tutnuto. iimm, i m * «* m._______mi.utt ^^^ ^^B ^V H Hl Hl v HV HHB mM - - IB V Hfll ■■ H ^V Wtm w *mm*mmt Prostor 1 mm X 54 m/m za nule oglase do 57 m//it višint I K, nad to viSino vst oglasi 1 m\m X 54 m/m 1 K 50 v. Uradni razglasi in poslana ter notice isti prostor po2K, ženitne ponudbe in poroke ptvšalno fiO K. — Pri ntročillh nad 10 objav popust Vpralanjem glede iasentov naj se priloži tnamka za odgovor. Vpravwš*two JUov. Maro«a<* in „Marotaa Tlsbini«* EaaOtva vilo« ŠL 9, piitliteo. — Tcletea *L 304. celoletno napfej plafaa . K 180*— celoletno ...... K240 — polletno. ....... 90*— polletno ....... „120*— 3 OKsečno...... „ 45 — 3 me—čio • •••••„ 60*— 1 « .......1*- , ...... 20-— Pri morebitnem povišanju st ma dalji« naro6ilna doplačati. Novi naroćmki nai pošljeio v prvić mroćnino vedno A0" po nakazniti. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozlrati. *rrt«IM»a „Ilov. aTawia" laaflm aUia H I, L ■■iHrufr Tftleloa fttev. 34. Boptee •prsfMBa !• paosledica proglašenja svobodne notranje trgovine za časa prve koncentracijske vlade, v kateri je bil kakor znano g. Korošec minister prehrane. Vsled vedno neweodneiših nosledic. Vi jih je imelo slobodna trg. za prehrano naroda, dem.-soc. vlada res ni strogo izvedla načela, da se državna oblast nima brigati, kam in kako gre po njenih pokraiirah vr^i^^ hrana. Ako nova vlada sedaj zonet do-udaria, da so izkaznice za notranji promet odpravljene, se vrača na stališče slobodne trgovine za vsako ceno. To je torej odgovor na krik, ki se dviga z vseh strani: Upeljite za hrano vezano trgovino! Svobodna trgovina za zuna-n j i promet je bila upeljana, v kolikor država ni sama vršila eksport in v okviru določenih kontingentov, tuđi že z novembrsko uredbo. Nova vlada namerava (še le namerava!) uvesti za hrano eksportni monopol in prepustiti svobodni trgovini 1c ostale proizvode našega gospodarstva. Predvsem hočemo poudaiiti. da si vlada glede eksportnega monopola za najvažnejše proizvode Se ni na jasnem (čisti monopol ali me-šani sistem). Stvar se nahaja torej še le v predštudiju, torej tam, kjer je bila za časa dein.-soc. vlade, ki je to vprašanje skrbno prouče vala ter *e že početkom jannarja, ko se je pokazalo, da slobodni, čeravno kontingenti rani eksoort ogroža naše prehrambene interese, ukinila slobodno izvozno trgovino za žito in moko. Da Davidoviceva vlada ni takoj upeljala eksportnega monopola, temu *e kriv predvsem naš organizacijski problem. Menimo, da bo tuđi sedanji kabinet za sladkostjo teorije okusil grenkobo orakse. Svoječasno preustrojitev Centralne Uprave iz urada za davanje izvoznic v državno nakupovalno odn. dobavno organizacijo so sprejeli mnogi z nezau-nanjem, nreoričani da bo poskus na škodo države skrahiral. Izvozničarji iz celeea kra!i°stva na so vprizaria-li naravnost divje maščevalne go-nje proti tedanjemu ministru trgovine g. Kramerju. Poskus se je obnesel s pomočjo energičnih in veŠčih zlasti slovenskih fimkcijonarjev (katere je potem sr. Ribarac v zahvalo vrgel na cesto) in C. U. je kmalu dobivala robo po ugodneiših cenah in v večjih nmožinah. nesro »strokov-njaške« nakunovalne organizacije in ni le enkrat s svojimi zalogami pritekla na pomoč pokrajinskim vladam, armadi. pa i samemu ministrstvu prehrane. C. U., reorganizirana !>od dem.-soc. vlado, bi mogla torej biti pričetek državne monopolske eksportne organizacije, da je ni sedanja vlada, kakor izgleda, razru-Šila i ji odvzela nalsnosobnejše ljudi. Kako namerava vlada razdeliti Čisti dobiček od eksportiranega blaga je s stališča trgovinske« režima po-vsem postranska stvar. Skrb za invalide je dolžnost države, fn za javnost re vse eno ali gredo dotični stroški na račun dobička iz eksnorta ali pa neposredno na račun državne blagajne, v katero ta dobiček spada. Razpredeljenje po procentih. zlasti če se navaja »državna blaeajna« kot posebni »namen«, je smešno. Nič mani naivno pa ni, če pravi vlada, da se bodo proizvodi za nre-hrano »v prvi vrsti rezervirali za armado in za notranje potrebe, izva-žal pa se bo samo prebitek.« Ali je mojfoče n^jti človeka. ki bi se posta-vil na nasprotno stališče: da se bo najprvo kolikor mogoče izvozilo, prebitek pa porabil za đomačo pre- hrano? Vlada gg. Protića in Korošca hoče menda očitati detn.-soc. kabinetu, da je pustil več hrane iz države, nego je smel. Vsekakor je potem čudno, da je ona pred par tedni odobrila pogodbo, s katero se je Jugoslavija obvezala dobaviti Madžarski več tisoč vagonov žita in mesa. Toda je li dem.-soc. vlada res prepustila več hrane eksportu, nego je smela? Še ko je bil g. Korošec minister za prehrano, je njegovo ministrstvo sestavilo statistični pregled letošnje letine in je prišlo do silno optimističnih rezultatov. Po odračunu domaće potrebe je ostal eksportni prebitek. ki daleč preseea količine, katere je potem dem.-soc. vlada določila za eksport. Naslednik g. Korošca minister Bukšeg je znatno revidiral opti-mizem svojega prednika in je v sporazumu z ministrom trgovine izpo-sloval tuđi ukinjenje slobodnega kontingenta za žito in moko. Čisto gotovo je v ostalem, da imamo v državi šc dovolj hrane, ravno tako gotovo pa je tuđi, da vsled slobodne notranje trgovine, ki na stežaj odpi-ra vrata špekulaciji, kupičenju, prikrivanju in veriženju, velik del te hrane ne priđe na trg in se izmika lačnemu konzumentu. Vprašati pa je treba sedanjo vlado, kako boce ona izračunati eksportni prebitek. Naj-ednostavnejše bi bilo, da strogo zabrani vsak, privatni ali državni, izvoz hrane, dokler ne javijo vse vo-jaške in civilne oblasti: mi imamo hrane do vol}, izvolite izvažati. Primitivno sicer, toda enostavno. Ako meni vlada, da je ta metoda združlji -va z ostalim vendar-le nekoliko kompliciranim gospodarskim življe-| njem naše države, m i ne oporeka-mo.Vseptembru, ko smo potrebovali soli in železa, strojev in obleke, vla^ da ni mogla reci: počakajmo, da vidimo ali je imel g. Korošec res prav. ko je dognal da imamo toliko in toliko deset tisoč vagonov prebitka. Sedanja vlada je dosedaj poka-> zala sledeče »nove smeri« v trgen vinski politiki: poudarila je princip slobodne notranje trgovine, postavila se je na stališče, da je tuđi naš nov denar slaba valuta, ki jo mora država v zunanji trgovini zapostavljati frankom in Hram, ter je konečno razširila krog tistih predmetw. kl smejo brez ograničenja iz naše dr* žave (sloboden izvoz jaje!). MeoiH, mo, da se bo naše gospodarstvo le-* po zahvalilo za tak »nov režim«. DrFrO^: ^j ^^^^^ Dne 8. aprila t. I. se je vrsjla v Ljubljani anketa o preskrbi prebival-stva z vsakdanjimi potrebšcinami In o omejitvi draginje. Rezultat posve-tovanj je v splošnem ta-le: Pove&iti je produkcijo agrarnih pridelkov, skrbeti je, da se najprej pokrije do-mača potreba, in izvažajo sele potem odvečne množine. Posameznim po-krajinam naf se nakažejo v svrho debave živil posebni »rajoni« v de-želah z bogato produkcijo živil. Prosta trgovina z živili (vsaj z glavni-mi) se ukini, in je organizirati njih razđeltevanje. Ukrene naj se potrebno, da se zagotovi ve6n uvoz mamifakturnega blaga, zlasti v kompenzaciji za lesne izdelke. Dela naj se na to. da se more pošiljati domaća volna in laneno nredivo v podelanje za platno na Cehoslovaško,* in da se oživotvori tuđi doma več tekstilne industrije. Prepovedati fe vsak izvoz kož razven onih divjih živali, tako da se • Ako je to sploh potrebno in ne moremo sami tega dela opraviti. bodo vse doma ustrojile. Število fif vrsto kož, dalje rrmožino napravlje-nega usnja je voditi v evidetjcl ten urediti podrobno razdettevanje* (usnja) potom Obuvalnice In okraj-^ nih upravnih oblasti. Itd. "! Poseben odbor mi zastop^ sklepe ankete, zlastf tuđi ustanovi^: tev podružnice devizne centrale v^ Ljubljani pri osrednji vladi. Začetek za rešifev naitežjega problema, kako je preskrbeti naŠe> dežele z raznimi potrebščinami in to; po primernih cenah, fe storien- Keu pa more nadalje van je razpravfjenji stvari le koristiti, za to podaient tev le misli: Sklepi in predlogi Ijubfjanste ankete bodo imeli uspeh le, ako sef začno takoj vsestransko, posebno M Beogradu izvajati. Morebitna skup-; na državna draginjska anketa bi s© morala čimpreje sklicatL Ob ukinitvi svobodne trgovine, so storiti že zdaj vsi koraki, da se* zagotovi vsaj v bodočem srospodar* skem letu (od jeseni dalje) redna; preskrba jugoslovanskih dežei % agrarnimi produkti. Nacrt Je popola Dr. I. L.: V ČeihoslooaSfcl. (crtice s pota.) 4. Na nosetih. Zdmžitev Cehov in Slovakov y eno državo se izraza, tuđi v narodni zastavi in v himni: one lepe rdeče bele zastave, ki so tolikokrat radost-no pozdravljale slovanske goste na Češkem so dobile mal pridatek: mo der trikotnik na vrhu. Državna zastava je troboinlca z belo barvo na sredi. Tuđi narodna himna: »Kje dom je moj« se }e združila s slovaško himno »Nad Tatro se bliska«. Ko silši človek prvič po znani priprosti češki himni one tožne glasove zati-ranega slova5kega naroda, se mu zdi nekako čudno, potem se privadi in začuti v tem nekaj lepega. Praga je bila okrašena. Zvečer so godbe igrale po ulicah. Rekli so. da bo tuđi kraljevski grad čarobno razsvet-ljen. Duša Prage je še vedno romantična: ljubi svoje staro krasoto. Mar-sikateri Čeh je med vojno sanja! o tem, kako se bodo zasvetili kraljevski gradovi nad Vltavo ▼ svojem nekdanjetn sflaju, ko priđe svoboda. Saj so ćelo stoletie stali kot mrtev spomenik davne dave. Žito fe svo* čer množica napcHnila nabrežje ob Vltavi. S Petfina so žarometi raz-svetljevali mesto: razsvetliava gradu pa se je baje na željo predsedni-ka opustila. Prešli smo iz romantike v realne čaše. Po mestu je bilo šumno in veselo, saj je bil predvečer prezidentove sedemdeseiletnice. Naš program je bil tako poln, da nam je pustil le malo Drostega časa. Zato se nisem udeležii pregledova-nja raznih tovaren in sein naparavil nekaj posetov pri svoiih prasTcih znancih. Razume se. da se tuđi nova češka republika bori s težavami, zato je tuđi tam dovolj pritožb in vzdihovanja. A ne tako kakor pri nas: povsod se čuti več vere v bodočnost in proti lastni državi se ne sliši takth besedi. kakor pri nas. To je menda naša specijaliteta: An-glež, Francoz, Italijan ne bo nikdar v družbi govorfl proti svoji državi: on ima svoj državni ponos: mi bivši avstrijci tega nismo imeli: vso svojo nesrećo smo zvračali nad državo in to nam je ostalo tndi sedai. V narodnih češkfh kroKth Je pre-cej pekoča> rana: SlovaSka. Kdor ve, s kakSno Ijobemijo so Cehi gledali na Slovake, kako so storiH vse, kar so mogli, da bi jtm bfli pomagali, kako sanjali o svoji skupni bodoči svo-bodi, ta rastm bolest, ki &m* iz razočaranja, kajti slovaški narod ni mogel takoj pojmovati, kai se Je ž njim zgodilo. Na SlovaSketn se prej sploh ni smelo mnogo politizirati; ljudstvo je bilo zanemarjeno, skoraj vsa inteiigenca je bila pomadžarje-na: zato se narod ni moeel pripraviti na svoj novi čas. In ko so prišli tja Cehi s svojim kulturnim programom, jih Slovaki nišo mogli razu-meti. Poleg tega je izprememba pri-nesla s seboj nove težkoče: Madžari so znali varovati svoje kraje pred rekvizicijami. češka in jMorava pa sta bili izčrpani, ker sta morali zalagati Dunaj in nemške dežele. Dovoz takoj po vojni ni bil mogoč. Slo-vaška je bila še precej bogata — in to so hujskači porabili v svoje na-mene. Prevelika zaupnost je lani za-krivila vpad madžarskih boliševi-kov na Slovaško in da le bila mera polna, je prišel Se Hlmka s svojo protidržavno politiko. V Slovaški je rastla nezadovofjnost in madžarski agentje so imeli mnogo uspehov. To je bolelo Čehe. ki so se ćelo stolet-je borili za svojo in sa nfibovo svo-bodo. Ako bi slovaški odpor tohaW iz zavesti, bi se mogel imenovati ne-hvaležnost, ker pa izhafa iz razmer, faneuujeiiio to nesporasHndJenje In prve volitve bodo pokazale to vpra-iatfe v iasal taci Druga bolest je zmaga socializ-ma in boljševištvo. Narodna demokracija je združila v sebi vse one stranke, ki so se borile za češko samostojnost; — volitve pa so takoj v prvem letu potisnile nar. demokracijo v ozadje in zavladal je soci-alno - agrarni blok. Sicer je tuđi v teh vrstah mnogo dobrih in zmožnih vođflnih možf teda meščanski narodni sMi čutijo v tem nekak vzrok, da ni vse kot bi moralo biti in da se po-javljajo boljševiški dogodki. S tem ;e v zvezi nemško m Židovsko vprašanie. V narodnih krogHi obsojajo popustljivost napram Nem-cem in zanemarjenfu narodne misli na obmejnih krajih, kler so se ćela desetletja pod najtežjimi razroerami borile češke manjšiite. Tuđi se opaža, da lezejo žid! na vodilna mesta, in to budi nezaupanje. Za* o ni čuna, da se je pojavila nekaka reakciionar-na slovanska smer. ki skuša uhraniti stare narodne tradicije v teh državnih novotarijah. Ti »stari Slova-ni« izdaiajo tudk svoi list: njih na-men je dober, sredstva pa so napač-na, lojti začeli so % novim bojem za pristnost »Kraljevodvorskega roko-pisa« in so s tem sami sebe' ooemo-goSffi. Splošna bolest pa je tešinsko vpradasje in spor s Poljaki O tem bi se dalo mnogo pisati, a moj na-* men ni politizirati. 1 . Obiskal sem svojega starega znanca, vseučiliškega profesorja. Na^' šel sem doma ?ospo. Seveda s\^' najprej govorila o — dragfajf. To je( naravno. Služkinje ni več pri hIŠ£ Gospa dela sama žace in za otrolčeL Sicer bi ne izhajala. A vse to bi šc bilo: da bi le vobče bilo bolje, da b{ vzdržali do kraja, da bi premagatt krizo, da bi nastal red to jty li 2. stran. »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. april« 192a____________________________________________________86. Itev. borna eaostavm. Pasivne pokrajine ta n8b potreba se ngotovi, ravno tako pa pričakovani uspefai bodove )Setve onih pokraltn — pređvsem v Banatu, Sram, Slavoniji — ki :X>-kazujejo letno nadprođukcijo agrarnih pridefleov. Vsa prlbodala žetev T teli defelah se zaseit, Nato se ođkažejo pasivnim po-fcrajinam — predlog ravnatelja Jovana — natanko določeni okoliši (rajoni), v katerih ne srne nlhče drogi nakupovati dotičnih živiL Pose-ben okoliš se določi za izvoz v inozemstvo (kompenzacijskim potom) iodnosno kot rezerva. To rajoniranje je neobhodno potrebno, da si ne bo-jdo več nasprotovali in dražili blacro ;clrnfi: đnigreimi razni zavodi fn lejariti-mirani nakupovalci v istih krajih.* NamiŠljeni okoliši morajo biti itoilki da ie potreba dotičnih pasivnih Slov. Narodu«, misel obligratorične ^n prostovoljtie oddaje zrnja pri vseh posestvih v Jugoslaviji z nad 20 ha, pko fmajo njiv vsaj 10 ha. i^ _____________ kaj se je oxh\ bo IzvozUo in uvasla. Da pa a* more blago rasne vitle uvažati vedno torazmerno s potre-bami (ne en*fa prevefi, druKtfa •£) morila delovatl državna agrarna (izvozna) centrala in pokraflnske gospodarske centrale vedno sporazumno. Uvažajmo 1# to, kar |e sa nas* obstanek neobhodno potrebno, posebno: tekstilno blago, železne tedel-ke, stroje, zdravila, barva itd. Popol-noma pa se nam je odpovedati fl-gam in drugemu Južnemn sadju. Pokrajinske gospodarske (Industrijske) centrale so ločiti od iivil-skih. Kar se tiče naše klavne živine, moramo ustaviti vsak izvoz ali pa omejiti na minimum in to iz dveh vzrokov: 1. Nam samim primanjkuje mesa ozir. gre stalno v ceni navz-iror; 2. rabimo kože vse svofe zaklane živine sami, bodisi da jih ustrojimo doma ali pa da jih pošlja-mo v astrojitev v Nemško Avstrijo in dobimo usnje nazaj. Tuđi v tem slučaju, da izvažamo živo klavno živino, si lahko izgovorimo vsaJ gotov odstotek usnja. Da ne izetfne zadnj? bankovec Iz Slovenije za žfvila v Slavonijo in Rnnat, b? b?lr> imiostno. izdati naredbo, da so onđottii posestmkf nrlmo-rani jemnti začasno kot plačilo čekovne nakazr»Ice. Drusrače je naša nrehrana radi pomanjkanja gotovine sploh ogrožena. C e n e. Današnjemu skakanju in stalnemu dvijranju cen in s tem združenim obupnim socfialnlm raz-meram večine slolev moramo na-nraviti vsaj do jeseni enerelčen ko-nec, sicer doživimo politične in 20-spođarske zmede in po?>olno anarhijo. V naši pretežno agrarni državi stane danes 1 ker bele moke 16 K, ! Hter vina 24 K itd. To ne more ostati ali Hi ćelo naprej. Toda znižanje cen tvori največ-ji problem, tem bolj. ker so visoke cene svetovni pojav. In vendar moramo poskusiti resiti to vprašanje. PoIItl£ne oestf• = Ugotovitev. V včerajšnjera fcSlov. Narodu« popravlja »udeiež-nik draginjske ankete, ki ljubi toč-jnost« novedbe g. ministra n. r. Kri-fctana glede naših pogodb z Avstrijo jin Madžarsko, Kolikor je g. Kristan ineni pravil, ni trdil, da je že v sami pogodbi dogovorjeno, da se računa Savstrijska krona po kurzu za > litike vseh strank, kar se smatra kot nov korak k regentovi Intervenciji, da se obnove pokajanja za koalicijski kabinet. O. DraSković fe iziavfl ministrskemu prcdsednlku Protlća v imena Demokratske zajednice, da bo stopil on v pogajanja sele takrat. ko vlada detrilsitonira. Ker vlada ni vspela, da bi oktroirala kvorum v parlamentu na sto glasov, ker nato regent ni hotel nristati, bo vlada sko-ral defufsljonirala. = Pogalanla med vlado In Dem. zajednico. Beograd« 14 aprila. Med vlado in Demokratsko zajednico so se vršila tuđi včeraj pogalanja glede sestave nove vlade. Kakor se čuje v demokratskih krogih, je to pot upanje, da priđe do sporazuma. Pogajanja so vodili od strani vlaJe minister notranjih poslov Marko Trifkovlć, za Demokratsko zajednico pa Milorad Drašković. Vlado bo najbrže sestavil dr. Milenko Vesnić. minister notranjih poslov pa bi po-stal dem. Drašović. Mejtem se je včeraj glavni pogajatel] Drašković odpeljal na svoje posestvo In se je to tolmačilo. kot da bi bila po*?ajA-nja prekinjena. Zdi se tuđi, da predseđnik parlamenta dr. Ribar noče priznati predloga, da se zniža kvorum; vsled tega se pričakujejo posebni dogodki. = Hrepeneoje po koncentracl-JL »Tribunac piše: Odmor o praz* nikih ni ustavil brige za to, da bi se izboljšale naSe notranje razmere; posebno z ozirom na parlament, vrše se neobvezni razgovori, da bi se razmere konsolidirale In da se ustvari sporazumna In koncentracijska glasila, kakor je tudl Izmišljeno, Je, da bi se sporazum ustvaril na podlagi, kl jo objavljajo demokrat-ssa glasila, kakor je tudl Izmišljeno, da bi vlada bila pod vpUvom kake Intervencije krone, ali da vlada ne uživa zaupanja In podpore krone. Mirno In složno delo parlamenta se bo zagotovllo, ako je to mogoče, s strankamt Od tega so odvlsne vo-litve za konstJtnanto. »Balkan« plSe pod naslovom »Nova vlada«: Protlć in Drašković pretresata vpraSanje o novi koncentracijski vladi. Protlć Je pokazal prlpravljraost, da bi se omogočlla taka vlada. Pa tudl na drugi strani se opaža Ista tendenca. Objaviti moremo gotovo vest da so demokrati pripravljeni, da W bfl predsed-nlk nove vlade dr. Vesnić In da se mmistrstvo za notranje stvari od-stopl Demokratski zajednici V taj srnerl se sporazum blifa koočnJ re-»tvl ^___ ^ a = Diagkovlc otfdaaia sodelo ▼ame mane jtauamagii powpwwu «c ograd. 14. aprila. Milorad DraSko-vtć. M Ie bfl pozvan kot zastopnfle Demokratske zajednice na sejo ntl-nlstrdcega sveta« na katerl sta refe-rtrala dr. Spalajkovlć ta Radović o miera zunanjepoUtfCnem poioiaN. Je tafaTlL da on ▼ tem vpralanju ne more sođefovatl. ^ nnCK MMH KUW< ■•• ^»» redbe. Beograd. 14 aprSa. MHrt-ster frgAvlne fn Industrije đr. Mom-«0 NMSć Je amtlral vse* naredba svofega prednHra Rfbarea. Ribane «« rmavic^a aaimDiia wm^' ur* iavsu »TfftMta« pBe o vladnfh t^repih ta proraBito MVMlai- 1 i_. ptoi^r §* iiMavi^^k koiakMf M i \ fiaančno saniranje naSe mlade države sa Je vlada odločila za nastop-no; 1. Da se naia mirovna delega-čija skrčl na mfariBntni In da osla* nejo tam. dokler bo treba, samo glavni delegati: Palfć, TnonbM, Vesnić In 2olger9 vsak s enim tajnikom. Vsi drugi članj s pomoinim osobjem pa se vrnejo domov. V zve-zi s tem ie odpovedano stanovanje delegacije v Parizu, za katero Je država doslej plačevala velike vsote. 2. Odpokllcani bodo vsi vojni ata-šeji, ki so odveć pri naših poslani-štvih v inozemstvu, za katere so se plaćevale tuđi precejSnje vsote. 3. Pomoć ruskim beguncem se zmanj- Sa za polovico. 4 Menjava denarja se bo podvrgla najstrožji kontroli = Mohamedand Iz Južne Srbije. »Balkan« javlja: V Skoplju se pripravlja velika skupSćina Turkov in Amavtov, na katari se bodo Mo-hamedand južne Srbije politično opredelili. = Poslovni red parlaaenta. »Balkan« piše: Vćeraj se Je razši- rila vest» da je vlada predložila pre- stolonasledniku prehodni zakon o poslovnem redu v parlamentu in da je sankcija odbita. Ta vest ni točna. ! Vlada se s tem ni bavila, niti pred- I ložila kakega predloga v podpis. Telefonska In brzolavna pnroEIIa* ZAGREBSKl OBClNSKI SVET. Zagreb, 14. aprila. Za petek. 16. t. m., je sklicana izredna skupščina mestnega zastopstva. Na dnevnem remu se nahaja pole^ drugesra tudf zaprisega novoizvoljenega mestne^a stare§fnstva. Položaj je Se nejasen in se še ne more znati, kako se konstituira novo mestno zastopstvo. PRED VOL1TVAMI V SARAJEVU. Sarajevo, 14. aprila. Vse stranke se pripravljalo z mrzlično na*rlico za volitve v občinski svet kl se bodo vršile sredi maja. Največ izgleda na uspeh imajo izvenstrankarski kandidati in komunisti. ZEMUNSKI ŽUPAN. Zemun, 14. aprila. Za zemun-skega župana je bil izvoljen odvet-nik dr. Vladimir Nikolić. Nikolić je bil prej član koalicije, pripada sedai pa radikalni stranki. Zan] so glasovale vse stranke razun komunistov, ki so se vzdržali glasovanja. KONFERENCA V SAN REMU. LDU Pariz, 13. aprila. (DKU — Agence Havas) Ministrski predseđnik Millerand odpotuje v petek k mirovni konferenci v San Remo. SpremUal ga bo med drttgimi maršal Foch, čigar navzočnost je potrebna pri pogajanjih vojaških vpra-šanj glede NemčUe in Turčije. ARĐANASKA NARODNA SKUPŠC1NA. LDU Beograd, 13. aprila. Iz Tirane javljajo: Dne 25. marca je arbanaška narodna skupščina spre-jela izjavo, s katero izrekajo nado, da se bo Italija ozirala na želje ar-banaskega ljudstva, da bo tzpreme-nfla svojo politiko in priznala neod-visnost Albanije. Nadalje zahtevajo od Anglije In Francije, da respekti-rata pravo samoodločbe in zaščito narodnih manjšin. Zahvaljujemo se Wilsonu in ameriškemn narodu, da sta Sčitila male narode. ANOLESKO - FRANCOSKA ZVEZA* LDU. Pariz, 14. aorfla. (DKU). (Havas). V dopoldanski seli senata je podal ministrski predseđnik Millerand enako izjava kakor včeraj v poštanski zbornici. Poslanci so spre-jelt izjavo z velikim odobravanjem. Mfllerand je izjavil: V istem trenot-ku, ko poda Bonar Law v dos. zbornici enako izjavo v imenu angleške vlade, sta se sestala v Parizu antfeški In franeoski vojni minister, da dokažeta z dejstvom pomen zveze. in se posvetuieta s svojimi vo-jaškiml strokovnjaki dede razoro-žitve Nemčije. Predseđnik Bourgeois Je pripomnil, da senat eotovo soglas-no odobrava stališče vlade. Ministr-sketnu predsedniku so prisrčno čestitali ZA VZPOSTAVO EVROPE. .LDU. Berlin, 14. aprfla (DKU). »Vosslsche Zeitung« Javlja Iz Pariza: Se ta mesec se sestane konfe* renca zastopnikov Zedfnienih držav, Anglije, Ftancije, Italije. Sviće, Nizozemske, Danske, Švedske in Norveške, ki bo proučevala vcraSanje so-delovania pri vzpostavttvi osrednje Evrope. BELGIJSKO - FRANCOSKA ZVEZA. LDU Pwta. H. aprila. (DKU — WoHf.y Belgijski poslanik v Parlzn je izjavil zastopniku »Petit Journa-Ia«, da je pričakovati takojšnje vo-jaške zveze med Francljo in Bel-giio. NEMCIJA SE SKLTCUTE NA WIL-SONOVE TOČKE. LDU. Berlin. 14. aprila. (DKU). »Vorw£rts« javlja iz Pariza: Kakor doznava »Echo de Pariš«, sta bili med nemško in ameriško vlado ponovno izmenfani sm>menid glede postopanja Francije. Berlinska vlada se je obrnila na Zedintene držav© s posebno noto, v kateri se skllcuje na 14 VVflsonovfh točk. IZROCITEV NEMŠKEOA BRO- DOV.1A. LDU. Berlin. 14. aprila. (DKU). Kakor javljajo listi, je ententa odbila ugovore Nemčfii proti izročitvi oštar tega dela netnškega brodovja, OKUC NEMSKIH S0CU4L1ST0V. — Berlin* 14. aprila. (DKU). Načelnik nemške socialnodemokrat-ske stranke je priobčil v »Vor-wSrtsu« poziv, v katerem pravi med drugim: Sodrugi! Reakcija se vedno ni prejenjala rovariti, kar nam dokazuje njen predrani nastop. Po državi se širijo govortce o novih va-jasTc!h pokretih proti ljudstvu. To nas sicer ne straši, vendar se ne borno dali presenititi od dogodkov. Se-danji čas zahteva od nas« da smo hladnokrvni, disciplinirani in čuje«. KONEC KOMUNISTICNE PUSTO-LOVŠČINE. LDU Plauen, 14. aprila. (Dun. kof. ur. — Wolff.) Hoelz Je izglnil iz Falkensteina in se Je baje napotfl v Oottesberg. Ćete državne brambe so vkorakale v Plauen, kjef Jih Je prebivalstvo radostno pozdravljalo. Tuđi v Kllngental so dospele čete državne brambe. NADURNO DELO IN i. MAJNDC V NEMCUL LDU. Berlin, 14. aprila. (DKU). »Berliner Tageblatt« javlja, da se fe na Ruhrskem v premoKOvnlkih po>-vsod vzpostavflo delo In da se đe-lavci držijo nadur, kakor so se d6-menili. Povsod vlada mir. tud! v Mflhlheimu hi Diisseldorfu. LDU. Berlht 14. aprila. (DKU). Kakor Javljajo listi. Je komisija strokovnih organizacij za Berlin fn okolico sprejela tale skleo: Vsi na-meščenci in delavci Velikega Berlina se pozivljejo, da ustaviio 1. maja delo. V važnih obratih pa naj se dela za sik>. Zaupniki posameznih obra-tov se pozivljejo, nai to sporočijo svojim strokovnim organizacijam. Posebne sTavnosti strokovnih orga-nizacij se ne bodo vršile. STAVKA OĐCINSKIH NAMESCEN* CEV V TRSTU KONCx\NA. Trat, 14. aprila. Stavka chčinskth nameSčencev je bila z včerajšnjim dnem končana. Vlada Je orivolila v zahteve občinskih nameščencev. Po vseh uradlh fn komunalnih rodjetjih delajoi L1TVA. LDU Pariz, 14. aprila. (DKU — Brezilčno.) Litvanskt minister za zunanje posle Je Clčeiinu brzojavno sporočil, da Je pripravljen, skleniti z RnsUo mir, ako sovjetska vlada prizna neodvisnost Litve, kl bi ob« segala štiri blvSe ruske gubernUe: Vlino, Kovno, Orodno In Snvalkt In katere glavno mesto bi bila Vllna. Za pravice našega nradntitua. Načdstvo JDS Je v svoji seji 14. t m. razpravijalo o aferi na UnbUanskem carinskem nradu« kjer so MH trtte odlični nrsdnlki ibog neke« spora s predstojnikom orada od BnanČnesa ministra za kazen te-lecrafično upokojeni. Načelstvo JDS se trt nosio spuščati v vpraSa-nto krivde ali nekrivde odpnSčenih vadnfhov, akoravno smatra* da bo lavnost morala v bodoče posvetiti več patnje sistema, kl le zavladal na tem ara^aNačeVneRa pomena pa le» da so MH dotični nradnlM kazno- • ^^š^^mšm in na da bt sa itn ćtt» la prilika zagovora, kakor to pred* pisuje slažbena pragmatlka^ki Je kot zakoa za vse uradnlke v bivšem av-strUskem teritoriju priznano pobio vellavna. Ta zakon, U tvori osnovo razmerja med uradnikom In državo, se mora breiponojno spottovatL Samovoljno krtenje službene pragmatike s strani vlade odnosno fl-nančne^a ministra Je čin irobt pro-tizakoaltosa katero načelstvo JDS nafostralše o!w»jIjl Načelstvo JDS Je skfenilo storiti vse korake, da nridobi «adoSSenfa zakonu In izpos-hde remednro. V tem oztn ao bU atodeol nebnani otaepL 86- ***** _____________.SLOVENSKI NAROD't dne lb. aprila 19W._________________________________________________~ 3. stnm. Otoorttco inrMKnc laknltete. Danes, dne 14. aprila slavi tml-verza kraUestva SHS v Ljubljani tih. dostojen praznik. Ob 11. đopol* dne Je bila svečana otvoritev predavanja na Juridlčni fakulteti. V zbornici bivšega deželnega zbora kranjskega so se zbrali zastopniki Javnih korporacij In oblasti, da proslave dan, ko Je povsem uresničena ideja slove ske unlverze. K proslavi so došli zastopniki političnih ln sodnih oblasti, ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar, nreds*dnik de-želne vlade g. dr. B r e i c. general g. S m i 1 j a n i ć, predse.li k višjega dežel. sodiSča g. Kavčnfk, pred-sednik deželnega sodišči cr. dr. Pa- Ipež, zastopniki vseh noverjeništev in oddelkov deželne vlade, skratka. ves pravn. svet, zastoonik odvetni-ške zbornice notar g. A. H u d o -vernik, zastopnik odvetniSke zbornice, predsednik gosp. dr. D. M a j a r o n, boritelj tržaških Slo-vencev g. dr. G .G r e g o r i n in drugi. Slavnostno predavanje je otvoril rektor univerze gosp. dr. I. P1 e m e I i s kratkim pozdravnim nagovorom vsem onim kulturnim delavcem, ki so delovali za uresnl-Čenje ideala ljubljanske univerze. Omenja, kako je bilo kulturno stremljenje Slovencev po univerzf vedno v tesni zvezi s svetovnimi re* volucijami. Napoleonova doba je prinesla Slovencem akademijo v Ljuhljano, sledeča reakcija jo je udušila. Velika revolucija 1. 1848. fe dala Slovencem Jurfdfčna predavanja na grašM univerzi; Bachov ab-solnt??em jih Je ukinil. Veliki prevrat leta 1918. pa je končno donese! Slovencem nopolno kulturno in politično svobodo. Dekan Juridične fakultete, g. prof. dr. Leonld Pttamlc je nato predavat o »pravu la rcvolo-cijU. Vodiloe. temeljne ntaM ten globokega, logično tasnovanega predavanja so: Pozitivno pravo in revolucija se med-sebojno IzkiJačujeta, ker je pojmu revolucije bistveno, da leti opravičba preureditve ln prevraU v drugačnem sistemu nego Je oni, kl se odpravUa. Revolucija, ki je na-perjena proti pozitivnemu pravu, ne more biti pravni pojem, akoravno so skusali državni filozofi konstruirati pojem pravice do revolucije. Pod pritiskom etičnih idej ie revolucija proti državnopravnemn sistemu gotovo časih potrebna, toda ta oštra operacija ima mnogokrat škodljive posledice, posebno z ozi-rom na pravno ureditev po razdoru. Radi tega so povzroči- I telji revolucij samo iskali sredstva. I kako bi se dal ohraniti pravni red/ Predavatelj omenja potem karakteristične revolucije po raznih drža-vah. V Prancfji, tipični državi za revolucije, se Je uvedta teorija, da obdrže navadno zakoni, ,k I i u b temu, da je ustava padla, svojo moč Se v naprej'. To teorijo Je uveljavil tuđi naš prevrat leta 1918. — Predavatelj je dalje govoril o revoln<-?«*kl teoriji Rusije ter o statfšču Am -ke napram revoluefionarnemu razvoju. Predavatelj izvafa jasno fn globoko bfstvene, temetine in državotvorne elemente američke ustave, kjer Je soriniku povedena »legalizirana revolucija« potom tnternretacije ustave ter zaključuje, da so itstavna vpra-nja — pereca vprašanja naše bodoče ustave. Med simpatičnim odobravanjem je dekan dr. Pitamic zaključil svoje predavanje. —-•» • Dnevne uestL V Ljubljanu 16. aprila 1920. — vest! o pripravan za bolise- I viški puč. Pišejo nam: Vaša vče-rajšnja notica o pravljicah in bajka ti, ki se širijo v javnosti o pripravan naših boljševikov na vel;k puč, je de-lovala, kakor curek hladne vode na razgrete duhove. Občinstvo res že verjame vsako bedastočo in je izgubilo svoj sicer tako oštri kritieizsm napram podobnim senzacijam. Interesantno je, da komunisti sami širi-jo te alarmantne vesti in v raznih zakotnih krčmah lahko opazujete komunistične agitator je, ki z novcem dobro preskrbijeni, stralijo Iju-di z najgrorostasnejšimi napovedmi. brez strahu razlagajo komunistiJ-nl program v oni primitivni njegovi obliki, katere plavna točka je rona-n.ie in pobijanje. Čudno pa je, da nikjer ne opaziš, da bi se oblast mnogo brigala za te hujskače. ki so zanimivi ne samo s sociiilnega stali šča in stališča notranjega nrru. temveč ravno tako tuđi s stafišĆa naših zunanjepolitičnih interesov... Še bolj nego v Ljubljani se opaža bol i še viško hujskanje v gotovih industrijskih kraiih, tako il pr. na Je-senicah, v Trbovljah, v Mariboru, kjer tvorijo jedro komunistične <**!-tacije ponajveč mlaiši demoralizirani elementi, k! terorizirajo ostalo ogromno večino starejšega delav-stva ter kar odkrito pripravljaju ustanovitev sovjetov, ki bi se naj polastili oblasti v dotičnih krajih. Tuđi v teh krajih fmajo kolovodje obilo denaria na razpolago jiajvečji zaveznik pa Jim Je — alkohol. Men-da se ni nikdar potočilo v naših industrijskih mestih toliko vina in osobito žganja, kakor Ietošujo pomlad ln naravnost nerazumljivo je, da oblast vse to mimo gleda. Po* nekod so boljševiki sestavfli »Crne liste« ljudi, ki Jih treba oropati odnosno pobiti, napovedujejo, kako bodo porezali brzojavne žice in raz-drli železnico, v naših premosrovn'li revirjih naznanjajo, da bodo sabotirali rudnike ter za dalj časa one-mogocili produkcijo premoga s tem pa tuđi promet v državi itd. Ud. Gotovo je tuđi res, da skuSafo ko-mnnistični hujskači pridobiti đel naših železničarjev za štrajk, ki bi naj omogočil nadaljne boMSeviško pođ-tetfc. Ne vemo, ali posveča deže!na vTpcfa vsem tem pojavom dovoTJ Pažnje in Je li podvzela kakSne Priprave, da pravočasno prepreci nasilja, zlasti v onih krajih. ki so, kakor ti. pr. rudnfki, sa četo državo »af* večiega pomena in kier se morajo za vsako ceno *e v kali zatrerf bolfšeri-$k\ terorističnf akti. Ma dregf strani na mora naša Javnost oh?anftf novcem mimo krt hi se ne *me dat! fce-^att. V na$f državi so fcoB*evOrf tm-ko ogromna manilina, da Hh bo narod strl pri prvem Doskinu nasflstva. Ce storijo nale upravile oblast! rse, kar je potrebno, da se ie v ntprrt PrepreSjo posainezni lokalni nemiri 1 v todnttrtlridh krtfc i§ m IlUhi * vlada nekoliko bob* zainteresira za glavna sredstva boljševičkih agitator jev, tuj denar in alkohal. potem re bo niti 1. maja, niti Dozneie nobenc-ga »krvave^a dosrodka« To velja zlasti za posamezne industr?j?ke kraje po deželi, v Ljubljani pa itik ni povoda, da bi verovali v kakrSne-koli resnejSe boljSeviške roskuse. — Regent nekaj dni boleha za angino. Leži v postelji, vendar nje* govo stanje ni nevarno. — Pašlć bolan. »Tribuna« piše o Pašićevi bolezni, da je PaSić hudo bolan, da pa upajo, da bo ozdravel. — Podružnica ».Tuaoslovanske Matice« v Kranlu uljudno vabi slavno občinstvo. zlasti že vDisane čla-ne na ustanovni občnf zbor, ki se vrši v nedefjo 18. aprila ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici občinske-ga odbora. Na mnogobrojno svi-denje! — Za Jososfovaiisko Matico« so darovali: Peter Štepic trgovce v Sp. Siški, 1000 K: Viktor Smigovc, občinski tajnik v Kraniu .00 K, me-sto venca na grob pok. Ivana šmi-govca, klobučarja v SoSrinju; Josip Omersa, trgovec v Ljubljani, 50 K, povodom sprejetja v Ijubliansko ob-činsko zvezo; vesela dntba v go-stilni Marije Hafner v ?kofji Loki, izkupiček za eno viržinko 60 K. — Zeleznice v nevarnostl. Ne-kateri komunistični prenapeteži so se z vso silo vrgli na ž 11 e z n i c e. Računajo, da Je tam delavstvo najbolje organizirano in računajo posebno z okoinostjo, da so železnice potrebne državi tako kakor voda ribi. Ako se železnice ustavila počiva državni aparat. Iz političnih na-glbov hočejo komunisti navaliti na železnice ter vzbuditi nerede, Skrb-no prikrivalo svoje namere ter skli* cnjejo shod pod pretvezo, da se bri-gajo za vse, ki trpe pomanjkanje. Ako bi bilo res, da bi se brigali za stradajoče, ne bi silili v železniški Štrajk, ker dobro vedo, da vsak že-lezni§kl Štrajk poveča bedo fn stradanje, ker odreže mesto od dežefe, Naj le pove oni »sklicatelj«, ki vabi stradajoče pred Mestni dom, in hitro se bo videlo, da so to komunisti, ki si žele samo terorja in strahovlade nad vsemi, ki ne gredo z njimL — Kotnonistlčni ieteznltefl vt> dijo že dalj časa pod plaSčem »Iz-boljšanje gmotnega potožaia« propagando za stavko na železnJcah. Urnevno, da nekateri neodgovorni elementi be^rafo ol>On»tvo tađi % raznlmi drugiml tartarslrinil vestmL Komunist Iran Makne j1rl«cnje aa danes Javen protestni shod cred Me-stnl 4tm. Kakor čotena sj Ima na tem sftođu ođločltf. & fclanilcarjl stoplfo v «f«vfrf>. — Za MU IspOKOMit ▼ CTMCflL Nal odlični rojak sr. profesor Prkle-rtkJn^tnčie, Mite fc &rim> v PjmtIau pH B%si inifovnt 0sv2%cl|l« mnoto občaM v krom tmcoikPi jl- že o naših književniških in umetni-Bcffli nunnerak v treh velika orga-nisadjah v Parim: v franemken p|. ' sateljskem dntStvn. v društvu dram-1 skih pisateljev ta saložnikov ter ▼ 1 I draštvn skiadateUev ln ctasbtaih «a-ložnikov. 2a t? drajroceno Drapacran-' do mu fe naš narod doižan posebno . hvaležnost. | — \i Čakovca nlmniea izvoz , ▼ SfovenOo? Poročajo nam: Vsled 1 občutncgra pomanikania moke na Štajerskem so hodili na^t Hudje iz 1 Maribora in okolice doslri kupovat 1 moko v Čakovec, kier so jo redno I dobivati po par kil. Tuđi v torek Je več Mariborčanov nakupilo par kilo-pramov moke v prodaialnl čakov-skecra mlina, toda mestn i policija jfh je prijela in jim zaplenila vso kupljeno mokn, če§ da je zabranjen vsak Izvoz v Slovenije I— Dr. Josip Rapsc, odvetmk v Mariboru, je bi? imenovan za sodn?5-^ sko zanriseženepa to?ma!ra an&le-§ke?ra fn franensV^jra lezikn. — 7«! vodffe'ta zdrjivi]|jyfa v Fo-poff^člcl je frrenovan ka Var nam po-roč?io iz Soštan'a, dr. Oton Haus, sin b'vš^sra av^tro - o^ketra admirala Antona Hausa. Ali zna novrw Imenovani voditell slovenski? — Smrtna *mn. Na Javorntki! Je umri ir. lflm*»^ R?»ifeH. Ty>sf»srn?lr in prostilničar. Pocreb se vr^i v sobnto 17. t. m. ob 10. uri doDoldne. Blag mn spomln! I — Umri |e v sredo v Liubljan« sr. Ivan Cinkole, bivši dobroznsnl eostilničar v KnpTtarievi nlfci. Po-kofnik Je bil star 77 let. H:l ie dober narodnjak in zvest nr»stas na5e stranke. Kot mož no^tenjak je užival v vsf*h krojn'h snfošno snoštovanfe. PrMsreb bo v petek popoidne ob 16. Blag mit sn-omfn! — Na5f nltetnfkl v Slbh-n. Obuo-nim klicom njetnfkov v Sfbirifl se nihče ne odzove, čenrav prfrtajalo dan na dan vroce proSnJe, da Jih spravimo po 6Wnem trplieniti že en-krat đomov. B?'ža se zasedanje parlamenta in dotfnost nar. poslancev je, da pov7di?mejo na tem mestu svojo besedo, da se že vendar en-krat zurane vlada in da odsrovor, kaj Je m bo storfla za te r?esrečniket ki so prinu^čen? svoji žalo^tn? usodf. Tisoči in tisoči src. gt>snodie, vam bodo hvaležni za va§o skrb in požrtvo-valnost. — Svojcf ufetnikov. — Tlhotap^tvo na štatersko-«*vstrmv| meli, Srvm'^renik nam niše z Dunaja. Voziti sem se moral fe večkrat iz Maribora oroti Dmtaju fn vsakokrat sem npazovl. da Je naSo meino postajo Šnflie vlak zapustil I skoraf nrazen. takoj v prvih posta*- I fah preko mHe pa je naoolnilo vlak na starine tfhotancev in verižnHcov z ojrramnfmi nahrMniki, vrečami in zaboii. Pr^d par dttevi sem se vra-?al 7 v^ikonoČTT?1! ^ot^ftnfc m Du-na) fn ropet sem vk!el !?to. KomaJ ie dr>?«i \rtnk iz Ju^ro^Tavile na po-stafico f:hrenh?»isen, že so vrfrli v vi*k sami v*r**nikl m zaseđli cei vlak, ćelo stopnjlce. OUcielnl izvoz iz Jueoslavije je ustavlJen. odredbe so ćelo tako strofe, da se nHi dija-kom ni dovolilo vzeti oar kilogramov jedil s seboj, glede tihotaostva se pa ne ukrene vse potrebno! Skoda povzročena po tfhotaDStvu ne ob-stoja samo v veltkem od toku blaga, ammtk rudi v tem. da tihotapci neprestano dvipraio cene in delajo dra-einio pri nas in v svoii domovini. Naj bi se obmejne straže comnožlle in posvečale tem Uudem m pa tuđi obmejnemu dom a čemu nreblvalstvu največio pozornost Oblasti pa nai neusmlUeno postonalo % vsakitn tl-hotapcem. — Dintnlkarska defa v LJublfanL Ker Je oirrožalo požarno varstvo mesta Lfnbliane deistvo, da so ta-arozili dimrrikarski saposlencl v sin-čaju neizpolnitve njihovih mezdnOi zahtev z opustitvijo dhnnikarsken dela, ker se Jhn novsod obeča za nH-hovo pošteno delo botjši zaslužek, ako bi se ne začelo s 1. aDrifom 1920 delati po ometalnih okrtfih, — bili so mojstrl prisiljeni vsai zadnji za-htevi tig-oditf. in ker so že na sestan-kih 22. in 26. Janaaria 1920, 13. in , 27. marca 1920 dotrovorill okoliše, , priobčfli so UubHansk? mofstrl v tu- \ kaJSnfh dnevnikih tozadevno noHco. \ Prošnja za deželnovladno ođohrftev 11 razdetitve mesta v okoliše, od vseh I( 10 mestnih mojstrov odobrene, vio- j žila se Je 26. Januaria 1920 ter caka davno že na magistratu reSitve. Dinrolkarski moistri se zavedajo dobro pravfc hHnih Dosestnikov, a tnđ , stoJui dottnocti. Mojsler gotovo no \ bo stavkal. sai kdo bo žTvel njegm hi 4 ■Jegovo obitelj: nomoCnflcu pa ne 1 more sahraniti prestooa v drugo de- « kk PomofaiHd v Zagrebu. Sarajeva, 11 Oradon, «1 Đunala ie vedno stavka- I * lo ta fearla pomočniSd tboc od* < Slovenije stavil svoje zahteve ia : meseca decembra 1919. Je zadružno : iwcwii¥# vaa ucinuo, u« 19 mpi^ čHo ixbmh stavke o tmtm se ie 1 obrtna dUaat sa enketi. skBcanl po 11 dnstriM v Ljubljani dne 24. marca 1930, prepHSala. Prosilo se Je zajedno viado. da naj reS nemudoma prošnjo sa razdelHev mesta na ome-tame okraje, kar Je ftak no 142 obrt reda »ukazano. PomoČniSki zbor in mojstri so na enketi izjavili, da začno s 1. aprilom 120 delati po okrajih, proti čemur vlada ni usrovarjala; javilo se je tuđi, da se hode ta način ometanja v korist ob-činstvu naznanilo potom notic v dnevnikih. Mojstri so bili torej po-polnoma upravičeni že »rlede na koristi mestnih prebivalcev začeti z delom po ometalnih okraiih, ter za Izpolnjevafije svojih dolžno«ti ne ra-bijo nikakih okoščenelih uradnih »Ši-melnov«. — Tr»tvtna medcmine na topovih. Vinoenc Blodnikar. kmet \z KraSnje, je Ml aretiran, ker ie sku^l prodati večio množino meienTne. katero je ndvifal z T>^?iiansk;h zanlenlenih to-nmr «w*čih na polju za davnim kolodvorom. — Iz p^elskova^e^a *.j»^ora Iz-puSČefil. Drlavno pravdni'S'vo je ustavilo kazen*iko prefskavo proti Vitku Meiaču, Pavlu Er^inu in Tvanu VreČku, ker so zastopniki prizadete-?a zavot'a iztavili. da zavod kot tak ni o*kodf>van. Kakor znano, te bila trojica svr>teča*no obsoiem zaradi veriženja z moko od državne^a cen-tralnegfa nradi roner verižnike. — M?Vn ooltcifska knmlka. V Knaflovi ulici Je bifo včerai dopol-dne ukradenih 5est litrov mleka z mJekarske^a vozička Aloiziji Kod-iančič iz vižmarij. — Na starim je bil aretiran trjsrovskl sotrudnik Ferdinand Angloher. ker je starinarjem ponujaj cerkvene prte* Sokolstuo. IMU MničiJ UnbUanskesii Sokola priredi svoj prvi lc*ošnji pešizlet v nede-llo, dne 2. majnika na Posavje, spojen z lavno telovtđbo, kl se vrSI ob 16. uri »pri UrbanČkn«: na to priredltev opozarjamo in ▼abhno vse starie. prijatelje sokolskeea ntraščala ter vse Posavčane. k Deikl MUlčaJ Ijnbljansken Sokola. Tefovađna ura ▼ petek 16. t m. ođpađe; prihodnja ura v torek dne 20. t m. — Vsl ont dedd, k! došle) Se nišo vrnili kro}e In čepiće, se obenem poztvija)o» da prlnesejo zanesljivo v torek vse nazaj. k Sokol ▼ ČrBOfldiu ie vprizoril »Krivo-prlseinika«. Igralo se je hikrat ob Irred-nem navalu ob^nstva. Vodfl je vaje in isro brat starosta lekarnar Spiro Vranko-vlč, narodni prvoboritelj v BelokrajinL Tcra |e sa mali podeželski oder vprav tež-ka. Toda železna volja staraste in vrla disciplina Sokolić ta Sokolov kot Hrralcev ste dosezi! izređeo, nepričakovas ln popo-lea moralni tn materijthri uspeh. Prav vse vfoge so Izborno nspele in se spojile v harmonično celoto. Glavno vioco, ono Veronike, Je irvedla sestra Tončka Sprajcar-leva Tsestransko dovršeno. Imela je v I svoji oblasti igro« občinstvo hi oder. Tuđi I vsl ostali Isrrald fn isrralke bi vrlo zaslužili pobnensko hvalo in zahvalo. Toda ni nam za osebni kult, ampak za celotni sokolski nspeh. Zato pribijemo samo, da je čnMHnaUskl Sokol s to priredltvijo pokazat, da vse vzmore sokolski red to sokolska pofrtvovalnost Povdaritl pa moramo še eno. Posebni Impulz narodnostnemu in kuitnrnemu delu dale učttelfstvo. Ono nči-tellstvo« ki ie bĐo v Avstrlji suženj, več-kratnl snienj, Je v svobodi tako] postalo činitelj, ki popoinoma viiH svojo vajno na-logo, ne samo v soli, temveč tndl ztmai Sole. tRHtellstvo |e postalo vetevalen, spo-soben ln marlitv sokolski vzsrolevalec ln delavec________________________k_ Knltnra. SpIMako w*uXb*o dmštvo »Zvonimir« priresJuJe početkom maja ove f odine tur- I nela širom Jugoslavije. Koncertira će a I Mostara. Sarajeva. Beogradu, Zemmra, Novom Sido, Osijeku, Zagrebu, Ljubljani I Maribora. Na koncertima izvagja musld ibor od 32 člana skladbe najmodernije sla- ] venske glazbe pod dirigentom društvenog kapelnika maestra £. M. Hrazđira. Po- ■ taall procram Kl ce obfelodanien. ] — Jeaaea, Zax»doTlita Slovanov. Rav- , nokar ie liSU v 5tockhohmi raaneca sit- j vista dr Jensena knltnrna ta literarna J zKodovbia Slovanor ▼ 19. stoL »Sltvisk ] knltor odt lltteraUr nnder ntttonde ar-bimđradet«. Knjiga le Izšta v 900 Izvođlh, tor obsegm 143 strani. Ima mnogo portre-tev (tuđi Prešontor ta Aškerčev), ter 4 semHevid skrv. narodov. Knjiga obsegm: } predgovor, satem ggodovino Rnsi|etUkrajk ] ne* Poljske, Cehoalovaslce, Jugoslavije ta j Bolgtrile. KonČna beseda je posvećena Ja- | gostorenom, njOt borbi proti Tnrkom ta ^ med seboi. KooCafe z beaedanl: Det ir en rnlgtt nrstkt ftr sydslavenia, ali de * stovm a. k. kuHnrltoderna ffirega med da- J igt timpcl. Det Sr en av virldskrlgets * ■■■■>■ ili vertnđngmr, att fo&en !0rbS5da ^ gaaofli ea orang «pp falmtag av uatfona- i Itotaeaguppfn ock hemfalla tnt et ostrat -talvperlallstlslclt sjilssbmck av en falsk paUlutism som fcotar att štaka neto đea ■ili slika knitmtvaa.« (»To J*«*) vsrott trn. JnguslavUcs dm velike, kulturne a ortake orednlacUo t sleblml sgledl . ^. To * |» ttitiifiie votslte nalgrozovltelsi voltv, d la narodi Uki itiitato vsled nepravilneta ° raimievinfa naeQowlnih nojraov, ta uda* s finti ntjzdrmvi iHipei tallsticitl zlorabi ••- * Hftf ▼«• <¥rrtW metnih sredstev. V Romuniji je plov^ ba precej razvita, vendar §e ne takov kakor v miru. PRED NOVIM PREVRATOM V, NEMČUI. LDU. Berfin, 14. anrOa. (DKU).1 »Berliner Tageblatt« javlja: Poiožal na Pomoranskem je. kakor meniM merodajni krogi, zeio resen. Velflw Stevilo malih posestnikov zadržujoi živila, kar znači, da se delajo pri4 prave za nov puč. Vsi Doizkn&i, ar6* tiradi generala Liittuitza m maiorM Bischofa, so ostali bre^asoeSnf* ^ MEĐNARODNA KOOPERATIVNJP ZVEZA. LDU Lvon, 15. aprila. (Brezžift^ no.) V Ženevi se je vršila sela tned^ narodne kooperativne zveze. Zastoj 3anih je bilo 15 držav. Opravičila se ie samo nemška delegacija, če$, (bi ne more na pot vsled okupacije Frankfurta. Francijo jo zastopal \lbert Thomas. Na interpelaciji ^raneoske delegacije se je u gotovi^ o, da ruska misija nima pravice z%* itopaU ruskih zadrug, kaj ti ona Hk >ila sestavljena na zelo samolastea lačin od sovjetske vlade. STAVKA V AMERKL LDU VVashlngton, 13. aprikjJ BKU — Brezžlčno.) Predsednflc A^Uson. kl ie včeraj prvič po svoji »olezni sklical sejo kabinetne*« veta, Je Imenovai komisijo, ki sd >o bavila z železnlčarsko stavkoL Vashington je vsleđ stavke popol^ loma izoliran« vodjo le nekatett »sebni vlaki. Položaj Je izredati ;očljiv. Pripravljenih Je mnogo ton) rornih avtomobilov, ki bodo dovM ali žrvfla._____________________«' flospodarske otstL — bv«nai oatiM. Po predlocn M* aadiccm ministra ln ddem mhil$trske«m reta m pltCnje terotna carina do 10.080 hiarler v gotovini v đinmrskl vredumti ađ 10.000 dfnarfer pa * garaaclirtte #* mom denaroa lavodav r teka 1 Glavni orednfk: Ratto PttstoslettieK. ..... ■ ...... ■ . . . !....• ... ._jt - w «•'- _____________________________________________________.SLOVEMSK1 NAKOtT, d— 18. april« 1980. , „ ., „^^. ,T _ . « Sa* ..... Perfektna stenogra-finja in strojepiska za slov. in ncmSkl jezik dobi takoj me-sto. Ponudbe z zahtevaml in sliko na: Delnliki draiba 1200 - Marlbar. Fofttno letače. 2603 laa •*vet*UM v si|ett|a£fc??»ema iUm 1. Reflektira te stao na prvo-vrstno moC. 2741 Uniji a i li 4 takid kata Ponudbe na pottni predal 103. 2740 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubijeni soprog I ozir. oče in brat, gospod I Ignac Bajželjl posestnik in gostilnICar I danes zjutraj ob 4. uri po mučni bolezni, previđen z I zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. I Pogreb dragega rajnkega bo v soboto, 17. t. m. I ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje poko- I pališče. I Javornlk, 15. aprila 1920. I Marija BafielJ, žena. — Mario*, Pavla, hčerki. I Ignao In Antonija Bal i si] v starši. — Aatfta, Hrli, I Ivanka In Fani, bratje in sestre. I I I Naznanjamo tažno vest, da je na§ preblagi mož oztroCe, I gospod HINKO SCHREINER I ravnatelj državnoga uciteliitta t Maribora, pro«ittalk I dljaske kabinje ta S1©t. *ol. VaUe* I danes, 14. aprila 1920 ob 6. uri zjutraj po daljsem trpljenju, I previđen s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal. I Pogreb se bode vršil v pctek, 16. t m. ob 14. uri pop. I od u5iteljišča na mestno pokopaliSče v Pobrežju. I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v v soboto, dne I 17. t m. ob 8. uri v cerkvi sv. Alojzija in v ponedeljek 19. t m. I ob a. uri v stolni cerkvi. I V Maribora, 14. aprila 1920. I Žalajotl ostali. Brez posebnega obvestila. Ivana Latrtof naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen I iskrenoljubljeni očim in stric, gospod Ivan Ev. Činkole bivU gostllniftar %n meitan ljubljanski v sredb, dne 14. aprila t. 1. po doigi in mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere, v 77 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 16. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kopitarjeva ulica it. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v vcč cerkvah. Prosi se tihega sožalja. V LjMbllanl, dne 15. aprila 1920. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zahvala. Vsem, ki so nas ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, brata, svaka in strka, gospoda NIHAELA U/EISS tolažili in za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. dubovttini, g. dr. med. Bredju za njegov požrtvovalni trud, vsem gg, pevcem za ganljive žalostinke ter darovalcem ven-cev in vsem prijateljem in znancem, ki so ga v bolezni - obiskovali, tolažili ter v tako mnogobrojnem itevflu spremili na njega zadnji potL Vsem tisočera hvala! V IfrMl—a_ dne 18. aprila 1920. | - * lađeafjflal fVAfeMai Zenitna ponudba! Držav* urama* 1«M vaaa|t i g*£ srednjih let, kateia bf Imala svojo opravo. Vdeve x cnlai otrokom nlso izkfjacene. Posudbe pod .Besem)" SUMI I ttfe fcW "^ obrt, delo je trajno. Dalje ea delavec za zfomje delo. Plača se po dogovoru. Več se izve pod aastovom: »led, vHa JvlAfta M. 14*. 2762 Idiii n Hiii ni Pm strl (Ml), snlt H. 21, fiM vasitiM pt'/t, '/4, Vt li i kf, ■iU mala „ZUtanf**, tMktM wSk strtinM, ■U« a krftfc, praiii prasck „Z*taP v m. f 'A kf, ptovlk nac totate v m. pt Vt kf, nadalje na\. ttrtikt sesafarikt (okQc), sibmc, privi stoj it> S ki t. hsm 3«ma (krau), krtale a ribale, žtautt vcalkc. Mb it kKcvaikc. OsvoM Dohelc, trfoviia u Icfcck, f|iM|m, St. 3ik>ta trg tttr. 9. Vsmn'KSIi Ljubljane na lepem prostom želi prev" zeti solidna tvrdka, v lastnih prosiorih> zdrav predmet v zattopttvo oziroma v komisijo proti ugodnim pogojem. Ponudbe pod „tepa prflflta/2744" na uprav. Slov. Naroda 2744 Orkestru (pnpii« a HititH) 17 Ili gramofon n IM. nntini mn m INI se proda Naslov v aaMaad akaaaaV* atjl, ML MUMHŠt Maljama. fm Ranki! ni irriail Mestna občina Brezice proda prostovoljno leseno lupo in 2 baraki, ki jih je bila postavili po potresu leta 1917. Prostovoljna dražba se bo vršila v sredo, dne 28. aprila 1920 od 9. do 11. ure predpoldne na licu mesta v Brezicah. Ponudniki morajo založiti 10% izklioie cene kot vadtj. Podrobni dražbeni pogojiseraz-glasijo neposredno pred licitacijo. Bestna oKlm Ipgilce. Sklicui« %m reliitoiifef KroiaSkega nakuponl-nega društva ¥ Ljubljani NiM HL aiNfl^int •» m. «1 ^l^^^p^a^p^B^a^aaji v »^aai^B^ai^B" ^ajav^PV^aa^aj va^a^^a^aj ^ Sv« Pttfi ctslit a aleaectai aaewaai faaaai* 1. Čitanje zapisnika o aadajeaa ob-čnem zbora. 2. Poročilo načelatva. 3. Poroato aadiorovalnefa sveta. 4. a) Odobrite* raftaikefa saUjiA^ b) Podettiev abaolatod|a oaSelatva; c; RaiddlicT Oatefa dobMam. S Preatao|a rertojakeia porpOa ta poroahiaadiuiovaimgamUo taaa. 6. DokjflH? aaJtta]caniiaaalgpoao|ttL 5. Potopio ti aaiaaTBBja o ■atalvSfl maoaaflva f§ aai« 9. VoHter faaSalatva. ia Voflter aaJi.....tihiaja arata. IX StaCaJaaal-▼ l^aa^aal, ama 1*. aprtto IMOl Mm aaojaea ngtaialii ja piatita m aaati tanrla. Naakt peva aaamwriHwa Slawaaafcag» Karoda. 2717 aVaJM I m aPHH Wmjfl vaaoa takoi pla^a po feforora. Ponad-at aa nialo¥||a aa: laik fifMaVaa v ^aaaaaaaa^Ba^^aaai aTtfaia^a^av^feaa^ ^^^^^^^*_% 4Paaa4 ^*^^™^*^^^**^' ^•^^a^a^pa^^^P ▼^a^a^as^pV^a) apaT^Pw aaaaaaM laaal fc» ^^^^^ l^^^^. nwai Um alinNp ■BB (ako đobm aranjenega l kf « K 3*4), franko poatafa Podpbt odda C. Kelti', ^^^Mavma a^a^s avai^BaaiBia aia^Bsaaav •■ w BMaaaaal aV|iaaiBl a^aJaaaaaaj ljes, in veadar v dobreat staaju. aa npi. — Ponudbe aa opravo »SI. Naroda« pod lplaaaaiMl z navedbe caaa in kdat ia kje aa labko oglfda. 2S7S Krompirja večjo množino imam na prodaj: Jak«* KleaeaCK paacitalk ia tmiree ? Heigtf-dh aaita Maikaajci 273 J : avtomobil: Je aaprodai. Vpraša ae: Biaaflkai it. SVltall at iMlHblilji aten^^aliic in knjigovodstva. LaiCine zmofne i majo prednost Naatop laiko takoi proti dobri plači in ćeli oslabi v hlši. Obenem ae ameime tuđi izurfen arMvaki pa>-aaa«lli prva mo£ z veflelno prakso. Ponudbe na tvrdko aaSMMl #aaaaiaai. Vinara hi Hm. Jat fenbki. pripofoCa pristaa filim tebtUviaui po ofodnl dacnd ceni__________511 Prodam 3 dobio obranjena kolesa tuđi krompir. kl ae dostavi atraaki na dom ta kobila, stara 8 let, dobra za vožnjo hi tek. Naslov pri uprari Stor. Naroda. 2556 g,,j»*a M novi hrastovi ddi za mlin nvw|l R na 4 kamne vae kompletno veći* množina apna, lesa, opeke, oglja, semenskefa krompirja, kostanjeveca lesa hi koramih atorflev. Kupi se: dl namo stroj za 60 Inči, stroj! za parkete. Cenj. ponudbe na J> Sanra« Kivpa p* a^M^^BsA- s^Aa^^B^^ai^^ 270(2 Pnevmatike veličina 990 krat 120 kompletne s cev-mi tuđi rabljene, kupim 6 do 12 ko-madov. Ponođbe z označbo najniije cene na upnrvnittvo Slov. Naroda pod .HetaaiUU tm'______________»06 Menjačnica Koste Arsenica ZaH^aAf MlkOlIteVal Hk 9m Kupuje 1 prodaje najkulantnije sve vrati srebrne* zlatnog t papirnog aovca. 2504 Delavce vajene !zdek>vanja cementnih stresni-kov in cevl, sprejme proti dobri plači, vVa^aav V^saaalaMa^ f a^"a^^a* alWv^aaj^BjB^BBzai aa^Bjv^aBPaaajavBBaaaT Baaaafaaua a sata, btstaai Je aaaraaaj statatara hi maaar a tittai paB. 2712 „Tungsram41 žarnice vsdi vrst TImTiSmfit CBML_________2377 Stroji Draisina za 10 oseb za noraaalnl tir; 6 plateunaklh voz za normalni tir beneinov motor 20—35 PS, Renaner; 40000 K; elektromotor 230 voH; 9PS, komplet; elektromotor, 190 volt, 2 PS; parni stroj a kotU. 350 PS. para! stroj, s kotlom, 1B-20 PS m aataf pfsjmli Vat v Jugoslaviji ugodna prilika. Vprafcaaja aM brzofavi pod .Samjl- aa Anončtri zavod Wnp ^m^ »jak LjaaHaaa, Caakaijav aaar. C 3601 Mi I a* Ma. Itealov pova upiataOtvo Stovenakega ataM amamfml ***° tsorJei1 fl* mOOB PMamV Mjail deia, se takoj spicjma proti dobri pbčL Naslov r.FaJsiga, zalaga paamha, UmJjaaa. Sv. Pit« caatt n7 \___________3M8 iaf MaamaM vcščl «Mepi»K sta-■R JaaflfAai aogiarlje ia vteh pl-sarnisidh del iSČeta primerne službe najfaja v LJoMjaaL________ 3749 laf l^MzaBami Wlm vstopltt v kako IH UaaVflfml večje podjetje. Ponudbe pod „tMLtM/tTM« na upravni-Stvo Slov. Naroda. 2750 W Mri biRnth pinOAii In mrtraiovaloa aprejme tako) K. Majce m araf. laieckefa ceste •> Uaa-Uaaa. 2751 Se b m» n. Biilr^S dobfem stauju. Prosim za navedbo cene. Naslov pove upravništvo Sloven-skega Naroda. 2755 infanl ajlamja rali l/4 3/t lh cole. IIPIII PIIIR Uli Ponudbe na na Đektraraa Skorja Laka 2760 B u mtm mala kJS v Pali ob Dnrvi, proti dobif hrani m plačlltt. Ponndbe na alektrarao Pak. Iste u Ha » ntftao priflbrva IH ■ HE Hrana m stanovmaia v httC Poteve aa: Csata aa Kodaljavo % ________________37S6 W a 9aW xini i^^S: lavo kartopo^ Ponndbe na m* Jfjamae^ oksjptmH tovaJaVff TVHaV STSfj - JHalje - kratkočasne zgodbe, sslsal liti Paaaa Najzabavaejse berilo za samske hi po ročenel Cena s poStino K 8 50. Na roča se v Narodni knUgand I Krojattvo I I Fran Iglic, Ljubljana, I I Kolodvorska uNca ft, 28, prajo v Trstu. I I Izđelovanje oblek za gospode, dame, otroke in izdelovaoje I I uniforra. Vse po najnovejšem modemera kroju. Vsak mesec I I na razpolago novi modni žurnali. Zaloga modnega blaga. I I Obraćanja in popravila se rade volje sprejcmajo.Cene zmerae. I maaaaataaaaaamaamaam Naznaniamo, da smo prevzeli po naSem pokojnem očetu Ivanu Vlntarfaj laino trgovino v Straži, katero bodemo v istem obsegu dalje vodili pod imenom: Ivan Viittar nasledniki. Strat«, 14. aprila 1920. _____________Mm, JHiln le fllojzlj gintiir. Htosa : iliri I pipa u tmin: na progi Ljubljana — Zidani most ali na stalni vodi. Ponudbe pod „H I r na Hnontno atapad. Hl, Hata|lc% Hf^ajana, Večje itevUo ^~^ • raznašalk • se sarejai« takof pri npravnBtvn .Sloven. Naroda* v Narodni tiskanrl ▼ Ljubljani I I Svarilo! I I Fatrolafahl 2ckzni in leseni sodi ter Mdonf s aaetom I I O. P. V. G. ali H. Mahorko I ostanejo naša neprodafna lastnina, katere oddamo aa nate kopca I ■ le v posojilo proti kavdji ta se iraajo isti takoj po Izpraznltvi I I fraako nazaf vposlati. ■ I ■ Svarhno torej vsakogat pred nakopom, kakor tuđ pred ■ I I posojiloni naprej ter pred zopetno napohUtvijo takih sođov. ■ I I Družbo za promet prtrolela z o. z. II I L BtafeMfe«, atartfear. Pb* eiH> 11 ■^———^i^i^i^——i—— I —■at tuniK »M se oddajo koapletae »trojne naprave s potrebnim! priUUlaaml fi. pr.: I . i.) aparat zm sodavlco z neialo« model H. B; I 2.) ■otiilaik .Anstria« a pokalice; I 3.) 16M sifotskA stekleaic kompleti«., oblika s 4 koleal, W% ctam; I 4.) 350 sifonskih stekleilc brez gUvic I StekieaJce so gladke, polovico belik polovico zelesfli (aqitaw4i)' I 5.) 2H aJodnijastJh glavić (popoteoau lovlh); I 6.) 150 srfoasUh zabofev s pokrovi. m%tm staaiil, ifssiiatb u I trassport; I 7.) 50 sifotrskih nbojev n loktlno perabo. I Aparati so rabljeai prav malo, torej v brettibBesi stnji in so I Izdetek naie tvonice strojev a sođivičanice Kari PochtJer ia DtMjn I (Wlea). — Ypr«Jaa|a a poaiđbo cei u g. fin ■•hltlmi«r|af I Wmmmmikmrim v aUittja (JaH^sUvlU), io se pripoataja. da se I nvedeii ireteeti lakko ocledate vsak Cas. 2636 ■ &HB11 iriđii nnMčHitnti ujno aamamamamamamBaaamammammBaaa»BBa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^B^^^^^^^^B^^^B^^^^ i bdo in rtrfe, ktarik 1919, nudi ni vigone po ceni od K 14*~ naprej M. »Hntlat •aaMrnllii ,nsamjmaBmBmamamBB) masj ammamaa ^^^p^^masv^a^^mamami amama^a^^^*^^^^^^^ mm amaBja^mamj an ojaa^njmimii vazmjmjmja\aaiiaa» m