DOPISNA ŠOLA MARKSIZMA Šestnajst uspešnih Idejnopolitično usposab-Ijanje je sestavni in nepo-greSljivi del akcije Zveze ko-munistov. Zato je ena glavnih nalog slehernega ilana Zve-ze komunistov, da sam skrb: za svojo usposobljenost ali pa da se vključi v organizira-no usposabljanje, ki ga vodi. komite občinske konference Zveze komunistov, da se bo lahko kritično in ustt/arjalno vključil v družbene in politič-ne tokove. Ena izmed oblik idejnopo-litičnega usposabljanja pri komiteju občinske konferen-ce Zveze komunistov Beži-grad je Dopisna Šola marksi-zma, ki je v šolskem letu 1980/81 obsegala sedem te-matskih podrofij: filozofijo, ekonomsko teorijo marksi-zma, marksizem in delavski razred, smeri razvoja politič-nnga sistema sccialistiinega samoupravljanja, družbeno ekonomski sistem, mednaro-dne odnose in aktualna vpra-šanja vloge delovanja Zveze komunistov. Dopisno šolo marksizma je uspeSno kontalo šestnajst udeležencev, na študijska srečanja pa jih je povprečno hodilo do enajst. Metode de-la na študijskih srečanjih so bile različne. Največ je bilo predavanj z razpravo Ljud-mila Berčič pa je poskusila z gurpno dinamiko, kar se je zelo dobro obneslo pri udele-žencih. Slušatelji so izdelali tudi zunanje politične ko-mentarje. Izkazalo se je, da je ena tretjina udeležencev Do-pisne šole marksizma preštu-dirala literaturo in se pripra-vila na srečanje, ostali pa so literaturo prelistali, oziroma je niso prebrali. Na koncu Dopisne šole marksizma je moral vsak udeleienec napisati seminar-sko natogo izkazalo pa se je, da naloge niso znali povezati s prakso, oziroma zastaviti osnovnega problema. Veliko nalog je bilo prepisanih iz li-terature, vse premalo pa je bilo lastnega razmiSljanja o problemu. Za naslednje Solsko leto je predlagan individualni študij in izdelava nalog za vsako ts-matsko podroije posebej, vse to pa bo udeležence pri-sililo, da bodp pre&tudirali dostavljeno literaturo Na študijskih srečanjih pa bi se moralo bolj uveljavljati grup-no delo, manj pa predavanja mentorjev. BREDA PAPEŽ