasnjeni za-stanki, ki se jih večina članov morda niti ni prav zavedala, čimprej vplačajo. —lj Sokol siška. Dne 29. t. m. ob 8 30 se vr&i v Sokolskem domu nadaljevanje občnega zbora, h kateremu se vabi članstvo. Zdravo! lj— Damsko perilo Ribana in razno svileno, pletenino. rokavice in nogaviet-iffla najceneje tvrdka Miloš Karnični* Stari trg. 12 fL —lj Nov i Um M. Bud jure — »Zimski izlet na Triglav«. Komaj je preteklo mesec dni, ko smo gledali in občudovali prekrasni film ~-Triglavske s trmi ne i, ie nam je isti avtor. neumorni naš Metod Badjura. poklonil novo filmsko delo -Zimski izlet na Triglav^. Ta film je sicer krajši od prvega, ne obeega celotnega običajnega sporeda, je pa zato lepši in zanimivejši. V prekrasnih posnetkih naše lepe zimske narave nam predočuje Badjura vzpon na. Triglav, napor in težave naših turistov pozimi ter njih nepopisen užitek, ki jih čaka na vrhu. Neverjetno drzno so izdelani nekateri posnetki — gledalec se neprestano čudi — kako je bilo mogoče ujeti s fimsko kamero vse te najlepše in najopasnejše momente. -— Film je v fototehničnem ožini odličen, vsi posnetki so čisti in jasni, tako da moramo avtorju na tem njegovem najnovejšem delu, s katerim je obogatil zbirko naših domačih filmov, najlepše castitati. Film i Zimski izlet na Triglav* se predvaja kot dopolnilo oziroma kot uvod k ostalemu programu pri vseh predstavah v Elitnem kinu Matici. Prijatelji zimske turisti-ke in belega sporta bodo Badjuri za ta film zelo hvaležni, saj jim bo nudil mnogo nepopisnega užita. —lj Krajevna organi rat-i ja JRRD Frule obvešča, da se dne 4. februarja 1933 ob 20. uri v gostilni Kavčič (Pnvoz) vrši občni zbor, na katerem bo o politični situatiji poročal minister dr. A. Kramer, v slučaju njegove odsotnosti g. dr. Stane Rape. narodni poslanec. Vabi vse člane in prijatelje organizacije, da se udeleže v l im večjem številu, upravni odbor. —lj Lovski ples. Da ostanejo zvesti tradiciji, prirede tudi letos lovci svoj ples, m sicer, kakor po navadi, na predvečer sveč-nice na Taboru. Da bo zabava bolj domača in prisrčna, kar se pri nas veCkrat pogreša, žele lovci, da bo obisk obilen in da bo kolikor mogoče mnogo lovskih in športnih krojev. Ker je čisti dobiček namenjen *Zs-leremu križu, v prvi vrsti za onemogle lovske čuvaje, je tem bolj upravičena noša prireditev. Vstopnina je 15 Din, za poklicne lovce pa polovtčna. —lj Danes opereta »Kongres plese« v filmskem programu ZKD. Ob 14. uri predvaja ZKD v prostorih Elitnega kina Matice priljubljeno Ufino opereto >Kongres pleše-.:. Melodijozno filmsko delo, ki je svoj-Čas doseglo ob premieri ogromen uspeh, si bo danes vsakdo rad še enkrat pogledal. Saj srečamo v filmu samo nase ljubljence, dra-žestno Lilian Harvev. simpatičnega Willyja Fritscha, lepo Lil Dagover, nadalje Conra- da VVeidta, Ot. VVallburga, Adelo Sh mi ročk tn druge velike »zvezdnike«. Izvrstna muzika in šlagerji skladatelja W. R. Hey-manna, popularni in znani že vsepovsod bodo gotovo znova razmajali staro tn mlado, zato naj si film »Kongres plešem vsakdo ogleda. — Lepota predpisuje. Kdor je lep, mora še posebno paziti na to, da z vztrajno uporabo dobre Chlorodont zobne paste dosež* lepe zobe. Poskus Vas bo prepričal. — Tuba Din 8. i]alna razmejitev bolniških blagajn Pojasnilo zagrebškega »Merkurja« na članek, ki smo ga objavili ?0. t. m. Ljubljana, 27. januarja. Dne 20. t. m. ste v članku o vprašanju našega splošnega socijalnega aavarovanja in njega sanacijo omenili tudi, da pomeni teritorialna razmejitev privatno društvenih bolniških blagajn (to je Trg. bom. in podp. društva v Ljubljani, »Trgovačke omladine*: v Beogradu ta vMerkurja* v Zagrebu) važen korak v sanaciji sedanjih razmer v našem socijainem zavarovanju. Iz članka ni videti, da je vse to šele kombinacija, nego se je zdelo, da je razdelitev v interesne sfere že gotova stvar, ker je bilo posebej naglašeno ,da bo odslej v dravski banovini delovalo samo Trg. boln. in podp. društvo v Ljubljani in da bo zaradi tesra Merkur« prenehal delovati na Slovenskem ter bo omejen na ozemlje bivfce Hrvatske. Slavonije in Dalmacije. Da se preprečijo pomote in napačna tolmačenja in pokaže pravo stanje .sporočamo, da je sicer SUZOR v predlogu za izpremem-bo statuta zahteval teritorijalno razmejitev delokroga privatno društvenih blagajn, vendar pa je »Merkur«, katerega priv. društvena boln. blagajna deluje po vsej državi, ukrenil nujne korake, da se v interesu njegovih 20.000 članov, ki žive v vseh delih države, taka parcelacija prepreči. Priznamo, da bi bili z razmejitvijo interesi društva »Merkur« zelo resno tangirani, moramo pa naglasiti, da bi z njo zelo veliko izgubili tudi sedanji člani ^Merkurja«, ker nobeno izmed sorodnih društev ne nudi svojim članom istih ugodnosti, kakor jih uživajo člani »Merkurja«. V tem je tudi vzrok, da je »Merkur« mogel razširiti svojo orga- nizacijo po vsej državi in tudi v krajib, kjer so imela sorodna društva že od prej svoje organizacije. Zato ni upravičeno, predstavljati razmejitev kot koristno. Razlika med > Merkurjem c m sorodnimi društvi je n. pr. v tem, da ima samo »Merkur« ustanovo posmrtne pomoči in da lahko vsak član nadaljuje članstvo pri društvu, tudi če izgubi službo in zato preneha biti član bolniške blagajne. V tem oziru ima na društvene stroške tudi nadalje brezplačno zdravniško pomoč, zdravila, obveziia itd. ter brezplačno zdravljenje v bolnici od 45 do 150 dni. To so vsekakor velike ugodnosti, ki jih lahko nudi in zasigura svojim članom le velika in močna organizacija. H koncu moramo podčrtati še dejstvo, da upravljajo društvo »Merkur« samo privatni in trgovski nameščenci sami, to je člani društva brez tujih vplivov. In če bi javnost vedela, kakšne ogromne vsote je v teku zadnjih treh let izdal »Merkur« v podporo svojim brezposelnim Članom, bi se govorilo o njem z drugačnim respektom, izključene pa bi bile s posebno tendenco publicirane vesti o deficitu njegove bolniške blagajne v letu 1931., ki se je pa v teku lanskega leta že poravnal. Interesantno je vrhu tega še to, da »Merkur« pravkar dokončava povečanje svojega sanatorija ▼ Zagrebu, ki bo imel 100 postelj in bo s svojo najmodernejšo medicinsko opremo lahko nudil sanatorijsko zdravljenje vsem svojim potrebnim članom. »Merkur«, društvo trg. in priv. nameščencev Jugoslavije v Zagreba. Iz Novega mesta _ Umrl je včeraj dopoldne stari Cefi- delj, širom dežele (poznani nekdanji brs-ijineki gostilničar Jože Drenik. Dolga leta je bolehal. Gostilno, ki jo Novomeščani tako radi obiskujemo, vodi že dolga leti njegov sin. __ Smučarski tečaj bo otvortl tukajšnji SokoI od 1. do 8. februarja To j« prav potrebno in umestno, saj ima že skoro vso k Novomeščan svoje Emuči. In sneg i« kot nalašč zanje in svet kot ustvarjen za to. — Crn pes z belo brado se klati že dalje časa po šmihelu. Je prav dober čuvaj, ubogljiv in zdresiran. četudi je hišam, kamor so zateče, dobro'loše.1, bi ga radi vrnili njegovemn la-stniku. _ Problem kina in domačih filmov je razmotrivaj snoči v Sokolskem domu predsednik kino odseka g. Joža Paučič. Udeležba je bila prav velika, kar najbolj dokazuje, kano na mestu je bil tak razgovor. Uvidela se je potreba obstoja sokol-skega kina kot tudi neverjetne težkoče z dobavo domačih filmov. — Mraz pritiska in burja drgne, da je joj. Potoki so zamrznjeni in tudi Krka se ob bregovih obroblja z ledeno skorjo. Drsališče SK Elana je v polnem razmahu. _ Popravek. V št. 17. Vašega cenj. lista z dne 21. januarja t. 1. je izšla pod m briko »Iz Novega mesta* po^ laslovom »Izredni občni zbor« objava pa Vas n-prošamo, da v smislu Čl. 245, 27 in 28 Zak<> na o tiska izvolite v naslednji številki Vašega cenj. lista na isti strani in pol isto rubriko uvrstiti sledeči popravea: Poora vek. Izvanredni občni zbor m je vršil dne IS. jan. ti. Bil j« pravilno se z -an in oblastveno prijavljen; vsi OKni vaboeni-Obisk js bil poprečno tak kot pri v»eb ao- Sitlanjih občnih zborih v zadnjem Jtseth let ju in zato običajen ne pa malenkosten. »Avtor< (roete: stilizaior), ki je nova irs-vila končnoveljavno prired«! je bil navzoč. Zatorej ne odgovarja rcsuici. da ni bil na-vz č in da ne bi bi: redei za «r«i'«*v iar. občnega zbora. — Olepševalno društvo Novo mesto, podpisana predsednik in tajnik. — Hockey na ledu. Villacher SV : Ilirija Prva letošnja tekma, ki se vrši v nedeljo dne 39. t. m. ob 10.30 na športnem drsališču »Ilirije*, obeta že zelo dobt>r sport. *Medtem ko nam postrežejo gosti s neprimerno močnejšo garnituro, bo pokazala >Ilirija« igro, ki mora biti po vseh računih za razred boljša od lanske. Temu bo pripomogla v izdatni men tako izpopolnitev opreme kot igrišča. Cim bolj bodo moči nasprotnikov uravnane, tem bolj bo prišel do izraza borbeni značaj te igre. Obeta m nam žilava obrba, polna bliskovitih variacij in kombinacij, prepletena vseskozi z kočljivimi situacijami, izpeljanimi v nepopisnem tempu. Na oči je hockev na ledu za igralce izredno nevarna igra, vendar pa temu ▼ resnici ni tako, saj so zavarovani igralci z oklepi kot srednjeveški vrtezi — Brezplačni smučarski tečaji pod vodstvom izvežbanih vojaških inštruktorjev se bodo vršili v Skof ji Loki Za gradom« vsako nedeljo od 14. do 17. ure popoldne. Tečaje bodo vodili gg. poročnik Pišler, podporočnik Antunovič in narede ik Gertelj. 8 tečaji se prične te v nedeljo dne 29. t. m. Pristop ima vsak brez prijave ali drugih obveznosti. Dogma je smrt za mteel, a veličina misli je samo njena nesmrtnost. Najlažje prizna dogmo tisti, ki noče misliti. >SLOVENSKI N A R O D<, dne 27. januarja 1933 23 ^ffffffffCI R o m a p Vrgel je vejo v zrak, jo ujed z drugo roko, jo strkaJ in balaaioiral z njo aa enem prstu. Človek bi mrslAL da ima pred seboj žoogterja. Končno je stisnil vejo z obema rokama m namr-šil obrvi. ZashrtH je odpor, ki mu ne bo kos; kar je vrge4 vejo Filipini k nogam, rekoč: — Ni vredno, da bi si človek uma-zai reke. — Saj sem tudi jaz mislila, da ni vredno, — je dejalo naivno dekle. Pot ju je vodila vedno globlje v gozd. Slišala sta glasove, klice. V gozdu je bilo pobo nedelisikih rimskih izletnikov, ki so biti prišli odpočit si od balkonov beneške palače, razjasnit obraz in zrahljat živce. Rafaelu to ni bilo po vodji. Zdelo se je. da ni več talko navdušen za opisovanje svojih atJletsflvih junaštev, kakor je bil prvotno. Napeto je poslušal in pogled* mu je nekam plaho uhajal v goščo. Zopet je prijel FMipino za roko, toda čim je nekdo zaklical. jo je brž izpustil: potem jo je pa zopet prijel. Opotekal se je med željo pospešiti svojo ljubavno namero, objeti dekle okrog pasu m pritisniti jo na svoje srce, ter med strahom, da bi ga za ljubezen neobčutljivi komisar ne opazil in izdal. Zagledal je kostanj z debeMm deblom; za njkn je hotel odfkriti Filipini svojo krvaveče srce. — Evo, prekrasno drevo stoji tam-fe, — je dejaL Glede na nalogo, ki mu jo je bil namenil, je moral biti kostanj res čudovito drevo. Odvedel je Filipino za ta zaklon in jo povabii, naj sede z njim na mah. — Kako repo je tu, — je pomislila. — Kako zanimiva pustolovščina. Začutila ie, kako se ji Rafaelova roka ovija okrog pasu ki zaslišala je, kako nežno, ljubeče šepeče njeno ime. — Fiilipmica! — Tako gre vedno v fi-tomh in menda tudi v življenju, je pomislila. — To ie tisti trenutek, ko udari orkester pritajeno uverturo k TosseMjevi serenadi. Lice mladega Italijana se je stisnilo k njeni rami; po vratu, po ušesih in po možganih se ji je razlivala zelo prijetna toplota. — Zdaj zdaj me bo hotel poljubiti, je pomislila. — Toda pr edino pride do tega, se bo nekaj zgodilo . . . In res se je nekaj zgodilo: Pojavila se je skupina veselih izletnikov, ki so prišli mimo med živahnim kramljanjem in prepevanjem. — A tu je že godba ... je pomiislila Filipina. Rafaelo se pa ni ganil, le njegov obraz je lokavo zdrsnil s Filipinine rame na bujna nedrja. — Pazite, za zaljubljenca bi na>u utegnili smatrati. — se je zasmejala. — To so Francozi, — je dejal Rafaelo, ne da bi se obrnil. — Ali veste to zanesljivo? — Samo Francoz je zmožen kroho-tati se v romantični Camrpagni in prepevati na vse grlo. Tedaj se je pa zopet vznemirila Filipina, kajti naj je bila še tako nedolžna igra, ki se ji je udajalo njeno mlado srce, se }e vendar bala, da bi mimoidoči Francozi ne videlii v tem kdove kakšnega greha in da bi se ne norčevali iz nje. Potisnila je Rafaelovo glavo s svojih nedrij, se skrčila in pridržala sapo. Z nogami, uprtimi v tla, se je pomaknila tako daleč za debelo deblo, da je izletniki is o mogli videti. — Bože woi, — je vzkliknila naenkrat, — poznam n**iov e:1^: To ie Pa'-pain s svojimi prijatelji. Tisti, ki tako lepo poie. je na gospod Marcelim. In naenkrat se ji je zazdelo, da je koštani nretanek, da bi mo^n z njim zakriti svojo zadrego, ki ji je silila že Zvočni kino Ideal Premiera! Pozor! e Senzacija! Trgovci z belim n'ajrom na nos'r Oglejte si njih podlo delo v film1 Roman male Inge Marta Solveg, Oskar Marion Oskar Homolka. Kurt Gerron Samo so danes! Predstave ob 4., 7. ta 9. zvečer: Pristopajte k Vodnikov« družbi i OBLEKE in SUKNJE kupite najbolje pri A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 11/T pisa1 NA bo Za Mizico za pisalni stroj ta h. o pe*" zel c ugodno proda Založnik. Livarska 5. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DR. O. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim to slabotnim osebam. NEMŠKI DOPISOVALNI TEČAJ Mesečna učnina samo 15 Din. Prijave pošljite na upravo »SI. Naroda« pod značko »Nemščina 15 — 868«. ^Priložite znamko za odgovor! VZAJEMNE POSOJILNICE vložna knjižica Din 7000 se proda. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 872 V ob raz. Toda razposajeni izletnika so šli mimo. ..e da bi ju opazili. Oddahnila si je in videč, da je bilo vse to nekaj čisto navadnega je zašepeta'a: — So že mimo m niti opazili naju niso. Toda Rafaelo se s tem ni zadovolji. Planil je pokonci in zakKcal srdito: — Gromaka strela! Kdo pa »e ta Marcelin, ki ne zna peti? — Vam se zdi, da ne zna peti? — je vprašala Filipina. In ko: da se ji zdi to smešno, je začela opisovati večerjo v klimatološkem zavodu, pripovedovala je Rafaelu o nočnem Lzprehodu in o tem. kaj ji je dejal mladi foipar. — Ali bom moral ubiti tudi njega? — je vprašal Rafaelo. Srdito se je oziral za izletniki. Če bi ga človek videl sklonjenega, stisnjenih pesti in skrčenih kolen, bi bil mislil, da bo zdaj zdaj planf! za njimi. Ko je perje v prostranem gozdu utihnilo, je začel Rafaelo prisegati Filipini, da plane na tega falota in ga prisili preklicati vse, kar ie natveziJ Filipini. Na videz je snoval fant morMne naklepe, v resnici je bil pa pohleven in plašen. — Kakor lev! — je pomislila Filipina. — Pojdiva za njimi, je dejal bojevito. Morala mu je svečano izjaviti, da je bii Marcelim na izprehodu z njo ves mehak in sentimentalen, ona pa da ima rada samo energične bojevite moške. — Kakor vi, — je pripomnila. — In vendar ga ubijem, — je dejal Rafaelo čudovito hladnokrvno. Krenila sta nazaj proti vasici. Po ist» poti se je vračaik) iz gozda vse polno izletnikov iz Rima. — A gel e je? — je vprašala Filipina naenkrat. — E kaj, — je odgovoril Rafaelo, — se pa ob drugi priliki še enkrat napotiva sem. V Nemi ni našla niti Pailroaina, niti zgovornega Marce lin a. temveč veliko množico pred orožniško postajo: o.roči so jokali, žene kričale na vse prete-ge, mladina mahala z zastavicami, preklinjala in <*roziIa s smrtjo; šlo je za Francijo. — Kaj se je pa zgodilo? — je vprašal Rafaelo v bližin: stoječo žensko. — Prokleta Francozinja je kritizirala tu našo narodno kuhinjo, češ, da je pretežka, hrana neprebavljiva in samo olje; očitala je našim artičokom, da človeka uspavajo. — Bože moj! — je vzkliknila Filiffri-na, — to je gotovo moja mama. Hrtrva ji na pomoč! — Prav pravite, — je (pritrdil Rafaelo; — hkite naprej, takoj pridem za vami. In ta čas, ko sa je dekle utiralo pot med z-ujgajočinii pestmi, zastavicami m kletvicami, se je Rafaelo v množici izgubil in čakal, kako se bo razburjenje poleglo brez njega. J ustič na zmota. — Tudi jaz sem postal nekoč žrtev justične zmote. — Ali si bil obsojen? — Ne, temveč oproščen. Krvava bitka v Dresdenu Spopad med policijo in komunisti — 9 mrtvih in 11 težko ranjenih Dočim je zborovalo v sredo v Berlinu okrog 30.000 komunistov skoraj brez incidentov, je prišlo v Dresdenu na političnem shodu do prave bitke med policijo in komunisti. Devet žrtev spopada je obležalo na bojišču. II težko ranjenih so pa prepeljali v bolnico. Bitka se je pričela Šele po polnoči in bila je tako srdita, da ie celo za napeto •politično atmosfero v Nemčiji nekaj izrednega. Policija pravi, da so začeli komunisti streljati, čim je bil shod raz-puščen. Policija je morala tudi rabiti orožje in tako je bila zopet prelita kri. Komunistična stranka v Dresdenu je sklicala shod po navodilu centralnega strankinega odbora, ki vedi zadnje čase energično borbo proti fašizmu. V Dresdenu imajo komunisti bojio zvezo proti fašizmu in ta ie shod sklicala. Več govornkov je bilo že nastopilo in ostro obsodi;!o državno vlado, pa tudi narodne socialiste, končno je pa stopil na govorniški oder še bivši nadporočnnk Friedrich, ki je eden najbolj zmanih saških komunističnih agitatorjev in je imel zadnje čase že več konfliktov s policijo, ker se v svojih govorih preveč razvname. Prvi de! zborovanja >e bil razimeroma miren, med Friedrichovim govorom po polnoči je pa prišlo do burnih prizorov. Friedrich je namreč vehementno napadal državno vlado in državne stranke, tako da ga je moral policijski organ opozoriti, naj se malo kroti. Govornik se pa ni zmenil za opozorilo in je začel opisovati dogodke na pogrebu nekega komunista, kar je že itak razburjene duhove še boli podžgalo. Ko je Friedrich izjavil: »Če drugi koljejo, koljemo tudi mi, če drugi streljajo, streljamo tudi md,€ je policijski uradnik vstal in izjavil, da je shod raz-puščen. Posledica je biHa, da so takoj nastopili policaji, ki so začeli razganjati zborovalce. Policaji so takoj obkoliti govorniški oder in začeli potiskati ogorčene komuniste nazaj. Nastala je nepopisna zmešnjava, ogorčenje je bilo vedno večje, od vseh strani so se čule psovke na račun policije. Po dvorani in na galeriji so začeli kričati, da se mora shod nadaljevati. Z galerije so začele padati pepelnice, krožniki, stoli re- I peljali v bližnjo bolnico in mnogi so že med prevozom umrli. Do petih zjutraj so našteli 9 mrtvih in 11 težko ranjen h. Romantična ugrabitev z letalom Jerry Spurling ima sicer angleški priimek, je pa čistokrven Avstrijec. Pariška policrja ga je pred tremi tedni aretirala in zdaj razmišlja o stari resnici, da človeka po veselju rada glava boli. Mož ni več mlad. pa tudi ne star, okrog 30 Hh ima. je lep. eleganten in zna posebno lepo plesati Večkrat se je zasukalo z njim neko 17 letno dekle, iz odžene pariške rodbme in kmalu je bilo prepričano, da brez njega ne bi moglo živeti. Hudobni jeziki trdijo, da se je Spurling najprej prepričal, da so denarne razmere njenega očeta v najlepšem redu. Morda se je pa kar brez vsake zahrbtne misli zagledal v lepo dekle, ki je o nji splošno znano, da bo imela čedno doto. Nekega lepega dne. bilo je v začetku decembra, sta odšla zaljubljenca z doma in se nista več vrnila. Ko so začeli iskati hčerko, je bi'lo s svojim ljubljenim plesalcem že visoko nad valovi Rokavskega preliva na poti proti Angliji. Zaljubljenca sta odlletela do Gret-na-Green v romantičnem kotičku stare Škotske, kjer ju je protestantovsk- pastor poročil. Dokler sta imela dovolj denarja, sta zaveta imenitno. Potem ie pa Sourllmg zastavil nakit svoje žene v Mannchestru in pisal tastu, nai mu pošlje na račun hčerkine dote Tast je pa zelo energičen mož m je poslal na-mestu dote v Manchester nujno prošnjo policij, naj mu pripelje nazaj ugrabljeno hčerko, sklicujoč se na francoske zakone, ki ne priznavajo zakonske zveze francoskih državljanov v tujini, če niso sklenjene pred francoskim konzulom. Njegova prošnja je bila seveda uslišana. Pa tudi Spurling sam se je vrnil v začetku januarja v Pariz in je bi>l takoj aretiran. Hči je zdaj zopet pri starših in je zopet deide. ker je bil njen zakon neveljaven. Romantična prigoda je pa imela še neprijeten epilog. Neki angleški novinar se je odpeljal v Pariz, da bi zbral podatke za senzacijonalen članek o romantični ugrabitvi z 'etalom, pa so ga tudi aretirali, ker se je zdel pariški policiji sumljiv, da je sodeloval pri ugrabitvi. Sele na posredovanje angleškega konzula je bil proti kavciji izpuščen. Spurling trdi v preiskovalnem zaporu, da je imel najboljše namene >"n da je kršil zakon ^e iz čiste ljubezni. Preiskovah>i sodnik mu Da ne verjame in pravi, da bo moral še malo posedeti v zaporu. Veličina človeških dejanj se odraža samo v koristi splosnosti. Brea poeeboega o*rreetil* V neizmerni žalosti javljamo ružno vest, da je naša preljuba mamica, sestra, tašča, stara mati, svakinja ?n teta, gospa matilda flflafdič r.j. Kotnik danes ob 17. »i po dolgi in mučni bolezni, previđena s totažffi sv, vere, mirno v Gospoda zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, 28. Januarja 1933, ob 15.30 uri iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Kranju. Predrago in nepozabno pokojnico ohranimo v blagem spominu! V KRANJU, dne 26. Jamarja 1933. Vinko, Detneter, Marica, Vera, Mira, Zora, Korael Majdič, Saša Antonijević, Zdenka Silović, Etna Ara-nicki, Le ja Lončarič, otroci; — Ana Lenarčič, Ema Zadurowicx, Marija Ufifenheimer, sestre; - Vera Majdič, roj. Operman, sinaha; — Milisav Antonijević, brig. general, inž. Josip Silo vic, dr. Fedor Aranickf, Josip Lončarić, zeti; — Vinko, Vladko, Saša, Nadica, Nevenka, JoZek, Svefislav, Jožek, Marko, vnuki in vnuMnle; - Josip Lenarfič, Lndomir vitez Zadnrowicz, svaka; — inž. Milan Lenarčič, Zora dr. Lot- ren&čeva, neiah in nečakinj«- Umftje: Jadp Zoponttfe. 8* »Narodno : Fran j — 2a upravo ta i; Oton CfcrisUtt. — Val V Lduaijanl.