Leto XVII., St. 2fe? .^praviuStvO; i^juLujaiia, r.ftatljevc ulica a. — Telefon št. i 122, 3123, 3124, 3125, 81260 tnseratn) oddeleK: LJubljana, Selen- Durgova di, — let 3492. PonruZmca Maribor: Gosposka ulica Si_ LL — leiefon St tjoarainica Celje: Kocenova ulica St i. — Telefon §t 190. ttanun) pn posu cek. zavodih: LJubljana ^rt. L1 .»42. Praga Cislo 78080 W1PT> =it 105^241, Ljubljana, torek i?. uuvmiifaa iftt i mu Izhaja vsak Naročnina Za ponedeljka Dtn 26— Din tO.— Pretekle občinske volitve so pokazale, kako neporušna je pozicija naprednega in nacionalnega elementa v naši bano-ini in kako v trenutku skupne nevarnosti zavest solidarnosti podre vse zapreke in združi vse pozitivne elemente v enotnem, a tudi uspešnem nastopu. V političnih borbah zadnjega časa je, kakor vedno doslej, JNS kot politična organizacija jugoslovenskih nacionalnih ljudi klicar in prvi delavec za enotnost v borbi naprednega življa. Razumljivo je zato, da nasprotniki vsa svoja sredstva v politični borbi naperjajo v prvi vrsti proti JNS. Oni dobro vedo, da je tu središče vsega odpora in da bi imeli lahko delo, če bi se jim posrečilo zrušiti to trdnjavo. In tako doživljamo zelo zanimivo igro. Politični nasprotniki stalno trdijo, kako je Jugosloven-ska nacionalna stranka že davno umrla in kako je ostala brez vsake zaslombe v narodu. Menda so jo že stokrat pokopali, navalili na grob težko kamenje in jo proglasili za večno mrtvo. Vendar pa sleherni dan o njej pišejo, razpravljajo in iz vsakega dogodčiča v njenih vrstah delajo senzacije, ki jih razna-šajo po vsej državi. Tako lahko postane čez noč znan in slaven, kdor izreče svoje zasebno mišljenje o političnem položaju, pa pri tem udriha po JNS. Čeprav že celo večnost nima s to stranko nobenega opravka ali ga morda sploh nikdar ni imel. se piše potem o njem kakor ia je bil steber nacionalnih vrst, ki se bodo sedaj porušile v prah. ko je on popustil. Ta cenena slava zavaja ambicije in nam zopet odkriva slabost slovenskega človeka. ki v trenutku, ko ne gre vse tako. kakor si je on predstavljal, tako rad udari v nasprotno stran in iz morda upravičene kritike glede faktike često postavlja na glavo celo politiko. Pri tem seveda nikdar ne manjka one spe-cialitete, ki po poedincih ali pa po skupinah vse svoje račune postavlja na verjetnost te ali one kombinacije. Kaj smo v tem oziru v domači politiki v zadnjih ietih že doživeli, je marsikomu še živo v spominu. Taktične špekulacije so se pojavljale v obliki pravcatih pokretov in če se spomnimo na nekdanje bojevnike, katerim so bili nacionalni ljudje še premalo jugoslovenski m ki so sanjali, da bodo z marše n na Ljubljano in potem na Beograd ustanovili fašistično Jugoslavijo, pa vidimo posamezne njihove gromovnike, kako danes romajo v Zagreb k Dred-secniku bivše HSS. se nam odkriva vsa nuzerija politike trenutnih, cenenih, a tako praznih efektov A dočim nasprotniki veličajo in povzdigujejo može, ki se dajo izrabiti v borbi proti obstoječi politični nacionalni organizaciji, si ti možje medsebojno, zasebno in javno, trgajo krinko z obraza in drug drugega proglašajo za politično ničlo Tako se pred nami razvijajo tragikomedije. ki bi jih radi gledali na nasprotni strani, ali jih na žalost občutimo kot težko škodo, ne za JNS ki z vsemi temi gospodi že davno nima nobenega posla, ki živi, deluje in se razvija brez njih in morda baš zato. ker oni niso v njenih vrstah temveč kot hudo škodo za odporno moč in za borbeno energijo celokupnega nacionalnega in naprednega življa v Sloveniji. Nesporno obstojajo v Sloveniji poleg politične organizacije JNS tudi še druge napredne struje in skupine. Njihovi pogledi na razna velika in mala vprašanja pa deloma še niso niti formirani in posamezne skupine se dostikrat razlikujejo druga od druge le po svojih taktičnih smernicah. Največ pa je samohodcev. ki si le domišljajo, da predstavljajo neko posebno skupino, ker imajo družbo osebnih prijateljev, ki odobrava njihove nazore. Take družbe se razlikujejo v glavnem v tem. da eni stavijo boli na karto tega ali onega nolitika iz Beograda drugim pa se zdi. da bo v dirki zmagal zagrebški konj. Večinoma si ti gospodje niso na jasnem niti o najbolj bistvenih vprašanjih naše državne in splošne nacionalne politike, a tudi ne glede glavnih vprašanj našega socialnega in gospodarskega življenja. V normalnih prilikah nihče ne bi mogel proti takemu luksuzu ugovarjati Danes ko občuti vsak napredni Slovenec "Fri težo odločilnega časa. pa je ta luksuz pravo zapravljanje in upropa-ščanie naprednega kapitala. Nobena lahkomiselnost ne pomaga preko dejstva, da je edina stvarna politična organizacija naprednega -loven-stva ki ie zasnovana na državnem in nacionalnem programu, za katerega so baš napredni in nacionalni Slovenci do-prinašali že toliko žrtev, Jugoslovenska nacionalna stranka Kdor v naprednih vrstah hoče. da se ta organizacija zruši, ta ima prokleto dolžnost, da najprej pripravi, kaj bo postavil na njeno mesto in da najprej izdela program in dobi liudi ki bodo mogli nadomestiti načela delo in liudi Jugoslovenske nacionalne stranke Mi nimamo na tem mestu namena da brvmimo JNS. temveč pribijamo s temi ugotovitvami -amo suha dejstva Vsa leta sem nosi in brani JNS zastavo nacionalne in napredne ŠPANIJA IN DRUŠTVO NARODOV General Franco bo zahteval priznanje nove Španije in svojega režima ter takojšnjo izključitev predstavnikov madridske vlade Ženeva, 16. novembra, r. Društvo narodov čaka nova in težavna naloga. Kakor priznavajo v vseh krogih, se ženevska ustanova ne bo mogla več izogibati španskih dogodkov in bo morala zavzeti jasno stališče. Španska nacionalna junta, ki predstavlja vlado španskih nacionalistov, bo sedaj oficielno nastopila v Ženevi in zahtevala, da Društvo narodov prizna to vlado kot i predstavnico Španije. Franco namerava po svojih pooblaščencih sporočiti, da bo »nova Španija« le tedaj ostala članica Društva narodov, če Društvo narodov odreče madridski vladi nadaljnjo pravico do zastopstva Španije v Ženevi in takoj izloči zastopnike madridske vlade iz sveta in skupščine Društva narodov ter vse španske posle pri Društvu narodov izroči zastopnikom generala Franca. Za pooblaščenca Francove j vlade je imenovan bivši španski konzul v Ženevi, ki je že prispel tja, da izroči protest Francove vlade proti predstavniku madridske vlade v svetu Društva narodov. Istočasno bo general Franco poslal posebne deputacije tudi v London in Pariz, da tam izposlujejo priznanje nacionalistične vlade. Francoska in angleška vlada sta že obvestili zaupnike generala Franca, da bi mogli Francija in Anglija priznati novi španski režim le tedaj, če ga prizna najprej Društvo narodov. Tako je vsa odgovornost in odločitev prepuščena Društvu narodov, kjer se bodo znova križali nasprotujoči si interesi posameznih držav, predvsem interesi fašistično in levičarsko usmerjenih režimov v Evropi, kar utegne izzvati nove težave in še povečati napetost v Evropi. anzanares prekoračen Po strašnih bojih so maroške čete in legionarji včeraj prodrli preko reke Manzanares Pariz, 16. novembra, o. Agencija Radio ima iz Madrida in Salamance približno enake vesti o zadnjih dogodkih na madridski fronti. Po teh vesteh so branitelji Madrida včeraj pričeli s hudo ofenzivo na vsej črti, zlasti pa na 60 km dolgem zapadnem odseku fronte, kjer so skušali prodreti do ceste, ki vodi iz Madrida v Aranjuez, da bi ta':o prišli nacionalistom v hrbet. Njihov namen je bil presekati cesto, ki vodi v Toledo, in sicer med le-| tališčem Getafe in mestecem Illescanom, Kjer bi lahko prestregli nacionaliste, če bi sKuša!i zbežati proti jugu in zapadu. Vnela se je strašna bitka, k j je trajala včeraj od zore do 14. ure. Tedaj so se nacionalisti že spet znašli in kmalu je njihovo topništvo prisililo nasprotne topove k molku. Na u^az generala Varele so nacionalisti takoj izrabili priliko in prešli v protinapad. Pri tem so jih ščitili tanki in letala. Maroške čete in španski legionarji Sq v prvem zaletu prišli preko re^e Manzanares na več krajih, čeprav so vladne čete vse mostove porušile. Po hudi borbi so zavzeli tudi postojanke delavske milice na levem bregu reke. Na več krajih je prišlo do strašnih bojev na nož. Nacionalisti so miličnike končno vrgli iz njihovih postojank V bojih je padlo izredno mnogo delavcev. Agencija pravi, da je bila včerajšnja b:tka pač edloč'lna za usodo Madrida. V vseučiliškem okraju Dopisnik »United Presa« v taboru generala Franca poroča, da so nacionalistične čete danes vkorakale v vseučiliški okraj Madrida ter zasedle vsa glavna poslopja. Oddelki vladnih, čet in Mavrov so se morali z vso naglico umakniti. Nacionalistične čete so izvile ofenzivo proti Casn del Campo ter so preko segovijskega mostu skušale prodreti v vladne postojanke. Po krajši, a krvavi borbi, se jim je posrečilo pognati sovražnika v beg. Mssienjallstl poročajo O Iz glavnega stana nacionalističnih čet poročajo, da odpor braniteljev Madrida vidno pojema. Nacionalističnim četam je na več krajih uspelo prekoračiti reko Ma-zanares in ss približati mestu. V univerzitetnem predelu so nacionalistične čete zasedle več važnih poslopij. Nacionalistična letala so včeraj in danes hudo bombardi- rala mesto ter izzvala paniko med miličniki. Na severozapadu Madrida čete generala Franca naglo napredujejo in so morale vladne čete izprazniti več vojašnic v predmestju Montana. Vojno poročilo odbora za obrambo mesta Odbor za obrambo Madrida je izdal da-nec oipoldne poročilo, da so nacionalisti po celotedenskih neuspehih znova poskušali prekoračiti reko Manzanares. Po štiri-urni borbi, v kateri so se nacionalisti posluževali predvsem tankov, so se morale čete generala Franca umakniti, Wer so vladne čete pognale most preko reke v zrak. V odgovor na ta poraz so nacionalisti danes ponovno bombardirali najbolj obljudene dele Madrida. Tri bombna letala, ki jih je spremljalo 24 lov;kib letal, so zmetala na mesto tri tone bomb ter povzročila velika razdejanja. Mnogo ljudi je bilo ubitih in ranienih. Največ žrtev je žan£K in otrok. Pri bombardiranju Madrida zadnje dni so sodelovala tudi nemška in italijanska letala. Popoldne so poskušali nacionalisti nov napad na mesto, pa so bili odbiti z velikimi izgubami. Dosedaj se četam generala Franca ni posrečilo priti preko reke Manzanares. Krvava bitka na severozapadu Zvečer je bil izdan komunike, po katerem je na severozipadu Madrida v teku krvava bitka. Položaji vladnih čet so se znatno izboljšali. Na jugu in jugozapadu ni bilo večjih borb in je ostal tu položaj v glavnem ! neizpremenjen. Vladne čete so v ugodnejših postojankah kakor čete generala Franca. Letališči v A vili in Torijosu razdejani Uradno poročilo letalskega ministrstva naglaša, da je vladno letalstvo zadnje dni zelo u®peš.no poseglo v razvoj dogodkov. Vladna letala so na mnogih krajih zasula postojanke nacionalističnih čet z bombami in izzvala veliko zmedo med nasprotniki. Največji uspeh so dosegla vladna letala z bombardiranjem nacionalističnih letališč. Tako so med drugimi popolnoma uničiila^ nacionalistična letališča v Avili in Torijosu. kjer so z bombami razdejala okrog 20 nacionalističnih letal in porušila tudi vse zgradbe, tako da so postala ta letališča za nacionalistična letala nejx>rabna. asedanje madridskega parlamenta v Valenciji Hude obtožbe proti francoskim socialistom — Delbos, Auriol in Spinase proglašeni za izdajalce Barcelona, Iti. novembra, o. Tukajšnja postaja je objaviaa uames popoldne (senzacionalno poročno o današnji &eji madridskega parlamenta, ki se je sestal k čredni seji v Vaienciji, da prouči splošni položaj, Na oeji je prišlo do senzacionalnih odkritij o jx>-lopauju francoskih kapitalistov, ki po trditvah govornikov na vse možne načina podpirajo generala Franca. Na seji je govorilo veliko število poslancev, ki so na prepričevalen način, navajajoč dokumente 'n številke, razlagali, kako so francoski kapi talisti podkupili francoske social-ste in podprla borbo proti osvoboditvi Španije s pomočjo baš onih socialistov, ki hočejo Line ti v iancoSiki ljudski fronti glavno besedo. Govorniki so obširno opisovali, kako solran coski zunanji minister Delbos, trgovinski minister Spinase in finančni minister Auriol izigrali svetovno demokracijo. 2e dalje časa prevzemajo po trditvah govornikov madridskega pariiamenta francoski indu^tr^jci misli v Sloveniji. Njene energije, njenega dela, njenega pozitivnega optimizma in njene neustrašne bojevitosti danes ne more nihče nadomestiti. Njeni pristaši so prav v najnovejših borbah dali zopet sto in sto primerov vprav junaške požrtvovalnosti. Nasprotniki nacionalne politike naj imajo svoje veselje. Njihove spletke pa so imele ravno nasprotni učinek. Pokazalo se je, kako brezpomembno je ono, kar se v beograjskih in naših domačih listih proglaša za tako važno. Organizirane nacionalne vrste so danes tako trdne, da jim nobena intriga ne more blizu. In nobena spletka tudi ne bo preprečila, da se ne bi JNS, kakor dosedaj, tudi v bodočnosti z vso vnemo zavzemala za izgraditev one napredne solidarnosti, ki se je s krasnim uspehom posvedočila pri nedavnih občinskih volitvah. JNS nima ambicije, da bi za vsako ceno obdržala iniciativo v tem delu. V zadnjem času se javljajo gospodje, ki trdijo, da imajo za to misijo več avtoritete, več sposobnosti in tudi več stvarne možnosti, nego ljudje iz JNS. Naj se dajo na posel. Mi bomo vsak napor v tej smeri samo pozdravili in prepričani smo tudi, da bo JNS na vsakem mestu, ki se ji dodeli pri teh stremljenjih, nesebično in pozitivno sodelovala. Samo besed naj bo že enkrat konec in pokažejo naj se dejanja. rudniške proizvode v španskem Maroku. Z generalom Francom imajo poseben klirinški dogovor, na podlagi katerega dobavljajo na mesto plačila generalu Francu orožje, mu-nicijo in druge vojne potrebščine, a to ne 'z Francije, marveč iz drugih držav, ki so v prijateLiskih odmošajih z generalom Francom in ki podpirajo njegov pokret. Govorniki &o z najo^trejšimi besedami obsodili to početje in obtoževali zlasti francoske radikalne socialiste, da igraio dvolično igro. Delbosa. Auriola in Spinase,ja so proglasili za izdaiaice ljudske fronte. Govorniki so naslovili apel na francosko ljudsko fronto, naj onemogoči nadaljno početje teh ljudi, ki pod krinko socializma vrše najbolj zavratino izdajstvo. nS padcem Madrida vojna ne bo končana61 Valencija, 16. novembra. AA. Posebnemu poročevalcu Havasa je predsednik vlade Largo Caballero izjavil, da Madrid ne Uredništvo: I^nbljana, Knafljeva ulica 6. Telefon gtM, 8128, 3124. 3125, 3126. ftarltor, Gosposka ulica 11. Telefon 6X. 24*0 Celje, Strossmayerjeva ulica L Telefon 9L 65. Rokopisi se ne vračajo. bo padel, ker španski narod ne mara fašizma. Vsekako pa moramo vedeti, da Madrid nima kakšnega posebnega vojaškega položaja. Tudi če bi ga upornici zavzeli, bi bik) to samo moralnega pomena. Vojna se bo v vsakem primeru nadaljevala Nihče ne sme dvomiti o naši zmagi nad fašizmom, ker je ves nas narod sovražen upornikom, in zato bodo tudi uporniki vojno izgubili. Havasov posebni dopisnik poroča: Vtis, ki se je dal dobiti danes opoldne o položaju v raznih odsekih madridske fronte, je tale: V pasu Carabanchelu so čete madridske vlade precej prodrle in zasedle postojanke, ki jim bodo zelo ugodne za bodoče delovanje. V odseku pri Francoskem mostu so nacionalistične čete še enkrat poskušale prebiti se skozi črte madridskih čet, da obnove zvezo, ki so ji jo republikanci pretrgali v včerajšnjih bojih. Madridske čete so izvršile protinapad in po bojih, trajajočih skoraj ves predpoldan, so se morali nacionalisti umakniti proti Časa de Cam po. Ruska pomoč Španiji Berlin, 16, novembra. AA. \tz Odese j® odplulo 9 sovjetskih pamikov, Jd vozijo vojni material v Španijo- V Bilbau j« bilo rartovorjenih 36 bomba/rderjev sovjetskega izvora. Razdor med generalom Francom in Lianam Pariz, 16. novembra, g. Veliko senzacijo v vsej javnosti je izzvala danes opoldne objava sevilske radijske postaje, da general Quiepo de Liano odslej naprej ne bo več govoril po radiju. General Liano je bil doslej glavni govornik nacionalistov in vodja nacionalistične propagande. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je ta izključitev generala posledica hudega razdora, ki je nastal med njim in nekaterimi vodilnimi generali na eni ter generalom Francom in njegovimi pristaši na drugi strani. Generalu Francu očitajo, da je precenjeval svojo moč in zavedel nacionalistične čete v nevzdržen položaj, ki utegne končati S popolnim porazom nacionalistov. Ker je general Liano v svojih govorfc zadnje dni izrekel prikrito kritiko vodstva generala Franca. &o ga sedaj na povelje generala Franca internirali in mu prepovedali vsako nadaljnjo besedo v službi nacionalistične propagande. V taboru nacionalistov se boje. da bi mogel ta razkol v vojajSkem taboru imeti usodne posledice za nadaljnji razvoj dogodkov. Eden o najnovejši kršitvi versajske pogodbe Odpoved mednarodnega režima na nemških rekah je nova ovira za ureditev mednarodnih odnošajev London, 16. novembra, br. Na današnji seji spodnje zbornice je več poslancev naslovilo na zunanjega ministra interpelacije zaradi nemških odpovedi mednarodnega režima na nemških rekah v smislu versajske mirovne pogodbe. Zunanji minister Eden je v odgovoru prečital sporočilo nemške vlade in naglasil. da je nemška vlada odpovedala te določbe versajske pogodbe v trenutku, ko so bila v teku pogajanja za njihovo modifikacijo in boljšo prilagoditev obstoječim razmeram in kljub temu, da je nemška vla.da še lansko leto svečano zagotovila, da po zasedbi demilitariziranega področja ob Renu ne bo stavila več nobenih novih zahtev ter da bo spoštovala vse ostale določbe versaiske mirovne pogodbe. Anglija obžaluje postopanje Nemčije in sicer ne toliko iz bojazni, da bi bili prizadeti angleški trgovinski interesi, marveč predvsem zaradi tega, ker tako postopanje skrajno ovira ureditev mednarodnih odnošajev. Na vprašanje nekega poslanca, ali so razen Nemčije tudi še druge države odpovedale kake določbe mirovnih pogodb in ali je po takem postopanju še mogoče sklepati z Nemčijo kake pogodbe in zaupati nemškemu podpisu je zunanji minister odklonil odgovor, potrdil pa je vprašanje, da je Nemčija edina država, ki tako enostransko krši sklenjene pogodbe. „Times": Nemška gesta je navadna demagogija London, 16. novembra, o. Tudi še danes se listi bavijo s poslednjim nemškim korakom. po katerem se ima nehati mednarodni režim na nemških reka'h. Listi presojajo to gesto danes s čisto posebnega vidika. Tako pravijo »Times«, da je postala nemška vveekend-praksa že dolgočasna. Ta praksa tiči v tem. da z velikim pompom odpovedujejo mednarodne pogodbe, ki zanje po njihovem mnenju niso ugodne. Toda nemška dovršena dejstva so postala že monotona in z nemškega vidika jih je treba presojati prav za prav samo kot čisto navadno demagogijo, ki naj bi na eni strani pomirila nemški narod zaradi njegovih skrbi, na drugi strani pa imela le ta efekt, da bi postalo delo onih. ki se trudijo za obnovo medna rodnega sodelovanja in sporazuma na osnovi dobre volje, čim težje, če že ne nemogoče. List se vprašuje, kaj Nemčija prav za prav hoče s tako odpovedjo. Vprašanje je. ali bo res spet nara-stel njen ugled, zlasti v Srednji Evropi. V vsakem drugem ožini je bila odpoved popolnoma brezpredmetna Pomirljiva izjava nemškega poslanika v Pragi Praga, 16. novembra, o. Najhuje je nemška odpoved določb versajske pogodbe o mednarodnem režimu na nemških rekah zadela. kakor vse kaže Češkoslovaško, ki je sedaj popolnoma odrezana od morja Po mirovnih pogodbah je imela izhod na morje po rekah, ki tečejo po Nemčiji. V dveh nemških lnkah si je pridobila tudi določene pravice, ki bi jih morala sedaj izgubiti. Češkoslovaški politični in gospodarski kro- gi zaradi tega zahtevajo, da se Češkoslovaški ta njena izguba na kak način rep*-rira. Vendar je precej pomirila češkoriovaSka javnost vest. da je nemški poslanik, ko je zunanjemu ministru dr. Krofti izročil noto. s katero je nemška vlada odpovedala omenjene klavzule versajske mirovne pogodbe, ministru zagotovil, da naj spričo te odpovedi Češkoslovaška ne smatra, da so le prekinjene vse njene zveze z morjem. Pravice. ki si jih je pridobila v dvefo nemških lukah. ji ostanejo še nadalje. Nemčija je imela z odpovedjo omenjenih klavzul versajske pogodbe le namen, da si spet pridobi suverene pravice nad svojimi rekami, Nemčija je celo pripravljena pogajati se s Češkoslovaško za poseben sporazum v tej zadevi, tako da bodo Cehoslovaki lahko še bolj pomirjeni. Hud udarec za Švico Basel, 16. novembra, o. Spričo nemško odpovedi klavzul versajske mirovne pogodbe o mednarodnem režimu na nemških* rekah, so švicarski politični in gospodarski krogi zelo v skrbeh. »Baseler National Zeitung« pravi v svojem današnjem uvodniku. da je ogrožena vsa svobodna švicarska plovba po Renu do morja. Ukinitev mednarodnega renskega statuta pomeni za Švico udarec, ki bo imel neizmerno velike posledice, ker pač ni vseeno, ali lahko Švica pride do morja na osnovi mednarodne pogodbe ali pa le samo s posebnim dovoljenjem nemške vlade. Podunavska komisija na Dunaju ostane Dunaj, 16. novembra. AA. Nemška odpoved klavzule versajske mirovne pogodbe o plovbi na rekah ni dobila odziva v uradnih dunajskih krogih, ki so slej ko prej zelo napeti. Ker 90 politični in gospodarski odnošaji med Nemčijo in Avstrijo normalizirani, ni videti, da bi nemški sklep o režimu rek med obema državama a priori trčil na težkoče. Ta odpoved ne zadene nadaljnjega obstoja mednarodne podunavske komisije, ki ima svoj sedež na Dunaju. Za proučevanje zahtev potrebni kvorum zahteva, da mora biti najmanj 8 držav zastopanih v komisiji. Po odpovedi Nemčije jih ostane še 9. Zato bo kemisija mogta imeti morebitno p'e-nairno sejo 3. decembra. Knez namestnik Pavle in kralj Edvard London, 16. novembra, p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta bila včeraj na posestvu vojvode Kentskega, ki leži 15 km od Londona. Tja se je včeraj popoldne pripeljal tudi angleški kralj Nj. Vel. Edvard Vm., ki je ostal v družbi "trojega brata vojvode Kentskega "n kneza-namestnika Pavla vse do večera. Jutri bo knez namestnik Pavle sprejel angleškega zunanjega ministra Edena, nato pa bo sam posetil ministrskega predsednika Baldwina. Horthy poseli Italijo V Rim bo prispel 23* t. m. in bo tri dni gost italijanskega kralja — Prisostvoval bo tudi velikim manevrom italijanske vojne mornarice Rim, 16. novembra, o. Madžarski regent admiral Horthy bo prvič službeno posetil Italijo. Dne 23. novembra bo prispel v Rim, kjer bo tri dni goat italijanskega kTalja, nato pa bo prisostvoval italijanskim manevrom, ki bodo prirejeni njemu na čast v Neaplju. Horthy se bo vkrcal na (kraljevo jahto »Aurora«. V Neaplju so se že začele zbirati vojne ladje, ki bodo sodelovale pri manevrih. Tja so že prispele kri-žarke »Zara«, »Fiume« «Gorizia« in «Po-la. v .'jšct» *4f* • je dr. Stojadinovič poudarjal, da je pot JRZ jasno začrtana, da JRZ dobro ve, kod in kam gre, in da jo Hrvati razumejo. Med tem se »Hrvatski dnevnik« objas-njuje s »Samoupravo«, ki je nedavno proglasila, da se hrvatsko vprašanje ne more reševati s protokoli in razgovori v troje, temveč z javno razpravo in s sodelovanjem celega naroda. »Hrvatski dnevnik« pravi, da s to zahtevo »Samouprava« samo sebe pobija, ker JRZ niti razpravlja javno o hrvatskem vprašanju, niti postavlja kakršnekoli konkretne predloge. »Hrvatski dnevnik« na kraju ugotavlja, da pisanje »Samouprave« razsvetljuje stališče političnih činiteljev, ki jih ta list zastopa. V nedeljski številki prinaša »Hrvatski dnevnik« izjavo g. Grola, da je v tako zvanem protokolu srbijanske združene opozicije samo ono, kar je svoj čas g. Mtša Trifunovič sporočil dr. Mačku. »Hrvatski dnevnik« ugotavlja, da, ako Je res tako, posebno sporočilo dr M3Čku niti ni bilo potrebno, da pa je prav tako povsem odvisna senzacija, ki jo Je sporazum adru-žene opozicije napravil v Beogradu. V sporazumu združene opozicije je nekaj lepih misli, toda v njem ni rečeno vse, kar Hrvati zahtevajo, in je zaradi tega naravno, da dr. Maček tega. sporazuma ne bi mogei podpisati. Iz vseh teh izjav je torej rasTvidno, da smatra dr. Maček tako zvani sporazum srbijanske združene opozicije za povsem nezadosten in nesprejemljiv, ker so njegove zahteve mnogo bolj dalekosežne, predsednik JRZ pa proglaša to, kar je združena opozicija med seboj sklenila, za nerealno in fantastično kombinacijo. Glasilo dr. Mačka javlja še to, da Je po daljših konferencah z dr. Mačkom poslanec dr. Juraj Sutej v soboto odpotoval ia Zagreba z opoldanskim dunajskim brzo-vlakom. Beograjski listi pa poročajo, da Je iz Beograda odpotoval v Zagreb dr. Milan Gavrilovič, ki je kakor znano član poslovnega odbora združene opozicije. Baje Je njegova pot zasebnega značaja, vendar pa se bo v Zagrebu sestal tudi z dr. Mačkom, Klerikalizem v Bosni in na Hrvatskem V Sarajevu izdaja nadškof dr. ftarič že 15 let kot svoje glasilo Ifet »Katoliški tednik< Na čelu lista je napisano, da je »Katoliški tednik« nepolitičen list, namenjem samo obnovi katoliškega verskega življenja. Vendar to ne moti redakcije, da s svojimi razmišljanji ne bi posegala na čisto politična polja. Pri tem se stoprocentno in brez rezerve izreka za politiko dr. .Mačka, kar ni čudno, saj je znano, da je nadškof dr. Šarič ne le goreč pristaš marveč naravnost obo-ževatelj voditelja hrvatsko nacionalističnega pokreta. Zato vodi v svoji škofiji politiko istovetnosti katoliških in hrvatskih interesov. Drugačne taktike se poslužujejo klerikalci v območju zagrebške nadškofije. Tudi oni se sicer izdajajo za najbolj pravoverne niačkovce, toda vedno predejo nekaj na svoje posebne račune za čase, ko se prilike malo >razbistrijo<. Oni snujejo svoje Skome, Grome, Krome in slične mladinske organizacije, na katere dr. Maček in njegovi ljudje nimajo nobenega vpliva. Nadškof dr. Šarič pa je za ®vojo nadškofijo prepovedal vsako ustanavljanje in udejstvovanjo teh organizacij. Zagrebški (klerikalci eo se zadnje čase vživeli v vlogo nekakih nadzornikov nad dedovanjem posameznih političnih in kulturnih funkcionarjev dr. Mačkovega pokreta. Svoja opažanja Jn črne pike beležijo z več ali manj jedkimi opazkami v svojem glasilu >Hrvat^ki 6traži«. To njihovo čustunstvo očj-vidino ni po volil okolici dr. Manka in najbrž tudi ne dr. Mačku samemu. Kajti Isti, ki so ali se izdajajo za glasrila dr. Mačkove po- li talke, so že ponovno prav oebro zavrnžfe izpade »Hrvatska straže*. Čeprav Je bilo iasno. da se e temi zavrnitvami strinja tudi dr. Maček, ker jiih ni nikjer niti direktno niti i-ndirektno desavuiral, »Hrvatska stra-at m'-rno nadaljuje s dvojimi napadi in spletkami. Sedaj pa se je proti hrraftciAn klerikalcem oglasil tudi sam sarajevski nadškof dr. Šarič e pošteno nedeljsko pridigo. V *vo~ jem glasilu je namreč na njihov naslov napisal naslednje svarilo: »-Nam. hrvatskim katolikom, je treba takta ki preudarnosti, danes več, kakor kdaj doslej. Sedanji časi »o zgodovinski. Tehtajmo zaradi tega svoje besede in svoja dejani a. Izogiba jmo se farna" tizma in prenagljenih sklepov. Nikakor n« moremo odobravati nekaterih izjav in kritik s katoliške strani na naslov velikih narodnih imen in pokretov. Nič več izjav, nič več polemik! Zažigati mostove je vedno nevarno«. Smisel tega opomina je menda jasen; katoliška načela so lepa stvar, toda kadar gre za dr. Mačkov poikret, je treba nekoliko za mižati. ... Sicer pa vemo, da se takih nan-kov ne drže samo v vodstvu Tako torej na prvi hip izgleda, da «e vodita doli v hrvatskih krajih dve različni klerikalni politiki, kar 6e bo marsikomu čudno zdelo. Stvar pa je ta. da ne gre za dfve različni politiki, marveč le za dve navidezno različni taktiki, ki pa sta obe skrbno premišljeni. Med tem ko si gospodje drug drugemu berejo levite, si po strani sporazumno pomežikujejo. Sicer pa tudi to ne velja samo za odnošaje med klerikalizmom zagrebške in on-m sarajevske nadSkof:je .., Pred sestankom Narodne skupščine Beograd, 16. novembra, p. V parlamentarnih krogih se širijo vesti, da bo narodna skupščina pričela z rednim zasedanjem v ponedeljek 23. t. m. Vlada bo v smislu ustave do 20. t. m. narodni skupščini predložila novi državni proračun za poslovno dobo 1937/38. Proračun bo nato takoj izročen finančnemu odboru narodne skupšči- ne. Učiteljska imenovanja Beograd, 16. novembra. AA. Prosvetni minister jc imenoval za učitelje in učiteljice državnih osnovnih šol tele absolvirane učitelj iščnike: Fabjani Vladimir, Zamostje, Gercer Alojzij, Dol. Bistrica, srez dolenjelendavski; Kincel Janko. Sv. Ana pri Slov goricah; Gajst Oskar, Ojstrica (Prevalje); Gerkman Stanislav. Šmihel nad Mozirjem; Hlupič Stanislav, Sv. Jurij ob Pesnici; Kranjič Ivan. Zavrč pri Ptuju; Munih Franc, Sv. Florjan pri Šmarju; Palčič Erncst, Bakovci pri Murski Soboti; Peče Ivan, Svečina; Pe-čovnik Stanislav, Tišina; Poljanec Dušan, Buče; Rečnik Ernest, Žetale; Regrad Ivan, Dobje; Sič Štefan, Ajdovec; Starec Bogomir, Gaberje; Stojkovič Rajko, Dragatus; Šinkovec Emanuel, Loka; Uratnik Edvard, Adlešiči; Rajter Henrik, Zagradec; Družin-sek Amalija, Bohinjska Bela, Švigelj Bogomila, Dol. Bistrica; Crkovnik Jožefa, Do-kležovje; Krabonja Antonija, Gančane; Jcnčič Vida, Gomilica; Beričič Jožefa, Sv. Ana v Slov. goricah; Zalokar Antonija in Neža Čepon, Gornji Lakoš; Pogačnik Sofija, Sv. Ana v Slov. goricah! Tominc Mira, Podranci; Novak Terezija, Globodol; Kelj-Višar Marija, LoSki potok; Kline Ana. Dobrovnik; Pogačar Štefanija, Sv. Jedert; Podkrajšek Marija, Reka: Arer Marija. Zamostje: Lesar Marjeta, Mala Poljana; Na-gode Elizabeta, Velika Poljana; Pevc Bogdana, Moškanjci; Turširc ErncstLna, Serdi- ca; Školaris Doroteja, Tišina; Zima Amalija, Mačkovci; Ziher Helena, Serdica; Kohn Lucija, Lakovec; Erlih Elizabeta, Hi- nje; Na novo so imenovani (reaktivirani): Mivšek Jožef, Bele Vode; Korošec Drago. Dovje; Subert Alojzij, Štoperče; Zicheri Alojzij, Sv. Štefan; Crnigoj Nada, Trebelj-no; Pungartnik Antonija, Škocjan; Zorn Olga, Koprivna. Drugi poraz Gradjanskega Doncaster, 16. novembra. Gradjanski je danes odigral svojo drugo tekmo na angleški turneji v malem industrijskem mestu Doncastru, ki leži 5 ur vožnje z brzim vlakom od Liverpoola. Nastopil je proti Doncaster Rovers F. C., ki je v angleški drugi ligi na zadnjem mestu in izgubil 6:4 V prvem polčasu se Gradjanski nikakor ni znašel, zlasti je bila slaba napadalna vrsta. Domači 90 do odmora zabili dva gola. V 5. minutih dragega polčasa je zmanjšal Modarič na 2:1, Lešnik pa je 3 minute nato izenačil. Zaradi nesporazuma v obrambi gostov so Angleži dosegli še dva gola in postavili na 4:2. Tomaševič je sicer znižal na 4:3, vendar so domači takoj zatem dosegli še dva gola. Tik pred koncem je Tom-ševič postavil končni rezultat 6:4 Vso to tekmo je deževalo in je bilo navzočih komaj 600 gledalcev. Gradjanski bo igral v sredo v Edinburgu. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Oblačno in deževno vreme, ponekod bo megla. Manjše vedrine bodo najbrže na skrajnem severozapadu. Temperatura se ne bo močno izpremenila. Soncc izide ob 6.37 in zaide ob 16.14. Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno in hladno vreme, vendar je pričakovati, da se bo vreme zlasti v severnih krajih zboljšalo. Danujska vremenska napoved za danes; Spremenljivo, ponekod deževno, vetrovno Maši kraji in l|ud|e Novi poveljnik L planinskega polka škofja Loka, 16. novembra. Jutri zapusti š>kofjo Loko dosedanji poveljnik I. planinskega polka, polkovnik g. Mihajlo Lukič, njegovo mesto pa prevzame poLkovnik g. Ivan Markulj, ki je škofji Loki najboljši znanec in prijatelj. V Škof j i Loki prebiva že od leta 1929. G. polkovnik Markulj je doma iz Mostar-ja, realko je dovršil v Sarajevu, vojaško šolo pa v Kamenici. Imenovanje g. polkovnika I. planinskega polka je sprejela vsa škofjeloška javnost z velikim zadovoljstvom in je trdno prepričana, da bo tudi novi poveljnik vodil polk po svetlih in odličnih tradicijah svojih prednikov. Prepričani smo, da bodo vezi, ki so teko spletene med našo narodno vojsko iT: javnostjo, ostale trajne, v novem poveljniku planincev pa cenimo moža, ki so mu razmere, težave in prizadevanja škofje Loke in njenega okraja dobro znane. Kakor njegovi predniki, tako bo gotovo tudi on vse naše težnje širokogrud-no upošteval. G. polkovnik je član mnogih škofjeloških društev, njegova gospa soproga pa požrtvovalno sodeluje pri Pro-tituberkulozni ligi. Novemu poveljniku naših planincev čestitamo ter mu želimo med nami nmogo uspehov in zadovoljstva. Brezplačno letovanje na Jadranu Ljubljana, 16. novembra šest popolnoma brezplačnih štirinajstdnevnih letovanj z brezplačno vožnjo v počitnicah 1937. dobe podmladkarji Jadranske straže, ako rešijo pravilno križanko Jadranske straže, žrebanje nagrad se bo -vršilo nepreklicno 21. decembra t. 1. v pisarni krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani. Tyrševa c. št. 1/IV, kjer se dobe križanke po 15 Din. Pismenim naročilom je priložiti ta znesek v znamkah. Letovanje na morju v šolskih počitnicah je užitek, na katerega se veseli šoi?ka mladina vse leto, pričakujoč s hrepenjem dneve sončenja in kopanja. Mnogim pa n: dano biti deležnih te nepozabne sreče ob sinjem Jadranu, ako ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi. Za,to pozdravljamo tembolj vsega uvaževanja vredno iniciativo krajevnega odbora Jadranske straže, ki je namenil šolski mladini šest brezplačnih štirinajstdnevnih letovanj na morju in želimo, da b: naša mladina v polni meri izkoristila to redko priliko. Uspeh Marijana Rusa v Zagrebu Ljubljana, 16. novembra. Pred dnevi je v zagrebški operi gostoval slavni italijanski tenorist Christy Solari. Pri tej priliki je z odličnim umetnikom nastopil tudi naš rojak, basist Marijan Rus, ki je zdaj član zagrebške opere. Pel je vlogo svečenika Nilakante v Delibesovi operi »Lakme« in veliko basovsko vlogo dr. Dul-camare v Donizetti-jevi operi »Ljubezenski napoj«. Z obema nastopoma je dosegel izredno velik uspeh in vse kritike v zagrebškem in beograjskem tisku so bile polne hvale. Posebno je treba s pohvalo omeniti g. Rusa, so pisale »Ncvosti«, ki je v ekspo-nirani vlogi Nilakante uskočil namesto obolelega g. Griffa. S sigurnostjo, ki v takem primeru naravnost iznenadi, je podal kreacijo, ki je bila polna stila in plemenitega patosa. Njegov lepi in sonor-ni. organ je prišel tu prav posebno uspelo do izraza. O njegovem nastopu v »Lju-bezentCtem napoju« je zapisal isti list: Prav posebno uspelo, zaokroženo in celotno kreacijo je podal g. Rus kot Dul-cama.ra. To je bil v vseh potankostih konsekventno izpeljan lik, ki ni iznenadil samo kot igralska, ampak tudi kot pevska kreacija. Komaj je mogoče verjeti, s kakšno lahkoto je ta sam po sebi težki glas zmagoval hitri parlando in kako je znal pevsko karakterizirati osebnost premetenega šarlatana. Bil je često nagrajen z burnim aplavzom na odprti sceni. Enaka je sodba ostalih recenzentov. Posebno priznanje moramo dati g. Rusu, Je poročal Tajčevič v »Politiki«, ki je snoči podal izredno kreacijo Dulcamare. Ta mladi pevec se je v zadnjem času zelo pozitivno razvil in postaja ena prvih sil naše operne scene. In da citiramo Se zagrebški >Morgenblatt«: G. Rus je podal stvaritev, ki je v resnici imponirala. Bil je odličen v pevskem, muzikalnem ln igralskem oziru. Nedavno smo imeli par-krat priliko, da čujemo simpatičnega umetnika tudi v ljubljanski operi. Priznanju, ki mu ga je tedaj izrazila naša gledališka javnost, naj dodamo še željo, da bi Marijana Rusa radi čim večkrat pozdravili kot gosta na naši operni pozorni ci. Dva zagrebška obiska Ljubljani Ljubljana, 16. novembra. V soboto in nedeljo se je v Ljubljani mudila skupina 21 študentov zagrebške umetnostne akademije, da obiščejo nekaj naših umetniških in kulturnih ustanov, predvsem pa da si ogledajo razstavo deseto rice najmlajših slikarjev in kiparjev, ki je do konca meseca odprta v Jakopičevem paviljonu. Včeraj dopoldne se je nato pripeljalo še 18 gojenk zagrebške gospodinjske šole, ki spada med najodličnejše zavode te vrste v državi, pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Hede Nemečkove. Med Zagrebom in Ljubljano je v umetniškem in kulturnem pogledu tako malo vzajemnega stika, da lahko štejemo takšne obiske v resnici med redke, dragocene dogodke, kar posebej velja še za ta primer. Da so se študentje zagrebške akademije namerili obiskat razstavo najmlajših v Ljubljani, vsekakor ni nič presenetljivega, saj so razstavljavci po večini absolventje zagrebške šole in so tako prišli le mlajši k svojim starejšim tovarišem na obisk. V skupini je bila pretežna večina Hrvatov in nekaj Slovencev, vodila pa sta jo akademska slikarja Gaber Stupica. ki je slovenski rojak, in Salopek. Prvotno je bil za vodstvo ekskurzije določen profesor akademije Krizman, a v zadnjem hipu je moral službeno odpotovati v Beograd. Zaradi spremembe v vodstvu so bili mladi izletniki na kolodvoru v Zagrebu deležni razni"h nevšečnosti, tako da so se pod precej mrkimi avspicijami odpravili na pot A ko so pozneje naleteli v Ljubljani na toliko gostoljubnosti in kulturnega širokogrudja. so se z najboljšimi vt.isi vračali domov. Kar je bilo med izletniki Hrvatov, so bili tokrat menda brez izjeme prvič v Ljubljani in zato se jih je mesto s starinskim Gradom in z modernimi bloki ob nebotičniku še globlje dojmilo. Razstava v Jakopičevem paviljonu sama je bila zanje toliko zanimivejše doživetje, ker je bila malo prej v Zagrebu otvorjena razstava skupine Babič-Becič. Dela mladih slovenskih slikarjev in kiparjev so se jim zdela polna neke krepke, borbene mladostne razigranosti in drug za drugim so izražali željo, naj pride mlada slovenska generacija čimprej razstavljat v Zagreb. Z nič manjšim zadovoljstvom niso gostje odhajali iz Narodne galerije in Narodnega muzeja, kjer so mogli mladi hrvatski slikarji in kiparji prvikrat občudovati bogastvo naše umetniške ln kulturne tradicije. Ko so se včeraj pripeljale še gojenke gospodinjske šole, so si v družbi študentov akademije prav tako ogledale razstavo ter Narodno galerijo in muzej, razstavljena dela pa so jim tolmačili akademski slikarji Stupica Salopek in Maksim Sedej. Po skupnem obedu pri Slamiču so gojenke obiskale še nebotičnik in Bellevue, z večernim potniškim in brzim vlakom pa sta se obe skupini vrnili v Zagreb. ODDnuuuuanaauLiuLLJuuuuuuuuuLiu Postani in ostani član Vodnikove družbe! Predavanje o karavanskem predoru Inženjersko društvo v Celovcu se je te dni spominjalo, da je bil pred 30 leti dogo-tovljen predor pri Podrožcici. Takrat 90 nemški nacionalni listi mnogo pisali o nemškem prodiranju proti jugu in Jadranu. O predoru, ki ni izpolnil tega pričakovanja, marveč veže dve državi - sosedi, je zanimivo predaval inž. Linchart, ki je navedel v glavnem naslednje: Trije načrti so prvotno obstojali za gradnjo predora skozi Karavanke. Prvi je predvideval železnico skozi Ljubelj, drugi skozi Kočno in tretji skozi Rožico. Njeni graditelji so se odločili za zadnjega. Gradbena dela, ki so zahtevala najmodernejših tehničnih pripomočkov, saj je bilo treba prodreti skozi trdo, več kilometrov dolgo skalo, je vodil geometer Tichjr, ki Je slovel kot mojster točnosti m natančnosti. Dela •o pričeli • triangulacijo na vrhu Rožice. Tichy je s pomočjo modemih računskih sredstev izračunal, da bosta oba vhoda, severni in južni, medsebojno oddaljena za 8015.98 metrov, faktična dolžina dovršenega predora je komaj za meter večja. Skozi skalo so vrtali od severa in juga, najprej s pomočjo ročnih, pozneje električnih strojev za vrtanje. Na severni strani se je bilo bati vodovja — dejansko je po tretjem gradbenem letu izkopani rov zajel in poplavil močan vodni tok — na južni strani so bili nevarni strupeni plini, skala pa je bila izredno trda Da so bili plinom kos, so si morali omisliti posebno stražo proti plinom. Kljub temu je našlo v južnem rovu 20 delavcev, v severnem 14 mož smrt. Stroški gradnje so znašali skupno okroglo 36 in pol milijona kron, kar znese na meter 4609 kron. Sredi gore so oba rova združili. Delo s severne in južne strani je bilo tako točno, da je bila razlika ob trčenju sredi gore komaj par milimetrov v višini in vodoravni legi obeh rovov. — Zanimivo predavanje je vzbudilo med poslušalci obilo interesa Dvojna tragedija Od Avstrijcev justificiran - Se vedno živ v veliki bedi Ruma, 16. novembra. V rumslki občini, v trošarinskem oddelku dela med ostalimi uslužbenci kot dmevničar 43-letni čira Mikša Mož ima razbito čeljust in hudo iznakaženo lice. Strašne brazgotine pričajo o prvi tragedij, ki je tega moža kot odločnega nacionalista zadela v začetku svetovne vojne. Zdaj preživlja drugo tragedijo, ker zasluži pri rumski občini samo 600 Din na mesec, a še to kot dnevničar od danes do jutri, a mora preživljati ženo in pet otrok. Pred vojno je bil Mikša občinski pisar v vasi Platičevu. Ko se je 14. septembra 1914. srbska vojska umaknila preko Save, so vdrli v vas avstrijski vojaki pod vodstvom nekega stotnika Ob 12. so ti vojaki prišli v občinsko poslopje in so tam naleteli na tajnika Mašiča, blagajnika Repaiča ter na pisarja Ivkoviča in Mikšo. Zapisali so njih imena ter jih zaprli v neko sobo. Ob 4. popoldne so se vrata odprla in v sobo so vojaki pahnili še vaškega učitelja Jovanoviča in tajni-kovega brata posestnika Jovana Mašiča. Pol ure pozneje so jnpet prišli avstrijski vojaki ter ob zidu sobe razpostavili šest stolov. Svojim jetnikom so veleli naj sedejo na stole. Potem je prišel v sobo neki narednik s šestimi vojaki, vsa/k vojak je na enega jetnika naperil puško in za-grmeli so streli. Mikša je občutil strašen udarec v obraz in vrgel se je na tla. Na tleh so vsi razen pisarja Ivkoviča obležali mrtvi. Ivfkoviča so ubili z drugim strelom, po- tem pa so vojaki odšli iz sobe, Mikša pa se je dvignil, zbral zadnje moči in skočil ven na dvorišče. Pri vhodu na dvorišče pa je stala skupina vojakov in zato se je umaknil spet v sobo ter se vlekel med mrliče. Kmalu so se vojaki vrnili, pobrali vsem svojim žrtvam ure, denar in druge dragocenosti in odšli. Mikša je še slišal, kako so se pogovarjali, da bodo pozneje, ko se bo stemnilo, občinsko poslopje zažgali. Nekaj časa je še počakal in v mraku se je potem srečno splazil iz poslopja. Več dni seje skrival pri nekem svojem prijatelju, ker pa se Je huda rana gnojila se je podal v Rumo. Občinski odbornik šikič ga je na skrivaj spravil v bolnišnico. Naposled se je le doznalo, od kod ima hudo rano. Nekega dne je prišel v vojaško bolnišnico poveljnik nove avstrijske posadke, polkovnik Szigeti. K sreči je bil to mož dobrega srca in na višje poveljstvo je napravil poročalo v sporazumu z nekim poštenim zdravnikom, da je Mikša pri justifikaciji 14. septembra ostal sicer živ, a da je talk« hudo ranjen, da se vsak čas pričakuje njegova smrt. Mikšo so potem hitro premestili ▼ bolnišnico v Sremski MitrovioL Avstrijske oblasti so nanj pozabile in mož Je okreval. Da se po kakem nesrečnem naključju ne bi nanj spomnili, se je zatekel spet k občinskemu odborniku Sikiču, ki ga je sikrival in mu naposled preskrtjel službo v občinski pisarni. Po raznih občinskih pisarnah je Mikša služboval do leta 1926., od takrat pa je brez stalne zaposlitve. Hajduške romantike ni več Požarevac, 16. novembra. V homoljskem okolišu so se več let potikali zloglasni razbojniki im je bilo na ta okoliš navezanih mnogo zgodbic o romantičnem hajduškem živi j an ju. Pri hajdukih pa se prej ali slej obistini ljudska prislovi ca, da »pride vrag gotovo enkrat po svoje« in tako se zgodi, da se drug za drugim hajduki znajdejo za varnimi zapahi ali pa obležijo mrtvi po spopadih z orožniki. V homoljškem okolišu se menda skriva samo še hajduk Bogosavlje-vič, njegovega tovariša Marinka Radiča pa so nedavno blizu vasi žagubice orožniki ranili in zajeli. Hajduk Radič leži zdaj v banovinski bolnišnici v Požarevcu, ker je dobil strel v nogo. Ob njegovi postelji je noč in dan orožnik na straži. Ko bo zdrav, ga bodo odvedli v zapore sodišča v Požarevcu, kjer je iz žagubice in okoliških naselij že kakih 60 moških in žena. Ti ljudje so osumljeni, da so razbojniku Radiču pomagali na razne načine. Eni so mu nudili skrivališče, drugi so ga zalagali s hrano, tretji so ga opozarjali na preteče nevarnosti, četrti razpečavali njegov plen, itd. Jatald tako imenuje ljudstvo hajduške pomočnike — so bili nekdaj v nekaterih južnih krajih posebna poklicna skupina. Na skrivaj so imeli z razbojniki tesne zveze, če pa je bila na glavo kakega zloglasnega hajduka razpisana visoka nagrada, so se znali približati tudi orožnikom, da bi za ceno nagrade spravili svojega varovanca — hajduka v nastavljeno past. Hajdulk ne more živeti brez pomočnikov-jatakov. Ima pa tudi dovolj vzrokov, da se jih boji. O hajdukih in jatakLh ve mnogo povedati ranjeni Radič, ki je svojo zločinsko kariero pričel kot jatak. Jatakoval je hajduku Novakoviču, katerega so orožniki že pred leti ustrelili. Potem se je nanj obrnil hajduk Bogosavljevič in tudi njemu je na razne načine pomagal, dokler se mu ni sam pridružil. Zdaj Radič zatrjuje, da je imel sam namen zloglasnega hajduka Novakoviča ubiti ne samo zaradi tega, da bi zaslužil visoko nagrado, ki je bila razpisana na njegovo glavo, temveč tudi zato, ker mu je ženo zapeljal. Pripoveduje celo, da Je samo zaradi tega postal njegov jatak, da bi ob ugodni priložnosti mogel izvršiti svoje maščevalne na/klepe. Iturnl pregled denarjev »Slovar slovenskega jezika" V nekem češkem družinskem listu je bila nedavno beseda o dveh knjigah, ki naj bi bile v sleherni knjižinici in ki jih — zlasti še drugo — v večini družinskih knjižnic res pogrešamo. Ti dve knjigi sta Sveto pismo in slovar domačega jezika. Sveto pismo je štivo za verne in neverne; slednjim je eden najstarejših in pesniško najlepših literarnih dokumentov vsega človeštva, delo. ob katerem so milijoni ljudi živeli in umirali. Slovar domačega jezika je temeljna knjiga, ki združuje besedišče nam najbližjega in najsvetejšega jezika. Zares si ne moremo misliti, da bi bila naša knjižnica, če jo uredimo količkaj smotrno, brez tega velikega dokumenta. Zal da Slovenec dosihmal ni mogel ustreči omenjeni zahtevi, ker slovarja slovenskega jezika sploh nismo imeli. Na našem zemlje-pisno-jezikovnem križišču, kjer nevajeni tujci iz zapadne Evrope tolikanj občudujejo slovensko poliglotstvo, je bilo umljivo. da smo najprej dobili slovarje tujih jezikov. zlasti nemškega. Takšen je tudi bil potek našega preporoda, ki je izhajal iz inteligenčnih plasti in je zato moral iti od tujega jezika k narodnemu. Šele po osvo-bojenju hodimo v tem pogledu po poti, ki je za vsak narod normalna: od materinščine k tujim jezikom. Tako smo dobili Wolfov slovar in pozneje Pleteršnika, ki je največja dosedanja slovarska konfrontacija nemškega in slovenskega jezika in še vedno neprekosljiva zakladnica domačega jezika. Ta slovar je obenem tudi spomenik večstoletne prisiljene kulturne simbioze, ob kateri je naš jezik hiral in v obrobnih plastdh že venel. V »Slovarju slovenskega jezika«, ki ga je sestavil dr. Joža Glonar (Ljubljana 1936, izdala Umetniška propaganda v Loki pri Zidanem mostu, str. 496 + 16, lekeikonski format, še vedno veljavna subskribcijska cena Din 330) hodi slovenščina brez tuje jezikovne bergle. Tako Be je izpolnila vsaj v tem obsegu davna želja vseh. ki jim je naš jezik pri srcu: dobili smo v zajetni knjigi pravopisni, kulturni in frazeologični slovar, kakor ga doslej nismo imeli. 0 značaju Glonarjevega slovarja smo na tem mestu že pisali, ko smo ga prikazali 6i-tateljem prvih dvanajst njegovih snopičev, pri Glonarjevem pravopisnem stališču pa smo se pomudili nedavno (Jutra23. akt-11.) v zvezi s ponatisom njegovega polemičnega uvoda v pričujoči slovar. Sporna vprašanja, ki se pojavijo celo pri bolj ustaljenih jezikih kakor je naš (spominjamo se samo polemik, ki jih je pred leti sprožila Francoska slovnica v priredbi in izdaji Francoske akademije), mirno prepuščamo strokovnjakom in revijam. Vzlic že poudarjenim razlikam med tako zvanim »ofici-elnim« Slovenskim pravopisom s firmo Znanstvenega društva in Glonarjevim »Slovarjem pravopisnega jezika« pa je pojav tega Slovarja prav tako pomemben dogodek, kakor je njega sestava zaslužno delo. Kdor je bil na ljubljanski razstavi češke in slovarske knjige, je lahko v njenem Ii-terarno-znanstvenem oddelku prelistaval rdeče zvezke novega Slovarja češkega jezika, ki ga izdaja Češka akademija znanosti in umetnosti Ta slovar, ki je pričel izhajati šele nedavno, pa ni seveda prvi češki slovar te vrste in tudi ne edini novi slovar zakaj ob istem času izhaja pri Borovem v Pragi takisto obsežni slovar, ki ga sestavljata prof. Travniček in Vdša. Oba nova češka slovarja sta zasnovana na širši podlagi in v večjem obsegu, vendar ustrezata isti potrebi po pravopisju in frazeologiji do mačega jezika. Zanimanje, ki ga kaže češko občinstvo za oba slovarja, bodi tudi nam vzpodbuda: Glonarjevo obširno in temeljito delo je tega zanimanja vredno. »Slovar slovenskega jezika« naj bi ne bil samo priročnik, ki ga vzameS v roke, ko ga potrebuješ; učimo se slovar citati. Srbski pesnik Milan M. Radič je izjavil njega dni v razgovoru 8 svojim interviekistom Čosi-čem, da mu je slovar srbskega jezika ena najljubših knjig, ki jo pogosto jemlje v roko ter čita in uživa kakor kdo drug svoj roman. Nedvomno je prav Rakič eden izmed solidnih poznavalcev srbskega jezika in ne prebira svojega slovarja samo zato, da bi se učil jezika. Pri čitanju in uživanju slovarja domačega jezika gre za kaj drugega: Gre predvsem za to kaj vidimo v jeziku. Kdor vidi v njem samo sredstvo, s katerim se ljudje sporazumevajo — in to je nazor tako zvanih praktičnih ljudi brez globlje in finejše duhovne kulture — temu je slovar kvečjemu priročnik za praktično rabo. Toda pri velikih kulturnih narodih, tako na pr. pri Francozih, je že renesančna doba odkrila v jeziku več kakor občevalno sredstvo; poudarila je njegovo duhovno -tvorno funkcijo, njegov tesni duševni odnos z narodom in njegovim bistvom, njegovo avtonomno vrednost, ki so jo romantični filozofi še bolj povzdignili. Beseda je predstavotvorna, je znak, je simbol: v nji se skrivajo mnogi sledovi preteklosti in skozi prizmo jezika, njegove strukture in besedišča, dogledamo marsikaj, kar nam osvetljuje dušo lastnega ali tujega naroda. Citati in uživati slovar pomeni: odkrivati te znake in simbole, meriti predstavotvor-nosti besed, spoznavati njilh barvo in zvočnost. uživati skrito vsebino posameznih besed in občudovati jasnost in točnost fraze-ologije. Tega nas ni nihče učil v Soli in zelo verjetno je. da bo tako zvani praktičen človek s posmehom ošinil čudaške čitatelje slovarjev. Toda če točneje pogledamo, vidimo. da so vsi resnični pesniki vneti člani bratovščine čitateljev slovarjev, .da vsak pravi pisatelj tak6 gleda na besedo in na jezik in da je tdko gledanje kulturi neizmerno koristnejše kakor pogledi praktičnih ljudi, ker se z jezikom giblje in razvija Vae to nI baS verjetno, pripovedovanje je pa toliko značilno, ker dokazuje, da so tudi razbojniki med seboj sprti. Tudi o svojem pajdašu Bogosavljeviču, ki se še skriva, ne ve Radič povedati kaj dobrega. Drug drugemu nista zaupala, nikdar nista spala skupaj in še vadar sta se na samem razgovarjala, sta držala puško v roki. Razbojnik dobi v samotnih gorških naselbinah jatake s silo ali pa s podkupnino. Ce plane v hišo kaJkega revnega kmeta do zob oborožen hajduk, mu mora kmet storiti vse, kar od njega zahteva. Pozneje se razvije med hajoukom in gospodarjem kake samotne domačije kupčij-ska zveza. Kmet postane razpečevalec roparskega plena. Hajduške ljubice zavzemajo mesto med hajduškimi pomočniki in zasačeni hajduk Radič ponosno pripoveduje, da je imel v vsakem naselju po eno ljubico. S svojim govorenjem je že nekaj žensk spravil v zapor. Mogoče je nekatere ovadil iz zlobe. Kakor ostali ja-taki taVo seveda tudi ljubice lahko postanejo hajdukom zelo nevarne. Ljubezenske zveze imajo svoje slabe in dobre strani. Ce se ljubezen prevrže v sovraštvo, potem je hajduk v največji nevarnosti. Radiča so obkolili v koči neke njegove ljubice. Ljubica ga sicer ni izdala, a nesrečo je imel, ker se je pri njej predolgo mudil. Iz koče se je obkoljeni hajduk sicer ponoči srečno izplazil, a ko Je bežal, so orožniki tekli za njim in ga ranili. Ranjen se je zavlekel precej daleč do nekega gorskega potoka. Orožniki mu niso sledili. Prišel pa je njegov pajdaš Bogosavljevič ter mu kratkomalo vzel puško in milnici jo. Rekel mu je: >Nositi ti ne morem, pomagaj si sam, kakor veš in znaš, puška bo pa zdaj moja!« — Vso noč in ves dan je razbojnik ležal ob potoku, potem pa so ga našli orožniki. Ocenjena glava Dokler na hajdukovo glavo ni razpisana denarna nagrada, je pripovedoval Radič, je življenje v gorah še kolikor toliko znosijivo. Ko pa ti na glavo razpišejo stotake in celo tisočake, se moraš bati vsakega človeka V prvi vrsti se moraš bati pajdaša, ki še ni ocenjen. Kar na lepem te lahko ubije v upanju, da bo sebi odkupil svobodo ali vsaj milo kazen in da bo še pobasal razpisano nagrado, če greš ponoči k jata/ku, se moraš previdno ozirati na vse strani, da te ne bi za-vratno napadel. Tudi on računa s tvojo glavo, da bi sebe izmazal in še lepe denarje zaslužil. Dokler Radič in njegov pajdaš Bogosavljevič nista bila ocenjena, sta se še dobro razumela, ko pa sta njuni glavi postali dragi in je bila cena celo nekajkrat zvišana, sta drug drugemu pripisovala morilne naklepe. Zdaj ko imajo ocenjenega hajduka Radiča na varnem, se je po naključju doznalo za čudno zadevo z ocenjeno hajdu-ško glavo. Ker si ujeti hajduk sam ni mogel najeti zagovornika, mu ga je sodišče samo določilo. Odvetnik dr. Krstič se je že večkrat razgovarjal s svojim varovancem in po njegovem pripovedovanju je zdaj opozoril sodišče na čudna pota nagrade, ki je bila razp sana na glavo hajduka Novakoviča. Radič je povedal, kdo je Novakoviča ubil, odvetnik pa se je spomni, da se je neki upokojeni sreski načelnik nedavno obrnil na ministrstvo s prošnjo, naj njemu pošljejo tistih 15 tisoča' ov, ki so bili razpisani na Novakovičevo glavo, da jih bo izročil človeku, ki je hajduka ubL Odvetnik trdi, da je bivši sreii načelnik ta denar sprejel, a da ga še ni nikomur izročil. tudi dolga vrsta drugih kulturnih vrednot. Kakorkoli se bo okrog Glonarjevega »Slovarja slovenskega jezika« razvila med našimi filologi marsikatera bitka, kakor okrog s'ehernega poskusa te vrste (uvod slovarja je, kakor znano oster napad na lanski Slovenski pravopis, ki je pravkar izzval slov-ničarja dr. Breznika k defenzivi). je vendar novi slovar zlasti zaradi svoje kulturne in frazeologične vsebine nova tehtna izpopolnitev naše leksikalne književnosti. —o. Mariborsko gledališko pismo L V Kalmanovem »Ciganskem primašu« se Je predstavila mariborskemu operetnemu občinstvu novo angažirana operetna pevka in igralka gdč. Jelka Igličeva. v Zboru vseh ostalih sodelujočih in skladno s stvaritvami ostalih igralcev je Jelka Igličeva odpevala poedine speve z zanosno svežino in toplim zamahom. S svojim sopranom je obvladovala vse lege in si je priborila živahDO priznanje že ob prvem samospevu »Oj, ve znane poljske cvetke«. Glas ji je odlično izšolan, tako da je že pri svojem prvem nastopu izkazala globoko pevsko kulturo in čut za nežno, lahkotno podajanje ter prikazovanje. Njena Juliska Je bila eares simpatično dekle, morda Ji je za spoznanje manjkalo gibke okretnosti v plesnih točkah in odrskem pokretu. S svojim partnerjem g. Sanci-nom je odlično harmonirala, tako da je ače vesti ♦ Spomenik narodnim mučeni kom. V vasi Dubanovcih v zemunskem srezu so v nedeljo slovesno posvetili spomenik 11 vaščanom, ki jih je avstrijs a soldateska pomorila v začetku svetovne vojne. Odkrili so tudi spomenik vojnih žrtev iz kraja in okolice, ki je posvečen vsem žrtvam od leta 1912. in 1918. Enajst narodnih mučenikov imajo na vesti madžarski žandarji, takoimenovani štrajfu-ni, ki so se v začetku svetovne vojne na najokrutnejši način znašali nad srem-Svim prebivalstvom po umiku srbskega vojaštva, žandarji so hodili od vasi do vasi in v vsaki umorili po nekaj nedolžnih žrtev. V nekaterih krajih so proti divjanju besnih in pijanih žandarjev nastopali celo nekateri redki poveljniki redne avstrijske vojske. Dubanovci in o olica pa so bili popolnoma prepuščeni divjaškim štrajfunom. Pijani žandarji so 11 svojih žrtev postavili ob zid ter jih ustrelili. Najstarejši med narodnimi mu-čeniki je bil 741etni kmet Vukašin Ra-jič. Pred krvniki je padel na kolena ter jih prosil, naj izpustijo njegovega nečaka Jefta kot edinega rednikta družine. Ko so se mu krvniki simejali, je starec ponosno vstal ter zaklical: »Streljate, zverine, živela Srbija, živela svoboda!« Trupla narodnih mučenikov so žandarji zakopali v skupnem grobu blizu vaške cerkve. Spomenika narodnih mučenikov in vojnih žrtev je posvetil ob veliki udeležbi ljudstva patriarh Vamava, ki se je baš te dni mudil na potovanju po sremskih pravoslavnih cerkvenih občinah. Vedno sveže in zato tako znamenite PETRIČKOVE BON BON E dobite samo v renomirani slaščičarni PETRIČEK na Aleksandrovi cesti! + Jugoslovensko kirurško društvo, »ek. cija Ljubljana, in OUZD v Celju bosta imela sestanek 21. t. m. ob 17. v Zdravstvenem domu v Celju v prostorih šolske poliklinike. Spored: dr. Steinfebser: O tehniki operacije strmine; tir. .5h nad: Referat o poškodbaa; ui. br-jgact: O diferencialna diagnostiki trebušnih obolenj; dr. Pehani; O splavih ln ekstranterini graviditeti; dr. Derganc: O osteosintezi. * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 18. t. ni. ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Ljudmil fiauptmann o mednarodnem položaju Podoaavja po vojni. Vstop prost * Diskusjjski sestanek društva »Pravnika" o predhodnem načrtu o. d. z. bo v četrtek 19. t. m. ob 16. v prostorih advokatske zbornice v Ljubljani, Dvo?aikova ul- Pred- iet; uvodno jx>glavje in prvo poglavje prve ; a dela. pravo osebnosti. * Mednarodna lovska razstava bo septembra in oktobra 1937 v Berlinu. Naša država je prejela povabilo, naj na tej razstavi sodeluje. V ta namen se je pri oddellku za vrhov no gozdarsko nadzorstvo sestavil odbor .trokovnjakov, ki bo skrbel, da bo naša država čim boljše zastopana. V odbor sta prišla tudi dva delegata osrednje zveze lovskih združenj. Sodelovanje na tej razstav1 bo pospešilo razvoj lovske trgovine ki tujskega prometa, kar bo našemu gospodarstvu precej koristilo. Pred dnevi se je vrš-la v Braunschvveigu prva konferenca zaradi razgovora o pripravljalnih delih. Na tej konferenci sta sodelovala tudi dva delegata zveze lov-skih združenj. - Nov grob. V Ljubljani, v Galetovi ulici 2^3 je včeraj preminila ga Agata Per-soglio, roj. Ruttnik Blago, srčno dobro pokojnico bodo prepeljali danies ob 4. popo dne iz hiše žalosti v Trbovlje, kjer bo jutri ob 16. pokopana na tamošnjem pokopališču. Pokojnici blaa spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi se lahko odpravijo z davno preskušemm domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu tn črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Jgl reg 8 or 15485/35- * Glasbeni natečaj Prvega beograjskega društva, V zvezd z natečajem za pravoslavni oratorij, objavljenim maja letos, nam javljajo, da so člani razsodišča skladatelj in vseučiliški profesor dr. Miloje Milojevič, direktor državne glasbene akademije v Zagrebu dr. Božidar Širola in dirigent beograjske opere Predrag Miloševi«. Skrajni čas za izročitev skladb je 1. februar 1. 1937 Skladbe naj se pošiljajo na Prvo beogradsko pevačko društvo pod že v listih objavljenimi pogoji. • Društvo Putnik bo priredilo skupna po tovanja na pariško svetovno razstavo v ča su od junija do oktobra 19H7. Cene potovanj se bodo objavile v drugi polovici decembra t 1.. ko se bo vršila mednarodna konferenca evropskih železniških direkcij i:n prireditvenega odl>ora v Parizu, ki bo odločila višino popusta na železnicah. * Konca abefcnega nabojnika. Bi zaporov negotinakega okrožnega sodišča je 10. t- m. utekel razbojnik Djordje Stoja-novič iz vasi Golubinja, ki Je bil kot vodja nevarne razbojniške tolpe z dvema tovarišema. obsojen na smrt. Razbojnik Sto-janovič je bil zaprt v pritlični celici s sedmimi drugimi jetniki, a ko so vsi spali, je odklenil vrata in potem mimo sobe, v kateri so bili pazniki in orožniki, okovan prišel na dvorišče jetnišnice, od tam pa preko obzidja na prosto. Na vse strani so za njim razposlali orožniške patrulje, ki so posebno pazile na okoliš raz-bojnikove domače vasi. V soboto ponoči je prišel razbojnik v samotno domačijo nekega svojega znanca, od katerega je zahteval veierjo in orožje. Gospodar ga je pogostil in z izgovorom, da mora poiskati skrito puško, se je odstranil iz hiše. Obvestil je orožnike, ki so takoj prihiteli ter hišo ob olili. Razbojnik je iz OD 6. X. ZNIŽANE CENE ! ENER z uživanjem prijetne Ovomaltine za prediužnek ali malico bo tudi Vam koristilo. Ovomaltine krepi telo, živce, zdravje ter povečuje delovno sposobnost. Varujte se. če Vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arorne. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltinski uspehi! Zavojčki : ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; stekleni Din 47.; rodbinski Din 76 * Edini duhovnik armenske cerkve v Jugoslaviji je umrl. V Novem Sadu je umrl v starosti 74 let dr. Gabrijel Me-nevišian duhovnik armenske cer ve. Ko so iz nekdanje Turčije bežali Armenci v naše kraje se je kakor v Beogradu tudi v Novem Sadu uredila velika armenska kolonija. Kolonija v Novem Sadu je b la ne:idaj največja in zgradila si je tudi svojo cerkev z žuipniščem. V dobi dolgih let pa so se armenski kolonisti razpršili po svetu in dr. Menevišian je po vojni ostal brez vernikov ter je opravljal službo božjo za katolike drugih narodnosti. Povojni armenski begunci iz Rusije in Turčije so bili večinoma pravoslavne vere. Edini in menda zadnji duhovnik armenske katoliške cerkve v Jugoslaviji dr. Menevišian je bil učen mož in v Novem Sadu znana in čislana osebnost. * Znana planinska in smučarska postojanka koča \ Tamarju (Planica) je na licitaciji v nedeljo 15. t. m. v Ratečah prešla v upravo podružnice SPD v Ratečah. Licitacija je bila zelo burna in so bili najrevnejši reflektautje dosedanji oskrbnik, S. K. Reka iz Ljubljane in omenjena podružnica SPD. Navijali so izklicno ceno od 5000 Din navzgor do cene 12.050 Din letne najemnine. Dosedanja najemnina je znašala 500 Din letno. Želeti bi bilo. da bi tako pretirano visoka najemnina ne vplivala na cene, kar bi ne bilo v korist obiska te koče. * Smrtna nesreča pri delu. Pred dnevi smo poročali o nezgodi elektromonterja KID Avgusta Noča na Jesenicah, ki je popravljal drogove pri elektrovodu, pa se je eden izmed nji>h zvrnil nanj in mu prizadejal nekaj ran po glavi in precej hude notranje poškodbe. Noča so takoj prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljani, a kljub najskrbnej-ši zdravniški negi je včeraj popoldne ranam podlegel * Gostilničarja so napadli. y Lakšanovi gostilni v Potoku pri Starem trgu je bila na Martinovo nedeljo zbrana vesela družba, pa so se pivci nekaj sporekM med sabo in ie prišlo do pretepa. Gostilničar je skušal goste pomiriti, v zmešnjavi pa mu je eden izmed pretepačev nož porinil v trebuh in je bi'l Lekšan naenkrat ves v krvi. Ranjenca so ponoči prepeljali z vozom na Rakek, od tam pa z vlakom v ljubljansko bolnišnico. hiše streljal na orožnike z gospodarjevo j lovsko puško, orožniki so tudi streljali in nevarni razbojnik je potal po kratki borbi mrtev. Ubiti razbojnik je bil strah in trepet vsega okoliša. * Rekordno svatovanje je bilo te dni v Aai pri Senti. Gostija je spominjala na stare čase, ko je bilo vsega v izobilju. Premožni po estnik Doža Karoli je omo-žil svojo hčer-edinko. Za same kolače so porabili 100 kg moke in vaški pek je bil zaposlen s peko raznih slaščic ves dan in vso noč. Za juho so skuhali celega vola, pojedli pa so tudi dvoje telet, dvoje pi-tanih svinj, 10 prašičkov, 200 p'ščancev in SO jagnjičev. Popili so seveda tudi temu primerne ogromne (količine vina in žganja. * Jedilno shrambo so oplenili. Kavčičeva družina na Suhi, v tako zvani Novi va®i pri škofjeloški postaji, je imela te dni tatinski obisk. Zgodaj zjutraj so se pritihotapili do Kavčičevega stanovanja svedrovci, primaknili k zidu stol za klanje svinj, da so dosegli okno jedilne shrambe, nato pa razrezali mrežo, da so si priborili vhod. Jedilno shrambo so temeljito izropali. Odnesli so nad 50 kg moke, 9 kg masti, precej siska in Celovška najživahnejšo frekvenco, pa ni čuda, da se tod zgodi tudi največ avtomobilskih nesreč. Tako so od sobote zvečer do včeraj dopoldne pripeljali na kirurški oddelek kar troje žrtev premaglilh, premalo previdnih vozačev, ko so drug za drugim povzročali karambole na Celovški cesti in so kar je pač najmanj spoštovanja vredna navada v takšnih primerih v vseh treh pri- K IN □ resultat njenega prvega nastopa gotovo pozitiven. Na mariborskem odru smo gledali te dni slikovito komedijo zmešnjav, kakršno je mogel zaplesti in razplesti samo Shakespeare. ki je v tej svoji čudežni veseloigri »Ukročeni tromoglavki« nanizal in nasipal vse polno situacijske komike, smešnib prigod ter vedr burkavosti, ki ima svoje izhodišče v šarenih norčijah na račun pijanega kotličkarja. Režiser Jože Kovič je zamislil izvedbo te komedije na ta nač:n, da se z izjemo odmora po 7. sliki menjavajo poedine scene na odru pred odprtim zastorom. Na ta način je osiguran brezhiben potek dejanja. Nakazovanje poedinih scen v za-poredih slikah s pomočjo vrstečih se ozadij je omogočilo tako naglo vrstitev poedinih slik, da je bila predstava v dveh urah končana. Podajanje celote in prikazovanje poedinih likov je bilo v stilu co-razen ene same izjemem m m m ramm media dell'arte in so poedini sodelujoči razen ene same izjeme ustvarjali svoje like iz vidika tega poda javnega stila, s katerim je igra zadobila pečat zaokrožene enote. Pri predstavi je sodeloval malodane ves ansambl našega mariborskega gledališča. Vsi sodelujoči so si vidno prizadevali, da bi svoje delo čim uspešneje dovršili ter izpeljali. V vsej tej pestri mešanici ita- | lijanskih plemičev poetičnih meščanov in ! smešnih slug vstajajo zanimive podobe j k rotečega sflaka iT nasilnega svoje/rst-neža Petruccia (Nakr?t), materialistično i usmerjenega padovanskega plemiča Baptista (Gorinšek), ki mu je denar več kakor blagočutje lastnih hčer, nadalje obeh osmešenih snubcev Grumija in Hortenzi-ja (Košuta, Crnobori), ukročene trmoglavke Katarine (Starčeva) in Bianke (Rasbergerjeva), tretjega snubca Lucen-cia (Verdonik), obeh muhasto navihanih slug Grumija (P. Kovič) in Tranija J. Kovič). V teh slugah spominja marsikaj na slavnega Don Quiotovega slugo San-cha Panza. Razen tega so še sodelovali v epizodnejših vlogah F. Blaž, A. Hara-stovič, Rasberger, Barbičeva, Gorinškova, Zakrajškova, štande'U. ki so jo uprizorili v Celju ze v lanski sezoni Ker je bila predstava zopet za abonma, so bili oni letošnji gledališki abonenti, ki so bili tudi lani abonirani, upravičeno nevoijni, saj s© morali v enem letu dvakrat gledati i®to igro, ki poleg tega tucr-nima posebne umetniške kvalitete. V dobri režiji prof. Šesta, a sikromai imscenacij ®o se predvsem uveljavili gg. Cesar, Stupiea in Kralj ter gdč. Boltarjeva in ge. Nablocka in P. Juvancva. Iz kakih razlogov se je sedanja uprava celjskega gledališča odločUa za ponovitev te igre, pa ni znano. —R.P. e_ Razglas »Probude«. društva jugoslo- venskih umetnikov, induStrijcev in trgovcev v Ljubljani, je objavljen na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. S tem razglasom se javnost opozarja na otvoritev tečajev, katerih namen ie gojiti in propagirati pristno slovensko narodno umetnost, ki izvira iz tradicije, življenja, običajev in miselnosti našega naroda itn ki odgovarja Suv-stvovanju in pojmovanju umetnosti in stremljenjem naše narodne 6redine ter je svojstvena našim krajem in njihovemu ozračju. e— Čajanko z miklavževanjem bodo priredili v soboto 5. decembra trgovski in privatni nameščenci v »Unionu«. Vabljeni! e— Pri padcu z brvi si je zlomila tilnik. Ko je dninariea Marija Tanjškova od Sv. Lovrenca pod Prožinom gnala v nedeljo dopoldne koze na pašo in šla čez neko brv, jo je ena izmed koz sunila. Tanjškova je padla z brvi v potok in si zlomila tilnik. Ponesrečenko so prepeljali v brezupnem stanju v celjsko bolnišnico. e— Smrten padec na tračnica Ko so ▼ nedeljo dopoldne premikali na postaji ▼ Storah tovorni vlak štev. 561.. je zaviral in železniški zvaničnik Ivanovič iz Maribora sklopil dva vagona. Pri tem pa mu je na mokri tračnici spodrsnilo. Padel je na tračnico tako nesrečno, da je zadel z glavo na rob tračnice, pri čemer mu je počila senčnica. Nesrečnik je na mestu izdihni. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 •veiefilm »Burja nad Afriko« s Garyjem 'Grantom in zvočni tednik. KINO METROPOL. — Danes »VALOVI LJUBEZNI« in nov zvočni tednik. Iz Maribora a_ Predajanje dr. E. Spektor«kega v Ljudski univerzi. V petek zvečer je predaval v Ljudski univerzi prof. dr. E. Spektor-iz Ljubljane o temi »Dostojevski in nr -jba revolucija«. Uvodne besede je spregovoril predsednik inž. Kukovec, nakar ie odlični predavatelj predočil lik velikega genija Dostojevskega kot reprezemtanta ruskega življenja in duha, ki je v svojih spi®ih prerokoval svetovna požar in rusko revolu-ta jo, kar se je v letih 1914 in 1917 do pi&ce uresničilo. Ob razčlenitvi svetovnega dela ►Besi« nam je prikazal misterij ruske duše v kateri leži velika moralna sila ruske ga naroda. Predavanje je bilo dobro obiska no in ie predavatelj žel za svoja izvajanja toplo priznanje. V petek 20. t. m. predava dr. Preobraženski o zapiskih Marije Pa&kir-čeve. a— Sljemenovci na Pohorju. V soboto zvečer se je pripeljalo v Maribor okoli 50 Sljemenovcev s svojim predsednikom Dušanom Jaksičem na čelu. Mariborski pla-minci s častnim predsednikom dr. Senjor-jem in inž. Jelencem na čelu so jih pričakali na postaji ter jih spremljali na Pohorje. Mestna avtobusa sta jih peljala do Petkovega sedla. Pri Mariborski koči jim je izrekel prisrčno dobrodošlico inž. Jelenec. Nedeljsko martinovanje se je obhajalo v veseljem razpoloženju in v znamenju hr-vatsko-slovenske planinske vzajemnosti. Pri skupnem svečanem kosilu so izpregovorili prisrčne besede dr. Bergoč v imenu podružnice SPD v Mariboru, nadalje častni predsednik dr. Senjor. predsednik »Sljemena« Dušan Jakšič in naš planinski pesnik Zor-r.nt. a — Nesprejetim rez. ?astn'kom. Po nalogu poveljstva vojnega okruga v Mariboru morajo v«i nesprejeti rezervni oficirji od rojstnega leta 1888 naprei zaprositi, da se pm izda vojaška izprava. Pozivajo se vsi nesprejeti rezervni oficirji, da se čimpreje Sgla®io v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu, ki jim bo izposloval izstavitev izprav. S seboj naj prinesejo fotografijo velikosti 3x4 cm in 5 D-n kolek za prošnjo. a— Cercle francais. Jean Lacroix, profesor za francoski jezik na ljubljanski univerzi, bo predaval v četrtek 19 t. m. v dvorani ljudske univerze o feminizmu v Franciji Začetek ob 20.15. Vsi prijatelji francoskega jezika so vljudno vabljeni. Vstopnine ni. a— Gledališke novice. Drevi proslava 25-letnice umetniškega delovanja g. Milana Skrbinška. V četrtek ali soboto bo premiera Albini je ve operete »Baron Trenk«. Delno operna glasba je pripomogla tej lepi hrvatski opereti do uspeha tudi v tujini, zlasti na Dunaju. Režira Rasberger. plesne točke je na Študiral Harastovič. V posameznih vlogah nastopijo *lgličeva. Barbičeva- Go-rinškova, Sancin. Rasberger. Verdonik. Go-rinšek. P. Kovič, Grom. Hara6toviČ. Blaž in dru?i. a— Himen. Polde Kaudek, vodja hotela »•Orel« v Mariboru in Jožica Čas hčerka trgovca in veleposestnika Dovže pri Slo-venjgradcu sta se 16. t. m. poročila. a— Maline obrodile že šestkrat. Te dni je prinesla v naše mariborsko uredništvo gospa Katica Erbežnikova, soproga železničarja v Laznici pri Liinbušu, steblo malin, polno dozorelega sadu. V njenem vrtu so maline letos že šestič cvetele in rodile ka kor v najlepšem poletju. Stebelca &o ob dežju vzcvetela in ob toplem jesenskem honcu rodila zrel sad. a— Zadnja ovira je odstranjena. Že nekaj let je nujno pereč problem regulacije prometa na križišču Tattenbacihove in Ve-trinjske ulice. Zadeva se ne da drugače uravnati, kakor da se podere ogelna hiša v Tattenbachovi ulici št. 1, da se na ta način pridobi primeren prostor za ureditev navedenega križišča. kjer bodo v smislu načrta napravili poseben prometni otok. Zdaj je bila pri tukajšnjem sreskem sodišču dražba navedne hiša ki so se je udeležili trije interesenti, in sicer Posojilnica v Mariboru. Hranilnica dravske banovine in mestna občina. Hišo dobi kot najvišja po-nudnica s 67I.OOO Din mariborska mestna občina, ki bo hišo podrla, nato pa se bo izvršila regulacija. Ni pa še gotovo, ali bo na preostalem prostoru zidala mestna občina sama novo hišo. ali pa bo prodala prostor drugemu interesentu, ki bo v smislu načrta moral tamkaj postaviti tri nad stropno hišo. a— Umrla za poškodbami Pred glavno postajo je po nesreči padla 61-letna Jožefa Vigčeva iz Spodnjega Radvanja, ki se je skupaj s sinom vozila na kolesu, na tla in dobila tako hude poškodbe, da je v splošni bolnišnici umrla. a— Smrt v vodnjaku. Pri Sv. Juriju ob Pesnici so našli v vodnjaku mrtvo 42-letno posestnko Alojzijo Štefeličevo. Ker je bila zadnje dni zelo potrta, menijo, da je izvršila samomor. a— Izza jetniškega zidovja v svobodo... V noči na ponedeljek sta skušala dva kaznjenca pobegniti iz zaporov tukajšnje jet-nišnice. V celici sta izdolbla precejšnjo odprtino. skozi katero sta se hotela izmuzniti. Vendar so ju pazniki zasačili in preprečili njun načrt. a— Strela v kapelo. Pri predvčerajšnji nevihti, ki je zajela del Slovenskih goric, e strela udarila v kapelo v Zgornji Voljči ni. last Štuberia Janeza in Marije, ter razbila giavna vrata in poškodovala Marijin kip in uničila druge podobe. Iz Škofje Loke šl— Smrt dveh ugledta1!! Škofjeločank. Pretekli petek je preminila za srčno kapjo ga. Minka Košakova. po rodu iz ugledne škofjeloške rodbine Balantovih. Dan pozneje pa se je preselila v večnost poštna upraviteljica ga Frančiška Peter-m a no v a . rojena Hofmanova, takisto iz anane tukajšnje rodbine. Ga Košakova je štela 69 let. Bila je vdova po državno-zborskem poslancu Francu Košaku, s katerim je imela v Grosuplju dobro znano restavracijo posestvo, mlekarno in zgledno čebelorejo. Ko sta ji umrla soprog im edi- ni sin, se je preseldk k sorodnikom v Škof-jo Loko. Pokojnico «o prepeljali v soboto v Grosuplje, kjer 90 jo v nedeljo položili k večnemu počitku po*leg moža fai sina. Ga. Petermanova, vdova po daven«.« upravitelju, se je po moževi smrti posvetila poštni službi, ki jo je vršila vrsto let v Dobu pri Domžalah, kjer je bila tudi marljiva sokolska delavka. V priznanje njenih zaslug jo je Sokol izvolil za častno članico. Zadnja leta se ie preselila v Puštal, kjer si je že prej kupila dve hišici- Blaga pokojnica, ki je bila zvesta naročnica »Jutra«, je šltela 74 let. Na zadnji poti smo jo spremljali v ponedeljek. Obema pokojnicama časten sp-emin! šl— Družabnj večer škofjeloških oficir jev je v soboto zvečer napolnil vse prostore Sokolsfkega doma- Vojaška godba je odigrala v uvodu več skladb. Družabnega večera se je udeležilo mnogo oficirjev, med njimi polkovnik g. Lukič, dalje predsednik občine g. Ziherl in drugi. Želimo ei še več tako prijetnih večerov. Z Jesenic s— Sokolsko društvo Jesenice priredi iutri v sredo ob 20. v svojem domu preda vanje »Jugoslavija v mednarodni politiki«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Vrčon Branko. Iz Zagorja z— Zagorski rudarji ne zaostajajo. V Hrastniku grade novo cerkev in iščejo denarna sredstva po vseh večjih krajih. Preteklo nedeljo je prišlo tudi Zagorje na vrsto. V vseh treh pridigah je gospod kaplan vedel vernikom povedati, koliko so razni kraji, posebno tudi industrijski, že darovali. Da, kdor ni imel denarja je poklonil zlat obesek, prstan, celo ure so prinesli brezposelni, k: nimajo denarja Su-gestivna pridiga je vplivala tud- na zagorske vernike, ki niso hoteli zaostati ter so poleg denarja, ki ga je kaplan sam nabiral po cerkvi, darovali tudi zlatnino Navzlic vsej krizi pač zagorski farani, zlasti oni na Lokah vedno radi prispevajo, pa naj so tudi sami lačni in raztrgani Ko je odhajal bivši ekspozit Vodušek v Ameriko, so bile zbirke zanj. z— Soudeleženec vloma na Rovih izsleden. Vlom, ki sta ga izvršila v septembru dva neznanca pri posestniku Josipu Pircu na Rovih pTi Zagorju, je razburil vso dolino. Prišla sta skozi okno v hišo, kjer sta vse pretaknila, zmetala obleko na otroka v zibelki, da se je domala zadušil. Pobrala sta nekaj denaria, dva prstana in moško uro, potem sta odšla s plenom spet skozi okno. Sosed ju je opazil in opozoril Pirčeve. ki so delali na polju. Ko po se je Pirčev sin z drugimi podal za vlomilcema je eden od njiju ustrelil proti zasledovalcem in zagrozil z maščevanjem, če vlom prijavijo orožnikern. Orožništvo je več dni zasledovalo vlomilca in je o tatvini obvestilo stanice Zdaj so dobili Pir-Čevi uro in prstana vrnjena, kajti enega vlomilca so nedavno orožniki prijeli in ga v Celju zaprli Piše se Baumkicher in je povedal, da je prstane še tisti večer prodal v Trbovljah z uro vred. Tovariša noče izdati. Samokres, s katerim je streljal je ukradel v Savinjski dolini, kjer je izvršil več tatvin. Ptoia j— Roditeljski sestanek Društva »Šola in dom« za gimnazijo v Ptuju bo 22 t m. ob 9. dopoldne Opo šolski maši) v risal- ČE RABITE DOBRO kupite nate blago, ker Je naše blago danes boljše in cenejše kot kdaj prej. Cene naSega olaga sa obleke so od 120.— do 180-— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIC i KOMI P O R A Č I M rkanlne za vsak tep to vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. niči državne gimnazije. Dnevni red: želje in prošnje staršev, nasveti in želje profesorjev, posebne informacije posameznih staršev za svoje otroke, predlogi in nasveti. j— Nameravani izlet gostilničarjev v Ptuj in Slovenske gorice 18. L m., pri katen priliki naj bi 6e vršila pokušnja vama, 8e preloži na poznejši ča6. j_ za zaposlitev brezposelnih. V ponedeljek je sreski cestni odbor na 6eji razpravljal o enem izmed najbolj perečih vprašanj v ptujskemu srezu, to je o zaposlitvi brezposelnih pri javnih delih Glede na to je sestavil za prihodno proračunsko leto načrt javnih del; gradnja betonskega mosta čez Pol-skavo na banovinski testi I. reda Ptuj — Djurmanec (proračun znesek 400.000 Din); nadaljevanje gradnje ceste Leskovec — PoJ-lehn;k (150.000 Din), Majšperk _ Naraplje 1120.000 Din), Hvalelinci — Trbegovci (50.000 Din), Ruomanci — Grabčinski breg 150.000 Din) in Središče _ Šalovci _ Krče-vina (50-000 Din), nadalje razširjenje bano-vinske ceste I. reda Ormož — Vinica (30.000 Din) in banovinske ceste U. razreda Ptuj — Dubrava (70.000 Din), preložitev Grabčim-skega brega (80.000 Din) nadaljevanje gradnje ceste Svetinje — Jeruzalem-tlaka nje in gramozenje (60.000Din). regulacija Grajene v mestu Ptuju in izven Ptuja (100.000 Din). Skupaj s0 preračunani ti stroški na 1,160.000 Din. Želeti bi bilo, da bi se vsa dela na odločilnih mestih upoštevala in se s tem dala možnost za dovršitev v»eh del in možnost zaslužka zlasti siromašnim Halozam in Slovenskim goricam. j_ Spet smrtna žrtev alkohola. Pri Sv. I čati. Lovrencu v Slovenskih goricah so_ se v nedeljo zbrali vaški fantje in okoličani v nekem virtotoču. kjer so prodajali ceneno vino samo rod ne trte. Fantje so se pijače kmalu nalezli in prišlo je do prepira. Spopadla sta se 21-letni France Cuš iz Bukovcev in 23-1 etni Fran jo NHvar iz Sv. Lovrenca- Beseda je dala besedo, nazad-dn.je sta se za bliskala noža in v prvem zaletu sta se nasprotnika že zvalila po tleh. Tedaj pa se je Njivar, ki je menda prvi zgrabil za nož. nabodel nanj tako, da mu je ostrina prenarala trebuh in črevesje-Nekaj trenutkov pozneje je že izdihnil. Orožniki, ki so pozneje prišli v vinotoč. so odredili, da so nesrečno žrtev vinskega strupa prepeljali v mrtvašnico v Polenša-ku. kjer bo jutri obducirana. Cuš se je davi sam prijavil sodišču v Ptuju in izpovedal, da sp ne čuti krivega. Nobenega namena ni imel, da bi-Njivarji ubil. Njivar da se je po nesireči sam nabodel. j_ Kino Ptui. V sredo in četrtek »Kurti" zana«. V glavnih vlogah Kathe Nagy, Eich" berger in Slezalk. Gospodarstvo Zahteve gospodarskih zboraic Pretekli toden se je vršila v Banjaluki konferunca trgovin&Ku industrijskih zburmc vse države. Po obširni večunevni razpravi je bila soglasno sprejeta daljša resolucija, ki pravi med drugim naslednje: Cestni fondi Zbornice obžalujejo, da načrt z:;kona o cestnih fondiln ni bil izdelan v sodelovanju z njimi, čeprav gre za vprašanja euiiuentiiO gospodarskega značaja iu so zbornice ustanovljene prav zaradi tega. da sodelujejo pri reševanju teh vprašanj. Zato je konferenca sklenila naprositi gradbenega ministra, 1) da se predlog zakona o cestnih fondih temeljito predela v sodelovanju s predstavniki zbornic; 2) da se pri tem upoštevajo pripombe in koristni predlogi, ki jih vsebujejo referati gospodarskih zbornic; 3) da se istočasno ali ločeno revidira vsa zakonodaja o javnih ce-staih, ki ne ustreza svoji svrhi, niti narodnim niti državnim interesom. Upoštevajoč okolnost. da je velik del naših javnih cest v zelo slabem stanju ker se za vzdrževanje ne uporabljajo niti minimalna proračunska sredstva, ki so že itak nižja nego je nujno potrebno, prosijo zbornice finančnega ministia, da bi otvarjanje kreditov gradbenemu ministrstvu za popravilo in vzdrževanje cest uredil tako. da se predvidena proračunska sredstva stavijo na razpolago v onem času. ko se lahko dela na cestah izvršijo. Prenehati je treba tudi z dosedanjo prakso, po kateri se proračunski prihranki vrše redno na breme proračunskih partij za vzdrževanje javnih cest. kar ni v interesu gospodarstva, niti v interesu državnega fiska. Zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti Konferenca, smatra, da bi bilo zaželjeno uvesti tudi zavarovanje delavcev in nameščencev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti po zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922. Po daljšem proučevanju stanja našega gospodarstva je konferenca prišla do prepričanja da navzlic glasovom, ki se čujejo o zboljšanju našega gospodarstva, tudi še danes obstojajo oni razlogi, ki so doslej onemogočali uvedbo tega zavarovanja. Stanje v gospodarstvu je tako. da gospodarstvo ne more prenesti novega bremena. ki se predvideva v višini preko 100 milijonov Din. Vendar smatra konferenca, da bi revizija zakona o zavarovanju delavcev in statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev v zvezi z reorganizacijo tega urada in racionalizacijo uporabe razpoložljivih sredstev dovolila uvedbo zavarovanja za onemoglost starost in «mrt. ne da bi bilo potrebno, da bi se pobirali novi prispevki. Minimalne mezde Glede na predlog uredbe o uvedbi minimalnih mezd, o kolektivnih pogodbah ter o postopanju za pomnjenje in arbitražo smatra konferenca: 1) Mezda mora biti odvisna od sposobnosti in produktivnosti delavca. Postavljanje minimalnih mezd se ne sme pretvoriti v privilegiranje nesposobnih in nedelavnitk 2) Naše delavstvo se v glavnem rekrutira z dežele in ui strokovno delavstvo. ki živi izključno od zaposlitve v podjetju, temveč gre največkrat za dopolnitev dohodkov od kmetijstva. Zato v tem vprašanju naša država ne bi smela prednjačiti državam, kjer je delavstvo mnogo bolj strokovno in bolj produktivno. Niti te države niso v glavnem uvedle minimalnih mezd; pa tudi tam, kjer so jih uvedli se izogibajo generalizaciji in se taka ureditev uvaja postopno za posamezne gospodarske panoge. Pred nami pa je predlog uredbe, ki predvideva uvedbo minimalnih mezd za vse vrste gospodarske delavnosti. Zato smatra konferenca, da bi morali tudi mi osvojiti pricip postopne uvedbe minimalnih mezd v posameznih gospodarskih panogah. v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami, kakor to delajo v drugih bolj razvitih državah, ne pa da se uvajajo minimalne mezde sreneralno. kakor to predvideva uredba. Kar se tiče kolektivnih pogodb in postopanja za pomirjenje in arbitražo smatra konferenca, da b? morala ta poglavja odpasti. Take obveznosti b? samo povzroč:le vznemirjenje v podjetjih kjer je potrebna Rtalnost v delovnih poerojih. Pospeševanje izvoza in devizni predpisu Glede našega izvoza ugotavlja konferenca naslednje; 1) Letos imamo možnost plasiranja velikih količin naših agrarnih proizvodov na zunanjih tržiščih, vendar obstojajo v naši zunanji trgovini znatne težkoče zaradi re-strinktivnih ukrepov ki otežkočajo rentabilno plasiranje naših proizvodov na zunanjih tržiščih. 2) Izvoz blaga se obremenjuje s prisilno rekvizicijo znatnega dela dobljenih protivrednosti od strani Narodne banke po nižjem tečaju, nego vlada na svobodnem trgu. 8) Poleg tega vlada v izplačevanju protivrednosti po nekaterih klirinških računih velik zastoj, ki hudo zadene interese našef trgovine. 4) Ne izvajajo se dovoljni ukrepi za pridobitev novih tržišč za naš izvoz 5) S številnimi državami, 9 katerimi imamo že dolgo vrsto let trgovinske odnosa je. nimamo trgovinskih pogodb xlnosno nimamo takih, ki bi ustrezale današnjemu trgovin&ko-političnemu režimu dotične države. Tu je predvsem omeniti ameriške Zedinjene države E?ipt države na Levantu nordijske države in Južnoafriško unijo. Že vrsto let smo zamudili priliko za uvedbo načrtnega režima zunanje trgovine s namenom, da bi branili interese našega izvoza- Da bi se podprla privatna iniciativa za pospeševanje izvoza, so potrebne ugodnosti, ki jih bo konferenca iznesla v posebni spomenici. Predvsem je potrebno, da bodo izvozniki lahko svobodno prodajali devize, nadalje da se jim nudijo izvozne premije, in da se zmanjša izvozni riziko s stabilizacijo obračunskih tečajev za devize, zlasti angleškega funta. Posebno je potrebno, da se omogoči sodelovanje gospodarskih zbornic, ki poznajo gospodarska področja države z odborom za kontrolo uvoza pri Narodni banki, pri reševanju mnogih načelnih vprašanj, ki se dnevno pojavljajo, Pospeševanje turizma Sedanji skromni uspeh v razvoju turizma kot važne gospodarske panoge v naši državi je v glavnem rezultat dolgoletnega intenzivnega in sistematičnega delovanja ustanov privatne iniciative. Ker je družba »Putnik« centralni predstavnik vseh turističnih ustanov, ki so pri tej družbi posredno ali neposredno zastopane, zato je treba to družbo smatrati kot ustanovo, ki je neobhodno potrebna za pospeševanje turizma in ji omogočiti normalni razvoj. Za pospeševanje turizma niso predvideni dovoljni krediti niti v državnih niti v bano-vinskib proračunih, zato se morajo pove- Financiranje občin Konferenca ponovno prosi finančnega ministra, da izda jasne in stroge odredbe pristojnim oblastvom glede odobravanja občinskih proračunov, da bi se onemogočile številne kršitve važnih predpisov o financiranju občin, zlasti glede trošarin in taks. ki znatno otežkočajo gospodarsko delavnost. Važna odločba o uporabi gotovine nedoletnikov Novi zakon o nepravdnem postopku vsebuje v § 160. naslednjo določbo: »Denar nedoletnikov se nalaga samo pri Državni hipotekami banki«. To normo &o razumevala nižja sodišča doslej v tem smislu, da je razveljavila določbo § 230 o. d. z., ki pravi to le: »Od gotovine naj ostane le toliko v va-ruhovih rokah, kolikor je potrebno za vzgojo sirote in za redno gospodarstvo; ostanek naj Se porabi zlasti v plačilo morebitnih dolgov ali za drugo koristno vporabo in ako se ne da porabiti koristneje, ®e mora nalo žiti na obresti v javnih blagajnah.. .< Prošle dni je izdal Stol sedmorice odd. B. v Zagrebu kot naše vrhovno sodišče odločbo, s katero je razveljavil oba podsodna sklepa ter izrazil naslednje pravno naziranje, ki je obvezno za vsa sodišča: »Določbo § 160. zakona o nepravdnem postopku je tolmačiti (gl. § 6- o. d. z.) v zvezi s predpisom § 230. o. d. z. tako, da je uporabiti $ 160. zakona o nepravdnem postopka le takrat, če ni možna kaka koristnejša uporaba gotovine. Samo za ta primer obstoji kategoričejn predpis § 160. n. p. Ako ee ta določba ne bi razumevala tako bi to značilo, da zakon zapostavlja osebe, ki stoje pod njegovim posebnim varstvom (§ 21. o. d- z.), za osebami, ki take zaščite niso deležne. To pa bi bilo nepravično«. V konkretnem primeru je prosila mati in varuhinja, da se ji prepusti gotovina nedo" letne hčerke, naložena pri Državni hipotekami banki, kot posojilo proti vknjižbi zastavne pravice na prvem mestu pri njeni nepremičnini in proti temu, da brezplačno vzdržuje nedoletnico ter nosi vse stroške vknjižbe. Ta odločba vrhovnega sodišča je v gospodarskem oziru zelo važna. Gospodarske vesti — Odložena konferenca o izvozu lesa v Italijo. Kakor smo poročali, je trgovinski minister za pretekli petek sklical konferenco predstavnikov vseh organizacij lesne industrije in trgovine, in sicer v zvezi z našim izvozom lesa v Italijo. To konferenco pa je ministrstvo v zadnjem trenutku odložilo in se bo vršila v torek 17. t m. = Imenovanje osobja za podružnice PAB v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Lz Beograda poroča »Jugoslovenski kurir«, da je vprašanje otvoritve podružnic Privilegirane agrarne banke v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu odloženo za teden dni, ker stoje merodajni faktorji na stališču, da direktor PAB dr. Bogdan Markovič z uredbo likvidacije kmečkih dolgov ni bil pooblaščen, da sam izda pravilnik o podružnicah in da sam imenuje osobje. Pravilnik bo izdan v soglasju s finančno gospodarskim odborom »ministrov, k i bo o tem še razpravljal. Pred končno izdajo pravilnika še konzultirani gospodarski krogi iz Ljubljane, Zagreba in Sarajeva = »Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov« in »PravUniki k uredbi o likvidaciji kmetskib dolgov« je naslov LI. Ln LIL zvezku zbirke »Zakoni in uredbe«, ki sta zaradi svoje aktualne vsebine ze]o važna in se dobivata prvi po 3 Din, drugi pa po 6 Din pri založnici tiskarni »Merkur« kakor tudi pri Tiskovni zadrugi in vseh nje-ndh podružnicah. Po pošti staneta obe knjižici skupaj ali posamezno 1 Din več. = Prenos terjatev na PAB. Iz Beograda poročajo, da je bil v Privilegirani agrarni banki ustanovljen poseben oddelek za likvidacijo kmečkih dolgov. Ta oddelek je že pričel s posli, ki jih je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov poverila banki. Novi posli se sedaj šele organizirajo, pri čemer je treba postopati zelo pazljivo. Kakor je »Jutro« že poročalo je Privilegirana agrarna banka že izdala navodila in obrazce za prenos kmečkih dolgov. Sedaj so tiskani in razposlani denarnim zavodom na vpogled trije obrazci: a) pospmezni seznam za prenos kmečke terjatve, b) popis in opis listin in c) skupni ovitek. Ti obrazci stanejo 10, 16 in 30 par n Denarni zavodi lahko sami tiskajo te obrazce. Ce tega ne store, si morajo nabavita od PAB za vsakega dolžnika, ki ga prijavijo, po 1 obrazec pod točko a) in b) in potrebno število skupnih ovitkov (po 1 ovitek za 34 posameznih seznamov). Istočasno je banka vsem denarnim zavodom dostavila navodila za izpolnjevanje teh. obrazcev s praktičnim primerom obraču-nanja dolga. Skupaj s prenosom terjatev morajo denarni zavodi izročiti PAB vse listine, ki se tičejo teh terjatev, zlasti za-dolžnice, obveznice, pogodbe o posojilu, razsodbe sodišč, izvlečke iz knjig s podpisom dolžnika in potrdilom sreskega sodišča ('drugi dosrtavek čl. 1 uredbe in drugi odstavek čl. 9 uredbe). Priložiti je treba potrdilo, da je dolžnik kmet; zaenkrat zadostuje dokaz, da je tako potrdilo zahtevano. Poslati je tudi informacije o meničnih podpisnikih, o supergarancijah ttd-Potrebne so tudi vse listine o izvedenih zavarovanjih, o vknjižbah, predzaznambah itd. Sem spadajo tudi protesti- Potrebni so podatki o nepremičninah glavnega dolžnika, poroka ali solidarnega dolžnika( zemljiško knjižni izvlečki, če jih upnik ima. sicer številke zemljiška knjižnih vložkov). Prav tako se irnaio predložiti originalni dokazi o dejanskih izdatkih, ki jih je upnik napravil za dolžnika (sodni stroški javne dajatve, stroški zavarovanja itd). Ce denarni zavod zahteva za čas od 20. oprda 1932. do 23. novembra 1933. 10% obresti (ne 6%>) mora navesti dokaze o tem, da je prostovoljno odobril dolžniku odlaganje plačila ali da je odstopil od pričete tožbe brez zahteve po povračilu stroškov. Borze 16. novembra Na ljubljanski borzi so ofioielna tečaji deviz ostali skoro brez sprememb. V Pri vat nem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.75, za amgieške funte pa je bi-lo povpraševanje po 240.75. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.70, v angleških funtih po 240.50, v grških bonih po 32.75 in v klirinških nakaznicah na lire po 260 (v Beogradu ponudba po 270). Nemšiki klirinški ceki so nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani po 14.33, v Beogradu 14.2531 4i v Zagrebu 14.3150. 'odnosno za konec novembra po 14.1850 in za konec decembra 13-96. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda zaiidjučena po 376 (v Beograda po 376.25 — 377). Promet je bil še v 4/o agrarnih obveznicah po 52, v 1% investicijskem posojiiiu po 85.75, v 7% B^aiirovem po sojilu po 75.50 (v Beogradu po 76) in v 8% Blairovem posojilu po 85.50 in 87. llevtze Ljubljana. Amsterdam 2339.16 — 2353.76. Berlin 1743.03 - 1756-91, Bruselj 732.95 — 738.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.40 — 213 46 Newvorik 4328.03 _ 4364.34, Pariz 201.12 — 202.76, Praga 153.44 — 154.54, Trst 227.70 _ 230.78- Curih. Beograd 10, Pariz 20.21, London 2125, Newyork 434.625. Bruselj 73.60, ^ lan 22.92, Amsterdam 234.80, Berlin 175. Dunaj 77.95, Stockholm 109.55, Oslo 106.75, Kobenhavn 94.85, Praga 15-40, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 376 — 377, 4% agrarne 49.50 _ 50, 0V« begluške 69 _ 70, 6% dalm. agrarne 66 bL, 7% ioivest. 85.25 — 86.25, 7°/o stabiliz. 85-50 den., 7% Blair 75.50 - 76.25, 8% Blair 86 — 86 50* delnice: Narodna banka 6900 — 7000,'PAB 196 bL. Trboveljs(ka 200 den., Sečerana Osijek 135 — 140, Dubrovaaka 230 den., Našice 550 den^ Gutmain 50 — 60, Danica 40 den. Beograd. Vojna škoda 376-25 — 377, (376.25 — 377), za dec. 376 - 377, 4% agrarne 49.75 bL, 6% begluške 69.25 — 69.75 (69.50), 1% invest 85.50 den., 7«/. sta bife. _ (84). 7% Blaar 75.75 - 76.501 (76), 8% Blair 86 - 8650, PAB 193.50 — 194^<1 (191). _ Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 16. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 117, za maj 114, za julij 100.75; koruza: za dec. 102.25, za maj 94.875, + Winnipeg, 16. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 105.50, za maj 107, za julij 105375. + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica (78 kg): baška in banatska 154 — 157; sremska in slavonska 155 — 157; baška ladja Tisa 164 — 165; ladja Bege j 163.50 — 164.50; ladja Kanal 161 — 162; baška in banatska, ladja Dunav 163 — 164; sremska. ladja Dunav 162 — 163; sremska ladja Sava 160 —.161- Kz: baška 125 — 127.50- Ječmen; baški m srem-ski, 64 kg 108.50 - 110; jari 68 kg 122.50 _ 125 Oves: baški, sremski in slavonski 102 — 104. Koruta- baška in »romska 100 _ 102- banatska 98 - 100. Moka: baška m banatska 240 _ 250: »2« 220 - 230; »5« 200 - 210; »6« 180 - 190;»7« 140 -150; »8« 105 - 110. Otrobi: baski, sremski in banatska 78 - 84. Fižol: baSk, bek brez vreč 200 - 202.50; z vrečami 205 — 4- Budimpeštanska terminska borza (10. t m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 11.65 - 11-68. NI lahko biti f londonski župan Dosedanji londonski župan, sir Percy Vinoent, ki je po običajnem enoletnem poslovanja predal svoj« funkcije svojemu nasledniku, je storil to x velikim zadovoljstvom. Njegovo življenje kot župan največjega mesta na svetu v resnici ni bilo zavidanja vredno. Angleški tisk je izračunal, da je bil v tem času obiskal poleg vsega drugega ogromnega dela nič manj nego 648 javnih prireditev. Tako se je udeležil 132 slavnostnih večerij, 48 slavnostnih obedov, 124 zborovanj. 43 mai, 30 sprejemov, 21 razdelitev nagrad. 9 otvoritvenih svečanosti in 105 drugih slavnostnih prireditev. Novi londonski župan sir George Broadbridge, med slavnostnim sprevodom ob svojem ustoličen ju. Kakor star, odličen portret v težkem starem okviru gleda obraz novega lord-mayorja skozi okenski okvir tradicionalne županske kočije. rrestolonaslednica, princesa Julija na, je v družbi svojega zaročenca, princa Lippe-Biesterfeldskega in cerkev sv. Jakoba v Haagu, kjer se bo vršila kmalu poroka. njegovega brata obiskala •j ^ Izreki " ameriških profesorjev Ce si želite kakšne državne službe, ni toliko važno, da nekaj znate, nego da nekoga poznate. (Jos. K. Pollock) Ce hočete dresirati konja, tedaj je potrebno, da razumete nekaj več kakor konj. (Prof. L. W. Fowles) Purf tankem vas ne obvaruje, da bi ne postali zločinec, obvaruje vas le tega, da bi se svojih zločinov veselili. (Vseučiliški dekan MendeH) Imamo ljudsko vlado revežev — v korist bogatinov. (Hugh Bonne) Roosevelt — Francoz Legenda o izvoru ameriškega državnega predsednika m T* Halucinacija ali resnica ? Strah se ne upa v zakonsko spalnico V Vittkovleju v švedsiki provinci Scho-nen stoji samotno župnišče. o katerem sedaj v okultisftienih krogih vse dežele zelo mnogo govore. Pastor Algot Hartvvig Engetlsson je namreč zaprosil, naj ga premestijo, ker se potika po njegovem župnišeu strah, ki mu dela življenje, prav tako kakor njegovi ženi. neznosno. Ta strah se pojavlja v duhovniški obleki in fia je videl že ponovno tako pastor sam, Kakor njegova žena. Če se mu približata, izgine, kakor da se je raztopil v zrak. A to še ni vse. Clm bije ura polnoč, se začne po hiši ropot, ki onemogoča vsako spanje. Razločno je slišali, kako hiti nekdo z glasnim ropotom skozi sobe. Zaprta vrata se odpirajo in loputajo. V spalni sobi pastorjeve dvojice se strah še ni pojavil, toda navzlic temu ne moreta j spati. Zena je že doživela zavorni zlom. Pasrtor sam je miren, trezno misleč človek, ki doslej ni verjel v sitrahove. Sedaj pa vanje verjame. Samaprevara ali pa hudobna potegavščina po kakšni tretji osebi sta izključeni. V bližini župnišča stoji star grad, ki izvira še iz srednjega veka in o katerem si ljudje pripovedujejo, da se v njem prikazuje nekakšen družinski duh, kadar kdo iz družine umre- O kakšnem strahu v župnišču, ki so ga zgTadili šele pred polstoletja, pa niso ljudje do danes ničesar vedeii. Sedanji pastoT, ki šteje štirideset let, prebiva v niem štiri leta, je nekemu poročevalcu »Aftenbladeta« izjavil, da so bife, prva leta popolnoma mirna. Pred nekoliko meseci pa je prišla v župnišče neka dama z Islandije in tu prenočila. Od tedaj se je začel strah pojavljati. Pastor se je posvetoval že z ra- zličnimi uradnimi in učenimi osebami, a nihče mu ni vedel pomoči. Neka okulti-stična družba bo odposlala posebno komisijo, da bi proučevala nenavadne pojave na licu mesta. Vendar so prebivalci okoliških vasi mnenja, d'a ne bo ta komisija ničesar opravila, ker gre bržkone za halucinacije, ki jih je povzročilo osamelo življenje pastorja in njegove žene. 75 m na sekundo Budimpeštanski meteorološki zavod poroča, da je te dni opazoval v ozračju senzacionalen dogodek, kakršnega, Evro-pa do danes še ni doživela. Registrirni baloni, ki Jih ta zavod vsak dan spuSča v zrak, so v višini 11 km zabeležili veter s hitrostjo 75 m na sekundo. Tako velike vetrovne brzine v Evropi, kakor rečeno, še niso opazovali. Največja brzina je sia-šala po dosedanjih opazovanjih 50 m na sekundo. Ulenjaki v žavodu foar niso hoteli verjeti svojim očem tn so vedno znova pošiljali balone v zrak, ki ao ta rekord tudi vsi potrjevali. V Franciji so zelo navdušeni nad za-petno izvolitvijo g. Roosevelta za državnega predsednika v Ameriki, v tem navdušenju se Francozi ponovno trudijo dokazati, da je slavni ameriški državnik vsaj po svoji materi francoskega rodu. Pravijo, da izvira Rooseveltova mati, Sarah Delano, iz družine de La Noye, ki Je Okrog L 1600. ostavila svojo domovino Lannoy pri Roubaixu, se nastanila naj-prvo na Holandskem, potem pa se preselila r Ameriko. Ob tem času so, kakor znano, zavoljo nante^kega edJkta zajpu- Alcazar še stili neštevilni francoski protestanti avo-Jo domovino. V Lannovu prarljo, da so se tttCTI tjS! arhivi tega mesta za časa CandrfjSk« vojne. Že 1. 1898. pozneje pa L 1928. J« prišla cela vrsta amerjšklh Delanoje^ sorodnikov obeh predsednikov Rooseveitor na Francosko, da bi proučevali legendo 0 svojem francoskem izvoru. Navzlic temu, da so preiskali ve« ikmjižmce in družinske arhive okrog Lannoya in so pregleda® tudi vsa pokopališča, pa niso mogli najti nobenih trdnih dokazov za ta svoj Uzrvot nima miru Kdo bo zmagal v tem bratomornem klanju ? .......... " Tesla, častni doktor češke visoke šole CeSka tehnična visoka dola r Pragi je sklenila, da našega slavnega rojaka NJ-kolo Teslo imenuje za svojega častnega doktorja. Storila Je to za velike zasluge, ki si Jih Je pridobil danes 79-Ietnl mož s svojimi odkritji v področju elektrotehnike. <>IWIHMIMHHMIIIMI»MIHI Na izpostavljeni točki madridskega bojišča streljajo vrste vladnih miličnikov v zasilnih strelskih jarkih na vrste nasprotnikov, ki napadajo s nekega griča pod zaščito svojih tankov. Gumasta kača je odkrila talent 25 dolarjev za vsak krik in obupani krohot tu izitrgaJ krik groze. Ta krik je slučajno slišali neki režiser s svojim za zvočno snemanje vešče uiho in ga je takoj ocenil kot višek akustične zmogljivosti. Takoj je pozval dekle k sebi in jo angažiral po kratkem poskusu za »krike« pri filmskem snemanju. Po temeljitem izšolan ju razpolaga sedaj mlada dama z obsežnim registrom vseh mogočih zvočnih izrazov občutkov, pa jo uporabljajo za vzklike strahu, krike obupa divji smeh in podobno. Za vsak krik ji plačujejo po 25 dolarjev, Hakio da je za svoje novo deio prav dobro plačana. Postala je zelo dragocena sodelavka pri izdelovanju zvočnih filmov. Seveda pa mora delMi usodo toliko tisočev, ki sodelujejo pri snemanju filmov, pa jih noben filmski naslov ne imenuje in noben gledalec ne vidi. Mogoče jo je samo slišati. Dieta ga je izdala Zadnje poletje so v Budimpešti prijeli enega najbolj spretnih ponarejevalcev denarja, nekega Adolfa Picka, ba-š ko je naročal dva klišeja z napisoma »tvventv« in. »fiftyc, s katerima je menil izdelovati bankovce po 20 in 50 dolarjev. Picka so čez nekoliko dni spravili iz zapora v bolnišnico, ker je trpel za težko sladkorno boleznijo. Nekega dne pa je izginil brez sledu. Iznajdljivi detektivi pa so si kmalu izmislili način, kako ga bodo znova prijeli. Menili so pač. da se bo moral Pick tudi zunaj bolnišnice držati diete za sladkorno bolne, pa da mu bo obede dobavljal kakšen budim-peštanski restoran. In čez nekoliko dni so v resnici doznali za naročilo takšnega obeda. pa so Picka prijeli pri njegovi prijateljici. kamor si je bil obed naročil. Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! 25,000 dolarjev za tiskovno napako Neki založnik v Filadelfiji si je izmislil dober način, da bi neki svoji knjigi, ki jo je bil izdal z nekaj dvoma v nje uspeh, prir poni ogel do viisoke naklade. V listih je razglasil, da vsebuje tekst te knjige nekje majhno tiskovno napako, kdor jo odkrije, dobi nagrado 25.000 dolarjev. V enem tednu je prodal 175.000 izvodov te knjige, vsak izvod je veljal poldrag dolar. Z veseljem je nato založnik izplačal nekemu new-vorškemu strežaju, ki so ga bili izžrebali med najditelji tiskovne napake. Strokovnjaki so se v ostalem čudili založnikovemu pogumu, ki je menil, da je v njegovi knjigi ena sama tiskovna napaka. Znameniti toledski Alcazar, kjer so nacionalisti prožili tabo tHav odpor rdoflta* miličnikom, so sedaj vladna letala znova obiskala ln obmetavala z bombami. SKka kaže del grdo zdelanega grada. Konec stare industrije Pravkar so uprli sadnjo francosko to varno za izdelovanje lončenih pip. L. 1825. so to tovarno osnovali, L 1895. je dajala posla 500 delavcem. Vsako leto je izdelala povprečno 9 milijonov pip. V zadnjifa letih pa je delalo v njej samo še osem delavcev, kajti kaja 'X lončenimi pipami je prišla is mode. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Možje, ki so konferlrafi na Dunaju ANEKDOTA Verdija so povabili v neki družina na. obed. Po obedu je moral dovoliti, da mu domači sfai zaigra nekaj svojih skladb. Ni zdržal Pomignil je nekemu dobremu prijatelju in sta se splazila iz glasbene sobe. Zunaj pred vrati je sedela služabnica in spala. Verdi je tedaj šepnil prijatelju: »Dekle je prislu&ovaio!« VSAK DAN ENA Od leve proti desni: avstrijski državni pod tajnik za zunanje zadeve Gnldo Schmidt, italijanski zunanji minister grof Ciano tn avstrijski kancelar Schuschnigg. Napačnega je prijeL (»Everybodys veeklvO V pisarni neke holly~woodse filmske družbe se je bcrtel neki uradnik pcmor-čevati iz mlade stenotipistke in ji je položil v sobo gumasto kačo, kakršne uporabljajo v filmskih ateljejih za živalske posnetke. Pogled na umetno plazilko, ki ee je vila popolnoma naravno, je dekle- Muzej po tvorb Enega najbolj čudnih muzejev imajo v Fecampu na Francoskem. Ustanovili so ga 2e leta 1863. izdelovalci tamkajšnjega znanega zeliščnega likerja »benediktinca«. V tem muzeju hranijo vse potvorbe tega likerja in imajo danes že 700 takšnih vzorcev. Z vsako steklenico takšnih potvorb, ki izvirajo iz vsefa dežel sveta, je v ostalem zvezana tudi tožba, kajti izdelovalci pravega likerja so svoj produkt zaščitili Rooseveltova, ki ne mara Roosevelta »Sla. Edlth Rooseveltova, vdova po pokojnem predsedniku Zedinjenih držav, Theodo-rn Rooseveltu, v družbi svojega sina, polkovnika Theodora Roosevelta, ko sta oddajala pri zadnjih predsedniških volitvah svoj glas za republikanskega kandidata Landona, torej nasprotnika sedanjega državnega predsednika, ki je njiju sorodnik Šport Podsavezno prvenstvo Ljubljanska skupina LNP Je ie telo napredovala v prvenstvenem tekmovanju. V nedeljo je že odigrala IL b pomladansko koto. Na koncu jesenskega tekmovanja in tudi po prvem spomladanskem kolu je bil na čelu tabele trboveljski Amater, ki ga pa je t nedeljo detroniziral ljubljanski Her-mee ter ga potisnil na tretje mesto. Tablica je po nedeljskih tekmah naslednja: Olimp 7 2 4 1 10: 9 8 Slovan 7 3 13 12:12 7 Amater 6 3 12 11:13 7 Hermee 7 3 13 9:13 Reka 7 2 2 3 13:11 Korotan 6 2 13 14:11 5 V tej tablici je že upoštevana tekma Ko-rotan—Oliinp. ki je prinesla rezultat 4:1, a je bila verificirana s 3:0 za Olimp, ker je Korotan nastopil z igralcem, s katerim ne bi amel. Mariborska skupina Klubi mariborske skupine pa niso bili ta ko pridni, kot njihovi ljubljanski tovariši Sele v nedeljo so končali jesenski del tekmovanja. Zaradi boljše goldiference se je Železničar postavil na čelo tabele pred Mariborom in tako postal jesenski prvak. Vrstni red je sedaj naslednji: Železničar 5 4 0 1 20: 3 8 Maribor 5 4 0 1 11: 6 8 Celje 5 3 0 2 12: 6 6 ČSK 5 2 12 13:10 5 Rapid 5 113 11:14 3 Atletiki 5 0 0 5 0:27 0 V tej tablici je vpoštevana tekma Maribor—Celje z rezultatom 2:1 za Maribor. Tekma pa bo po vsej verjetnosti razveljavljena ter se bo ponovila. II. razred Z nedeljskimi tekmami je ljubljanski drugi razred spravil jesenski del prvenstva pod streho. V razmeroma dokaj zenačenl bortri se je postavila Svoboda na čelo tabele in s tem postala jesenski ljubljanski prvak. Sledijo tesno Mars, Jadran in Mladika; Grafika drži potem prehod v spodnjo hišo. Stanje drugega razreda je: Svoboda 7 5 1 1 23: 8 11 Mars 7 4 2 1 26:11 10 Jadran 7 3 3 1 18:11 9 Mladika 7 3 3 1 21:19 9 Grafika 7 3 1 3 9:12 7 Korotan 7 2 — 5 8:16 4 Moste 7 115 13:23 3 Slavija 7 1 1 5 9:27 3 V tablici je upoštevan rezultat tekme Grafika—Moste s 3:P za Moste, kakor je tekmo podsavez verificiral. Za mal denar! Službeno Iz LNP. Drevi ob 19.30 seja k. « v podsavezni pisarni. Na sejo se vabi v svrho zaslišanja ss. g. Ramovš. Dalje se na sejo pozivajo igralci: Švajiger Miroslav, Zemljak Slavko. Baggia Frane. Habiht Josip. vsi Svoboda-Lj.. Košenina Ivan. Her-jries. Erman Adolf. Kokalj Josip oba Reka. Hacler Leopold. Ljubljana, Verbek Anton. Mladika. Kočevar Slavko, Moste. Trček Ciril. Jevc Ivan, oba Korotan-Lj., Zupane Franc. Mars. Ljubljanski bazenski podsavec. Današnja seja uprav, odbora odpade. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. ASK Primorje, (Centralni odbor). Danes ob 18. seja centralnega odbora v kavarni Zvezdi. SK Ilirija Redna seja klubovega načel-Btva drevi ob 30.30 v damskem salonu kavarne Emona. Nadzornik je izpraševal otroke. >Kaj ima vol na glavi?« vpraša neko dekletce. Ker mu otrok ni znal odgovoriti, ji je hotel pomagati. S prsti je napravil na glavi roge in rekel: »No, kaj ima vol na glavi? Ro...« »Roke!< je dejalo dekletce. ORION 33, frooero! super Dovršena konstrukcija z specialnim kondenzator" jem za kratke valove, popolnoma brez mikrofoni je Z malim številom cevi — izvrstni rezultati Velik dinamični zvočnik z eksponenci j al-membrano Luksuzna izdeljava, velika skala Nova TUNGSRAM trioda-heksoda omogoča apso-lutno konstantnost i dovršeno izenačenje fadinga Prodaja tudi na dolgoročna odplačila RADIO r. z. z o. zM Ljubljana - RADIOVAL, Ljubljana l, Maribor M. KRAŠOVEC, Jesenice — L GUČEK, Zidani most — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Trži« J. OGRIZEK, Novo mesto. - JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. Na ljudski univerzi „Soče" V soboto ob 20.30 se je v steklenem salonu restavracije »Zvezde« vršil drugi sestanek »Sočine« sedme predavateljske sezone, ki ga je otvoril marljivi društveni tajnik g. Josip Sfiligoj- Po pozdravu je številno zbrane povabil, naj se prihodnjo soboto, 21. t. m., v velikem številu s svojimi prijatelji in znanci udeleže proslave, ki jo bo društvo priredilo ob trideseti obletnic smrti primorskega pevca-slavčka Simona Gregorčiča. V spomin na nepozabnega pesnika bo kratko predavanje, nato pa bodo zapeli in deklamirald nekaj njegovih lepih pesmi. Kot predavatelj je povzel besedo g. dr. Šarabon, ki si je to pot izbral temo »Vpliv človeka na naravo«, o čemer je govoril zaradi boljšega razumevanja s pomočjo gospodarskega zemljevida. Opozoril je na dejstvo, kako se je zunanja oblika naše zemlje pod človekovim vplivom v teku stoletij spremenila. Nazorno so sn mogli predstaviti sliko srfare Tacitove Germa-nije in spremenjeno sliko istega ozemlja, ki se danes imenuje moderna Nemčija, videli so Cezarjevo Galijo in današnjo Francijo, staro in novo Italijo in drusje dežele- Iz dežele gozdov se je n. pr. Italija spremenila v deželo vina, nato v deželo oranž, citron in agav. Anglija je morala svoj čas ves svoj s-ladkorni konzum kupovati, zdaj pa ga že 25% prideluje sama. Severne Afrike bi si ne mogli misliti brez konja in velbloda, pa je koni prišel tja razmeroma šele zelo pozno, velblod pa šele v času. ko so se tam naselili Arabci. Nihče sj nekoč ni mogel predstavljati, da bodo mogli v srednji Švedski pridelovati pšenico. Pravtako v Rusija in Kanadi. Zgodilo pa se je, da zadnji dve deželi celo narekujeta cene temu pridelku. Medtem ko je bilo v Avstraliji še pred kakimi 150 leti komaj tucat ovac, se pasejo danes po avstralskih pašnikih črede, ki štejejo 80 — 120 milijonov glav. Ko se je pojavil na svojih potih v Ameriki Evropec, tod še na srečaval konj in govedi, na polju ni dozorevala pšenica. In danes? Na to vprašanje si more vsak sam dati odgovor! Na brazilskih tleh pred par stoletji ni dozorelo niti eno zrno kave, zdaj pa je pridelujejo tam 65—80% celotne produkcije na svetu in jo celo sežigajo, ker je je preveč. Skratka, kamorkoli se ozremo po svetu in se vprašujemo po licu njegove zemlje, kakršno je bilo pred kratkimi stoletji, bomo vedno in vedno naleteli na isti odgovor: človek je preminjal njen obraz po svoji volji in po svojih hotenjih! Danes je ta obraz tak, pred stoletji je bil drugačen in drugačen bo tudi v teku stoletij! Tako hoče človek. — Predavanje je želo prisrčno zahvalo poslušsicev. Iz ljubljanske opere Med najzanimivejša operna dela komičnega karakterja prištevamo Rosedzdjeve-ga »Seviljskega brivca«. Tembolj pa bo zanimiva nocojšnja premiera, ker nastopi v vlogi Rossine naša odlična koloraturna pevka gdč. župevčeva tn naS priznani tenor g. Gostič v vlogi AlmavAve. Scanlčno je režiser Zupan obržal prvotno, predpisano obliko. NajtekraJneJSl ttk v pevskem ln igralskem oziru, Betettov »Don Basilio«, vzbuja Skupno z Zupanom ki Jankom (Bartolo in Figaro) prizore polne resničnega humorja in šegavosti, kakršnih najdemo le malo v opernem žanru. Posebno opozarjamo našo operno publiko na veliko koloraturno arijo iz tretjega dejanja, ki jo poje z dovršenostjo gdč. Zvonimira Župevčeva. Roasinijev »Sevfljaki brivec« Je Se danes stalno na programu vseh svetovnih oper in povsod se uprizarja z velikimi uspehi To je najboljši dotoaz o kvaliteti ln lepoti te operne mojstrovine. Vsak pevec se loti vedno z velikim navdušenjem teh partij, ker mu jamčijo vedno popoln uspeh. To nam Je jasen dokaz, da Je velika doba »bel canta« še vedno najprlvlač-nejša za izvajalca, kakor za publiko. »Seviljakega brivca« Je muzJSmfcio na-študiral z vso vestnostjo operni dirigent g. Neffat, Id bo vodil tudi nooojšno premiere. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 17. novembra: Kvadratura kroga. Red A. Sreda, 18. novembra: Ha ledeni pk>$5. Red Sreda. Četrtek, 19. novembra: Floranttnskl rtasr nik. Red Cetrteik Petek. 20. novembra; ob 15. uri; Za narodov' blagor. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. laven. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 17. novembra: Serviljski brivec. Pre- miereki abonma Sreda, 18. novembra: Botra Smrt Red B Četrtek, 19. novembra: Zaprto Petek, 20. novembra; Hoffmannove pripovedke- Red A. ¥ V »peri študirajo Puedotjerao »Boheme« pod muzikaln1®! vodstvom dirigenta N. Stri- tofa, v »ledeči zasedbi partij; Mirni—Gjrar gjenae. Musette—Župevčeva, Rudolf—Goetič. Marcel—Primožič, Colin—Betetto, Sehaunard —Kolaeio, Benoit in Aidndoro—Zupan. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek. 16: Zaprto. Torek. 17: ob 20. ,Prva legija«. Gostoval b® v proslavo svoje 25letnice umetniškega delovanja Milan Skrbinšek, (lan ljubljanske drame. Sreda, 18: Zaprto. Četrtek, 19; ob 20. >Ukročena trmoglavka«. Red B. Radio Torek 17. novembra Ljubljana 11: Šolska ura: Na Ohridsko jezero (g. Josip Lapajne).— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila. 13.15: Reproduciran koncert na vurliških orglah— 14: Vreme, borza— 18: Pester spored (Radio orkester).— 18.40: šola in avtoriteta (dT. Stanko Gogala).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila,- 19.30: Nac. ura: Kopališče Ilidže (g. Stanislav Vinaver — iz Beograda)— 19-50: Zabavni zvočni tednik.— 20: II. skladateljska ura: Herbert Svetel. Sodelujejo: Herbert Svetel (klavir), ženski in moški zbor »Sloge«, gdč. Štefka Korcnčanova (sopran) in Eadio orkester.— 21: Simfonična gJasba,-(Radio orkester).— 22: Cas, vreme, poročila, spored.— 22-15: Plesna glasba (Radio jazz). Beograd 17.20: Narodna glasba,— 17.45: Plošče. — 18: Ples. — 19.50: Violinske skladbe.— 20-20: Narodne pesmi— 20-50: Zvočna igra.— 21.20: Orkestralna glasba,-22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra— 20: Prenos opere iz Nar. gledališča— Praga 19.10: Mešan glasbeni program. — 20.40: Komorni koncert.— 21.20: Orkestralna glasba. — 22-15: Beethoven: Godalni kvartet v F-duru.— VarSava 19.20: Klavirski koncert. 20: Koncert orkestra, zbora in solistov.— 22.45: Plesna muzika.— Dunaj 12: Plošče. 16.05: Mešan glasbeni program s plošč.— 17-30: Koncertna ura.— 20: Dunajske melodije. — 22.20: Ura Mozartove komorne glasbe.— 23.15: Nočni koncert orkestra,-Berlin 18: Prenos iz Miinchena.— 19: Starejša in nove komorna glasba.— 20.10: Zvočne slike iz davnih časov. — 22-30: Nemška vedra in narodna glasba.— Miin-chen 18: Koncert orkestra. 19: Ura komorne glasbe.— 20.10: Operna glasba s plošč.— 20.40: Veseloigra.— 23: Godalni kvintet m solisti,— Stuttgart 18-30: Ura komorne glasbe.— 20.10: Saksofon ob 95 letnici svojega rojstva.— 20.45: Cajkov-skijeve glasbe. — 22.40: Prenos iz Berlina. 24: Nočni koncerta Sreda 18. novembra Ljubljana 125: Lahka solistična gbcfca (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15; Plošče po željah. — 14: Vreme, bona. — 18: Razvoj prometa v Egiptu — IL del predavanja (dr. Val ter Bohinec). — 18.20: Ročna dela: Naredimo si mapo za zrezke (g. Miroslav Zor). — 18.40: Bistvo kapitalizma (g. Rudolf Smersu). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: La-martinneova pot po jugosl. državi 1832 in 1835. (dr. Pavle Jevtič — i* Beograda). — 1930: Uvod v prenos. — 20: Prenos i* ljubljanske opere. V L odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v IL odmora: čas, vreme, poročila, spored. Beograd 17-20: Orkestralen rm pevski koncert — 19.50: Narodne melodije. — 20.30: Humor. — 21.30: Plošče. — 22.20: Godalni kvartet. — Zagreb 17.15: Glasbena pravljica, — 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.20: Delibesov balet »Coppdia«. — 20.05: Orkestralen in pevski koncert. — "22.15: Lahka glasba. — Varšava 19.20: Poljska baletna muzika. — 20: Plošče. — 21: Chopinov« klavirske skladbe. — 21.30: Konoert orkestra. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Lahka glasba na ploščatb. — 17.05: Komorni koncert. — 19.25: Prenos Puocinijeve opere »La Boheme«. — 21.55: Avstrijski skladatelji. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — 23.45: Plošče. — Berlin 19: Orgle. — 19.15: Baeb-Morart — 30: Nabožna giaeba. — 21: Koncert orkestra. — 22.35: Nočni koncert. — Mflnchen 19: Mešan glasbeni program. — 20: Orkestralen koncert — 21.30: Zvočna igra. — 22.30: Huoheljeva »Jesenska kan-tata«. — 23.05; Nočni konoert — Stuttgart 19.15: Komorna glasba. — 20: Švedske na^ rodne pesmi. — 30.45: Večer Scimbertove glasbe. — 22.30: Domači skladatelji — Iz življenja na deželi ŠOŠTANJ, šoštanjska gasilska četa je imela v nedeljo občni zbor, ki se je podrobno bavil zlasti z dogodki v pogrebnem zavodu, ki ga je pred leti ustanovila četa. Zbor je tudi izključil 12 članov. Izvoljen je bil naslednji odbor: Zelič Franc, načelnik; Hauke Hubertu poveljnik; Novak Ivan, podpoveljnik; Tarkuš Franjo, tajnik; Arzenšek Anton, blagajnik; Kajba Viktor, orodjar; dr. Korun Ferdo, četni zdravnik. Predsednik nadzornega odbora je Perovec Vinko, tajnik pa Toter Anton. Ivan Albreht: Volilna bilanca Prosim, jaz sem pošten in lojalen državljan. Imam državljansko izkaznico, sem bil ponosen na svoje sinove. Vsi sodno potrdilo, da me nimajo zapisanega tam, kamor človek ne pride rad. Poleg vsega tega sem pripravil krvni davek. Z ženino pomočjo imam vrsto fino v. Sicer so še nedoletni, toda apetit, ki ga po devetkrat na dan dokazujejo, vzbuja verjetne nade, da bodo nekoč lahko ponos armade. Tudi sicer in po borbenosti so odlični. Samo recite kateremu nevšečno besedo, pa boste takoj imeli opravka z zobotehnikom — in če imate kredit ali denar, tudi v kratkem času lepe umetne zobe« Potem politično! Moj Bog, moja politika je vedno ravna, še iz geometrije se spominjam, kaj je daljica. In po tem pravilu uravnavam svoje mišljenje. Nikoli se ne odmaknem od linije. Kaj meni mar, če se menjajo režimi. Jaz sem kakor skala in se nikoli ne sipremenim. Vedno in dosledno sem z režimom. Mir! Tak sem že dobrih nekaj let. Tudi žena mi je enakovredna in po Zupančičevo »čuti za menoj«. Za narod in državo je že nabrala toliko prostovoljnih prispevkov, da za nas ni ostalo nič- Niti tega nimamo več, kar je nekoč bilo naše. Za vsa društva dela. Položaj se menja, namreč položaj društev, vnema moje žene pa ostane nespremenljiva. Tudi ona se je učila geometrije in ve, kaj je ^alJica. Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Še sam sem verjel v to laž in žam bil ponosen odločno detektivske talente. Zlasti mladi profesorji ne morejo imeti skrivnosti pred njim. Nihče izmed njih ne izreče nežne besede, da bi je Jernej ne izvedel- Točno pove tudi čas. kraj in oboževanko, ki ji je bil namenjen srčni izliv zaljubljenega vzgojitelja. Poleg naštetih prednosti ima moja sinovska trojica visoko razvit čut za družabnost. Včasih mi žena že na stopnicah pove, ko pridem domov, da v stanovanju trenutno ni prostora in naj* grem morda malo v kavarno čitat časnike. Sinovi da so povabili svoje tovariše in prijatelje in z njimi skupaj študirajo. Tako važnim interesom mladega pokolenja se človek uklone brez ugovora. Študij mojih sinov je vsekakor temeljit. Še v veži slišim krik in krepko dokazovanje, ki se javlja v obliki peklenskega ropota. 2ena in jaz imava za vse to dovolj razumevanja, le Franca, ki pri ms pomaga vleči gospodinjski voz in pozna gimnazijo samo z razglednic, pravi, da so moji sinovi divjaki. No, pa Ji niti ne zamerim, ker pač vem, da ni izobražena. Ondan je ta vzorni red vznemiril vihar, ki ga prej nismo poznali v družini. Med kosilom se je oglasil starejši. Z grozo sem spoznal, da ima Tone polno glavo politike. Kar streslo me je, ko je brez posebne sramežljivosti pravil, kako mu je profesor francoščine pritisnil cvek in je tega kriva Blumova vlada. Levičarji- Tudi profesor je levičar in ne mara Toneta, ker je iz meščanske družine in tako dalje. MlaJSa sta. srfeda kakor verna duša evangeljske resnice. Kar čez noč Je v naše življenje padla nova prvina, ki je bila posel usodno odločilna. Tome je izgubil smisel za filmsko ljubezenske dogodovščine, Martini je pozabil na športne klube in pred Jernejem so imeli mladi profesorji mir. Iz gimnazije so romali opomini in ukori, svarila in pritožbe in vsega hudega na pretek. Medtem ko sem bil jaz besen in obupan, je žena z mučeniškim mirom razlagala, da je treba pač sprejemati in razumevati vse, kakor je- (Kje je le neki iztaknila Kanta in njegovo nesrečno >Das Ding an sich?«) Življenje je bOo iz dneva v dan bolj neznosno. Mulci ao se pretepali in rav-sali in rjirfi. Vsi prijatelji, sošolci in tovariši s o jim krepko pomagali, dokler se niso končno odločili aa volitve. Volilno vlado je sestavil Martin in določil javne in svobodne voMtve. Mate-^ri je zaupal zunanje ministrstvo, mene pa mulec ni hotel niti sprejeti v svojo vlado. Jernej je bil v strogi oporiciji in mi je tudi ponudil važno ministrstvo, ki si ga pa nisem tipal sprejeti. Obhajale so me zle slutnje, da je prebišek in premalo skušen. Seveda sem moral presli-šati marsikako pikro, češ, da nimam nobene hrbtenice in da sploh nisem zmožen pametne orientacije. Tone je okleval. Bil Je za taktiko čakanja, vendar je tudi on sestavil svojo kompromisno listo, ki ji pa menda niti aam ni pripisoval posebne važnosti Usodnega dne sem imel v uradu tofl-ko dela, da sem čisto pozabil na izredno družinsko slavnost- Ostal sem še dolgo po uradnih urah v pisarni in delal. Ko pridem domov, me presune nenavaden mir. Zena mi objokana odpre. — Kaj pa je? —Ta nesrečna politika! Dva servisa so mi razbili, Tone ima izpahnjeno desnico, Jernej pa razparano novo obleko. Iz kuhinje se je muzal Martin: — Si videl, oče, kako sem opravi! z reakcijo?! Politika železna roke, to je moJa deviza! Še zmenil se ni za moj karajoči pogled. Ni pomoči, je živahno razlagal, ko sem pogledal na žalostne volilne barikade v jedilnici. Kdor hoče zmagati, se ne sme kisati s sporazumi. To je samo za slabiče. Tone je hotel paktirati z menoj, pa sem mn prislonil tako, da mu je koj vzelo besedo. In vsi njegovi so oddali glas aa mojo listo- Jernej se je kujal za visoko omaro in nekaj Jecljal so atenski demokracij. Dečko je še ves poln pravljic iz grške zgodovine. Martin se je poredno zasmejal. Naj le ima demokracijo, komur ugaja. Sploh pa: Cemu se Jernej kisa in kuja? Ali ga je kdo silic, kaj naj stori? Ce so ga njegovi zapustili, ni to Martinova stvar ampak politična taktika množice in privlačn/«t voditelja. Ce Jernej ni znal voditi, se ne bi bil smel mešati v politiko. Tome je tiho prisegal, da padamo nazaj v barbarstvo, Jernej Je stiskal drobne pesti, Martin pa Je zagotavljal, da na sejah odslej ne bo trpel nobenega ugovora, ker hoče aa vsako ceno uveljaviti avtoriteto. Zena se je vdano smehljata? — Kdo bi si bil mislil, da so najini otroci že tako razviti! Večerjati seveda ni bflo mogoče doma. Stanovanje je bflo kakor razvaline aleazareke trdnjave- Zato je žena previdno namignila, da bi morda Jedli V restavraciji. Opomnil sem, da se Številka v cu bliža usodni trtdesetici, Martin pa se je namrdnil: — Kaj nimaš nikjer kredita? To je dobro, da te nisem sprejel v vlado! In se je odločil, da sam preskrbi narezek in kruha iz delikatese. Posedli smo torej po razvalinah in povžili skromni prigrizek. Tone in Jernej sta odklonila Hiranovo milost« in sta se odločila za post. Milost iz takih rok da je sramotna in naj ve ves kulturni svet, da jo odklanjata. Po slabo prespani noči sem odmoto-vfiil v pisarno. Šef me je s pogledom ošvrknil, češ, da sem srečen, ko si lahko še tako pozno v mescu privoščim — krok. Molčal sem in pogoltnil neza-služeni očitek- Ko pa pridem opoldne domov, me je že Čakala na mizi volilna bilanca: Gospodar mi je pismeno, odločno in nepreklicno odpovedal stanovanje. Hotel sem vzrojiti: — Nikar se ne razburjaj zaradi take malenkosti, me je pomirila žena. Nekaj mora človek vendar žrtvovati za svoje otroke! \ A. Poltzer: 47 Pot brez cilja Coman »Tako, tako, Italijan je bil...« sem mehanično odvrnil. Z možgani sem sprejemal, kar je govorila, a razumel je nisem. »Vaša hči prihaja,« sem rekel gospe Negrijevi Hitro je jela spravljati pisma. Nato je živčno dejala: »V pismu je rečeno, da je kovčeg pri tistem pomorščaku varno shranjen...!« Gospa Negrijeva je položila skrinjico nazaj v omaro. Ko me je Milica zagledala, je bila videti nekoliko presenečena. Ali je bila nemara v zadregi? Ko sva se pozdravila, je rekla: »Pravkar sem srečala Jacka LoweUa ... Pozdravlja te ...« Nisem ji odgovoril. Ko sem pozneje tudi Milici razložil, da nadaljno poizvedovanje ne obeta uspeha, ni bilo videti, da bi ta novica posebno mučno vplivala nanjo. »Škoda,« je rekla. »Maharadža torej svojih zakladov ne dobi nazaj, zavarovalnica izgubi milijon, nama pa splava dvajset tisoč funtov po vodi. škoda. Prilegli bi se nama bili...« S tem je bila zanjo ta reč opravljena. Prav za prav sem se ji čudil. Milica je bdla lepa ženska; vrhu tega tudi ženska, ki je poznala vrednost denarja.. — Nekaj mi ni dalo, da bi bil že to popoldne kaj omenil o svojem bližnjem odhodu. Drugi dan me je Milica v zgodnjih jutrnjih urah poklicala na telefon. Prosila me je, naj takoj pridem v Antibes. Ko sem jo v skrbeh vprašal, ali se je zgodilo kaj neprijetnega, je veselo odgovorila, da ne. Rekla je, da je dobila samo sporočilo od svojega ameriškega odvetnika. Ko sem prišel v Antibes, sem zvedel, da se je bila zapuščinska zadeva nepričakovano obrnila na bolje. Milica je smela zdaj upravičeno uspati, da se bo z Lawrenceovo hčerjo in njenim možem zlepa pobotala. V ta namen je bilo pa neogibno potreba, da pride Milica osebno v Ameriko. »Torej se morava ločiti, Milica,« sem dejal. Namesto odgovora me je z obema rokama prijela za obraz in rekla s toplim glasom, kakršnega že dolgo nisem bil slišal iz njenih ust. »Hardy, vsak trenutek bom mislila nate!« In kakor da bi nehote planilo iz nje: »Daj, pojdi z menoj v Ameriko —!« To seveda ni bilo resno mišljeno. In — tudi če bi bil imel denar za pot, se ne bi bil odzval njenemu vabilu. Vedel sem, da je bila Milica zame izgubljena, prav tako, kakor sem se ji bil sam odtujil. Zato sem ostal popolnoma miren, ko je Milica pozneje mimogrede pripomnila: »Sicer pa na potovanju ne bom brez družbe. Tudi Lowell se pelje s prihodnjim pamikom v New York.« »Obilo sreče vama želim,« sem tiho odvrnil. 29. poglavje Zdaj sem bil spet v Berlinu. Vselil sem se bil v svojo staro sobo. čeprav sem bil preživel v njej samo nekaj dni, mi je bila vendar nekam domača. Obledele opone, škripajoča, a zložna postelja, globoki usnjeni naslanjač in celo velika rumena lisa na stropu, vse me je pozdravljalo kot znanca. Na polici je še stal zvezek Goethe jevih pesmi, in petstotak je bil še vedno spravljen v njem. Denar, ki sem ga bil dobil od Bol tona, sem v banM dvignil ln ga s kratkim pojasnilom poslal generalnemu konzulu Združenih držav. Mislil sem, da je s tem dejanjem vse opravljeno. Marijana je bdla še v Franciji. Pisala je, da pride konec julija v Berlin. Od Milice sem dobival le skopa poročala. V zapuščinski zadevi so bile menda nastale nepričakovane težave. Zdelo se je, da optimizem Miličinega odvetnika ni bil popolnoma upravičen. Čeprav sem se boril z gospodarskimi skrbmi — nisem se namreč mogel pripraviti, da bi bil načel tisti petstotak — sem bil vendar dobre volje. Ne najmanj zato, ker sem nepričakovano dobil upanje, da mi desnica ozdravi. Neki bivši tovariš mi je bil dal naslov svojega znanca, zdravnika. Priznam, da sem čutil v mladega kirurga le malo zaupanja, ko sem bil prvič pri njem. Kar pregosposki se mi je zdel, in njegova ordinacijska soba je bila od sile elegantna. Človek je pač smešno uklenjen v prevzete nazore. Po teh nazorih mora biti zdravnik »resen« na pogled, ne pa podoben ameriškemu filmskemu dive-žu. Toda mladi in elegantni zdravnik je znal svojo stvar. Po majhnem kirurškem posegu in po dveh tednih zdravljenja so se pokazali čudoviti uspehi. Julij se je nagibal h koncu, ko sem po daljšem molku spet dobil pismo od Milice. To pismo mi ni ugajalo. Nekaj v njem mi je bilo tuje. Prigovarjal sern si, da izvira Miličina raztresenost, ki se je razločno odražala v njenem pismu, samo iz nevšečnosti zapuščinske pravde. Nemiren sem hodil po deževnih ujicah. Pred nekim velikim hotelom sem zadel ob neznanega gospoda, ki je pravkar stopal v taksi. Oba sva se hkratu opravičila drug drugemu. Prisluhnil sem in še nekaj trenutkov gledal za vitkim, temnolasim možem. V taksiju ga je čakala dama. Preden je vstopil, ji je glasno nekaj rekel. Besede so bile italijanske. Tisti mah se mi je oglasil v spominu stavek, ki sem ga bil slišal prod nekaj tedmi. Bilo je v antib-skem sanatoriju. Gospa Negrijeva je takrat rekia: »Williams je bil prav za prav Italijan — in ime mu je bilo Guglielmi!« To, da sem v tistem trenutku zagledal Milico v spremstvu Jacka Lovvella, je bilo krivo, da vobče nisem dojel pomena teh besed. Bilo je, kakor da ba bil mehanično pobral listek in ga shranil, ne da bi ga prebral. Majhni vzroki — veliki učinki. Teh nekaj italijanskih besed, ki sem jih bil pravkar slišal, je storilo, da so se dvignile besede gospe Negrijeve iz podzavesti na površino. Sklep iz tega je bal kaj nepričakovan: Če je bil Wil 1 iams Italijan in če se je — kakor so dokazovala njegova pisma gospe Negrijevi — najrajši posluževal italijanskega jezika, tedaj, — tedaj sem vedel, kje morajo biti mahara-dževi zakladi. V Monakovem! V Monakovem, ki se po italijansko istotako imenuje Monaco. Nobenega dvoma ni moglo biti o tem, da je Wi3-liams govoril z gospo Negrijevo v svoji materinščini. Gospa Negrijeva je slišala besedo Monaco in iz razumljivih razlogov mislila, da gre za rivi-ersko kneževinico, ki jo v vseh jezikih sveta, tako imenujejo. To spoznanje me je obšlo toli nepričakovano, da se nisem niti trenutka obotavljal, ampak sem se neutegoma odpeljal v Monakovo. Mislim, da me je nezavedoma gnala želja, pomagati Milici. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Dm S.— davka za vsak oglas m enKratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dm 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—t VsJ ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« « _ _ .„,,..,., .«. odgovor, priložite L? 151 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tieoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra*4, Ljubljana« Beeerj* 1 Din bivk • Dii ca iiirv U: lajanje aaolnvn i Din NajmanjS) a>«w» '7 Din Kolarskega pomočnika ižčem za delavnico avto-karoserij. Biti mora popol-noma vešč in samostojen t poslu kakor pri izdelavi karoserij za avtobuse, ka k«r tudi frri karoserijami za avto-ta.ks:, ter mor« znati delati tudi s pločevino. — 0©nj. ponudbe na ogl. odd. Jntra pod >brnj 3GS«. •27324-1 Mlad šofer in natakar tri-zi-n. nekadilec, vojaščine prost, i§6e službo kjerkoli. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zanesljiv«. 27 £31-2 Spreten prodajalec iznien že!ein;nar. ravnokar odslužil vojaški rok. prosi nameJčenja za takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen in skromen«. 27216-2 Šivalni stroji »Kohler«, »S nger«. novi, malo rabljeni, stari, najee-npjše samo v NOVI TRGOVINI na Tyrševi 83. 27231-29 Hišo novo zgradbo, proda vsled presel tve v Dobrni pri Celju. TajnSek V. 27193-2T- ragocenosti Zobno tehničarko prijetne zunanjosti, iščem. Ponudbe z navedbo plače in celo fotografijo na ogl. odd. Jutra pod »Broj 999«. 27320-1 Poslovodjo »P<>sobnega in kevcije zmožnega, iščem za mamifak-turno in galanterijsko trgovino v Ljubljani. Naslov r vseh posloval. Jutra. :7 30C-1 Mizarskega Frizerska pomočnica išče zaposlitve, najrajši izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra d-etevka«. 27209-2 ifflrodarti rt-*eri A. ZAVADA. LE POGLAVA. 27075-f »a pohištvo, potrebujem za takoj: Neslo v v vseb poslovalnicah Jntra. -7208-1 Hišnika(co) oženienega. brez otrok — iščem. — Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod »H Anik^. 27j'.6-1 Moderno kurnico iblano. stene gačene. z va iišči, pod ceno prodam. l.;ubljana. Prule 8. 2»599C5-6 Kuharico samostojno. iščem za čez ! dan k mali družini, pomit!- i be pod »Snažna kuharica na ogl. odd. Jutra. 272M- Pošteno dekle pridno, vešče vsega gospodinjskega dela in tudi kuhe. sprejmem. Infnrma- ZIMSKO PERILO vsakovrstno. snežke, ga-loše. dežniki. praktična miklavževa dirila na zalogi pri tvrdki F. M. SCHMITT Pred škofijo ?. Lingerjeva 4, Ljubljana. 573-6 Vsakovrstno «lafr "t>ni>- [Ki naiv&j* -ena' CERNE juvelh 1 lubllana VVolfova ulica 18-36 rW<*Ia > Din Iavek S Dii šifro »1; 1*j»nJ» naslov* 5 Din Nnjmaii?' tnesek •7 t>in Hranilne vloge vseh denarnih zavodov nakup in prodajo proti takojšnjemu olačilu izvrši najugodneje Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova al. 14/1. Telefon 35-10. 214-10 Hranilne knjižire vseh hranilnic v Ptuju ku pim takoj. Ponudbe aa podružnico Jutra Maribor pod Stavbeno parcelo .ion kv. m.s pričeto stavbo vile. ob Tyrševi cesti, blizu nove gimnazije, ugodno prodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod priložnost«. 369-35-20 Beseda : Din Iavek S Dto 'A Šifro ti', lajanje "aslo^a " Din JfajmanjV zne*«k 17 Din Enosob. stanovanje mansardno in podpritlično kuhinjsko sobo. oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27220-31 Dvosob. stanovanje v brzini obeh šol. takoj oddam za 400 Din. Einspi-lerjeva 17. 27310-21 »P. A.« 27;.Si)-i C Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto. knp:tn takoj. Plačam najboljše. Ponudbe aa podružnico Jutrs Mi-bor ood »D-ava« 361 16 Ugodno prodam rr*\ kg plima kntlovne rije od 1—2 in od pol S i pločevine. "M in m/m do pol 9. Naslov poslovalnicah Jntra. vseh 2721-2-1 t/«ak» oeeeda # jar lavk J Din a ts|%ri)r 5 Din ni;m»rl3 ttmsek IV« Knjigovodkinja * večletno praksi.. vešča slo^. in nemške stenografi je, izurjena strojepiska, išče nameščenjc Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna« 26SM-2 debeline: komjiM-on elektromotor '0." HP, 380 Volt. ItViO obr. na m nuto električen generator 33 KWA. minuto. ' nosilca 'trnvei-zjl Vnlt, 1t5"S0 obr. na minuto 2 nosilca 'traverzn). 23 profil, po 4.."> m dolžine. ;'.>'■ kom.. Manesm.mn -ev: ^ m'm nnt-nrifMra nrejnf>ra t«r po S." m dolž:ne. Naslov v v«ph poslovalnicah Jutra. 17313-6 mSEM&AJ V „JUTEU"! G. Th. Rothman: Gospod Kosam^rnik gre sia letovanje 67 Ljubezen do moža ji je vodila roko, kajti pogodila jo je izvrstno. Voda je v curkih tekla gospe Spehkovi z glave, obleka se ji je oprijemala telesa, skratka, nesrečnica je obnemela, kar se je gospe Špehkovi le redko zgodilo. Bančno kom zavod Maribor. Alek«androva 40, zvršuif najboljše nakur in prodajo HRANILNIH VLOG »sen denarnih zavodov ia Ugovor Din 3 znamk. 364-1« Hranilne vloge kupite ali prodnste najboljše potom moje p'2-!« 12 Posojilo Din 3.000 iščem 7«. takoj na [»osestvo br d^lga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vknjižba«. 27317-16 Velik zelenindni vrt dobro pognoien. sredi ^akt^vanjd .1—eda ' Din lavok S D'i Sifrr ili 1a ianJt- naalor:-■- Din S«jmani?i tne«*k •7 f>ir. Trisobno stanovanje, komfortno, s kopalnico, v novi hiši v okolici Mirja. banovine, iščem za 1. dec. Plačam Din 1000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27230-2U Platno, Sifone, naturel. barvasto blago za perilo, blago za rjuhe in prevleke, prte, servete, namizne garniture, etamine v vseh širinah, blago za' zavese, gradi za žimnlce, flanel rjuhe in odeje, prešite odeje v krasni izbiri, nudi najcenejše nova špecijalna trgovina s perilom F. I. GORICAH LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 30. Vsak kdor kupi nad Din 25.— dobi reklamno darilce! Vjak« Deseda ž Din. iavek 3 Din. ta Miro al lajanje naslova 5 Din nimariš- »nesek 20 Din Dva inteligentna fanta ž« lita poznanstva z njima enakima boljšima dekletoma, 8 primerno doto. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovca al; vinogradnika«. 27325-25 Ločenko katera je vešča gostiln, obrti ter ima nekaj gotovine, išče gostilničar na prometnem kraju. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra Jesenice pod »Bodočnost«. 272tT6-25 naseda 1 Din Iavek 3 Du ia šifro »1! lajanj« taeiova ' Din Najmanjii znesek ■7 Plin Dijaka sprejmem v lepo, čisto sobo in vso oskrbo po zmerni ce-n'. Miklošičeva 16/IV. desno. 2731-4-22 Beseda l Dm lav "k 1 Dir 'A šifro »I; la;»nj- iaftJov> P Din Vajmanjitf cneoet •7 I>»p Lepo sobo z dveina f>osteljania !n v«o oakrbo takoi oddam Sv. Jakoba trg 5. 27110-23 Sostanovalca sprejmem v centru v lepo, čisto sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27329-33 Boljšemu gospodu oddam lepo, parketirano sobo na Celovški cesti, v Ljubljane' oddam s 1 j bližini velrsejma za takoj lanuarjem 1937 brezplad- al> I^.neje. Naslov v vseh no v najem Prijavo ie I poslovalnicah Jutra, poslati na oel. odd. Ju- 273^-23 tra pod značko »Kultivi-ran vrt«. 27049-1 / ^mmm tleeoJa i LHli. .-> LHl t* štfro ali lajanje naslovi * Din Najmaoj&l u>e*eli 17 l>in Opozorilo! Podpisani izjavljam da nisf.ni plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marij« Rozman, nbčinska babica v Kranjski gori. — Jože Rozman, tovarniški delavec Dobrava št. 47. 27207-31 Beseda 1 Din Iavek 3 Din ti šifro il* laganje slov» 5 Din VajmanjV ».nesek 17 On Javna dražba V Prevaljah. Mežiška dolina, na »edetu vseh >blast! oa najprometnejši točki pro lamo 24 oov.mbra !!>36 •?nona Istropno hiS« ?tiloo 'n trgovno Lep ve lik! prostori »obe za 'ujce n letovištarj* veliko no vo Ivoran« za razne ortre litve lep vrt in gospodar -ko poslopje '■Tajl.epša ori-ižnost za podjetnega go- 1T " ' , ■ * nilna vrednost DiD 7?.i"0fi. NajmanjSi (»onudek Din 243.000. Plačilni »ogof ta zd raž;telja iako ngodn". Vs« oodrobna pojasnila da j«; Hranilnica in oosojiln! ca Prevalje. 235-20 Separirano sobico z vso prehrano, oddam poceni gospodu ali gospodični. ?,ibertova 30/1. 36«l 42-23 Balkonsko sobo v centru mesta, s souporabo kopalnice, lepo. sepa-rimn vhod. takoj oddam 1—2 oseb-im. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36036-23 Opremljene sobe [>oseben vhod. svetle, zračne. z 1 al; 2 poeteI;n-mn. lahko tudi z vso oskrbo, blizu tramvaja poceni od-''nm. Sp. Šiška, (^ernetova 31. 27310-33 Sobe išče Be»e«la 1 Dtn iavek S Du u Šifro tU dajanje naslova S Dtn Najmanjši F.nnsek '7 r>in Iščem sobo poseben vhod, ▼ centru mesta. Plačam 300 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27223-33a liescta : Dia. Iavek 8 Din u Šifro tli lajanje islova ? Din Najmanjši tnesek 17 Din Hubertus nepremoCtpv temnoslv m 9 [ različnih Darvah I po Din 250.— ter vsa druga obla-I čila po neverjetno | nizkih cenah pri PRESKER-Jl'. Ljubljana, Sv Petra c. 14 Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telef. 20-59. Kupujte domače Maeo! nnri»n iirrm 100 □ □ □ □ □ □ □ O □ uspehov oa en oglas s JUTRU" že TISOČI so si REŠUJ LASE s KOZMETIČNO rEKOCINO „M O RANA" KUPITE J (J TAKOJ prijetnega Je m nežnega vonja TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti Krepi korenine, izpadanje laf preneha LASJE zrastejo na GOLEM mestu Podljemo po povzetju, steklenica Dtn 40. Poštnina ln paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA MORANA — SPLIT Ce ne bost« z rezultatom Jidovoljnl, vrnemo denar i NAPODNA ISKARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE f Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena mama, gospa Agata Persoglio roj. Ruttnik vdova po rndniškem poduradniku dne 16. t. m. Blagopokojno prepeljemo dne 17. t. m., ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Galetova ul. št. 253 v Trbovlje — na pokopališče, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 18. novembra 1936, ob 4. uri popoldne istotam. LJUBLJANA, TRBOVLJE, dne 16. novembra 1936. ŽALUJOČI OSTALL f V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, sestra teta, gospa ALOJZIJA BERNARDI roj. LEON HOTELIRKA danes dne 16. novembra 1936, po daljšem mučnem trpljenju previdena s svetotajstvi za umirajoče v 57. letu starosti v Gospodu preminula. Pogreb drage nam pokojnice se bo vršil dne 18. novembra ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Gosposka ulica 7, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 19. novembra ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Daniela. CELJE, dne 16. novembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. GRDE VELIKE ZNOJNICE - ZJUEDHCI od slabo izbranega pudra Popolnoma nova vrsta pudra, ki TVORI GRUDIC" Dr. M. Catrin od medicinske fakultete v Parizu pravi: »Pudri, ki imajo dosti škroba, se vlezejo v znojnice in se tam zabubijo, zaradi česar se znojnice povečaio Pudri, ki vsebujejo kakor kaša mal« grudice, dražijo nežne kožne znojnice ter povzročajo zama-šenje in zajedalce. Najčiščejši veterni puder, ki vsebuje smetanovo peno, pa ima v resnici okrepčine in polepševalne učinke na kožo.« »Na zraku prevetreni« puder se proizvaja po novem presenetljivem načinu, po katerem pride v puder samo to, kar lahko plava ▼ zraku. Po tem načinu se dela puder Tokalon. To je tudi vzrok, da puder Tokalon n« more vsebovati sestavin, ki bi se lahko strnile ali zlepile v grudice in kepe ter dražile znotnice. Zato se puder Tokalon razprostre tako gladko in enakomerno, pokrivajoč kožo t ne-vidljivo tančico lepote. Puder Tokalon je poleg tega na patentiran način kombiniran s smetanovo peno. Zaradi tega »e lahko tudi 8 ur obdrži na koži. Tudi ▼ najbolj »opernem lokalu ni Vašemu Hcti potrebno »po-lepšanje«. O koncu dolgega plesnega večera bo Vaša polt še vedno sveža in brez bleska. Poizkusite še dane« Škatlico pudra Tokalona — »na zraku prevetrenega« pudra. To je nekaj popolnoma novega in neobičajnega. Ce ne boste zadovoljni z rezultati, »e Vam denar vrne. OPRANI LASJE so obenem tudi negovani — to je prednost SORELA shampoo paste. Z redno uporabo SORELA izgine prhljaj ln preneha izpadanje las. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v tubi po Din 7.—, 12,— in 25.—. Razpošiljamo prima: bosanske suhe slive bosanske suhe slive očiščene orehe bele očiščene orehe bele očiščene orehe bele 10 kg Din 62.— . 50 kg Din 220.— . 5 kg Din 80,— . 20 kg Din 320.— . 30 kg Din 405.— orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto. AGENTURA PRANJIC — TUZLA. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Va t Ljubljani.