• Leto PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO RRIMORJE 2. štev. 267 - Cena 4.- lire TRST, sobota 13. aprila, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Tel. Št 93806 93807, 93808. Rokopisi -*e ne vračajo francoski tisk o jugoslovanskemu doprihoso k zavezniški zmagi Jugoslavija je dokazala veliko junaštvo 12. AFP. — List «Ordre» ' 11. aprila objavlja članek ■Sila Durea pod naslovom: «Tito 15 ^hajlovič*, ki pravi, da je Ju-aslavija izpričala med drugo sve-vno vojno veliko junaštvo in nadaljuje: »Vendar je bila jugoslovanska 2 *0ta uničena v 12 dneh. * aj? Ker jo je izdal najprej a ,n diktator Stojadinovič, nato nik njegovega generalštaba JUeral Nedič, učenec Petaina, na-Pd katoliška duhovščina v po-a®m soglasju v Vatikanom..* J^nik opisuje nato fašistično no aovičevo politiko pred voj-ja’ ^Soslovanske Quislinge Nediči Upnika, Paveliča, o katerem ten ^ se ga PaP®ž ni bal EPr€' ' la nadaljuje: • Vnosno in borbeno ljudstvo jugoslovansko, ni moglo ■Birno priznati svojega poraza. 17. tria so Nemci in Italijani Bei,rnf*ra^ v Jugoslaviji. Komaj j tednov nato, poleti leta 1941, 86 še pričeli ustanavljati po ne p U®03'av'tji odbori Osvobodil-w!Vronte> ki so pričeli oporekati tn italijansko zmago, drugimi člani teh odborov Bfmšk0 Med Se komunisti kmalu odlikovali delovanju. Strnili so se , “t>m, res izj-edno osebnostjo, ^ razuma, krepke borbene volje, ki je pozval vse demokratične sile ljudstva na borbo proti o-svajalcem.* Nato piše uvodnik o poskusih partizanov, da bi se sporazumeli z Mihajlcvioem za skupen boj proti osvajalcem. To pa zaradi četniške izdaje ni uspelo. Nato našteva pisec dve pismi iz korespondence Hit-ler-Mussolini, ki jasno kažejo izdajalsko vlogo Mihajloviča in odnose četnikov z okupatorji. Članek nadaljuje: «Po vsem tem ne moremo biti začudeni, zlasti če smo prebrali ti dve pismi, da je Churlhill leta 1941 zapustil Mihajloviča. Toda izraziti nezaupnico Mihajloviču, še ni po. menilo popolnoma priznati njegovega nasprotnika Tita. Bevin, ki nadaljuje Churchillovo zunanjo politiko, se dejansko vreče zavzema v Trstu za Italijo proti Jugoslaviji, čeprav je jugoslovanska armada po hudih borbah osvobodila to mesto.* Delavstvo v Sloveniji je solidarno s tržaškim Ljubljana, 12. - Tanjug — Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev v Ljubljani je priredil veliko manifestacijsko zborovanje za priključitev Trsta in JK Jugoslaviji. Na zborovanju, ki mu je prisostvovala velika množica ljudstva, so govorniki izražali solidarnost Slovencev s prebivalstvom JK in protestirali proti dejstvu, da je antifašistično prebivalstvo Trsta oropano demokratičnih pravic. Trboveljski rudar je govoril o težkem položaju delovnega ljud- ¥ SPOMIN 12. Tass. — a«k° dni je preteklo od smrti lij({ na Delana Roosevelta, ve-, ja ^Predsednika ZDA, katere-1 Sin/ ^0°varja ves svet z glo-* ti ji*. “Pestovanjem. Roosevelt zmage nad hitlerjevsko ?>ieu0 in imperialistično Ja- Mlg ,Toda zgodovina bo ohra-n« „ , pokolenjem spomin kool'ki doprinos, ki ga je dal Protifmt za skupno stvar v niš Jetični borbi svobodoljub-»aros-tr-0nb ljudstvo se klanja Hi 6°o uslugam, ki jih je sto-»ik e“tvu v borbi proti fašiz-v n °vjetsko ljudstvo je videlo vktskSeve,tu prijatelja SZ. So-'i* vl!iud?tv° ve in se spomi-kar je storil pokojni WjaRoosevelt za utrditev r°iov l?tva In sodelovanja na-HPelt0 in ZDA- Prvo Ro°' Se -° PredsrdniSko dobo ozna-Hiats^P°stavitev rednih diplomi, J odnoSajev med ZDA in “'»n d°°3evelt sam je govoril o s ponosom in ga ■e9a „ ,.kot pozitiven uspeh svo-Ze ,°'lt'čncga delovanja. na 2* a 1934, je Stalin opozoril h % tne sposobnosti Rooseveltu v državnika. Staiin je de-“»ojem razgovoru z angle-\ni™ate!jem XVellsom: *Ne-Nla ° Roosevelt najmogoč-^ l)i Postava med vsemi vodi- ‘j *■*;<, Robnega kapitalističnega vk(|5n n j Sa °st Roosevelta, kot veli- fi '"Javnika in zagovornika j raeije, Sg zlasti jasno pri-1 “»tjj 6 njegovem delovanju v faSizmu, proti bloku N ve>-K!fv. Roosevelt je razumel k>nn smrtne nevarnosti fa-I je eden onih redkih °«nitj °u> ki so znali pravilno o-*” °l)o°P°*0ri,a voditeljev SZ, ki *% Jjdrjali na vedno bolj gro-P&trt ^urnost fašističnega na-Roosevelt je vodil odločno kt>4 Proti «pomirjevalcem» v ^rjevm n* bilo malo, teh «po- 1.: 1.:__it Franklina Roosevelta, *» Ižon.- 0 Potitiko izolacionizma. ki so se maskirali tiSk 1 Poznal *M razumel . , t02naiCO ljudstvo. Nič manj ni Kf S>ev^06i motnosti ZDA. jj ‘n\kt v „/ je imel svoje nasprot-*> ar'h iriolacionistih, ki so J r^^jo v motnosti za-zufo a Pred vsemi evropski-iJJ 'n sc skriti v sfero * Pr °e,*ne< T°da Roosevelt '°Va toko nasprotnik onih so *n %p°trdUa%V0iJne ie P°‘wln0-1 ^ v modernem :u4 „ da mora biti politika 1* e*0i v nadvladi ameriikih Jt je rt 1,sem svetu. Roose-- te Znsl? rnmmel’ in izkuS-Pot m -4 •)_ . ■ —'— 1/ mvuvniGui 01 *l’e “ politika nadvlade l°hn sU te p naprej liSoo^ nenspeh. V M treh Pr!>ti,iitlerjevska kocu-~ 80 ZDA in KprekttHr„ ~ se je ustvarila H>**< NemJiU Ž0rhe pTOti «nL l h. V tem tej wdcl ne 1» Pogoj K “ovražnikom, tem- N * L™ Vi ’ fion. °Wn)a treh D6-eve!t Polagal ogrom-k Utrdit** ofcr«P*i Prifcioljrtva •tlt, ki Ja Th^d SZ in ZDA. * P° smrti ve- ““dnika, je bilo polno KUD OBTOŽUJE ANTIFAŠISTE Med drugimi bivši karabiner in ozovovec, sedenji policijski agent Coscia, ki se je na razpravi kompromitiral s številnimi protislovnimi izjavami 6) V borbi proti fašizmu je ljudstvo razbilo staro fašistično in si ustvarilo svojo demokratično oblast. Za uspešno borbo proti okupatorju so se v letu 1941. in 1942. ustanovili po vseh krajih Julijske krajine odbori Osvobodilne fronte. Njihova glavna naloga je bila, skrbeti za mobilizacijo v partizane in za oskrbo partizanske vojske. Ko so zaradi obsega borbe ti odbori vršili čedalje večje >n težje naloge, je začelo ljudstvo v njih gledati svojo pravo narodno oblast. Ze v letu 1942. in 1943. je v mnogih krajih dejansko prenehala fašistična oblast, ker so fašistični oblastniki ali pobegnili ali se potuhnili. S kapitulacijo Italije se je na mah zrušila vsa fašistična oblast v deželi z izjemo največjih mest. Ljudstvo je odbore OF vsepovsod navdušeno priznalo kot svojo edino narodno oblast. Ti odbori pa so le začasno opravljali funkcij? oblasti, kajti že spomladi leta 1944. so bile razpisane splošne tajne volitve za sestavo krajevnih narodno osvobodilnih odborov. Namen volitev je bil: ljudske množice naj same zgrad? novo oblast. V tem času je bilo izvoljenih samo v Slovenskem Primorju nad 400 narodno osvobodilnih odborov. Kljub pogostim velikim nevarnostim je znašala volivna udeležba nad 90%. Volitve so bile prava slovesnost, narodni praznik. Mnogokrat so jim prisostvovali člani an-gloameriške misije pri glavnem štabu NOV in POJ. Tako je major Arthur Tucker, ki je bil priča veličastnega volivnega shoda, kjer so Primorci manifestirali za Titovo Jugoslavijo, podal tole izjavo občudovanja osvobodilne borbe in osvobodilnih volitev: »Prijatelji in zavezniki! Prišel sem v vašo pokrajino šele pred nekaj urami. V teh kratkih urah sem bil priča dogodkov, ki so me navdali z občudovanjem. Več kot samo častno se mi zdi, da sem med vami. V Angliji poznajo danes vsi preteklost vaše zgodovinske borbe, vaš današnji boj, vaš pogum, organizacijo, disciplino. Mi se borimo za popolno uničenje fašistov in za poraz nacistične Nemčije. Naši vojaki umirajo danes v tisočih na francoskih tleh. Naš boj je vaš boj. Naš sovražnik je vaš sovražnik. Tisti je naš prijatelj, ki se srčno bori z nami. Tisti pa, ki mlačno stoji ob strani ali celo misli posredno ali neposredno pomagati sovražniku, je naš smrtni nasprotnik. Poiskali ga bomo in uničili. Vaša zemlja bo, kakor upam, kmalu rešena sovražnika. To bodo rodili vaši čudoviti napori. Ze zdaj izvajate svobodne volitve. Sami se že pripravljate na svobodno življenje, ki Pred vojaškim sodiščem se na- potrdila. Predsednik je izrekel sod- daljujejo razprave proti antifašistom, ki so jih are.lrali za časa zadnjih manifestacij. Albin Vescovo (Skof) je obtožen, da je podžigal množico k izgredom in da je imel pri sebi lopato, katere naj bi se bil posluževal kot orožja. Policijski agent Coscia je tudi tukaj s sumljivo natančnos.jo povedal, kako in kje je aretiral obtoženca, kako mu je naifel in strgal iz rok lopato in ga odpeljal s j čepom na policijo. Dejal je, da se je obtoženec pretepal v bližini palače bivše prefekture, da je mahal na desno in na levo z lopato in da se je branil aretaciji s tem, da je zgrabil policijskega agenta za prsa. Na zahtevo zagovornika dr. Tončiča je policijski agent moral pokazati, kako je obtožencu iztrgal lopato iz rok, a se je pri tem dokazu izkazalo, da mu je sploh ni iztrgal iz bo šele drugi dan. Čeravno je v zadnjem hipu še ena priča potrdila, da je bila z obtožencem skupaj v palači bivše prefekture, je predsednik izjavil, da mora verjeti izjavi policijskega agenta in je obsodil obtoženca na eno leto zapora. Zagovornik je takoj najavil priziv. Obtoženci Adelchi, Korošec, Železnik in Bordon so bili oproščeni, potem ko je javni tožilec spričo grobih nasprotij, v katere je padla obtežilna priča, umaknil tožbo. Proces proti Matevžu Rojcu, kmetu iz Gazona pri Kopru, obtoženemu, da se je pretepal med demonstracijami in da je imel pri sebi električno žarnico, polno neke kisline, je til odložen na naslednji dan. Tudi ta obtoženec je bil na zatožni klepi zaradi ovadbe agenta Coscie, ki je tudi v tem primeru z vsemi Iz izpovedi obrambnih prič se je pokazalo, da ne Mansladek ne De-pangher nista bila aretirana po agentu Coscia, pač pa prvi na povsem drugem kraju mesta po dveh drugih policistih, Dcpangher pa po dveh zavezniških vojaških policistih. Ko je končno zagovornik vprašal agenta, ali je kdaj v zaporu govoril s kakim obtožencem, je on to odločno zanikal, dočim je zagovornik ponudil dokaz k3r osmih obtožencev, ki so pripravljeni potrditi, da jih je tik pred sedanjim proce- proces z vso korektnostjo, izjavil, da mu dokazno gradivo zadostuje za sodbo in je pozval zagovornika, da poda svojo obrambo. Zagovornik dr. Tončič se je o-mejil, da iznese štiri posebno oči-vidna nesoglasja, v katera je padel agent Coscia in je izjavil, do jih glede na njihov kričeč značaj noče komentirati. Poudaril pa je, da sta bila na podlagi takega pričevanja agenta Coscia dva obtoženca že obsojena. Predsednik je nato izjavil, da bo v ponedeljek razglasil sodbo, da pa som prišel šele izprašati, kje in ] j? pripravljen obtoženca Mansla- rok in da ga torej obtoženec ni | podrobnostimi vedel opisati areta-mogel zgrabiti za prsa, ker je pac z obema rokama držal lopato. Izkazalo se je tudi, da se obtoženec ni mogel pretepati, če je — kakor je trdil policijski agent — držal lopato z obema rokama. Kljub temu, da je obtoženec, močan in postaven kakor hrust, divje mahal z lopato, ni policijski agent videl... niti enega ranjenca. Priče, ki jih je predlagal obtoženec, so potrdile, da je til obtoženec, aretiran od dveh civilnih policistov, ki nista imela z agentom Coscia nič opraviti in ki sta ga peljala peš v stražnico v palači bivše prefekture, od koder je bil šele pozneje odpeljan s kamionom na policijo. Kljub temu, da je agent Coscia izjavil, da ne pozna po imenu nobenega svojih tovarišev in predstojnikov, je predsednik sodišča na pobudo zagovornika dr. Tončiča ugotovil,ime v kritičnem momentu službujočega podčastnika v palači bivšo prefetkture. Tega je povabil predsednik telefonlčno k razpravi. Na hodniku je podčastnik, potem ko je izmenjal par besedi z obtožencem, izjavil, da se ga spominja, v dvorani pa ni hotel podati take izjave v določni obliki. Zaradi tega je zagovornik predlagal zaslišanje priče, ki je slišala na hodniku nekaj minut prej podčastnikovo izjavo, in ki je pod prisego to izjavo Danes ob 17. uri veliko javno sindikalno zborovanjeEnotnih sindikatov na Garibaldijevem trgu. Na zborovanju bodo obravnavali ukinitev zapore odpustov. Zborovanje se vrši * odobrenjem ZVU. C1JO. Sodba proti Rojcu je bila razglašena na včerajšnji razpravi. Pred razglasitvijo sodbe je predsednik povedal, da je izvedenec ugotovil, da v žarnici ni bilo nika-ke kisline, pač pa neka neškodljiva tekočina. Obsodil je Rojca vsega skupaj na 30 dni zapora. Tudi proti tej sodbi je zagovornik prij-a-vil priziv, poudarjajoč, da je trdno prepričan, da sta oba obtoženca nedolžna in da sta jima bila lopata in žarnica le podtaknjeni. Raskrinkanje policijskega agenta Po razglasitvi sodbe proti Škofu se je začela razprava proti dvoma delavcema, tudi iz Milj, Brunu Mansladeku in Spartaku Depan-gherju. Toliko glede enega kakor glede drugega je zopet agent Coscia, ki je svoj čas ae leta 1942. služboval kot karabinjer v Trstu, in je bil potem pri brigadi Osoppo, zopet z vsemi podrobnostmi opisal aretacijo in zaplembo orožja: kose železa pri Depangherju in torbo s kosom drva pri Mansladeku. Toda ravno te podrobnosti s.o zapletle obtožilno pričo v mrežo vprašanj, ki mu jih je postavil zagovornik. Na zahtevo zagovornika je agent moral natančno opisati vse poti, ki jih je usodnega dne napravil s svojim jcepom po mestu. Opisal je tako vožnjo po raznih krajih mesta do približno 14. ure, ko se je končno dalj časa ustavil na policiji. Izkazalo se je tako zanimivo dejstvo, da je... pozabil aretirati Vescov-a (Škofa), ki pa je bil vendar prejšnjega dne na podlagi njegovega pričevanja obsojen na leto dni zapora! Po njegovem opisovanju aretacije Depangherja se je izkazalo, da bi bili morali mlljski manifestantl hoditi... po morju! kako so tili aretirani. Ko sta oba obtoženca to potrdila, je predsednik skušal dopovedati agentu, naj vendar «za bežjo voljo prizna* (dobesedno), če se je v svojih' izjavah morda nehote zmotil, kakor so to pošteno priznali v teku procesa tudi nekateri njegovi kolegi, a Coscia je trdovratno vztrajal pri svojem-in se je pri nadaljnjem izpraševanju tako zapletel, da je celo priznal, kar je prej zanikal, t. j., da je prišel *v civilu v zapor, a da je — izpraševal njegov uniformirani spremljevalec. Ko je še priča, obtoženec Čermelj takoj spoznal v agentu Coscia onega civilista in približno spoznal v drugem navzočem agentu unifor- deka in Depangherja takoj izpustiti na začasno svobodo, če s? mu zagotovi kavcija, predpisana po zakonu. Zagovornik dr. Tončič je izjavil, da obtoženca nimata denarja in je ponudil svojo osebno svobodo v garancijo za njiju. Kar pa to po zakonu ni mogočo, se je osebno obvezal plačati za vsakega 10.000 lir, če bi ne prišla na razpravo v ponedeljek. Predsednik je nato ukazal agentu Coscia, da pod osebno odgovornostjo poskrbi, da bosta obtoženca še v teku dneva izpuščena. Vsem navzočim je bil jasen pomen tega predsednikovega ukaza, razumel ga je očividno tudi Coscia sam. Upajmo, da ga bodo razumeli rodno osvobodilno vojske in Partizanskih odredov se je formirala italijanska divizja «Garibaldi Nati-sone*. V skupni borbi, v skupnem trpljenju, v skupnem prelivanju krvi se je rodilo slovensko-italijan. sko bratstvo. Slovensko ljudstvo po vaseh je z enako skrbjo oskrbovalo italijanske kot slovenske edi-nice. Tudi mestno prebivalstvo je spregledalo in ubralo novo pot Preko odborov OF in Delavske enotnosti je pošiljalo svoji vojski hrano, obleko, zdravila in druge potrebščine. V Trstu se je začelo najožje sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi antifašističnimi množicami. Notranji odpor v Trstu, ki so se ga udeležili tudi Italijani, je pokrenila in vodila ves čas Komanda mesta Jugoslovanske armade, ki jo je ilegalno organiziral v Trstu IX. Korpus Narodno osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije. Ze v letu 1944. je italijansko ljudstvo pošiljalo na stotine resolucij maršalu Titu in jugoslovanski skupščini. Zavedalo se je namreč globokih demokratičnih sprememb v Jugoslaviji glede na enakopravnost vseh narodov in gospodarske stvarnosti, da je namreč Trst pod Italijo gospodarsko propadel ter da je gospodarsko nujno odvisen od svojega jugoslovanskega zaledja. Zato je tudi italijansko ljudstvo v teh resolucijah spontano zahtevalo priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Danes je velika večina italijanskega ljudstvo za priključitev k Jugoslaviji — in to je ponovno z manifastacijami največjega obsega dokazalo — ker se zaveda, da mu je le v njej zagotovljen primeren gospodarski razvoj in blagostanje in da mu jugoslovanska ustava jamči Sjxištovanje narodnih pravic. 8) Ljudstvo Julijske krajine je pretrpelo strašne izgube v borbi za svojo svobodo. Ta borba je plebiscit krvi za Jugoslavijo. V tej borbi je ljudstvu Julijske krajine največ pomogala njegova Jugoslovanska armada. V teku narodno osvobodilne bor. be se je v edinicah narodno osvobodilne vojske v Julijski krajini borilo 72.000 borcev (med njimi tudi žene in mladina pod 17. letom). Konec leta 1944. je bilo v Julijski krajini 30.000 borcev; 15.000 borcev, doma iz Julijske krajine, pa se je borilo v vrstah Jugoslovanske ar. made v Jugoslaviji. V tej borbi se je prav za prav borila vsa Julijska krajina, kajti njeno prebivalstvo Je bilo stalno ga bo prinesel mir. S čudovito vero izpostavljeno »čistkam*, napadom, in organizacijo ste izvedli volitve, I p0jig0m, vasi, odgonu prebivalstva čeprav tako blizu sovražnika in pod ’ tako težkimi pogoj. Se besedo iskrenega občudovanja vaših žena in deklet. Čeprav so vam požgali hiše in odvedli sinove in može, vendar ni nikdar klonil pogum vaših žena. Vse vas pozdravljam in vam zagotavljam, da smo mi v Angliji ponosni, da smo z vami in vašo gradečo se svobodo in procvitajočo Slovenijo sredi nove Jugoslavije*. Narodno osvobodilni odbori so po vsem ozemlju Julijske krajine organizirali Narodno 'zaščito, ki je pazila na javni red in mir ter vodila borbo proti kriminaliteti. V jeseni 1944. so bila v Slovenskem Primorju izvoljena tudi narodna sodišča, in sicer 21 okrajnih narodnih sodišč, 4 krajevna narodna sodišča in eno višje narodno sodišče, ki so poslovala v vseh civilnih in nevojaških zadevah. Prav tako je bilo tudi v Istri. miranega agenta, ki ga je takrat tudi vsi tisti, ki so odgovorni za spremljal, je predsednik, ki vodi | dejanja civilne policije. Ameriške organizacije zahtevajo učinkovito akcijo proti Francu New York, — AFP. — V spomenici, ki jo je predložilo Varnostnemu svetu organizacije ZN osem najvažnejših ameriških organizacij In zvez, med katarimi so sindikalna konfederacija «CIO», Odbor za politično akcijo, Odbor za umetnost, Zveza cerkva za mir, vedo in svobodne poklice, zahtevajo takojšnjo in učinkovito akcijo proti Francu. Spomenico so podpisale ugledne osebnosti kot so Philip Murray za «CIO*, Raymund Swing, znani radijski komentator, novinar William Shirer in dr. Spomenica zahteva: 1.) Naj fran-kistično Španijo uradno proglasijo za satelitsko državo držav osi, torej za sovražnika Združenih narodov. 2.) Države članice organizacije Združmih narodov morajo dobiti navodilo, naj prekinejo vse diplomatske odnose s Francovo vlado in uporabijo sankcije proti njej. 3.) Špansko republikansko vlado naj priznajo za uradno vlado Španije. 4.) Člani Varnostnega sveta naj stopijo v stike z začasno špansko begunsko vlado, ki bi morala ob-s.gati vse demokratične španske stranke in ki bi tvorila tako solidno podlago za vzpostavo španske republike in za čimprejšnji razpis svobodnih volitev. Spomenica označuje Francov režim kot »ognjišče nevarnosti za svetovni mir*, ter opozarja Vair-nostni svet na mnoge podobnosti med nacizmom in Francovo vlado. Spomenica nadalje Izjavlja, da se mudi sedaj v Španiji kakih 100 tisoč Nemcev, med katrrimi je nekaj tisoč nemških znanstvenikov, cd katerih jih nekaj deluje na raziskovanju atomske energije, medtem ko nacistični agenti in industrije! popolnoma kontrolirajo špansko gospodarstvo. Spomenica kritizira nedavno noto treh držav ZDA, Velike Britanijo ta Francije, ki Je bila predana Francovi vladi. 7) V borbi proti fašizmu se je skovalo slovensko-itaii-jansko bratstvo. Velika večina italijanskega ljudstva Julijske krajine želi priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. Strašne krivice in zločine so prizadejali Italijani Slovencem in Hrvatom Julijske krajine vse od leta 1918. dalje. Globoka pregraja zločinov in nasilij je delila italijanski na eni in slovenski in hrvatski narod na drugi strani. Zato je poleg zmage nad fašizmom in priborjene svobode ena največjih pridobitev narodno osvobodilne borbe italijan-sko-slovansko bratstvo. Ze v prvih letih druge svetovne vojne so se redki italijanski posamezniki odločili za borbo proti fašizmu in stopili med slovenske in hrvatske borce, ki so jih bratsko »prejeli. Njihovo sodelovanje v borbi in poziv Osvobodilne fronte sta zadostovala, da se slovenski in hrvatski narod ob kapitulaciji Italije, ko je bilo na desettisoče italijanskih vojakov razoroženih in so bežali domov, ni maščeval nad četami, ki so še malo prej požigale, morile in ropale. Se več, pomagal jim je celo na begu s hrano in obleko. Nad 200 000 vojakov je tedaj šlo skozi Julijsko krajino. Ob tej plemenitosti so se zdramile italijanske demokratične množice. Mnogo italijanskega tržaškega in tržiškega de. lavstva je odšlo v partizane, mnogi vojaki bežeče Italijanske armade so ostali v partizanih. Začeli so se snovati italijanski bataljoni in bri- v internacijo, streljanjem, obešanjem itd. V teku borbe je bilo — po do sedaj zbranih podatkih — ubitih 42 tisoč in niterniranih 95.480 oseb. Ce upoštevamo, da šteje celokupno prebivalstvo Julijske krajine en milijon ljudi in ima od tega sam Trst 300.000 prebivalcev, je razvidno, kako ogromna je bila udeležba ljudstva Julijske krajine v borbi. Te številke so pravi plebiscit krvi za Jugoslavijo. Razen tega je bilo požganih in uničenih 19.357 zgradb, a delno poškodovanih 16 837. Tudi sam Trst je mnogo žrtvo. val. Fašistični teror je dosegel svoj višek z ustrelitvijo 72 talcev na Opčinah in z obesenjem 52 talcev v Via Ghega v Trstu. V tržaški rižarni so Nemci sežgali okrog 3000 antifašistov iz vse Julijske krajine. Vse te ogromne žrtve na strani zaveznikov je ljudstvo Julijske krajine doprineslo v veri in z zaupanjem, da se bori za priključitev k Jugoslaviji, to je za svojo resnično osvoboditev in srečno bodočnost. Julijsko krajino je dokončno osvobodila IV. armada Jugoslovanske armade. Pokrajinski Narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst je s tem podal Medzavezniški komisiji pregled najvažnejših etno. grafskih, ekonomskih in moralnih razlogov za priključitev Julijske krajine in Trs:a k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Za nazor-nejši prikaz prilaga dve mapi, v katerih so zbrani dokumenti h gornjim razlogom. Pokrajinski Narodno osovbodilni odbor iznaša v imenu ljudstva Slovenskega Primorja in Trsta, ki ga predstavlja, zahtevo, da se Julijska krajina in Trst priključita k FLR Jugoslaviji v obsegu in na način, kot je to predlagala jugoslovanska vlada na konferenci zunanjih ministrov v Londonu. Pokrajinski Narodno osvobodilni odbor ima polno zaupanje v Med-zavezniško komisijo narodov Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije, ki se je na njih strani ljudstvo Julijske krajine tako odločno in požrtvovalno borilo. Zaupanje namreč, da se bo po temeljiti nepristranski presoji vseh razlogov strinjala v svojem mišljenju z voljo ljudstva Julijske krajine In Trsta in stavila zunanjim ministrom zavezniških držav svoj predlog: Vsa Juljska krajina naj se pri- gade. V okviru IX. korpusa Na-, ključi Jugoslaviji! PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 13. aprila Peti dan razprave proti uredniku tov. Fortiču Branilec j« dokazal nedolžnost Fortiča ob primerjavi izjav i/sch pric-Danes bo razprava zaključena Včeraj se je vršila peti dan razprava proti uredniku «Primor3ke borbe» tov. Du;3anu Fortiču pred višjem vojaškem sodiščem v Trstu. Po zaslišanju prič, ki jih je pripeljal javni tožilec in onih, ki so potrdile pričevanje tov. Fortiča, je včeraj ob 14.30 uri spregovoril For-tioev branilec advokat dr. Angel Kukanja. Advokat Kukanja je v svojem govoru analiziral izpovedi prič obtožbe in obrambe. Izpovedi prid, ki jih je pripeljal javni tožilec, je primerjal med seboj in ugo-tivil, da so se te izpovedi v celoti izpodbijale. Zlasti je dokazal neutemeljenost in neosnovanost izpovedi priče Guacini Tulia, ki je izjavil, da je videl, kako so trije neznanci sredi dopoldneva snemali na ulici Carducci evidenčno tablico s Fortičevega avtomobila in jo zamenjali z drugo. Neutemeljenost te izpovedi je dokazal s primerjavo pričanja Guacini-ja z izjavami drugih prid, ki so opisale evidenčno tablico na avtomobilu, s katerim so odpeljali baje neznanci dr. Smajda, popolnoma drugače, kakor Guacini. Potrdil jo je Se s pričevanjem pric, ki so potrjevale Fortičeva dokazovanja. Branilec Je dalje v svojem zagovoru ugotovil, da so se vse izjave prič tov. Fortiča ujemale in da sta celo dve priči, ki jih je pripeljal javni topilec, s svojimi izjavami, ki so nasprotovale izjavam drugih ob-težilnih prič, dokazale nedolžnost Fortiča. Svoj govor, ki je trajal več kot eno uro, (o katerem bomo obširneje spregovorili v jutrišnji številki) je končal z istimi besedami, kot tov. Fortič, to je, da prosi sodišče samo pravice. Za njim Je dal predsednik sodišča kapetan F. H. Leaning besedo javnemu tožilcu g. poročniku Jenningsu. V svojem govoru je javni tožilec skušal dokazovati krivdo tov. Fortiča. Ugotovil je, da priče- vanje tov. Fortiča in prič tovarišice Golobove ter drugih izključuje krivdo tov. Fortiča v dveh točkah obtožnice. Dejal pa je, krivdo tov. Fortiča nakezujejo nekatere manj važne podrobnosti, kar po italijanskem zakoniku lahko dokazuje ob-toženčevo krivdo. Navzoči so morali ugotoviti, da je g. Jennings svojo nalogo reševal z res pravniško spretnostjo. S tem seveda nočemo reči, da so bila iz-nafanja javnega tožilca pravilna, saj so tudi navzoCl, ki so manj pazljivo sledili razpravi, ugotovili številna netočna navajanja javnega tožilca. Javni tožilec je zaključil svoj govor z besedami: «Hočem omeniti samo to. Dolžnost javnega tožilca Je vedno, dokazati krivdo obtoženca. ne pa njegovo nedolžnost!* Kapetan F. H. Leaning — predsednik sodišča, je po končanem govoru javnega tožilca naznanil, da bo sodba danes ob 9.30. Delo mladine za mir Z vseh strani Primorja prihajajo nova in nova poročila o proslavahsvetovnega mladinskega tedna Ob pregledu vsega, kar je mladina izvršila v tem tednu, lahko ugotovimo da je vestno izpolnila svoje dolžnosti, da je pokazala udarniško požrtvovalnost kot je pokazala borbeno požrtvovalnost v boju proti nacifasizmu. Zvesta geslu: »Naprej za trajen mir* je v tem tednu nastopila napredna italijanska mladina skupno s slovensko za rešitev vprašanja o pripadnosti Julijske krajine, ki bo prinesla temu ozemlju res trajen mir in možnost napredka. Mladina je bila prva, ki se je odlikovala pri dostojnem »prejemu razmejitvene komisije in sl jo tako tudi tukaj zagotovila znatne zasluge za lepšo prihodnosti svoje domovine. Z udarniškim delom za obnovo Je pokazala mladina, kako resno pojmuje svoje dolžnosti ln Izvršuje naloge, katere si je zastavila. Ob pregledu svojega dela za dasa mladinskega dela rsto lahko ugotavlmo, da uspehi niso izostali — da nam nudi zadoščenje za vsak uspeh le pobudo za še večji polet pri novih delih ln vsa izkustva le šolo za napredek v prihodnosti. Pri proslavi Svetovnega mladinskega tedna so sodelovali prav vsi kraji naše dežele. Tako je mladina kobariškega okraja Imela od 21 do 23. marca t. 1. 25 večjih zborovanj, na katerih je sprejela načrte za delo v tem tednu. Mladinci ln mladinke »o organizirali enajst delovnih čet, ki so najprvo udarniško Izvršile vse priprave za »prejem Med zavezniške razmejitvene komisije. Razen- tega so mladinske dete pomagale pri obdelavi polja potrebnim družinam, ki so Izgubile svojce v času osvobodilnega boja. Mladina lz Kreda je v ta namen razglasila 23. marec t. 1. za udarniški dan. Tega dne Je enajst mladink' napravilo 160 udarniških delovnih ur. Skupina 15 mladincev ln mla- IZSEL JE »PAVLIHA"! Nafnoveiio Številko humorističnega lista dobite v vseh prodajalnicah časnikov. STANK S LIR dlnk Starega Sela Je popisalo tri kilometre asfaltirane ceste z gesli, ki izražajo neomajno voljo po priključitvi k Titovi Jugoslavij. Po tem delu je mladina te vasice ustanovila fizkulturno društvo, v katero se Je včlanilo in deluje 8 mladink ln 12 mladincev. Ravno tako so z udarniškim delom izvršili napisne akcije, okrasili avoje vasi in postavili slavoloke tudi mladinci in mladinke Idrskega, Trnovega, Bo-rjane, Robedlšč in mnogih drugih manjših ali večjih naselij. Mladina Ladre je izvršila 200 ur udarniškega dela pri Slačenju vasi. Pri tem Je sodelovalo tudi 5 mladink, ki se do sedaj niso udeleževale pri javnem delu. Tudi to, t. j. aktivi-zacija vse mladine, spada v delokrog mladinskih organizacij in je bila naloga v svetovnem mladinskem tednu. V sedmih vaseh je 110 mladincev napravilo 660 ur prostovoljnega udarniškega dela. 24. marec je mladina na Kobariškem posvetila slovansko italijanskemu bratstvu. Priredila je po vseh vaseh masovna zborovanja, na katerih je predvsem poudarjala važnost bratstva za srečno sožitje narodnosti Julijske krajine. V ta namen so člani mladinskih organizacij odposlali več pozdravnih pisem italijanski antifašistični mladini. Naslednji dan so imeli komemoracije za padlimi partizanskimi borci. Zbrali so se na pokopališčih, kjer so s svežim pomladanskim cvetjem in zelenjem lepo okrasili gomile padlih junakov. Mladina iz Kamna je pletla vence in pripravila šopke cvetja, ki jih je položila na gobove padlih bor- cev, ki so jih prav ta dan pripeljali v domači kraj. Istega dne je mladina zbirala tudi prostovoljne prispevke v prid vojnim sirotam ter hrano za pomoč stavkujočim delavcem industrijskih centrov. Pri tem delu so se obnesle vasice Staroselo, Idrsko, Ladra, Volče Kred, Potoke, Sužid 1 mnogo drugih. Tako Je proslavila svetovni mladinski teden tudi mladina vseh o-staiih okrajev našega Primerja ln mesta Trsta. Tako slovenski kakor italijanski mladinci in mladinke so udarniško in z največjo voljo izvršili sklepe, izvedli načrte, v mnogih krajih presenetili vaščane, ki so bili rad vse ponosni in zadovoljni, da ima naša dežela tako delovno m’.adino. Povsod se je pokazalo, da je geslo «Naprej za trajen mir* pri antifašistični slovenski ln italijanski mladini Slovenskega Primorja in Trsta, tesno povezano z geslom »Hočemo Jugoslavijo, hočemo Tita!* Seja MOS-a Dno 10. t. m. »e jo vršila redna seja MOS-a. Po otvoritvi je svetnik Donlni podal referat o vprašanjih mladine v Trstu. Ugotovil je, da Je precej mladine prepuščene sama sebi, ker ec nihče ne zanima za njeno vzgojo in zaposlitev. Mnogo fantičkov ln deklic, ki se ob strani starejših bavljo s črno borzo. S takim poslom se bodo ti mladeniči naučili na lahek in nepošten zaslužek, kar Jih lahko pripelje do zločinov. S tem pa bodo postali protiljudski in profidelav-ski elementi, ki bodo samo ojačili reakcionarne ln protidemokratične, sile. ■ Svetnk Donici je poudaril, da je vsemu temu krivo dejstvo, da ti mladeniči niso mogli dobiti prave vzgoje, da se niso naučili dela ali pa da so bili po krajši zaposlitvi odpuščeni, ne da bi se izučili. Zato je potrebno vsem tem mladeničem dati delo, vzgoje in možnosti, da se nauče poklicnega dela. Zato Je tudi potrebno, da se regulirajo odnosi med vajenci In delodajalci, da se s primernimi mezdnimi sporazumi dvigne socialna raven delovnega ljudstva. Razen tega je nujno, da se člmprej reši vprašanje strokovnega šolstva, to zlasti za vajence srednjih in majhnih delavnic. V korist teh mladih delavcev ni še nihče napravil ničesar. Vsak delodajalec gre zatem, da vajenca, ko se je Izaičil, odslovi. To stanje bo sedaj Se poostrila ukinitev prepovedi o odpuščanju d lavcev. Na drugi strani pa je bilo vsem domokratičnim mladinskim organizacijam otežkočeno vzgojno delo in druga aktivnost. Tem organizaci- jam so odvzeli prostore, kakor deč-je domove in zavetišča, ki sedaj ne delujejo ali pa jih obiskuje le pičlo število otrok. Tudi športno delovanj« mladinskih organizacij otežko-ča «Cooi», ki stremi le za športnim profesionalizmom, kar je v nasprotju z našim demokratičnim stališčem, t. j. splošno ljudsko fizkul-turo. Svetnik Donlni je opozoril tudi na to, da sc učni sistem v šolah ni prav nič spremenil. Zlasti srednje šole delujejo še vedno v duhu in po načrtu fašistične reforme Gentilija l>i Bottaja, ki vzgajajo mladino v protiljudskem in šovinističnem duhu. Vzrok temu Je med drugim tudi ta, da v šolah še ni bilo čistke in da so v slovenskih šolah obdržali belogardiste kot učne moči. Po dlekusijl o referatu so izvolili komisijo, ki bo študirala pereča vprašanja o mladini in sestavila note za ZVU, Najvažnejše točke tega vprašanja so brezposelnost, va-jeništvo in strokovna izobrazba. Kolčno je svetnik DerossI poročal o delu komisije za zlati album padlih za svobodo. Svetnik Je poročal tudi o vprašanju pogozdovanja In o pomoči, ki jo je treba dat! poljedelcem pri obnovi razdejanih domov in pri nabavi semen. V zvezi s tem bodo ZVU odposlali noto. PROSLAVA _ 7. MAJA_ Predstaviniki protifašističnih organizacij Julijske krajine so se zbrali, da organizirajo proslavo 1. maja, ljudskega praznila, ki je tudi dan našega osvobojenja. Sklenili so, da izvolijo koordinacijski odbor, ki bo povezal vse priprave in proslave posameznih organizacij. V koordinacijskem odboru so predstavniki naslednjih organizacij: Enotni sindikati, Centro di Cultura Popolare. Slovenska prosvetna zveza. Zveza društev za telesno vzgojo. Slovensko - italijanska antifašistična unija. Slovensko - italijanska antifašistična ženska zveza. Slovonsko - italijanska antifašistična mladinska unija. Zveza primorskih partizanov. Komunistična partija Julijske krajine. Pošta se sprejema v tajništvu v ulici Galati štev. 20. Poziv godbam Pevskim zborom PevSki zbori Trsta in tržaškega okrožja, ki se udeležite jutri slavnosti v Lonjerju, prinesite s seboj tud; note «Slovan na dan», «Stallngrajska», »Domu* ln «V pozdrav*, ker bomo obenem poskušali pesmi za nastop 1. maja. Sestanek točno ob 14. uri. Slov. narodno gledališče za Trst in Primorje bo uprizorilo na svojem gostovanju sledeča dela: Pri Sv. Ivanu v Trstu v dvorani «S. Škamperle* v soboto 13. Grške demokratične organizacij« zahtevajo razveljavljenje volitev Moskva, 12. - Tass — Satilov, opazovalec «Pravde», piše v članku. ki je posvečen grškim . volitvam: «Dne 31. marca so bile v Grčiji parlamentarne volitve v okoliščinah izrednega terorja. Izmed 2,211.000 vpisanih volivcev jih je glasovalo samo 1.106.510. t. m. ob 20. uri komedijo v treh Rezultat giSkih »volitev* popol-dejanjih «Pc-sem s ceste*. Pred- | noma logično izhaja iz vseh prejš- prodaja vstopnic kot po navadi. V Boljuncu v Prosvetnem društvu v nedeljo 14. t. m. dramo v treh dejanjih «Rr.ztrganci», in sicer dve predstavi: ob 17.30 uri za okoličane, ob 20.30 uri za doma- 1 čine. Predprodaja vstopnic pri tovarišu učitelju Kaplju. Prosimo, naj se manjše godbe — zlasti iz istega okraja — združijo za nastop na proslavi 1. maja v močno skupino, tako da bo godba štela 50 do 60 mož. Tako naj I stuta. Koncert pevskega rbora „Soče“ Danes se vrši na Kontovelu, v dvorani »Prosvetnega društva*, ob 20. uri koncert pevskega zbora «Soča» pod vodstvom našega znanega glasbenika in dirigenta Srečka Kumarja. Na koncertu nastopita tudi odlična plesalka tovarišica Vukica, Kumarjeva z modernimi plesi ter znana sopranistka tovarišica Slavica Bati- bi na primer godbe iz Trebč. Opčin, Križa in Proseka tvorile eno skupino, godbe iz RVmanj, Bo-ljunca in Doline 2. skupino, godbe Iz Škofij, Plavi j in Bertokov 3. skupino. Tako raj se tudi po ostalih okrailh godbe zdru*!1o v močne skupine. Take skupine nai takoj javijo svojo udeležbo »Prosvetni zvezi* v Trst, ulica Carducci 6. Nas'oi pevskih zborov v Lonjerju Jutri v nedeljo ob 16.30 gostujejo v Lonjerju vsi pevski zbori iz Trsta in bližnje okolice. Vsak zbor nastopi z dvetna točkama. Nudi se lepa pril’ka vsem ljubiteljem zborove glasbe. Z istim sporedom nastopi tovariš Kumar jutri ob 17. uri v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah, v ponedeljek dne 15. t. m. ob 20. uri pa v dvorani kulturnega krožka «R. Rlnaldl* v ulici Caprin 7 v Trstu. , njih dogodkov. Celo najzmernejse organizacije so sodile, da je nemogoče in nerazumno organizirati volitve v sedanjih prilikah, kaj.i na volitvah ne bi moglo priti do drugega, kot do ogromnih potvorb, do odkritega nasilja nad voljo grJkega naroda. Va^sno je opozoriti, da je 12 ministrov demonstrativno odstopilo iz Sophulisove vlade v znak protesta proti organizaciji volitev v sedanjem položaju. Toda nič ni moglo pomagati za odložitev volitev. Po poveljih iz Londona je Sophulis izvedel volitve ob v naprej določenem casu. Velika večina grškega ljudstva se je Izrekla proti tem potvorjenim volitvam. Stranke, ki so zdrclene v EAM-u, to je komunistična in kmečka stranka, demokratična zveza, splošna konfederacija dela, zveza demokratičnih organizacij, i zveza levičarskih republikancev, napredno republikanske stranke, zveza veteranov prve in druge svetovne vojne ter številne druge organizacije so bojkotirale volitve. Bolj kot se je dvigal val protestov proti volitvam, bolj se je to gibanje razširilo med množicami in bolj se je sprostil divji teror fašističnih in monarhističnih elementov ob podpori policije ln britan- Neieliskl tzlfit Slovenskega planinskega društva v Trstu Pripravljalni odbor Slovenskegaj oborož-nlh sil. Dopisniki bri-planinskoga društva v Trstu prire-1 tanskega in ameriškega tiska v A-di svoj prvi izlet v nedeljo dne 14.1 ten ah so poročan, da so prispe a aprila na Veliko Gradišče. Zbiral'-! tik pred vo.itvami ojačanja britan-šče na končni tramvajski postaji | skim četam v Grčiji, med njimi le-stv. 11 — v Rocolu ob 8. zjutraj. — j talstvo in motorizirane enote. Po-Krenemo preko Katinare mimo Ba-. leg tega je bila poslana v Grčijo zovice na vrh »Kokoš*. Povratek j britanska policijska komisija, ki preko Drage na KUnščico (Rosan-j je prevzela vodstva vse policije in dro). Kosilo Iz nahrbtnika. Vablje- oro2ništva v Grčiji, ni vsi ljubitelji planinstva 1 Na dan volitev je teror dosegel svoj višek. Vsem, ki so se vzdržali glasovanja, so odkrito grozili z represalijami. Organizatorji volitev so se široko okoristili z metodami, ki so jih uporabili že med volivno kampanjo. Te metode so bile: čisto in jaso o sleparstvo, potvorbe in lopovstvo. Ze pred volitvami so ugotovili, da je v volivnih imenikih najmanj 700.000 mrtvih. Številni monarhisti so voli i dvakrat ali trikrat, često čelo Štirikrat, in v mnogih primerih so volili za mrtve. Grška reakcija je prezirala celo volivni zakon sam. Ko so ob koncu dneva ugotovili, da so volitve sabotirane, da je ogromno število vilivcev bojkotiralo volitve, je poveljnik udarnih čet predlagal So-phulisu, naj se glasovanje nadaljuje. Kalageropulos, guverner Atike, je objavil povelje, ki je podaljšalo «glasovanje za 3 ure po sončnem zahodu neglede na prisotnost ali odsotnost volivcev ob sončnem zahodu*. , Dejansko povelje, dano monarhističnim in fašističnim organizacijam, je bilo, naj z vsemi sredstvi prisilijo volivce, da bodo glasovali. Reakcionarne bande grških monarhistov so prekosile same sebe v nasilstvih nad volivci. Zlasti prizadevni so bili v delavskih četrtih v Atenah, v Larisi, Lamiji in drugih pokrajinah. Organizatorju grških «volitev» predlagajo odkrito preganjanje demokratičnih organizacij grškega ljudstva iri uničenje zadnjih sledov demokratičnih svoboščin v deželi. Monarhistični voditelj Tsaldaris je že izjavil, da vprašanja o povratku kralja v Grčijo ne bodo načeli leta 1948, kot so pričakovali, temveč v najkrajšem času. Zelo značilne novice, ki Izhajajo iz monarhističnih krogov, javljajo, da bo nova vlada kaj kmalu zaprosila Veliko Britanijo, naj podaljša dobo navzočnosti britanskih čet v Grčiji. Tako so grške «volitve» dvignile na oblast mračne sile reakcije in že kažejo na obzorju popolno uničenje zadnjih sledov demokracije. Ogromni odstotek volivcev, ki so se vzdržali glasovanja, je zgovoren dokaz, da je grško ljudstvo obsodilo Ir vorjene volitve in da so rcz~l dejansko posledica nasilja na~’ šktm narodom in v posmeh “ kraciji. Kar se tiče navzočnosti skih opazovalcev v Grčiji, ne gajo grške demokratične or® cije vanje nobenega upa. InWt skl tisk poroča, da se je med ameriških opazovalcev vrnil v ZDA «zaradi “tl dni«88* razmer*. Bil pa je tako neprev'*J da ni zamolčal dejstva, da j* v Solunu izmed 28 glasovnic, 1“ 1 je kontroliral, 8 ponarejenih-Grške demokratične or&an'^j,t> ki odražajo voljo ljudstva, ln vajo razveljavljenje volitev - . vedbo novih volitev, resnično vlčnih, svobodnih in demo11 nih*. OD TRIGLAVA DO JADRANA K 11 LJ R V Brdih se znova glasi slovenska pesem V Brdih sta doma brajda in čeSnja. Zreli CeSnji s’iuijo lica briikih deklet, lAno bnSke brajde pa spravi v dobro voljo, da mračen postaneš vesel. Lahko »4 predstavljamo, kako je bilo veselim Bricem pri dull, ko je faSizem prepovedal slovensko petje ln niso vrt smeli te-Uti 4 petjem trplje-nja, ki jim ga je povzrobal. Zato pa je s prihodom noSR vojske ob osvoboditvi planila znova čez vsa Brda sproščena, mlada, sveia, tako dolgo zatajetxina pesem o svobodi med brajde, mimo rvonikov in se izgubljala po dolinah globoko doli v Furlanijo. Treba pa je bilo dati t»j pesmi, ki je morala toliko časa ideti •aprta, tiha in samotna t> srd h britkega ljudstva, smeri. Zato fe poskrbel tovarii Srečko Kumar, ki je lani novembra ustanovil Mladmski tena ki zbor «Soča», v katerem j« zdrui‘l nekaj selo dobrih in res nadarjenih tovarišic. Ze po nekaj vajah je ta zbor nastopil e velikim uspehom v Gorici, v Kojskem in no Dobrovem. Imeli smo srtčo, da smo prisostvovali koncertu, ki ga je ta zbor Izvajal v Kojskem in smo iz zelo dobro izvajanega programa doiivljali malo tiste prisrčno-domaCe umetnosti, katere smo tako dolgo pogrešali pod fašizmom. Po koncertu smo se zglasili pri dirigentu, da nam kaj ved pove o programu, ki si ga je zastavili, «Priredili smo v kratkem času osem zelo dobro usjielih koncertov*, nam je povedal fona rij Ku- Dobra srca Ob svoji poroki ata Barlav Le-nard ln Valerija roj. Štolfa darovala mladinski organizaciji 500 lir. Mladinska organizacija se Jim lepo zahvaljuje. nMr. *Zelo razveseljivo je, da se jb s takim programom pokazalo in dokazalo, da zamore vas prednjačili na polju umetnosti, in da jt izgovor, da naSe ljudstvo m Se zrelo za globoke in vzviSene umo. tvore, samo pretvcaa za tiste, ki ne razumejo ali ne občutijo du-hu novega (asa. Kakor so ljudsko mase razklenile in razbile — 5 orotjem — sutenjske verige, ki so 1300 let uklepale nas zasui-njetn narod, tako bodo poruSile tudi kitajski *‘d, ki jih loči od hrama utnelnosti. Naj nikar na. Se takotrvane glasbene tkorlfeje* — umišljene veličine — ne iHta-jo na S narod s osladno — diletantsko — sentimentalno glasbo, ki stoji pod nivojem čitalniSke dobe. Mi moramo tam nadaljevati, kjer smo kor.iali pred dvaj. setimi leti, ko nam je. faSizem uničil vsako kulturno delo, ki je bilo takrat v Julijski krajini na taki iezniSke razmejitvene komisije Je ta zbor nastopil pred njo z venčkom narodnih pesmi. Člani komisije so lili tako navduSeni .nad naSim petjem, da je zbor moral celo ponoviti eno pesem. Zbor ima zelo pester in dobro naštudiran spored, ki te s svojo Izvirnostjo hipno zajame tako, da posluSalec v resnici uUva ob studencu čiste in izvirne ljudske u-m^fnosti. Tako obsega program baletno točke: *Jok matere Človeka», «Nocoj je umrl v meni sanjar», «Kitajska Zena* (da omeni mo samo nekatere), kjer se ob recitiranju prikazuje z upodabljajočim — plastičnim baletom borbena in ideoloSka plat v duhu novega časa. Nova, svesa in izvirna sttvmtska umetnost. Skladbe in pesmi so izbrane iz vseh federalnio edinio in fo z namenom, pokazati naii glasbeni u-mtinosti, ki je bila pod vplivom V novo upravo zadruge so bili izvoljeni po večini dosedanji člani pod predsedstvom tov. Josipa Štruklja. O poteku občnega zbora in o poročilih uprave bomo poročali obširnejše v eni izmed prihodnjih številk ter objavili obenem vsebino sprejete resolucije. Vipava Pq vsej Vipavski dolini so pričeli saditi kanadske topole. Posadili bodo nad 13.000 drevesc. IVI tem delu bodo sodelovali kmetjo in mladina. Z dekim bodo pričeli, da bi čimprej regulirali Vipavo. Topoli, ki bodo pognali globoke korenine, bodo' močno ovirali, da bi voda še nadalje odnašala dragoceno zemljo. Ker bodo topoli rabili mnogo vlage, se bo močvirnati svet sčasoma Izsušil, kar bo imelo dobre posl.dice pri izkoriščanju krme, ki je bila prav zaradi tega vedno kisla in za živino neuporabna. Lipa Vaiika mladina je 2. t. m. imela sestanek, na katerem je razpravljala o svojih nalogah, brala čašo-plse in sl postavila naloge za nadaljnjo delo. Med drugim so mla drnci brali tudi članek o razpravi proti tov. G^sparinl-ju, uredniku lista «11 Lavoratorc*. Nato so na lastno pobudo zbrali nekaj denarja, da bi tako pomagali Izplačati denarno globo, na katero je bil tov. Gasparini obsojen. Mladinci so to storili lz solidarnosti do tovarišev, ki se bore za pravice našega ljudstva. Poslali so 605 lir. Je to skromen prispevek, vendar moramo upoštevati, da je bila ta kraaka vasica upepeljena. Potem bomo drugače sodili. Mladinci in mladinke Lipe so darovali, kar so imeli. TRST Prereditev v S>f*r'e^u Prosvetno drurftvo clstok* v Štanjelu prirodi na velikonočni ponedeljek igro «MorJc». Slodl pi ests zabava. Igral bo glasbeni odsek iz Trebe. VaUjenl vsi! Ob' ni zbor posojilnice in brenilnice v lokvi Odbor posojilnice In hranilnic« v Lokvi naznanja, da bo Jutri ob 10. uri redni občni zbor. Vabijo se tudi člani iz cone B. za pada, novo smer, proč od napada, proC s tujo navlako, pre-orientacija k viru, od kjer izhajamo, Balkan — Vzhod — tam je luč. Kljub Umu, da v Brdih Se ni prave svobode, so okrajni in kra-jevni ljudski odbori zavedajo valnosti kulturne obnove. Skupno so zgradili ztlo lepo dvorano s primernim odrem. Slovesna otvoritiv dvorane je bila nedavno z gostovanjem triaSkega dra-.matskega odseka. Uprizorili so M. Borovo dramo tRaztrganci* ob nabito polni dvorani. V Kojskem se je ■uriij te drugi pe*x>vodaki tečaj, katerega je obiskalo 86 kandidatov iz cone A in B. Da se je tečaj lahko vrSil, je velika zasluga PNOO ja, okrajnega in krajevnih odborov, ki so preskrbeli ti čajnikom učilnico, prenofiife, hrano, ter mladine i* kojifanske občine (Kojsko, Bne-{at no, Brest Je), ki je z udarniškim delom preskrbela drva in trikratno bogato pogostitev. Tefaj se je otvorii v navzočnosti predsednika PSOO-ja tov, Franceta Bevka. Na in/ost pa se zaključi tve tečaja niso udeleiili — Vabilo Odbor antifašistov, ki so bili aretirani med manifestacijami od 24. do 28. marca t. 1., vabi tovariše Borisa Narcisa, Buttigconi Luigija, De Gravisi Bernarda, Furiančič E-duarda in Indrigo Glovannija, da se zglasijo v ulici Filzi 17, na sedežu ASI7.Z, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, zaradi važnih sporočil. Prosvetno druStvo „Sre£ko Kosovel** Dramatski odsek prosvetnega društva »Srečko Kosovel* Iz Tomaja priredi jutri ob 17. url v sežan antifašistov, ki so bili aretirani med manifestacijami od 24. do 28. marca t. 1. Odbor aretiranih antifašistov vabi vse aretirance, ki so bili izpuščeni Iz zaporov, da se zborovanja udeleže. Enotni sindikati Enotni kmetijski sindikat. Kmetje iz Sv. Ivana, Vrdele in Spodnjega Lonjec-ja udeležite se sestanka. ki bo v nedeljo 14. t, m. ob 10. uri v dvorani kulturnega krožita pri Sv. Ivanu! Sindikat gradbrnh stroke. Vse pleskarje, ki so že vpisani v gradbene zadruge ali pa bi se radi vpisali, vabimo v ponedeljek 15. t. m. Piljske volitve pre'oWJ* Varšava, 12. AFP. — svetnik Zamberowski je na 18 gu socialistične delavske ki se Je vršil te dni, izjavil, ^ bile poljske volitve odložene **r^ dveh vzrokov: Prvi vzrok je pojav terorte®4 deželi, ki je primoral vlado, ustanovila prostovoljno bi zaščitila svobodo ljudstva, tega Je morala vlada ukreniU da bi zagotovila popolno setvenega programa. Dobra bo namreč onemogočila P° spletke onih, ki skušajo dose^; bi «UNRRA* zmanjšala dobave živil Poljski. ja pnreai jum uu n. iui v . • - - ski kinodvorani Jurčičevo dramo! °^* uri v ulico Imbriam št. 5, v petih dejanjih «Domen». Vstopni-1soba 7' kJer bodo ustanovili odsek ce v predprodaji. Kulturni krožek „M, Kraljič*1 Danes in jutri bo ob 19.30 url zabavni večer kot po navadi. Kulturni krožek „R. Rrna!di“ Dne 15. t. m. ob 18. url, bo v dvorani kulturnega krežka «R. Rl-naldi*, ulica Caprin 7, zborovanje pleskarjev. Kmečka nabavljatna in prodajna zadruga poziva vse one, ki so naročili semenski krompir Rožnik, naj pridejo z vrečami v urad v ulici Zonta 2, I. Onim pa, ki so naročili trte in sadike, sporočamo, da jih ni več mogoče nabaviti. Z K U Vlil. kolo tekem za pokal „ Pl N O COVERLIZZA- Prvi angleški poslal eblskal Bolgarijo Sofija, 12. AFP. — John MaC^ gleški poslanec, Je ob svojem^ du v Sofijo izjavil, «da je P1*^ gleški poslanec, ki je obisk*1 • garijo, kot je bil prvi, ki se , dal na Poljsko*. John Mac. prispel v Sofijo na povabilo ske socialistične stranke, je P® j ril, «da se bo prav tako k0* ^ boril za poljsko vlado, bori' za to, da bo vlada Dorn°vJ'\(l fronte priznana od vseh sV ljubnih narodov. p John Mac se bo po obisku goslaviji podal čez nekaj dni v munijo. Tj KRATKE l/FST/^ Evropska ofl dtlK* premog namerava 3 ^ odno konferenco 28 ( vržH« LONDON, clja za mednarodno mog. Konferenca bi se »*- jji Parizu med 20. in 25. maj®0*'^ konferenco bi bile povabljenC ^ države, ki ne pripadajo ciji. . , *■ PRAGA. Prajki radio je češka policija aretirala ^ ^ igralko Lido Baarovo, ki Goebbelsova prijateljica. Proti je bila uvedena preiskava. Za svojce škedeniskib gyOJ Srebotnjak Miro daruje z* skedenj;kih žrtev 1000 lir. Prebivalstvo Sermlna okraj) Je darovalo v prid ^ predavanje o raznih tekočin San jih (slov.); 12.45 P^r°' 1* slov.; 13.15 žportna poroči'^ -koncertna glasba; 14.15 Pr®»30 stl; 17 glasba lz filmov; '„|«l daja za mlade umetnike; * cC; glasba; 18.30 oddaja za.d (9!«'' pestra glasba na ploščah gf 19.30 oddaja za konec te d oj/ hod po Dolenjski (slov.); .g f čila v slov.; 20.30 opera; ^ / nje vesti v slov.; 23.20 ^ ^ Odg. urednik DUŠAN S MALI OGLA $1 RAZGLEDNICE, barvila A VeliKj potrebščine in darila za vt^rst. ,jl dobite v papiimici Stoka, / Milano 37,_____________ TRI KOLESA, otroSk«, (JK moško, skoro nova, prodan £1 SSc, deano._________ ZAKONSKO SPALNICO* ti pjjjj 1)0 ugodni ceni prodam, 1 , 7. I., deano. __ ____________________________ff FOTOAPARAT, dober, ku>' g. čam dobro. Trst, Via ^ tro 14 droben za sCl1*^ živinsko krtti in hrano UGODNE CEN TRST - Via I. Cavalli 10 (stranska ulica z ot ^ Krompir Kmetovalci, mesarji preden prodate kože jančkov, Jih prinesite tvrjj OBRTNO S1R0JARSTV0 K0Z10P GORICA, Piazza Nicolo Tommaseo 7 (Pi3zzu,la]0 Le na ta način boste dosegli nalvečjl lz^P1 Ne zanemarjajte svojih kori*?!