Št. 235 (15.336) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 00/7796500	_
GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
1500 LIR
POSTNNA PLAČANA V GOTOVN SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
Hranilna pisma
10%
8,75%neto
na 19 mesecev
BCIKB tB?žašAka kreStnabaKka
ČETRTEK, 31. AVGUSTA 1995
Lepa
lekcija
župana
Illyja
Bojan Brezigar
Med kolektivnimi pravicami jezikovnih manjšin so dvojezični napisi nedvomno najvidnejši prikaz prisotnosti neke manjšine na ozemlju, na katerem je avtohtono naseljena. Nobena druga kolektivna pravica namreč ni tako vidna in ne označuje manjšinskega ozemlja tako, kot to opravijo dvojezični napisi. Prav zato še danes številne .evropske države - tudi tiste, ki veljajo za zaščitnice jezikovnih manjšin - oklevajo, ko gre za priznanje zunanje podobe obstoja manjšine na nekem ozemlju. Najzgovornejši je dansko-nemški primer v Schleswigu, kjer Danci v Nemčiji in Nemci na Danskem sami sebe predstavljajo kot zgledno urejeni manjšini, z mednarodno in notranje pravno zaščito, o dvojezičnih napisih pa ni nikjer ne duha ne sluha in samo izvedenci V manjšinskih vprašanjih vedo, da se danskemu mestu Aabenraa v nemščini pravi Apenrade in da so Nemci dansko ime Flensborg ponašili v Flen-sbuig.
Nič čudnega torej, če se tudi v naših krajih okoli dvojezičnih napisov bije dolgoletna bitka: ti napisi bi namreč nedvoumno kazali na našo prisotnost na tem ozemlju in potrjevati njegovo dvojezičnost, ne glede na to, ati posameznik posega po teh pravicah ati ne. Gre torej za pravico, ki ji pri obravnavanju manjšin priznavajo višji status kot individualnim pravicam, ki se omejujejo na odnose med posameznikom in državo.
Zato je treba tržaški občini priznati, da se je tega vprašanja končno lotila in tako pretrgala desetletja dolgo ponavljanje zahtev, na katere so vedno deževati negativni odgovori. Prvi je table sicer obljubil župan Spaccini (kje so že tisti časi!) in res jih je dal nekaj postaviti, vendar so bile majhne in na primemo skritih mestih. Zupan Richetti jih je dal odstraniti in namestil je samo italijanske. Potem je bila protestna manifestacija v Trebčah, Slovenci smo sami postavili najprej lepe plave dvojezične table; te so nam odstraniti, pred nekaj leti pa smo ponovno postaviti table, tokrat rjave - te so formalno turistične. Lastnike je tržaška občina pozvala, naj jih odstranijo, obljubila pa je, da bo v slovenskih vaseh sama postavila dvojezične napise. Včeraj smo ugotoviti, da je bil župan Illy mož beseda Glede na vse njegove predhodnike, od Bar-tolija do Staffierija, njihove obljube in njihovo ravnanje s slovenskim delom prebivalstva tržaške občine, je Hly - kot že nekajkrat v skoraj dveh letih svojega mandata - dokazal, da Slovenci v tržaški občini niso drugorazredni državljani in da se ne sramuje pokazati javnosti naše prisotnosti. Res lepa lekcija tistim, ki še vedno razmišljajo z logiko Maccani-covega zakonskega osnutka..
I Dvojezične table v občini Trst
TRST - Tržaška občinska uprava je v teh dneh začela nameščati dvojezične table pred okoliškimi vasmi na svojem ozemlju. V tem smislu je tržaški Zupan Riccardo Illy že 16. februarja letos izdal odredbo, na osnovi katere bo morali dvojezične table namestiti pred KriZem, Prosekom, Konto-
velom, Opčinami, Bani, Trebčami, Padricami, Gropado, Bazovico, Lonjerjem in Ferlugi.
»Postavitev dvojezičnih tabel je za slovensko manjšino izrednega pomena,« je vest o nameščanju dvojezičnih tabel ocenil tržaški občinski svetovalec DSL Igor Dolenc, medtem ko je
Na 5. strani
Slovenska skupnost v svojem tiskovnem poročilu izrazila veliko zadovoljstvo ob tem pomembnem dogodku, ki pomeni važen korak v smeri utrjevanja enakopravnega sožitja med tu Živečima narodoma, ter nadalje poudarila, da gre za jasno uveljavljanjepravi-ce, se pravi za zmago vseh.
BOSNA / 60 NATOVIH LETAL NAPADLO SRBSKE POLOŽAJE
Kazen z neba
Sestreljen francoski mirage - Bosanski Srbi pripravljeni na pogajanja
SARAJEVO (dpa) - Letala zveze Nato so včeraj ves dan napadale položaje bosanskih Srbov. Napad Nata se je pričel ob dveh zjutraj in je odgovor na ponedeljkov topniški napad na Sarajevo. Natovi bombniki so odvrgli svoj tovor v bližini Sarajeva, Mostarja, Tuzle in Gorazda. Enote za hitro posredobvanje pa so na srbske položaje v bližini Sarajeva izstrelile kar sedemsto granat.
Cilj napadov je po besedah vojaških predstavnikov Nata uničenje srbskega težkega orožja v okolici Sarajeva in zaščita ostalih varovanih območij v Bosni. Srbi so se na letalske napade odzvali z uporabo raket zemlja-zrak in pri tem sestrelili francoško vojaško letalo. Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič sicer trdi, da so njegove enote setrelile kar tri letala, toda poveljstvo sil zveze Nato tega ni potrdilo. Srbi so ves dan s topništvom obstreljevali bosansko glavno mesto in pri tem ubile tri ljudi.
Skupna vojaška akcija Nata in enot za hitro posredovanje so predstavniki zahodnih držav enoglasno podprli, Rusija pa je obsodila »vsakršno nasilje.« Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je izjavil: »Pot k miru je zdaj odprta.« Ameriški mirovni posrednik v Bosni Holbrook se je včeraj popoldne, ko so letalski napadi Nata še trajali, v Beogradu sestal s srbskim predsednikom Miloševičem. Po več kot triurnih pogovorih sta pogajanja preložila.
Na 2. in 3. strani
Natova letala so vzletela z oporišča v Avianu in z letalonosilke Theodore Roosevelt v Jadranu (AP)
Stanarine: Treu snuje reformo
RIM - Medtem ko sodstvo nadaljuje s preiskavo, je minister za delo Tiziano Treu napovedal spremembe v najemninah in pravilniku za dodeljevanje stanovanj skrbstvenih ustanov. Najemnino po merilu »pravične stanarine« bodo ohranili samo družbeno ogroženi najemniki z manj kot 20 milijoni lir letnega dohodka, medtem ko jo bobo ostalim povišali. Najpremoznejši naj bi plačevali tržno veljavno najmnino. Spremenili bodo tudi pravila za sestavljanje prednostnih lestvic.
Na 2. strani
TRST/ ZA ODSTOP ŽELEZARNE NAVEZI BOLMAT-LUCCHINI
Pogodbo podpišejo danes
TRST - Na sedežu deželne vlade bi morali sinoči podpisati pogodbo o prodaji škedenjske železarne družbi Servola, ki sta jo ustanovila jeklarska grupa Luigija Luc-chinija ter družba Bolmat traderjev Bruna Bolfa in Vittoria Malacalze. Do podpisa pa ni prišlo zaradi zapleta na ministrstvu za delo, kjer bi morali pred tem formalizirati sporazum med novima lastnikoma obrata in sindikati glede odpravnin in mobilnosti. Pogajanja v navzočnosti ministra Treua in deželnega odbornika Morettona so se zavlekla do enajstih zvečer, naposled pa so le dosegli sporazum. Kupoprodajno pogodbo bodo podpisali danes.
Na 7. strani
Podpis le prvi korak
Privatizacija železarne odpira novo poglavje v razvojni politiki Trsta. Rešitev tovarne ob ohranitvi delovnih mest bi bil uspeh, a tudi odgovor vsem, Id trdijo, da lahko shajamo brez industrije. Ko ne bi bil sindikat tako vztrajno branil zelezarjev v prepričanju, da bo s tem prepredi propad tovarne, ne bi bilo sinergije Lucchini-Bol-mat, ki bo razvila obrat pod Skednjem v pomemben den mednarodne proizvajalne verige, tamkajšnjo operativno obalo pa v najvecji terminal za razsute tovore na Sredozemlju. Seveda, če bo naveza držala besedo. Razlogov za to, da je ne bi, pa odtno ni, saj Lucchini železarno nujno potrebuje. Ko je ne bi, bi javni protesti zoper njeno likvidacijo prav nič ne zalegli, prav tako ne prizadevanja mestnih in deželnih upraviteljev.
Nobenega triumfalizma, torej. Preporod gospodarstva bo terjal Se hude napore, kajti izvajati je treba zaCeti tudi druge točke protokola o soglasju, ki so obtičale
na papirju. Protokol naj bi odprl novo obdobje v zgodovini Tržaškega. Uresničitev programskega sporazuma med deželno in osrednjo vlado bi omogočila izpopolnitev pristaniške, (avto)mestne, železniške in telekomunikacijske infrastrukture, ki je temeljnega pomena za povezavo teh krajev s ključnimi prometnimi osmi v srednji in vzhodni Evropi ter za ovrednotenje jadranske poti v svet (ob ohranitvi samostojnosti Tržaškega Lloyda), obenem pa prekvaliBcicanje maloindustrijskih in obrtnih podjetij z inovadjskim doprinosom raziskovalnih ustanov ter razvoj turizma (toda Duchi d‘Aosta, cvet v gumb-nid mestnega hotelirstva, hrope).
Zakaj molk? Odgovor je v pogostih zamenjavah odbornikov na deželni in ministrov na državni ravni, a tudi v krajevnem medlobijskem obračunavanju, ki je bilo opazno na pokrajinski gospodarski konferenci.
Drago Gašperlin
Danes v Primorskem dnevniku
Lažna fakturiranja pri Dalmineju
BERGAMO - Sodne oblasti so v okviru preiskave o oderuštvu prepovedale vsakršno delovanje vodstvu družbe Dalmine, potem ko je finančna straža odkrila mrežo lažnih fakturiranj za okrog 25 milijard lir.
Stran 2
Začetek beneškega festivala
V	vsakoletnem vrvežu se je včeraj v Benetkah začel filmski festival. Ameriški igralec Denzel Washington se je pripeljal pred Trg Sv. Marka s podmornico.
Stran 3
Seminar za šolsnike na Tržaškem
V	ponedeljek se bo v Trstu začel 30. semmar za slovenske vzgojiteljice, učitelje in profesorje.
Stran?
Umestitvena seja slovenske konzulte
Na županstvu v Gorici se bodo jutri, na umestitveni seji sestali člani slovenske konzulte.	ctran R
Arianna Bogateč odlična četrta
Na absolutnem državnem prvenstvu v razredu Evropa v Maršali je Sirenina jadralka Arianna Bogateč osvojila odlično 4. mesto.	stran 1Q
Natova letala so porušila vas Vidiči (Telefoto: AP)
_________NA ULICAH BOSANSKE PRESTOLNICE______
Veselje in strah pred maščevanjem
Tudi Radovan Karadžič in njegova vojska se bodo morali prestrašiti tolikšne moči
SARAJEVO - Prebivalci sarajevske Ulice Avde Jabu-Cice so včeraj ponoči po radijskem obvestilu, da so nočne eksplozije povzročile bombe Natovih letal nad srbskimi položaji okoli mesta, priredili improviziran karneval. »Prihajajo, tukaj so, poslušajte letala,« je zaklical Kemo Miftari, ko je od veselja plesal po ulici. Prebivalci ulice so na cesto znosih mize, stole, hrano in pijačo - in začela se je zabava v Čast dolgo pričakovanemu preobratu v StiridesetmeseCni vojni.
Natova letala so skupaj s topništvom enot Združenih narodov srbske položaje okrog bosanskega glavnega mesta bombardirala zaradi ponedeljkovega srbskega bombnega napada na Sarajevo, v katerem je bilo ubitih 37, ranjenih pa 85 ljudi. Bombe in topovski izstrelki, ki jih je bilo slišati z okoliških hribov, so v zgodnjih jutranjih urah zbudili večino ljudi. »Ko sem ob pol treh zjutraj slišal letala, sem zbudil vso družino,« je povedal 49-le-
tni taksist Hamo Babič. »Zbudite se, se jim rekel. Tega ne smete zamuditi. Vstali smo in skuhali kavo, potem pa smo prebedeli vso noč. Zal mi je le, da živimo v pritličju. Lahko smo le poslušali, videti pa ni bilo mogoče ničesar.« Njegov kolega Alija Mišič je imel z naj višjega nadstropja stanovanjskega bloka na hribu v Siglani čudovit razgled na bombardiranje in obstreljevanje območja severno od Sarajeva. »Ko so bombe zadele če-
tniško tovarno orožja v Vo-gošči (severno od mesta), so plameni segli sto petdeset metrov visoko. Ogenj je zamrl, potem pa se spet razplamtel. Tovarna je gorela dve uri in območje je še vedno pokrito z dimom.«
Najpomembnejši sarajevski dnevnik Oslobode-nje je z jutranjo izdajo zamujal. Ko je pozno dopoldne dosegel ulice, je že vseboval novico o prvem letalskem napadu Natovih letal z naslovom Agresorska oporišča bombardirana. Za sedeminštiridesetle-tno Mejro Marevac je Natov napad premajhna odškodnina za maščevanje, ki si ga želi, ker je bila skupaj s sinom ranjena v ponedeljkovem srbskem napadu. »Napad je za Srbe sicer dobra šola, ni pa zadostna,« je odločno dejala.
»Natu in Združenim narodom se je treba zahvaliti, da so se po trpljenju nedolžnih prebivalcev našega mesta končno odločili za poseg. Srbi razumejo le eno sporočilo - silo. Nasilneži so, zveri, in končno so dobili, kar si zaslužijo.«
Mnenje meščanov o najverjetnejšem odzivu Srbov na Natov napad je deljeno. Šestinštiridesetletni vojak Nale meni, da je napad le spodbudil srbsko odločnost in na ogenj prilil olja. »Poznam jih, danes bodo zelo jezni irt hoteli se bodo maščevati,« je trezno pripomnil. Taksist Mišič pa predvideva, da se bo vodstvo separatističnih Srbov prestrašilo: »Celo Karadžič mora zdaj priznati, da je vojna napaka. Zdaj bo moral z nami sklenih mir.«
Kurt Schork / Reuter
Hrvaškosrbski sporazum o umiku topništva od razmejitvene črte v Slavoniji
ZAGREB (Reuter) - Hrvaška vojska in srbske paravojaške skupine v vzhodni Slavoniji so se v torek dogovorile, da bodo z ozemlja, ki ga nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov, umaknile svoje topništvo.
Hrvaška tiskovna agencija Hina je sporočila, da bosta obe strani umaknili minomete in protiletalsko orožje za šest kilometrov od
razmejitvene črte, mirovnim silam Združenih narodov pa bosta spet prepustili opazovalne točke, od koder so ju pregnali maja letos. Tiskovni predstavnik ZN je povedal, da je hrvaško-srbski dogovor pomemben predvsem zato, ker dokazuje, da sta obe strani pripravljeni na mirno reševanje sporov. Odnosi v vzhodni Slavoniji so se namreč po akciji hrvaške vojske v
Kninu zaostrili in zahodni vojaški analitiki so napovedovali celo, da utegne na območju Slavonije nastati novo krizno žarišče, zlasti ker je hrvaška vlada prejšnji teden zagrozila, da bo počakala še do konca leta. Ce v tem času zahodnim diplomatom ne bi uspelo najti načina za rešitev slavonskega vprašanja, bi si Hrvaška to ozemlje priborila z vojaškim posegom.

Položaje bosanskih Srbov na Igmanu je zajel ogenj (Telefoto: AP)
KRONOLOGIJA
Natove akcije v Bosni in Hercegovini
Od resolucije OZN 836 do največje letalske akcije v zgodovini Nata
HAMBURG (dpa) - Letala zveze Nato so na Balkanu doslej napadla dvanajstkrat, da bi zaščitila modre čelade ali varovana območja. Osnova za takšne napade je resolucija Združenih narodov 836, ki je bila sprejeta junija 1993.
28. februarja 1994 dva ameriška lovca F-16 v bližini Banjaluke sestrelita štiri letala bosanskih Srbov, ki kršijo prepoved letenja.
10.	aprila 1994 dve ameriški letali F-16 napadeta cilje bosanskih Srbov v bližini obleganega Gorazda.
11.	aprila 1994 ameriško letalo FA-18 A napade srbske položaje pri Gorazdu.
5. avgusta 1994 šestnajst letal Nata iz ZDA, Nizozemske, Francije in Velike Britanije v bližini Sarajeva napade srbsko skladišče težkega orožja.
22. septembra 1994 letala zveze Nato napadejo srbske položaje v bližini sarajevskega letališča, ker so bosanski Srbi streljali na transportno letalo, ki je prevažalo humanitarno pomoč.
21. novembra 1994 Natovi bombniki prvič napadejo cilje zunaj BiH: približno 39 bojnih letal bombardira vojaško letališče Udbina v takrat še srbski Krajini ter uniči vzletno in pristajalno stezo.
23. novembra 1994 približno dvajset letal zaradi srbskega napada na britanska letala obstreljuje srbske radarje in raketne sisteme v bližini Bihača.
25. maja 1995 po preteku ultimata ZN šest letal zveze Nato napade skladišče streliva v prestolnici bosanskih Srbov Palah. Združeni narodi so se tako odzvali na srbske napade na varovana območja, v katerih je umrlo 60 ljudi, tristo pa jih je bilo ranjenih.
11. julija 1995 bombniki zveze Nato napadejo srbsko kolono oklepnikov, ki napreduje proti varovanemu območju Srebrenice.
4. avgusta 1995 letala zveze Nato napadejo položaj krajinskih Srbov v bližini Knina.
30. avgusta 1995 se začne največja letalska akcija v zgodovini Nata.
ODMEVI	ODMEVI	ODMEVI	ODMEVI
ZAGREB - Hrvaško vodstvo meni, da je bil vojaški poseg Natovih letalskih sil v Bosni nujno potreben. O tem je v svojem pismu bosanskemu predsedniku Izetbegoviču pisal tudi hrvaški predsednik Tudman, Id je dodal, da je Zahod končno dojel, da je treba tistim, ki ne sprejemajo mirovne pobude, mirovni proces vsiliti, čeprav je treba pri tem poseči tudi po skrajnih sredstvih. Pri tem je poudaril, da s tem ne misli samo na Srbe, ampak na vsakogar, ki ne bi spoštoval mirovnih sporazumov in dogovorov. Drugih uradnih odzivov hrvaškega političnega vrha in parlamentarnih strank na vojaško akcijo zahodnih sil včeraj še ni bilo, kljub temu pa Hrvati že nekaj Časa opozarjajo, da »je sila edini jezik, ki ga Srbi razumejo«. (J. L.)
BEOGRAD - Jugoslovanska zvezna vlada je ostro obsodila uporabo zahodnega vojnega letalstva v Bosni, zvezni premi-
er Radoje Kontič pa je zahteval, naj Zahod takoj preneha z vojaško akcijo. Vojaški poseg zahodnih sil v Bosni je ostro obsodila tudi vladajoča srbska SPS, ki meni, da tako še dolgo ne bo mogoče rešiti bosanske krize. Drugačnega mnenja pa je opozicijska SPO, ki je obsodila »protisrbsko in nečloveško politiko Pal« in dodala, da so bosanski Srbi dobili to, kar so že dolgo iskali - krepko zaušnico namreč. Vodja stranke Vuk Draškovič je opozoril tudi na možnost, da se bodo skušah bosanski Srbi maščevati, zato je pozval Pale in poveljstvo srbske vojske v Bosni, naj se vzdržijo novih oboroženih akcij in s tem prispevajo k nadaljevanju mirovnega procesa.
S tem pa se - kot vedno - ne strinja vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj, ki je javno povedal, da za ponedeljkov napad niso krivi bosanski Srbi, ampak kar Muslimani.Dodal da morajo bosan-
ski Srbi nemudoma udariti po Gorazdu in Tuzli. (G. I.)
PALE (Reuter) - Bosanski Srbi so napad Natovih letal nemudoma obsodili kot hudo prekoračitev vseh sprejetih resolucij Varnostnega sveta ZN in pooblastil, ki jih imajo Združeni narodi na območju nekdanje Jugoslavije. Zunanji minister vlade bosanskih Srbov Aleksa Buha je izjavil, da bi moral Zahod bosanskim Srbom najprej neizpodbitno dokazati krivdo, se pogovoriti in pripraviti sporazum, po skrajnem sredstvu, kot je zračni napad, pa poseči šele v primeru, da Srbi sporazuma ne bi bili pripravljeni podpisati. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič je po napadu nemudoma odpotoval v Beograd, kjer naj bi se sestal s srbskim vodstvom in Holbrookom, neodvisna tiskovna agencija Beta pa je sporočila, da bo Karadžič verjetno podpisal celo »nekakšen doku-
ment«, s katerim naj bi sprejel ameriške mirovne pogoje. Pred srečanjem z delegacijo ameriških diplomatov je Karadžič govoril na tiskovni konferenci. Raraanje zahodnih sil je označil za vojni zločin, dodal pa je, da se bodo bosanski Srbi branili. »Naši ljudje so naveličani krivic, ki se jim godijo iz dneva v dan. Današnji napad je dokazal, da se lahko zanesemo le še nase. Naši vojaki odločno vztrajajo na svojih položajih in povem vam, na koncu bomo kljub vsemu zmagali. Zahod se je tokrat uštel, boste videli.«
SARAJEVO (Reuter) - V bosanski prestolnici je včeraj kar kipelo od navdušenja nad vojaškim napadom zahodnih sil. Ljudje so proslavljali na ulicah, čeprav so jih oblasti in bosanski radio nenehno opozarjali, naj ne zapuščajo zaklonišč, saj obstaja velika verjetnost, da se bodo bosanski Srbi maščevali. S svojimi sodr-
žavljani pa se je v Parizu veselil tudi bosanski predsednik Izetbegovič, ki je novinarjem navdušeno povedal, da predstavlja vojaško posredovanje zahodnih sil prelomnico v bosanski krizi, hkrati pa je obžaloval, da je Zahod posredoval šele po ponedeljkovem minometnem napadu na Sarajevo. »Končno se je odprla pot k miru in zdaj moramo storiti vse, da ne bomo več zavili z nje,« je z navdušenjem povedal Izetbegovič.
LJUBLJANA - »Konstruktivno ameriško diplomatsko akcijo, ki je usmerjena k političnemu reševanju krize v Bosni, je pospremila teroristična akcija srbskega orožja in to pot prizadejala nedolžno in izmučeno prebivalstvo Sarajeva. Letalstvo Nata je upravičeno ukrepalo. Upamo, da bo ta akcija spodbuda za politično reševanje posledic agresije nad BiH,« je zapisalo slovensko zunanje ministrstvo.
SVET
Četrtek, 31. avgusta 1995
VOJAŠKI POSEG SEVERNOATLANTSKE ZVEZE V BOSNI IN HERCEGOVINI
Srbski vojaški viri poročajo, da so sestrelili tri sovražna letala
SARAJEVO (dpa) - »Nato je moral ukrepati tako odločno,« je bilo slišati iz poveljstva zveze v Bruslju. Po dolgih mesecih ponižanj in praznih groženj so Združeni narodi in Nato končno pokazali odločnost, da posežejo v bosanski spor. ZraCne sile Nata so vCeraj z napadom na položaje bosanskih Srbov začele najveCjo vojaško akcijo od ustanovitve Severnoatlantske zveze leta 1949.
S podporo topništva enot za hitro posredovanje je vCeraj veC kot 60 Natovih letal ob dveh zjutraj začelo obstreljevati srbske cilje v Bosni. Obsežni protiudarec pod okriljem mandata Združenih narodov je napovedani odgovor na srbski pokol civilistov v Saraje-
vu, ki se je zgodil v ponedeljek.
Natova letala so z napadom zelo zmanjšala vojaško moc bosanskih Srbov. Po besedah poveljnika mirovnih sil v Bosni generala Bernarda Janvierja so srbsko topništvo v okolici Sarajeva skoraj povsem uničili. Poleg tega so le-
tala napadla tudi radarje, položaje protizračne obrambe, vojaška poveljstva in skladišča orožja v bližini Sarajeva, Gorazda, Tuzle in Mostarja.
Bosanski Srbi so na Natove napade odgovorili le v omejenem obsegu, vendar so znova obstreljevali Sarajevo in pri tem ubili tri ljudi. Enote bosanskih Srbov so proti letalom, ki so poletela z letalonosilke USS Theodor Roosevelt in iz Natovih letalskih oporišč v Italiji, uporabili tudi rakete vrste ze-mlja-zrak. Pri tem so bi-
li tudi uspešni, saj so francoski vojaški viri vCeraj sporočili, da so na vzhodu Sarajeva sestrelili francosko letalo Mirage 2000, ki je napadlo srbske položaje. Pilot naj bi se iz letala izstrelil, toda njegova usoda je nejasna. Po trditvah Radovana Kara-džiča pa naj bi Srbi sestrelili kar tri letala zveze Nato.
Ves včerajšnji dan je bilo v bosanski prestolnici in njeni okolici slišati bobnenje letal ter moCne eksplozije. Letala zveze Nato so s svojimi izstrelki zadela tudi
pomembno skladišče orožja v bližini Pal. Oklepniki enot za hitro posredovanje pa so priskočili na pomoC modrim čeladam, ki so bile v nevarnosti. Prebivalstvo obleganega Sarajeva že slavi posredovanje Nata, toda zaradi strahu pred srbskim obstreljevanjem se ne upa na ceste. Po srbskih podatkih naj bi bilo vCeraj v bližini Sarajeva ubitih pet evropskih mirovnih opazovalcev.Med žrtvami je tudi španski veleposlanik, ki je bil vodja evropske mirovne misije v Sarajevu.
Letalo Nata na sarajevskem nebu (Telefoto: AP)
ZVEZA NATO JE NAPADLA POLOŽAJE BOSANSKIH SRBOV
Severnoatlantska zveza je v sredo zjutraj z letali in topništvom silovito napadla položaje bosanskih Srbov v okolici Sarajeva ter v srednji, južni in vzhodni Bosni, da bi za vedno utišala srbske topove, ki sejejo smrt med nedolžnimi civilisti.
Glavni cilj Natovih letal, ki so poletela nad Goražde in Tuzlo, so bili položaji srbske protiletalske obrambe.
Francoska 155-milimetrska havbica
V napadu sodelujejo tudi francosko-britanske enote za hitro posredovanje.
________________ANALIZA_________________
Nato ne ogroža mirovnega procesa
Letalski napadi so zadnja možnost za rešitev ugleda Združenih narodov
LONDON - V trenutku, ko je ameriška mirovna pobuda zbudila novo upanje za mir v nekdanji Jugoslaviji, je Natov napad stanje vrnil v popolno zmedo. Diplomati in analitiki se sprašujejo, ali bodo letalski napadi ustavili komaj zaCet mirovni proces, ki je že požel prve sadove, in s tem Zahod potisnih v širši konflikt, ki se mu je doslej z vsemi silami skušal izogniti.
Najsilovitejši Natovi zračni napadi doslej, s katerimi so Srbe kaznovali za pokol na sarajevski tržnici, so končno storili nekaj za vrnitev zaupanja v Združene narode, ki so na Balkanu izgubili vso kredibilnost. Vendar bo morda cena napadov visoka, ce bodo bosanski Srbi umaknili svojo nenadno podporo ameriškemu mirovnemu načrtu in napadli sile ZN. Srbi so se za napade že maščevali z obstreljevanjem Sarajeva. Diplomati menijo, da utegne bombardiranje Karadzičevih borcev opogumiti tudi bosansko vladno vojsko. »V naslednjih dneh bomo videli, ali smo na križišču izbrali pot do miru, ali pa nas bo potegnilo v zelo umazano vojno,« je izjavil neki diplomat. Tiskovni predstavnik ZN v Zagrebu Chris Gunness je priznal, da so siloviti zračni napadi po treh letih mednarodne vpletenosti v Bosni »zelo tvegana strategija«. »Lahko se nam vrnejo kot bumerang,« je izjavil. »Ce bodo napadi učinkoviti, nam bodo vsi ploskali in spraševali, zakaj tega nismo storili že pred dvema letoma,« je izjavil polkovnik Andrevv Duncan iz Instituta za mednarodne Študije. Ce shategija ne bo uspešna, bodo posledice nepredvidljive.
Združeni narodi v Bosni niso veC tako izpostavljeni kot v maju, ko so Srbi zaradi omejenih Natovih zračnih napa-
dov zajeli več sto pripadnikov mirovnih čelad. Se več, ZN lahko računajo na ognjeno moč enot za hitro posredovanje. Vendar diplomati in vojaški častniki menijo, da oborožene modre čelade Se vedno niso dovolj opremljene za vojno, tako da Zahod ne Zeli postati stran v sporu. Večina evropskih držav bi raje umaknila svoje vojake iz Bosne, kot pa da bi se vpletle v vojno - tudi Ce bi to pomenilo novo katastrofo za milijone ljudi.
Seveda bi bil scenarij povsem drugačen, če bi se bosanski Srbi odločili, da se je bolje pogoditi z Natom, kot si znova nakopati njegov bes. Vlada s Pal, ki je lani zavrnila mirovni načrt skupine za stike, je že sporočila, da ima ameriški mirovni načrt »pozitivne elemente«. VVashington je z dobrodšlico sprejel spremembo srbskega tona.
Kaže, da so velesile vsaj enkrat strnile svoje vrste za ameriško pobudo in izpustile običajno prerekanje o tem, kaj bo naslednja poteza. Rusija, tradicionalni nasprotnik Natovih akcij v nekdanji Jugoslaviji, je Se vedno tu, čeprav tišja, kot smo je vajeni. Diplomati menijo, da je Moskva spoznala, da ima zelo malo od nasprotovanja Združenim državam in njihovim zaveznicam.
Ameriški predsednik Clinton ne verjame, da bodo zračni napadi skazili možnosti za uspeh mirovnega načrta, ki predvideva rešitev problemov za vse sprte strani v nekdanji Jugoslaviji v enem paketu. »Menim, da je bil ukaz za zračni napad nekaj, za kar smo se morali odločiti. Akcija je v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli Združeni narodi,« je izjavil Clinton.
Nicholas Doughty / Reuter
ODMEVI_____ODMEVI	ODMEVI	ODMEVI
LONDON - Britanski premier John Major je letalske napade na položaje bosanskih Srbov označil kot »primeren odgovor na srbske napade na nedolžne civiliste v Sarajevu«. Združeni narodi in Nato so se po njegovem mnenju pravilno odločili. Britanski obrambni minister Michael Portillo pa je dejal, da se morajo letalski napadi nadaljevati, dokler ne bo zagotovljeno, da srbsko topništvo ne more več doseči Sarajeva. Po njegovih besedah bodo tam nameščeni vojaški poveljniki mirovnih sil odločali o tem, kdaj bo ta cilj dosežen.
PARIZ - Francija je včeraj vse sprte strani na območju nekdanje Jugoslavije pozvala, naj pri iskanju politične rešitve pokažejo več »odprtosti in odločnosti«. Vojaška operacija Nata in enot za hitro posredovanje proti vojaškim ciljem bosanskih Srbov je po mnenju Pariza dokaz za
»odločnost« mednarodne skupnosti, da zaščiti Sarajevo in druga varovana območja. Srbsko obstreljevanje civilnega prebivalstva zahteva »odločen odgovor«, je zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je izdal urad francoskega predsednika.
BONN - Nemška vlada je letalske napade Nata na položaje bosanskih Srbov označila kot primeren odgovor na »barbarske napade« na ljudi v Sarajevu. »Kdor skuša s terorjem preprečiti nadaljevanje pogajalskega procesa za mimo rešitev bosanskega spora, mora računati s primernim odgovorom mednarodne skupnosti,« je predstavnik nemške vlade Peter Hausmann izjavil včeraj v Bonnu. Cilj napadov je po njegovih besedah zmanjšanje ogroženosti varovanega območja Sarajeva in preprečitev novih napadov na druga varovana območja. »Nemška vlada zato meni, da so dana-
šnje akcije, ki potekajo pod okriljem OZN in Nata, povsem upravičene.« Nemški zunanji minister Klaus Kinkel pa je o letalskih napadih Nata dejal: »Dogajanja v Bosni nismo smeli in nismo mogli več mimo spremljati.«
MOSKVA - Rusija je včeraj obsodila letalske napade Nata na položaje bosanskih Srbov. Predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Grigorij Karaš in je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal: »Nobena nasilna dejanja, zlasti letalski napadi zveze Nato, ne bodo pripomogla k mirni rešitvi bosanskega spora.« Takšne akcije po njegovih besedah povzročijo le nove srbske napade. »Nedopustno je, da mednarodna skupnost ali del njenih elanov vojno deluje le proti eni strani v bosanskem sporu,« je dejal Karasin. Predstavnik Kremlja Sergej Me-dvedjev pa je za msko tiskovno agencijo
Itar-Tass izjavil, da predsednik Jelcin zavrača vsakršno nasilje v Bosni. To naj bi vključevalo srbsko obstreljevanje civilnih ciljev in Natovo bombardiranje srbskih položajev.
NEW YORK - Generalni sekretar OZN Butros Gali je sprte strani v Bosni pozval k nadaljevanju mirovnih pogovorov. »Cas je, da končamo prelivanje krvi v Bosni,« je predstavnik Butrosa Galija včeraj izjavil v New Torku. »Cilj Združenih narodov je nespremenjen - zmanjšanje trpljenja civilnega prebivalstva in odpiranje poti k mirni rešitvi bosanskega spora. Edini sovražnik Združenih narodov je vojna,« je dodal.
BRUSELJ - Generalni sekretar Nata Willy Claes je včeraj poudaril odločnost zveze Nato, da zaščiti varovana območja v Bosni. O največji vojaški akciji Nata od nje-
gove ustanovitve je povedal: »Naš cilj je, da zmanjšamo pritisk na varovana območja. Upamo, da se bodo zdaj tudi bosanski Srbi zavedli nesmiselnosti nadaljnjih vojaških akcij in da bomo vse sprte strani prepričali o odločnosti zveze Nato, da svoje sklepe uresniči. Vse strani pozivamo, naj ne skušajo pridobiti vojaške koristi iz sedanjega položaja. Nato se bo tudi v prihodnje zavzemal za rešitev spora po diplomatski poti.«
VVASHINGTON - Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns je včeraj izjavil, da morajo bosanski Srbi končno spoznati, da »ne morejo doseči vojaške zmage«, in da je zdaj cas, da se zavejo svoje odgovornosti za mir. Ameriški predsednik Clinton pa je o letalskih napadih Nata na srbske položaje dejal: »To je bilo preprosto treba storiti.«
(dpa)
STANOVANJSKA AFERA / MEDTEM KO SE PREISKAVA NADALJUJE
BERGAMO LA2NO FAKTURIRANJE
Treu napoveduje povišanje najemnin
»Pravične stanarine« bodo plačevali samo najrevnejši
»Obglavljeno« vodstvo družbe Dalmine
Vpletenih je preko dvajset družb, ki so sodelovale z Dalmine - Ze deset aretacij
RIM - Medtem ko finančni stražniki po nalogu rimskega tožilca Etto-reja Torrija zbirajo gradivo o najemniških pogodbah, ki so jih sklenile skrbstvene ustanove, o merilih, po katerih so dodeljevale stanovanja najemnikom (potrebna bosta vsaj Se dva tedna dela, preden bodo preiskovalci imeli jasnejšo sliko in preden bo sodstvo lahko začelo ukrepati), je minister za delo Tiziano Treu začel pripravljati reformo doslej veljavnih določil.
Včeraj je novinarjem napovedal smernice reforme, ki jo bo predlagal vladi. Treu je izhajal iz trditve, da je treba raziskati to, kar se je zgodilo v preteklosti, obenem pa pripraviti pravičnejša merila za prihodnost. Kar zadeva najemnino, je Treu napovedal, da bodo najemnike razdelili v dve ali tri kategorije glede na dohodek. Tistim, ki imajo manj kot 20 milijonov lir letnega dohodka, naj ne bi povišali najemnin; manjše poviške naj bi plačili najemniki z nekoliko višjimi letnimi dohodki, medtem ko naj bi plačali najemnine po tržni ceni tisti, ki imajo visoke dohodke. Minister je dodal, da bo višanje najemnin postopno, saj »ni mogoče skokoma uvesti tržnih cen«.'
Treu je napovedal tudi spremembe v pravilih za dodeljevanje stanovanj. Najbolj cenjene nepremičnine bi lahko dodeljevali na dražbah, medtem ko naj bi nad prednostnimi lestvicami za dodeljevanje stanovanj bdele prefekture.
Proti taki rešitvi so se
izrekli sindikati najemnikov, ki so se včeraj srečali z ministrom. Skrbi jih namreč, da bi navijanje najemnin v družbenih stanovanjih vplivalo tudi na podražitve v zasebnem sektorju. Obenem pa sindikati zahtevajo preiskavo, ki naj ugotovi, ali je bil nakup nepremičnin vselej najbolj smote-ren. Kot primer so navedli odkup naselij Milano 1 in Milano 2, ki jih je zgradil Silvio Berlusconi.
Poslanec Nacionalnega zavezništva Francesco Storace pa je od ministra za delo zahteval pojasnilo o tem, kako sta drugi mož pri Oljki VValter Vel-troni in njegov brat Vale-rio dobila od javnih ustanov v najem stanovanju po najemnini, ki je po njegovi oceni zelo nizka.
Minister za delo Tiziano Treu (Ap)
BERGAMO - Sodni organi so v okviru preiskave o oderuštvu, med katero je finančna straža odkrila obširno mrežo lažnih fakturiranj, prepovedali delovanje vodstva družbe Dalmine. Obseg lažnih fakturiranj naj bi se sukal okrog 25 milijard lir, v te nezakonite posle pa je vpletenih preko 20 družb, ki so posredno ali neposredno delovale z Dalmine (slednjo nadzoruje IRI). Deset oseb so že aretirali, odgovornosti nadaljnjih 40 pa še preverjajo.
Finančni stražniki so namreč odkrili, da so oderuhi prisilili nekatere podjetnike, da so izdajali lažne fakture, poleg tega pa tudi zahtevali 200-od-stotne obresti. Na primer: skupina podjetij je simu-
r RIM / DESET LET JE USTRAHOVALA MESTO IN OKOLICO
Tolpi Magliane zaplenili še 1.200 milijard lir
Vodil jo je Enrico Nicoleffi, ki je zaradi bolezni od lanskega julija v hišnem priporu
RIM - Rimska kvestura in finančna straža sta v okviru operacije »San Patrizio« po vsej Ita--liji preventivno zaplenili številne imovine za 1200 milijard lir vrednosti, za katere domnevajo, da so izkupiček nezakonitih dejavnosti tolpe Magliana. Zaplenjene imovine so povezane z dejavnostjo podjetnika Enrica Nicolettija, ki naj bi bil blagajnik tolpe; slednjega so aretirali že leta 1991 v okviru operacije »Colosseo«, od lanskega julija pa je zaradi bolezni v hišnem priporu. Preiskovalci so zaplenili hotele, telovadnice, stanovanjske bloke, zemljišča, nepremičninske družbe, vile ter luksuzna stanovanja v Rimu in pokrajini; poleg teh pa še 24 lu-
ksuznih avtomobilov, med katerimi 3 ferrarije, en lamborghini countach, tri rolls royce, dva porscheja, 12 mercedesov in motorni čoln tipa cigarette evo-lution.
Temu seznamu zaplenjene imovine je treba dodati še imo-vino v vrednosti 1460 milijard lir, ki so jo v okviru iste operacije zaplenili v zadnjih dveh letih. Tolpi so torej preiskovalci doslej zaplenili kar 2660 milijard lir.
Včerajšnji ukrepi rimske kvesture in finančne straže vsekakor predstavljajo prvi korak za dokončno zaplembo vse imovine zloglasne tolpe. Skoraj v celoti je bila vpisana na imena Ni-colettijevih sorodnikov, prijateljev in sodelavcev. V kriminalni
organizaciji, ki je med leti 1970 in 1980 terorizirala Rim, je Ni-coletti, ki je bil povezan z desetinami finančnih družb, opravljal vlogo »bankirja«, predvsem po umoru enega zadnjih zgodovinskih voditeljev tolpe Enrica De Pedisa. V teh letih se je tolpa povezovala z mafijo, kamoro in s črnim prevratništvom. Dejansko je Nicoletti imel vodilno vlogo v oderuških dejavnostih. Poznan je bi z vzdevkom »cen-tomilioni«, ker je s seboj vedno nosil velike vsote denarja. V okviru preiskave so rimskim sodnim oblastem prijavili sedem oseb in jih obtožili združevanja v zločinske namene mafijskega kova, drugi dve pa pod obtožbo lažnega računovodstva.
lirala, da je opravila kontrole na ceveh za naftovode ali za črpanje plina; podjetja so nato izdala fakture, ki so zadevale nikoli izvedene operacije, da bi na tak način ustvarila navidezen strošek. Na tak način so napajali črne sklade, ki niso bili zabeleženi v bilanci, služili pa so za plačevanje določenih sektorjev javnih in zasebnih ustanov, ki so na certifikatih o kolavdaciji potrdili obstoj testiranja o kakovosti in varnosti cevi, ki pa ga v resnici niso nikoli opravili.
Po mnenju preiskovalcev naj bi Dalmine v svojem »črnem skladu« hranila skoraj 5 milijard lir; denar je bil »namenjen« plačevanju podkupnin nekaterim inšpektorjem-
kolavdatorjem cevi, ki so z lažnimi certifikati potrdili izvedbo nikoli izvršenih kontrol. Javni tožilec Tibaldi je s tem v zvezi podčrtal, da je družba Agip večkrat oporekala glede kakovosti cevi, ki jih je izdelovala družba Dalmine. Dodal je tudi, da vodstvo Agipa v zadevo ni vpleteno in da sploh ni vedelo za lažna fakturiranja. Preiskovalci finančne straže pa so povedali, da dosedanja preiskava Se ni mogla ugotoviti, ali so bile že prodane in nekontrolirane cevi pravilno izdelane, ali pa imele kakšno okvaro.
Ob teh vesteh je vrednost delnic Dalmine na milanski borzi padla za skoraj 10 odstotkov, zaradi česar so njihovo kotiranje suspendirali.
NEAPELJ / V TUJINI BO TRI MESECE
Bivši minister De Lorenze na zdravljenje v London
NEAPELJ - Bivši minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo, ki so ga julija operirali in mu s črevesa odstranili rakasto tvorbo, se bo po predpisih zdravnikov lahko zdravil v Londonu, kjer se bo podvrgel ciklusu kemioterapije. Sodnik za preliminarne preiskave Marco Occhiofino je včeraj sprejel zahtevo De Lorenzovih odvetnikov in za dobo treh mesecev preklical prepoved izselitve iz države. Ministru je bilo namreč to prepovedano v okviru preiskave o izgradnji nadvoza v Neaplju, saj naj bi De Lorenzo izsilil 150 milijonov lir podkupnine.
Po mnenju sodnika Occhiofina je namreč za kemi-oterapsko zdravljenje (čeprav je možno tudi v Italiji) potreben odnos zaupanja med pacientom in zdravniškim osebjem; za pacienta je potreben tudi duševni mir, ki mu ga zdravljenje v londonski bolnišnici, kjer je zaposlen sin bivšega ministra, lahko zagotovi. Konzulenti, ki so preverili zdravstveno stanje bivšega ministra, naj bi vsekakor izključili vsako povezavo med boleznijo in strogim režimom, kateremu je bil De Lorenzo podvržen v zaporu.
TRENDI / PO PODATKIH BANKE ITALIJE
Italijanskih družin borza ne mika več
V družinskih listnicah je vse manj delnic in vse več hranilnih vlog- Rastejo tudi dolgovi
RIM - Italijanske družine so v zadnjem času veliko manj pripravljene, da bi se predale laskanju delniškega trga, za potrebe svojih proračunov pa se vse bolj pogosto zatekajo k bančnim posojilom. Kadar pa jim uspe dati na stran kak kupček denarja, nočejo več slišati za razne tvegane investicije in se raje zatekajo k stari tradiciji hranilnih knjižic in bančnih tekočih računov. To je najnovejša slika družinskih listnic, ki jo je posnela Banka Italije in jo objavila v prilogi svojega statističnega biltena, iz katerega jasno izhajajo obnašanja, ki so tipična za obdobja negotovosti. Za zadovoljitev potreb svojih bilanc so tako imenovane »družine porabnice« v zadnjem trimesečju lani (od takrat so zadnji razpoložljivi podatki) skrčile svoja vlaganja v domače in tuje delnice za več kot 1.760
milijard lir (za 0, 24 odstotka v primerjavi s trimesečjem prej). S tem se je skupni obseg ivesticij v borzne vrednostne papirje znižal raven iz lanskega junija, ko je znašal 719.050 milijard lir, v zameno pa so se krediti družin dp bank povišali za 3.765 milijard, kar je za več kot dva odstotka v primerjavi s trimesečjem prej.
Proračune italijanskih družin vse bolj bremenijo srednje in dolgoročni dolgovi, ki so se v dveletju od konca leta 1992 do konca leta 1994 povišali za približno 17 tisoč milijard lir, sorazmerno pa so se za 16.340 milijard znižale terjatve družin do njihovih dolžnikov. Nespremenjeno pa ostaja zaupanje italijanskih družin v državne vrednostne papirje, čeprav njihova masa ne dosega vež vrhunca, ki ga je imela marca 1993.
Boiza rahlo navzor
Zasluga Dinija in dolarja
RIM - Po dveh dneh spusta se je lira včeraj začela poslavljati od sicer uspešnega avgusta z novim sprintom, tako da je nadomestila velik del izgubljenega terena. S pomočjo torkovih izjav premiera Dinija in splošne okrepitve dolarja ji je uspelo marko spet potisniti na raven okrog 1.100 lir, tako da je v primerjavi s torkom v menjavi z nemškim bankovcem pridobila 10 lir. Popravila se je tudi do dolarja, ki je mu je sicer spodrsnilo le na italijanskih trgih, kajti do ostalih glavnih valut se je zeleni bankovec okrepil.
Vzporedno z liro se je popravil tudi milanski borzni trg, kjer se je splošni kazalec MIB dvignil za 0, 69 odstotka, zadnji Mibtel je pridobil 0, 11, Mib-30 pa 0, 12 odstotka. Uspeh borznega sestanka se je nekoliko skvaril popoldne, ko se je operaterjev polastila živčnost, ki naj bi jo po mnenju analitikov povzročila kritična primera delnic Olivetti in Dalmine. Prva je izgubila skoraj sedem odstotkov, druga pa nekaj manj kot devet.
Državna blagajna junija aktivna
RIM - Po sicer ne-dokončnih podatkih Banke Italije je državna blagajna v letošnjem juniju zabeležila presežek v znesku 14.530 milijard lir, vendar je to za javni dolg kot kaplja v morje. Ta je namreč zrasel že precej čez dva milijona milijard lir, saj je maja samo državni dolg dosegel 2 milijona 29 tisoč milijard lir, ves javni sektor pa je bil marca (izračunavanje javnega dolga je namreč veliko bolj zamudno) zadolžen za 2 milijona 112 tisoč milijard lir.
ČET	PET	PON TOR SRE
1623,8 1613,8	1617^ 1635,7 1629,7
TRGI / PO DVEH DNEH PADANJA __	ČET PET PON TOR SRE
■ ■	g	■	■	mmmaKmm 1623,8 1613,8 16173 1535,7 1629,7
Ura pokazala zobe .$^4^
tanm mhln nn\nr\r
DM
1086,0 1093,1	1107,4
1114,5
1102,4

mm


ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ■ ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512

ZGODOVINSKI DOGODEK / PRIZNANJE PRAVIC SLOVENSKE MANJŠINE
NOVICE
Tižaška občina poslovila dvojezične table pred vasi
Nove table pred okoliškimi vasmi od Križa do Lonjerja
Domačini in tujci bodo vedeli, da so prispeli v S. Croce - Križ
TRST - Na pokrajinski cesti Opčine -Sesljan se pred vhodom v Križ svetlika nova, velika, bela tabla, drugačna od vseh takih dosedanjih. Na njej piše S. Croce -Križ. Gre za dvojezično tablo, ki jo je dala postaviti tržaška občinska uprava. Nekaj deset metrov pred njo stoji sicer druga podobna tabla, modra, tudi dvojezična, ki jo je pred leti postavila devinsko-nabrežin-ska občina, a nova tabla je drugačna, ker je z njo tudi Tržaška občina uradno priznala, da v Križu živijo slovenski ljudje. Na drugem koncu vasi vsaj do včeraj table še ni bilo. Občinski delavci so postavili šele droga, na katera bodo morda že danes pritrdili tablo, podobno tisti, ki jo opaziš, ko se pripelješ v Križ s Proseka.
Križ ni osamljen primer. Občina je že (ali pa še bo v prihodnjih dneh) postavila dvojezične table tudi pred drugimi okoliškimi vasmi: Prosekom, Kontovelom, Opčinami, Bani, Trebčami, PadriCami, Gropado, Bazovico, Lonjerjem in Ferlugi. Odredba o postavitvi dvojezičnih tabel, ki jo je 16. februarja letos izdal tržaški Zupan Riccardo Illy, postaja tako v teh dneh realnost.
»Postavitev dvojezičnih tabel je zelo važna poteza,« je včeraj pokomentiral občinski svetovalec DSL Igor Dolenc. »Župan je s tem še enkrat dokazal, da je mogoče, čeprav počasi, mnogokaj spremeniti. To je bilo razvidno že ob predstavitvi njegovega programa. Trst je odprl sosedom, prisotnost Slovencev je bila uradno omenjena v statutu, Zupan je ublažil Staffierijev odlok o rabi slovenščine na občini, odredil je odprtje slovenskih jasli, sedaj je dal - na pritisk slovenske javnosti - postaviti dvojezične table. To je izreden rezultat. Pred tremi ali štirimi leti bi o kaj takem lahko le sanjah,« je ocenil Igor Dolenc.
Tudi Slovenska skupnost je izrazila ob tem pomembnem dogodku veliko zadovoljstvo, »saj gre za važen korak v smeri utrjevanja enakopravnega sožitja med tu živetima narodoma«. Za to »gre velika zasluga upravi Zupana Illyja, ki v resnici pomeni preokret v odnosih med Občino Trst in njenimi slovenskimi občani, pa tudi s širšim slovenskim svetom tostran in onstran meje.« »Gre za postopno in težavno, a jasno uveljavljanje pravice, se pravi za zmago vseh,« zaključuje Slovenska skupnost.
Odlog za Telepiu
RIM - Telepiu ima še 16 mesecev časa, prden prične s kabelskim ali satelitskim oddajanjem. Termin je vlada podaljšala s posebnim odlokom. Televizijska postaja ima se dodatnih 16 mesecev za preureditev oddajnih naprav.
Telefoniral časopisu in priznal umor prostitutke
CASERTA - Živci 30-letnega peka iz Caserte Pi-etra Santonastasa so popustili. V prejšnjih dneh si je po hudem prepiru z ženo zaželel burnega spolnega odnosa s prostitutko. V njem pa je ves čas tlelo nasilje, katerega žrtev j§ bila nič hudega sluteča prostitutka. Pek se je vrnil domov, vendar svoje vesti ni mogel pomiriti. Zato je telefoniral uredništvu dnevnika II Mattino in anonimno priznal umor. Policija pa je vznemirjenemu zločincu kaj kmalu prišla na sled. Ko je tretjič klical uredništvo, ga je končno izsledila v nekem baru in ga priprla.
Upokojeni oficir ovadil Alberta Tombo
MONDOVI’ (CUNEO) - Upokojeni finančni stražnik Giovanni Corrente je ovadil sodstvu najbolj znanega italijanskega smučarja Alberta Tombo. »Preveč je namreč Športnikov med policisti in karabinjerji, ki nemoteno trenirajo in tekmujejo ter zaradi tega niso na službenem mestu, plačo pa kljub temu redno prejemajo in napredujejo samo zaradi Športnih dosežkov. Tomba je zahteval službeno napredovanje na poročnisko mesto, pa vendar nima potrebne univerzitetne diplome, to pa je nezaslišano in Žaljivo za ostale finančne straže in policiste,« je menil upokojenec.
RIM / LIDER LEVE SREDINE
BENETKE / FILMSKI FESTIVAL
Prodi noče prepira z D’Alemo
Lider leve sredine zanikal govorice, da je Oljka že v krizi
Denzel VVashington priplul s podmornico
Na festivalu bodo predvajali 144 filmov - Mrzlični vrvež prvega dne
RIM - Romano Prodi ie že zavrnil ponudbo Massima D'Aleme, naj bi kandidiral za parlament na nadomestnih volitvah. Zamisel pa je očitno zelo privlačna za stranke leve sredine, ki bi rade preverile odmevnost Prodijeve kandidature. Zato se je elan tajništva Ljudske stranke Giuseppe Gargani zavzel, da bi Prodi ob koncu meseca kandidiral v Neaplju, kjer bodo morali izvoliti novega poslanca. »Ge bi sprejel to kandidaturo, bi Prodi ne prišel v parlament po stranskih vratih, ampak bi s preverjanjem svoje kandidature lahko okrepil levosredinsko zavezništvo,« je menil Gargani.
Lider leve sredine na vnovično ponudbo ni odgovoril. Prvi dan dela po kratkem poletnem oddihu je v Trentu posvetil demantijem. Predvsem po
njegovem mnenju ni res, da so napetosti med strankami zrahljale kohezijo pri Oljki. Po njegovem mnenju se zavezništvo krepi in si močno prizadeva, da bi se tudi v Italiji uveljavila demokracija izmenicnosti.
Predvsem pa je Prodi zanikal napetosti v koaliciji. »Po eni strani govorijo o prepirljivosti manjših strank, po drugi pa mi očitajo, da ne bom karizmatični lider, dokler se ne bom sprl z D’Alemo,« je ironično dejal Prodi.
Del svojega razmišljanja je lider leve sredine posvetil programu. Poudaril je zlasti pomen »človeških resursov« in nujnost naložb v solo, univerzo in izobraževanje na splošno, obenem pa tudi take ustavne reforme, ki naj bi Italiji zagotovila stabilno vlado za celotno zakonodajno dobo.
Jože Pirjevec	27.
Vidov dan
knjige »Jugoslavija 1918-1992«
Odlomek iz
Kot je ze v svojem prvem komentarju ugotovil Economist, je imel ta sporazum dva Člena, ki sta si nasprotovala. Z ene strani so zavezniki obljubljali, da bodo v coni A ohranili organe ljudske oblasti, ki so jih organizirali Jugoslovani, z druge pa so zahtevali, da morajo delovati ti organi na zanje "sprejemljiv" naCin. Zavezniška vojaška uprava, ki je v Trstu in okolici sumničavo gledala na slovensko prebivalstvo, se je seveda prav kmalu otresla titoistiCnih struktur in hkrati začela navezovati stike z Italijani. S svoje strani so jugoslovanski voditelji v zavesti, da je Trst izgubljen, skušali Čimbolj utrditi svojo oblast v Istri, kar je pognalo lokalno italijansko prebivalstvo, ze tako na smrt prestrašeno zaradi zmage "slavokomunistov", v množični beg. Taksno vzporedno ravnanje z etničnima skupnostma, ki so ju eni in drugi imeli za sovražni (pri Čemer je treba reci, da je bila jugoslovanska stran bolj robata), je sprožilo celo vrsto sporov in napetosti, ki so spremenile tržaško območje v eno najbolj vročih točk porajajočega se razkola med Vzhodom in Zahodom.
Tito svojega ogorčenja nad Stalinovo izdajo ni mogel dolgo prikrivati. 27. maja je imel v Ljubljani odmeven govor, v katerem je spomnil na slovenske ozemeljske zahteve in pribil, da Jugoslavija ne bo drobiž v barantanju med velesilami. Tega ponovnega namiga, da je za jugoslovanske komuniste interes lastne dežele pomembnejši od interesa Sovjetske zveze, Stalin ni sprejel brez odziva. Svojemu ambasadorju v Beogradu je takoj naročil, naj sporoči jugoslovanski vladi, da ocenjuje Titove izjave kot sovražno dejanje. Ce maršal namerava vztrajati pri tem, naj raCuna na javno reakcijo sovjetske strani. Po tej grožnji, ki je napovedovala, da bodo Sovjeti prepustili Tita na milost in nemilost zahodnim imperialistom, so se odnosi med Moskvo in Beogradom znova hudo zaostrili. Pri tem se je v sovjetskem vrhu še bolj utrdilo prepričanje, da Jugoslovanom ne gre zaupati. Ali ni sam Kardelj v pogovoru s poslanikom Sadcikom priznal, da so bile v Ljubljani izrečene besede 'protisovjetske", obenem pa enemu od elanov CK KPJ izjavil, da je tak-
šna formulacija opomin velikim silam, naj svojih nesporazumov ne rešujejo na škodo Jugoslavije? Napetost med Moskvo in Beogradom je bila na začetku poletja tolikšna, da je izbranim krogom, ki so bili z njo seznanjeni, narekovala dokaj pesimistične napovedi. Palmiro Togliatti, vodja italijanske KP, je na primer sredi avgusta v govoru milanskim partijskim aktivistom omenil spor kot dejstvo, ki bo vplival na ravnotežje sil v Evropi, in izrazil upanje, da se bo mogoče "vsaj izogniti vojni med Jugoslavijo in Rusijo".
Titov strah pred "imperialisti", o katerih je menil, da lahko vsak trenutek napadejo Jugoslavijo, pa je bil večji od njegove jeze zaradi previdne Stalinove zunanje politike. Zato je skušal cimprej zgladiti nesoglasja v zavesti, da brez Sovjetske zveze ne bo mogoče graditi socializma in obvarovati lastnih interesov v mednarodni areni. Na tem področju je imela Jugoslavija po letu 1945 podobne probleme kot Kraljevina SHS po letu 1918.
(Sledi podpis)
BENETKE - Letošnji beneški filmski festival se je na otvoritveni dan predstavil s Številkami: vrteli bodo 144 filmov v 373 projekcijah, gledalcem je na razpolago skoraj 3.794 mest, 3.300 akreditiranim časnikarjem (od katerih je 70% tujih) pa 60 tiskovnih konferenc; končno so bila objavljena imena članov žirije: Guglielmo Bi-raghi (italijanski kritik), Abbas Kiarostami (iranski režiser), Jean-Pierre Jeunet (francoski režiser), Mario Martone (italijanski režiser), Francesca Neri (italijanska igralka), Peter Reiner (ameriški kritik), Mo Rothman (ameriški producent), Jorge Semprun (Španski pisatelj in scenarist), Margarethe Von Trotta (nemška režiserka). Na samem mestu festivalskega dogajanja pa ekipe delavcev mrzlično dograjujejo festivalsko scenografijo sredi prometa mimoidočih: kraj je bil še včeraj bolj podoben veliki ladjedelniski delavnici kot pa prizorišču mondenega in kulturnega dogodka.
Značaj gradbišča, v katerem se zgradba dopol-
njuje in spreminja sredi nadzorovanega vrveža -dobro ustreza festivalu tudi po njegovi vsebinski plati: nekatere sekcije so pravi kaotični laboratorij, nekateri filmi pa delovne kopije: tako film Antoni-onija-VVendersa, film Petra Greenawaya in za zadnje dni včeraj napovedani Scorsesejev Casino. V različnih selekcijah nastopa kar štirinajst celovečercev filmskih debitantov (režiser Ettore Scola, ki tudi sam tekmuje, si je zaželel, da bi bil zmagovalec prav med njimi). Neobičajni videz preobrazujočega festivala je Gillo Pontecorvo včeraj potrdil z izjavo, da je oblika klasičnih festivalov »presežena in njihove formule zastarele«. Otvoritveni dan je bil zmes vsega tega. Predvajali so je prvi film v tekmovalnem izboru, »Der Totmacher«, prvenec Ro-mualda Karmakarja; to je cinefilski izdelek na temo najhujšega nemškega množičnega morilca, ki je navdihnil tudi Fritza Langa; z njim se nemška produkcija vrača na Lido po premoru treh let. Večerni dogodek je bil film »Crimson Tide« Angleža Tonya Scotta (Top Gun, Bewerly Hills Cop II itd.) z močnima ameriškima značajema Denzelom VVashingtonom in Genom Hackmanom. V prid filmove promocije je »predrla« vode pred trgom Sv. Marka šestdese-tmeterska podmornica »Pelosi« (na fotografiji) italijanske vojne mornarice in ojačila že itak spektakularno silo žanrskega akcijskega filma.
V sekciji Beneške noči pa so vrtelil sladki »Cabal-los salvajes« Argentinca Marcela Pineyra, ki je predvsem poziv k socialni solidarnosti Argentincev.
Igor Devetak
GOJMIR DEMŠAR
Glasbena matica skozi desetletja (17)
Ob kakovostni rasti šole GM uspešni nastopi gojencev v Sloveniji in Jugoslaviji
Gojenci podružnice GM v Nabrežini leta 1959
Leta 1959 je poteklo 50 let od ustanovitve Glasbene matice. Te obletnice sta se z občutenimi besedami spomnila skladatelj Vasilij Mirk in tedanji predsednik Fortunat Mikuletič. Na svečanem koncertu so nastopili pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane in Simfonični orkester RTV Ljubljana s solistom Karlom Ruplom in dirigentoma Oskarjem Kjudrom in Urošem Prevorškom.
V tem letu sta popestrili glasbene prireditve dve pomembni gostovanji. Najprej nastop pevskega zbora Slovencev s Koroške z dirigentom Pavletom Kernjakom ter koncerta dveh slovenskih umetnikov iz Amerike, pianista Antona Solerja iz Buenos Airesa in Ane Safred iz Clevelanda. Slednji je Glasbena matica poklonila razni notni material, predvsem pesmarice za g. Sublja, tamkajšnjega slovenskega glasbenega organizatorja.
Med koristne pobude šole Glasbene matice sodijo nastopi njenih gojencev na slovenskih osnovnih in sre-
dnjih šolah v Trstu in v okoliških krajih, pri predstavah Slovenskega gledališča in pri prireditvah drugih slovenskih ustanov. Sodelovanje s šolami se je nadaljevalo še nekaj desetletij. Občasno so na slovenskih šolah nastopili tudi koncertni gostje iz Slovenije. Uvodno besedo k tem koncertom je običajno podajal Janko Ban.
Kvalitetna rast šole in uspehi gojencev, ki so posegali tudi po zahtevnejših delih glasbene literature ter nadaljna rast orkestra in pevskih ansamblov je Glasbeni matici omogočila, da je dosežke njene šole predstavila tudi v kulturnih središčih matične domovine. Leta 1960 so Komorni godalni orkester Glasbene matice in solisti - gojenci šole nastopili v Kranju in na Golniku.
Pomembno je bilo leta 1963 gostovanje v Beogradu, kjer so elani Glasbene matice doživeli prisrčen sprejem. Orkester pod taktirko Oskarja Kjudra in solisti Tatjana Uršič, Žarko Hrvatic in Aleksander Zu-
pančič so v dvorani Kolar-Ceve univerze izvedli koncerte J.S.Bacha, Vivaldija, Haydna in Mozarta. Beograjsko občinstvo je izvajanja tržaških glasbenikov sprejelo nadvse toplo.
Dober mesec po gostovanju Glasbene matice v Beogradu so bili slušatelji in profesorji tamkajšnje Akademije za glasbo gostje Glasbene matice v Trstu. Da je prav glasba ena od tistih plemenitih sredstev, ki združuje razne narode, je prišlo lepo do izraza pri sprejemu predstavnikov iz Beograda in tržaške Glasbene matice v prostorih tržaškega konservatorija Tartini, kjer je goste sprejel njegov direktor. Med medsebojnim izmenjavanjem informacij o glasbenem življenju in o delovanju ter metodah pouka, so si gostje ogledali prostore tržaškega konservatorija. Pogovor je nanesel tudi na koristnost medsebojnih študijskih izmenjav mladih glasbenikov.
Nadaljna koncertna gostovanja so bila leta 1964 v Dubrovniku, na Reki in v Pulju ter leta 1969 ponovno v Ljubljani. Nastop orkestra in sohstov Glasbene matice v festivalskem Dubrovniku je bilo malce tvegano dejanje saj imajo DubrovCani priložnost slišati izvedbe najboljših svetovnih an-salbmov in solistov. Toda iskreno priznanje, s katerim je tamkajšnje občinstvo sprejelo izvajanja Tržačanov, in lepa ocena kritike, je veC kot izpolnila pričakovanja ter je bila najlepša nagrada za trud, ki so ga v delo vložili dirigent in elani orkestra ter solisti Danijela Nedoh, Vojko Cesar. Žarko Hrvatic in Aleksander Zupančič.
Poleg navedenih krajev so orkester Glasbene matice in solisti nastopali še v številnih drugih krajih v Sloveniji in v Italiji. Poleg nastopov v Gorici naj omenimo koncerte v Tržiču, Gra-dežu, Gradiški, v Krminu in v Trbižu. Ob spremljavi orkestra so kot solisti nasto-pali gojenci višjih letnikov šole Glasbene matice kot npr. Danijela Nedoh, Tea Košuta, Milena Padovan, Učka Scuka, Nadja Kralj, Crt SiškoviC, Loredana Sancin, Ravel Kodrič in Mojca SiškoviC in tudi nekateri profesorji: Fedora Ferluga, Neva Merlak, Erminij Am-broset in Vojko Cesar.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Ir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ŠPETER / POLITIČNI PREMIKI
Za novo vlogo Gorske skupnosti Nadiških dolin
Za to se zavzema večina, ki je v rokah levosredinskih uprav
SPETER - Spomladanske upravne volitve v nadiških dolinah so bistveno spremenile upravno-politicno sliko v sedmih občinah. Demokristijanska nadvlada se je sesula, skoraj povsod so se uveljavile levo-sredinske liste, ki so zabeležile nepričakovan uspeh in to velja še posebej za Občino Speter. »Zgodovinska« sprememba je že v uvodnih potezah pokazala določene novosti, saj so se novoizvoljeni župani izrekli za takšne programe, ki vsebujejo tudi ovrednotenje krajevne kulture in utrjevanje odnosov z bližnjo Slovenijo. Takšne skupne poglede pa je bilo treba tudi udejaniti. V ta namen se je ustanovila nekakšna koordinacija levo-sredinskih uprav, katere predstavniki so se v tem Času Ze nekajkrat sestah, da bi poiskali rešitve za nekatera vprašanja, ki so skupnega interesa.
To je primer gorske skupnosti za Nadiške doline, ki je doslej bila, podobno kot občinske uprave, domena demo-kristijanov, ki so v njej imeli absolutno večino. Položaj je danes spremenjen, saj bodo v tem telesu prevladali predstavniki naprednih uprav iz Nadiških dolin in Čedada.
Na zadnjih dveh sestankih so predstavniki omenjenih uprav poglobljeno razpravljali o vlogi gorske skupnosti. Ugotovili so namreč, da mora GS postati koordinacijski center upravno-politicne stvarnosti v teh dolinah. Potrebno je, da znotraj skupnosti nastajajo in se razvijajo načrti za večje pobude, ki bodo zanimale celotno območje in ki bodo vezane tudi na širše sodelovanje z bližjim območjem onstran meje ter s stvarnostjo v Terski in Kanalski dolini ter Reziji in v Brdih.
Na prvem zasedanju gorske skupnosti, ki bi ga moral dosedanji predsednik Giuseppe Chiabudini sklicati v drugi polovici septembra, bo treba imenovati tudi predsednika oziroma odbornike. Za vodilno mesto v gorski skupnosti ni še niC določenega, o tem naj bi.se znotraj koordinacije dogovorili v naslednjih dneh. Iz neuradnih virov smo izvedeh, da je špetrski župan Firmino Marinič eden od najresnejših kandidatov za to mesto skupno z Ninom Cicconejem, ki je bil odbornik v dosedanjem vodstvu gorske skupnosti. Med možnimi kandidati za predsedniško mesto sodi tudi Fabio Bonini, bivši župan in zdajšnji odbornik v Občini Grmek.
Rudi Pavšič
Liffiba jutri v Pavii pri Vidmu
VIDEM - Najbolj priljubljena italijanska rock skupina bo nastopila jutri v vasi Pavia pri Vidmu. Litfiba so spomladi izdali album Spirito, ki je bil veC tednov najbolj prodana plošča v Italiji. Program, s katerim se bodo predstavili tukajšnji publiki, je podoben tistemu, s katerim so se predstavili marca. Večina skladb bo iz zadnjega albuma, poleg teh pa še vrsta hitov iz njihovega bogatega repertoarja. (AW)
Za nekatere upravičence se bo z jutrišnjim dnem sprostila možnost predčasne upokojitve pri skrbstvenem zavodu INPS. Po znani »zamr-znitvi»Amatove reforme in Berlusconijevega finančnega zakona bodo s 1. septembrom 1995 pridobili pravico do pokojnine tisti odvisni delavci, ki so 31. decembra 1993 že imeli 35-letno zvarova-lo dobo. Tako določa zakon št. 335 o pokojninski reformi, ki je začel veljati 17. avgusta. Kdor je že prej ali bo v teku današnjega dne vložil na INPS zadevno prošnjo in seveda izpolnjuje predpisane pogoje (poleg zavarovalne dobe mora tudi zapustiti delovno mesto), mu bo zavod odmeril pripadajočo pokojnino že od 1. septembra. Kot sta pojasnila INPS in ministrstvo za delo, se lahko upravičenci odločijo za upokojitev kak mesec kasneje in tako imajo možnost, da pravočasno napovejo prekinitev delovnega razmerja in v celoti izkoristijo ekonomske ugodnosti, ki jih predvideva delovna pogodba.
Ista pravica do takojšnje predčasne upokojitve pa ni priznana samostojnim delavcem (kmetom, obrtnikom in trgovcem), niti Ce so imeli 35-letno dobo
konec leta 1993. Za te zavarovance bo možnost upokojitve začela s 1. januarjem 1996. 4 mesece kasneje se bodo lahko upokojili tudi zavarovanci, ki imajo »mešano« dobo, niti Ce je v 35-letni dobi zaobjet en sam prispevek iz naslova samostojnega dela.
Zavarovanci v javnem sektorju bodo pridobili pravico do pokojnine s 1. sepem-brom 1995, Ce so imeli 35-letno dobo konec leta 1993 in pri tem ni pomembno, Ce je bila prošnja odobrena pred ali po 28.. septembru 1994. 1. januarja 1996 se bodo upokojili upravičenci, ki so plačali vsaj 31 let prispevkov do 24. septembra 1994 in če je do tega termina pristojna uprava odborila prošnjo za upokojitev. Do. 1. januarja 1997 bodo morali počakati tisti javni uslužbenci, katerim je bila pravica do upokojitve priznana do 28. septembra 1994, vendar pa niso tedaj še imeli 31 let zavarovalnega staža.
Spomnimo naj še, da do 5. septembra lahko prekličejo prošnjo za upokojitev (-učno in neučno osebje na šoli, ravnatelji pa na Proveditoratu) tisti šolniki, ki so predložili prošnjo za predčasno upokojitev po 28. septembru 1994. (ma)
PATRONAT INAC SVETUJE
Za nekatere upravičence od jutri sprostitev upokojitve
GLOSA
Kakšna razlika med Rimom in Dunajem
Jote Pirjevec
Prejšnji teden sem predaval na poletni univerzi, ki jo v Bovcu že drugo leto organizira koroški kolega Andrej Moritsch. Študentje iz Slovenije,
Avstrije in Italije obiskujejo zjutraj jezikovne tečaje, popoldne pa predavanja in seminarje, ki so bila letos ubrana na temo: Nacionalizem, regionalizem, manjšine in medijska komunikacija. Sodelovanje v tem projektu, ki je nastal iz prepričanja, da je treba premostiti državne, kulturne in jezikovne meje ter znova ustvariti Evropo regij, v iskanju tistega, kar povezuje ljudi v prostoru med Alpami in Jadranom, me je spodbudilo k marsikateremu razmisleku. Predvsem k ugotovitvi, kaj vse je mogoče narediti, Ce je politična klima ugodna za iniciative tistega, ki se žeh angažirati na družbe-no-kulturnem polju. Primerjava med Avstrijo in Italijo je, vsaj kar zadeva sodelovanje z bližnjim slovenskim svetom, za državo, v kateri živim, naravnost porazna.
Na italijansko nesposobnost, da se aktivno vključi v dialog s slovenskimi sosedi, sem moral misliti tudi ob predavanju Heinricha Neisserja in Josefa Tausa, ki sta govorila o bivših komunističnih državah srednje Evrope in njihovi možnosti pristopa k Evropski zvezi. Prof. Ne-iss je kot poslanec avstrijske ljudske stranke drugi predsednik dunajskega parlamenta, medtem ko je bil dr.
Taus v preteklosti predsednik OVP, danes pa je eden poglavitpih avstrijskih gospodarstvenikov. Gre torej za človeka na ključnih mestih, ki obvladata ne samo domači, temveč tudi mednarodni prostor in dobro poznata probleme, ki jih mora premostiti mala država ob stopu v tako velik organizem, kot je Evropska unija. Problemov, s katerimi se bo morala Slovenija soočati, Ce bo k njej pristopila, tudi nista skrivala, pri Čemer sta poudarila, naj se slovenska vlada uCi na napakah avstrijske in naj pred pridružitvijo in po njej skrbno pripravi javno mnenje, tako da bodo ljudje vedeti, kaj jih Čaka, razumeti za kaj se splača stopiti v Evropsko zvezo, kateri pa so kratkoročni negativni efekti tega koraka. Kljub vsem opozorilom pa nista imela dvoma, da je mesto Slovenije v tej kontinentalni družini, v prepričanju, da gre ne samo za ekonomsko in geopolitično, temveč tudi kulturno kompatibilnost, ki bo v korist Evropi in Sloveniji.
Ob poslušanju njunega izvajanja, ki ni bilo brez žara, značilnega za tiste, ki so prepričani v neko idejo in verjamejo v neko vizijo, si nisem mogel kaj, da ne bi mislil na gospo
S u s a n n o Agnelli. Italijanska zunanja ministrica me je namreč v zadnjem Času večkrat neprijetno vznemirila z didaktičnim tonom, s katerim poučuje Slovenijo, da se mora prilagoditi »evropskim standardom«, Ce naj upa, da bo njena kandidatura za pridruženo Članstvo k Evropski zvezi sploh vzeta v poštev. Takšen odnos, ki seveda v italijanski diplomaciji ni nov in ki skriva ost pretenzij, o katerih ni povsem jasno, ati so samo pokroviteljske, je v marsičem prispeval k temu, da so se simpatije Slovencev za Evropsko zvezo precej ohladile. Slovenska pomlad je bila vsa v slogu »Evropa zdaj«, ki pa ima danes že nekakšen zgodovinski zven. Slovenci smo po osamosvojitvi ugotovili, da smo pravzaprav mi sami tudi Evropa, da se od Evropske skupnosti nimamo kaj učiti, kar se tiCe na primer odnosa do manjšin ati ocenjevanja balkanske krize, da naši civilizacijski, Ce že ne ekonomski standardi pred nikomer ne zaostajajo. To pa nam je narekovalo nekaj veC samozavesti, v prepričanju, da preživimo lahko tudi brez Evropske zveze in da mora naše eventualno vključevanje vanjo biti kot poroka iz davne preteklosti, ki ni slonela toliko na ljubezni kolikor na skrbno pretehtani koristi obeh partnerjev.
ZARADI ZAPLETA V ZVEZI S PODPISOM SINDIKALNEGA SPORAZUMA
KRIZA / LADJEDELNICA
Naveza Bolmat-Lucchini še ni prevzela železarne
Zadnji oviri sta v odpravninah in mehanizmu mobilnosti
Canlieri Triesle: jutri sestanek na Deželi
Na sedežu deželne vlade bi morali sinoči podpisati pogodbo o prodaji škedenjske železarne zasebni podjetniški navezi Bolmat-Lucchini, vendar je prišlo do zapleta. Formalno dejanje ob prenosu lastništva je bilo prvotno napovedano za 16.30, potem odloženo na 19.30, nato spet za dve uri, nazadnje pa ga sploh ni bilo.
Ne bojte se, Luigi Lucchini, Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza se niso skuj ali, to jim sploh ni prišlo na misel, saj jim bo odkup tovarne še utrdil položaj na italijanskem in mednarodnem tržišču. Zamudo velja pripisati okoliščini, da se je nekaj zataknilo na ministrstvu za delo, kjer je bilo treba poprej parafirati sporazum med novo družbo Servola, ki bo upravljala železarno, in sindikati. Dogovor je bil sklenjen, kot znano, že 5. avgusta, bil pa je zgolj načelen. Sindikalisti so tedaj jasno povedali, da ne bodo dopustili podpisa prodajne listine, Ce ne bosta nova lastnika dosledno spoštovala pridobljenih pravic železarjev kar zadeva izplačilo odpravnin in mehanizem mobilnosti. In res je bilo nekaj taksnega: dogovoriti bi se bili morali že dopoldne, v resnici pa so ob desetih sinoči še zmeraj pilili posamezne točke...
Odpravnine (30 milijard lir) bi moral izplačal skrbstveni zavod INPS iz vsedržavnega jamstvenega sklada, medtem ko naj bi sredst-
va za delno kritje prispevkov na račun mobilnosti (20 milijard lir) Črpali iz državne blagajne. Za ponovni zagon železarne je denar prispevala tudi deželna uprava FJK, in sicer 4, 5 milijarde lir, ki jih bodo uporabili za resanacijo območja okrog tovarne. V njej je 750 ljudi, od katerih jih gre 163 predčasno v pokoj, vrzel pa bodo zapolnili z 200 mladimi močmi.
Lucchini Siderurgica in Bolmat bosta za železarno odštela 51, 2 milijarde lir. Letna proizvodnja jekla naj bi dosegla 700.000 ton, k Čemur gre prišteti še prodajo toka iz elektrarne, ki bo izkoriščala pline iz plavža.
Drago Gašperlin

Delen pogled na škedenjski obrat (foto Križmančič/KROMA)
Delavci miljske ladjedelnice Cantieri Trieste so včeraj prejeli plaCe. 2e v začetku tedna so poprijeli za delo, ki so ga prekinili pred tedni, potem ko ni bilo veC jasno, kdo je dejanski upravitelj obrata; včeraj je delo steklo v manj napetem, prijetnejšem vzdušju.
Delavci so skratka zadihali, s tem pa še ni konec gospodarskega križevega pota miljske ladjedelnice. Pooblaščeni upravitelj Cantieri Trieste Sangiorgio (sam pravi, da je sodišCe razsodilo njemu v prid sporno vprašanje o novem vodstvu podjetja) je v zadevo vpletel Tržaško kreditno banko. Najavil je, da jo bo zatožil sodiscu, ker naj bi bila - tako trdi - dejanski upravitelj ladjedlenice, in dodal, da bo zahteval 50 milijard lir odškodnine.
»Prijava nima nobene
GEBERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE
Izdajanje vizumov prožnejše
Predstavnika Zelenih pri gen. konzulu Vlasti Valenčič - Pelikan
Deželni svetovalec gibanja Zelenih Paolo Ghersina in občinski svetovalec istega gibanja Paolo Evangelisti sta se včeraj sestala na Generalnem konzulatu Republike Slovenije z generalnim konzulom Vlasto Valencie Pelikan. Med razgovorom je bila izrečena pozitivna ocena odnosov, ki jih v zadnjih dveh letih Trst goji z bližnjo Slovenijo tako na gospodarski kot na kulturni ravni. Ghersina in Evangelisti sta poudarila, da se njihova stranka bori za politični in ekonomski vstop Slovenije
v Evropo. Obenem pa sta poudarila, da so se v zadnjih mesecih nekoliko skvarili odnosi med najvisjimi organi obeh sosednjih držav kar zadeva problematiko manjšin.
Med včerajšnjim srečanjem so se dotaknili tudi vprašanja vizumov, ki jih konzulat Republike Slovenije izdaja za državljane Srbije in Črne gore, ki se skozi Trst vračajo v domovino preko Slovenije. Predstavnika gibanja Zelenih sta bila mnenja, da bi bilo treba vsaj v najbolj kritičnih obdobjih, kot
so poletje ali božični in velikonočni prazniki, omiliti težave, ki jih predstavlja izdajanje vizumov.
Generalni konzul Valencie - Pelikanova je zagotovila, da so vsekakor poskrbeli za hitrejšo izdajanje vizumov tako za tiste, ki bivajo v mestu, kot za tiste, ki prihajajo izven. To je bilo mogoče s povečanjem števila uslužbencev in s sodelovanjem z agencijami, ki se ukvarjajo z zbiranjem dokumentov. V zadnjih Časih tudi ni veC takih vrst, kot so bile pred meseci.
DOPISNIK VOCE DEL POPOLO
Umri Silvio Laurenti
Pred dvema dnevoma je zaradi srčnega infarkta umrl znani tržaški dopisnik Časopisa »Voce del Po-polo« Silvio Laurenti, ki je v dvajsetih letih sodelovanja dokazal izredno strokovnost, doslednost in natančnost. Laurentijevi članki se opirajo na globoko poznavanje tržaške in hrvaške stvarnosti, obenem pa kažejo na veliko občutljivost za vse probleme današnjega sveta. Veliko energije je Laurenti v mladostniških letih vložil v sindikalne boje, za katere se je zanimal tudi potem, ko je opustil aktivno delovanje v sindikatu, enako mero energije, natančnosti in metodičnosti pa je kasneje vložil v dopisniško delo.
Pobuda za škofa Ruiza Garcio
Vsedržavno združenje ANOLF vabi vse deželne parlamentarce, predstavnike akademskega in družbenega sveta, da podpišejo kandidaturo škofa don Samuela Ruiza Garcio za Nobelovo nagrado za mir ’95; škof je vse svoje življenje posvetil boju za človeško dostojanstvo ter pravico. Zbiranje podpisov se bo odvijalo na sedežu združenja Anolf na Trgu Liberta 6 (fax 418421) do 15. septembra, ko bo seznam odposlan v Oslo.
podlage,« je njegovo namero komentiral finančni in komercialni direktor TKB Milan TauCer. »Banka je dala svoj Cas podjetju kredite, ki so bili v celoti uporabljeni. To je vse. Naša pozicija je v tej zvezi prozorno Cista, povsem normalna. Pac pa Se vedno Čakamo od podjetja odgovor na vprašanje, od kod izhaja izguba 5 milijard lir za poslovno leto 1994. Naš interes je, da ohranijo delavci svoja delovna mesta, in da se dejavnost ladjedelnice nadaljuje. Seveda, Ce je to mogoCe. To v prvi vrsti pomeni, da mora biti dejavnost rentabilna. Na tržišču obstajajo možnosti. Predpogoj za nadaljevanje dejavnosti pa je jasen industrijski načrt, kar je bilo poudarjeno tudi na ponedeljkovih sestankih na deželi inprefek-turi. Vidite: mi skoraj dva meseca čakamo, da podjetje
predloži tak načrt,« je spomnil Milan TauCer.
O načrtu, o katerem je govoril finančni in komercialni direktor TKG, bi morali razpravljati že na ponedeljkovem sestanku na prefekturi, a niso, ker se ga predstavnik lastništva miljske ladjedelnice, to je družbe Tirrenica Finance and Trade iz Livorna, ni udeležil. Novi sestanek bo jutri dopoldne na deželi. Tokrat bo lastnik prisoten. Vsaj tako je zagotovil upravitelj Tirrenice Luigi Dabacelli. Ce njega ne bo, se bo sestanka udeležila pooblaščena oseba. Dabacelli je o zadevi takole menil: »Novice o likvidaciji Cantieri Trieste so povsem neosnovane. Ladjedelnica bo nadaljevala svojo dejavnost. Pripravili smo zelo smotrn industrijski načrt, o njem smo razpravljali z vodstvom Cantieri Trieste. Ta naCrt bomo predstavili na sestanku na deželi«
GLASBA TREH DEŽEL
Tudi Tižaški oktet na srečanju v Domžalah
Po dobrem mesecu poletnega premora je Tržaški oktet v drugi polovici avgusta ponovno strnil vrste in se začel vestno pripravljati na številne obveznosti, ki ga čakajo v sezno-ni 1995/96.
Prvi uradni nastop je v novi sezoni Oktet že opravil v soboto, 26. t.m. na Studencu pri Domžalah na 8. mednarodni prireditvi Glasba treh dežel, ki jo uspešno organizira tamkajšnje kulturno društvo Miran Jarc. Na prireditvi nastopajo priznani ansambli narodnozabavne glasbe, pevci lahke glasbe, baletniki in vokalni ansambli manjših sestavov. Prireditev ima namen združevati in soprijeteljevati Slovence iz matice, z avstrijskega koroškega in iz Italije. Slovence iz Italije sta letos zastopala Tržaški narodni ansambel in Tržaški oktet,
koroško deželo pa Stari koroški kvartet (klarin, frajtonarci in pozavna) iz Labotske doline ter vokalno instrumentalni ansambel Andy and Bernd iz Karlsbada. Prireditev je obiskalo preko tisoC gledalcev. VeCer sta nadvse prikupno vodila Betka Suhel in Janez Dolinar, pričel pa se je s pozdravom Cvetke Zalokar, domžalske županje gostiteljice, Jožeta Smrtnika, podžupana Železne ka-ple in dolinskega Zupana Borisa Pangerca. V prijetnem in igrivem vzdušju so se nato zvrstili ansambli in skupine.
MoCno je ogrel občinstvo Tržaški narodni ansambel, močan vtis pa je zapustil tildi Tržaški oktet z ulitim zvokom, zanesljivo intonacijo in temperamentno interpretacijo treh skladb iz svojega novega repertoarja.
Na Opčinah začetek »Drage mladih 1995«
Danes se v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začenja »Draga mladih 1995«. Mladinska inaCica Studijskih dnevov »Draga« je že peta po vrsti, za letošnjo izdajo pa so si organizatorji izbrali aktualno tematiko vpliva medijev javnega obveščanja na Človeka. Problem bodo na predavanjih in okroglih mizah, ki se bodo zvrstili od danes popoldne do sobote, osvetlili različni strokovnjaki in Časnikarji. Prvo predavanje bo torej na vrsti že danes, ko bo ob 16. uri Manca Košir spregovorila o medijih sedanjosti. Jutri bo ob 10.uri na vrsti predavanje Franca Trceka o medijih bodočnosti, v soboto pa bo ob 10.uri okrogla miza na temo Mediji -politika-etika. Poleg predavanj bodo dan popestrile diskusije in delo po skupinah. Zvečer pa bo poskrbljeno za družabnost.
NA MEJI/ FINANČNI STRAŽNIKI IN KARABINJERJI IMAJO VELIKO DELA
Zaplenili orožje in denar
Italijansko-slovensko mejo so pred Časom nekateri primerjali kuhinjskemu situ, Ceš da je mogoče Čeznjo brez težav pretihotapiti vsakovrstno nedovoljeno blago, pa naj gre za mamila, denar ali orožje. Zaradi tega so policistom, karabinjerjem in finančni straži priskočili na pomoC vojaki, temu pa je sledilo upravičeno razburjenje zlasti prebivalcev na Krasu. No, vojske ni veC in tihotapstvo se nadaljuje, toda varnostniki so zdaj budnejsi, kar dokazujejo tudi njihovi zadnji uspehi.
Samo med 16. in 20. avgustom so na primer finančni stražniki stopili na prste kar Šestim osebam zaradi ilegalnega prenosa denarja in streliva Cez mejo. Najprej so zalotili dva hrvaška in enega slovenskega državljana, ki so hoteli prenesti v Italijo 50 strelnih nabojev kalibra 7, 62 za vojno orožje in dva šaržerja, potem lovca iz Vicenze, ki je imel v avtomobilu 108 neprijavljenih nabojev kal. 12 za lovsko puško, nazadnje pa spet slovenskega in hrvaškega državljana, ki sta pripotovala iz domovine z veliko vsoto deviz. Ta primer je neobičajen, kajti finančni stražniki so navajeni na to, da ljudje proti-
zakonito izvažajo, ne pa vnašajo valuto.
Dne 24. avgusta so na meji pri Rabujezu ustavili Kozinca, ki je imel skritih v avtu za 60 in pol milijona lir nemških mark, funtov Sterlingov, ameriških dolarjev in nizozemskih guldnov; pravzaprav bankovci niti niso bili skriti, temveč lepo zloženi v potovalni torbi, ki jo je bil možak položil na prednji desni sedež. Dan pozneje pa so na istem mejnem prehodu zajeli moškega iz Pulja, ki je z mer-cedesem belgijske registracije hotel vtihotapiti v Italijo 15.800 dolarjev, ne da bi jih prijavil. Prijavil pa je 27 milijonov lir v gotovini. Denar so kajpak zaplenili. Nekaj dni poprej so ravno tako hrvaškemu državljanu zasegli kar 61 milijonov romunski lejev. Ker gre, kakor že rečeno, za dokaj nenavadno prakso, je finančna straža uvedla temeljito preiskavo.
To pa še ni vse. Nabrezinski karabinjerji so na mejnem prehodu med Bazovico in Lipico zašili slovenska državljana, ker sta imela v mercedesu nemške registracije tri detonatorje, pet gramov smodnika in solzivec. Zasačili so ju v okviru kampanje proti preprodajalcem uk-
radenih avtomobilov. Gre za 33-letnega V. K. iz Novega Mesta in 41-letno M. K. s Ptuja, ki pa živita v Muenchnu in imata tako slovenski kot nemški potni list. Orožnikom sta se zazdela sumljiva bodisi zaradi Čudno nastavljene evidenčne tablice, kakor zaradi žigov v prometni knjižici, ki dokazujejo, da je avto velikokrat menjal lastnika. Moški je zdaj v koronejskem zaporu, ženska pa počiva v videmski jetnisnici.
Končno so možje postave predvčerajšnjim ustavili tik nad Trstom tovornjak znamke Scania za prevoz živine, na katerem pa ni bilo govedo, temveč... kar šest ilegalnih pribežnikov iz Bosne. Kamion je vozil 26-letni Hrvat Anto Kopič, pomožna šoferka pa je bila 30-letna Jasmina Krupič, ravno tako Hrvatica, ki pa živi v Nemčiji. Oba sta zdaj za zapahi pod obtožbo nezakonitega prevoza ilegalnih imigrantov. Ti so: oce in mati s šestletnim sinkom, petnajstleten fant, 26-leten mladenič in Musa Calakovič, ki je imel pri sebi pištolo in jugoslovanski potni list. Le-ta je ravno tako za rešetkami, varnostnikom pa je posest orožja utemeljil z okoliščino, da je bil prej policist...
NOVICE
Spominska svečanost v Prebenegu
S krajšo svečanostjo so se predsinočnijm v Prebenegu spomnili žrtve petih mladih vaščank, ki so pred 51 leti dale življenja za svobodo svojega naroda. V jutru 29. avgusta 1944 so v dolini blizu Opčin padle pod streh nemških vojakov, za najdragoce-nejšo dobrino pa so plačale za svoje hrabro kurisko delo v sodelovanju z okoUškimi partizanskimi enotami NOB. Petim kurikam v spomin so Prebeneža-ni položili venec na vaški spomenik padlim, ob njem pa je spregovorila mlada članica krajevnega KD Jože Rapotec Suzi Bandi. Podala je misli o pomenu živega ohranjanja spomina na dejanja naSih ljudi, ki so se v vojni borili in padli za mir in svobodo. Navezala se je tudi na sedanjost, Se posebej na vsak dan krutejše človekomomo dogajanje v vojni, od katere nas prostorsko ločuje le nekaj stotin kilometrov. (dam)
Praznik Unita v Rumeni hiši
Jutri, v petek 1. septembra, se prične praznik dnevnika Unita, ki ga prireja Demokratična stranka levice na dvorišču Rumene hiše na Furlanski cesti. V okviru praznika, ki se bo pričel vsak dan ob 18. uri, bo jutri ob 17.30 govor o sedanji pohtični situaciji (posegel bo tudi pokrajinski tajnik Steho Spadam), ob 21. uri bo koncert »Metropolis Blues Band«, 2. septembra ob 21. uri bo koncert »Alpe-Alfredo La-cosegliaz Patchvvork Ensemble«, 3. septembra ob 18.30 javni sestanek o zdravstvenem sistemu ter ob 21. uri koncert s skupino »Filippe e Irene«.
Danes začetek
praznika
SKP na Kmnenki
Od danes, 31. avgusta, do ponedeljka, 4,septem-bra, se bo na Krmenki odvija) Se zadnji od Štirinajstih »Praznikov osvoboditve«, katere je stranka organizirala za finansiranje svoje dejavnosti; na programu bo vsak večer ples z ansambloma Krk in Long Slunk, v nedeljo, 3. septembra, bo govoril odbornik dolinske občine Dario Brajnik ter pokrajinski podtajnik SKP Jacopo Venier.
Jasmina Štrekelj med 12 najlepšimi
Jasmina Štrekelj, dijakinja znanstvenega liceja Franceta Prešerna, se je v torek zvečer udeležila lepotnega tekmovanja Bellissima, ki ga je iz kraja Gabbice po TV oddajal Canale 5. Lepotica z Opčin se je uvrstila med 12 najlepših. Sprva je kazalo, da bo izločena že po prvem krogu, ker je vodja oddaje, polizani Alberto Castagna, »pozabil« nanjo. Naposled jo je vendarle uvrstil med prvih dvajset. Dekle je nato premostilo tudi drugo uvrstitev, medtem ko je bila v tretjem krogu (uvrstitev med najboljših šest) izločena. O uvrstitvah so odločati telefonski klici. Med oddajo so trenutek slave dočakale tudi mamice lepotic. Med njimi je v defi-leju nastopila, seveda, tudi Jasminina mama Vlasta v črni tančičasti obleki, sama Jasmina pa je dočakala Se na kratko reprizo sinoči, ko so njeno predstavitev v Gabbiceju vključiti v znani program Blob na tretji TV mreži RAJ.
ŠOLSKI ODBOR / ZAHTEVA
Ohraniti vrtec v središču Trsta
Poklon spominu prof. Egidija Košute
Šolski odbor odklanja ukinitev občinskega otroškega vrtca v Ul. Con-ti. Na včerajšnji seji je izdelal dokument, ki ga bo poslal občinskemu odborniku za kulturo Damianiju, z zahtevo, naj ohrani slovenski vrtec v mestnem središču.
Zadeva je znana. Po zaprtju šolskega poslopja je Občina premestila (oziroma združila) vrtec v Dijaški dom. Šolski odbor predlaga drugo rešitev: preselitev vrtca iz Ul. Conti v šolsko-poslopje v Ul. Donadoni, kjer deluje slovenska osnovna Sola Karla Široka. Tu je pred leti že deloval vrtec, ki so ga nato preselili prav v Ul. Conti. Zahteva Šolskega odbora temelji na trdnih osnovah. Didaktična ravnateljica je izdala povoljno mnenje o vselitvi vrtca v šolsko poslopje; pozitivno se je izrekla tudi Krajevna zdravstvena enota. Ob tem ne gre pozabiti, da je Londonski sporazum ščitil prav vrtec v Ul. Donadoni (vrtec v Ul. Conti takrat še ni deloval). Na seji je bilo domenjeno, da bodo slovenski občinski svetovalci Berdon, Dolenc
in Močnik zaprosili za srečanje z odbornikom Damianijem, da bi mu osvetlili zahteve slovenske šole.
Odbor je razpravljal tudi o ukinitvi deželnega prispevka za spoznavanje slovenskega jezika. Prisotni so se odločili, da zaprosijo za srečanje deželnega odbornika za šolstvo Tomata. Z njim naj bi se sestali prav elani šolskega odbora; njihov nastop naj bi imel tako večjo politično težo.
Vodji Sindikata slovenske Sole Košutova in Debenjakova sta seznanili prisotne o srečanju s tržaškim šolskim skrbnikom. Našteti sta številna odprta vprašanja, ki prizadevajo našo Solo (na primer pokrajinske lestvice profesorjev nižjih in višjih srednjih šol). Sklenjeno je bilo, da bodo tudi skrbnika zaprosili za srečanje, ki naj bi se ga udeležili elani šolskega odbora.
Ob začetku seje so se udeleženci spomnili prof. Egidija Košute, dolgoletnega profesorja, ravnatelja in nadzornika, aktivnega člana Sindikata in zavednega člana naše skupnosti.
ŠOLSTVO / OD PONEDELJKA
Prihodnji teden seminar za slovenske šolnike
Uvodni poseg Toneta Partljiča
Novo šolsko leto trka na vrata - uradno se bo začelo jutri, pouk pa se bo začel kasneje, razčlenjeno po stopnjah šol, od 7. do 15. septembra - z njim pa tudi seminar za vzgojiteljice, učiteljice in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Tokrat bo že 30. po vrsti.
Slavnostno odprtje seminarja bo v ponedeljek, 4. septembra, v Kulturnem domu v Trstu. Solniki bodo najprej sledili predavanju pisatelja Toneta Patrljiča o utripu slovenske države poosamosvojitvi in vlogi intelektualca v slovenskem javnem življenju. Sledilo bo uradno odprtje seminarja, zatem pa se bodo udeleženci zbrati na tradicionalnem sprejemu, ki ga bo priredil Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu.
Seminar se bo nadaljeval
GLASBENO ŠOLSTVO
Vrsta novosti za šolsko leto Glasbene matice
Letošnje šolsko leto na Glasbeni matici se začenja z obilico novosti, na programu so novi tečaji, novi glasbeni oddelki in preureditev nekaterih že vpeljanih, odprtje dodatnih podružnic ter verjetno sodelovanje z največjimi godbami po slovenskih vaseh. Za vse ljubitelje glasbe bo seveda najvažnejši seznam dodatnih inštrumentov, ki jih je šola vključila v svoj predmetnik, da bi čim popolneje delovala na glasbenem področju in zadostila povpraševanju. Poleg do-
OD JUTRI DO PONEDELJKA
Praznik Happy Day v Bazovici
Jutri bo stopil na oder legendarni »Elvis Presley«
Ce se bodo vremenske razmere izboljšale, bodo jutri v Bazovici slovesno otvorili praznik skupine Happy day. Sagro prirejata glasbena zadruga Ars Nova in smučarski klub Brdina, ki je na tem področju že od nekdaj zelo aktiven. Pomislimo le, da so brdinovci že organizirali društveni praznik. Se pred tem so, vedno v sodelovanju z Ars Novo, pomagali pri organizaciji koncerta Alpskega kvinteta v Re-pnu, pred kratkim pa so si spet zavihali rokave in sodelovali na Kraški ohceti. Sedaj jih čaka še zadnja poletna naloga oziroma praznik skupine Happy day.
Ansambla ni potrebno posebej predstavljati, saj že celih 8 let koncertira in igra v zamejstvu in v matični domovini. Raje bi spregovorili o ostalem delu programa, ki vsebuje določene novitete. Jutri bo namreč
stopil na oder legendarni pevec »Elvis Pre-sley«, ki seveda ne prihaja iz Amerike, temveč iz Benetk. Nastopil bo v živo s svojo skupino, večer pa je namenjen mladi in manj mladi publiki, saj vsi dobro vemo, da je Pre-sleyev repertoar zelo melodičen, obenem pa tudi raznoličen in pri-
meren za vsakogar.
V soboto in nedeljo bodo na vrsti člani skupine Happy day, v ponedeljek pa spet presenečenje: V Bazovico prihaja priznana skupina Agropop, ki smo jo na zamejski sceni že dolgo pogrešali. Serbi nam je v telefonskem razgovoru razkrila, da pripravljajo za to priložnost nov koncertni repertoar, ob katerem bodo zazveneli tudi stari legendarni komadi, kot npr. Samo milijon, Paradni tango, Ne verjamem. i.t.d.
Obiskovalcem bodo na voljo specialitete na žaru in raznovrstne pijače, pri vhodu pa bo vsak obiskovalec prejel nalepko skupine Happy day.
Organizatorji računajo na polnoštevilno udeležbo, saj pravijo, da so za konec tedna naročili tudi lepo vreme. Upajmo, da bo res.
sedanjega pouka »klasičnih inštrumentov« (klavir, violina, viola, violončelo, kitara, harmonika, flavta, klarinet, trobenta, rog, pozavna, solo petje) bo letos prvič na razpolago še individualni pouk harfe, oboe, kontrabasa in tolkal (klasičnih ter modernih - bobni), veliko novost pa predstavlja še posebno uvedba novega oddelka jazz glasbe, ki bo prav gotovo zanimala vse ljubitelje te zvrsti glasbe, ki so se morali do zdaj učiti v italijanskih glasbenih šolah ter nova ureditev pihalno-trobilnega oddelka, ki naj bi po vsej verjetnosti vključevala tudi plodno sodelovanje z godbeniškimi šolami na Proseku, v Nabrežini, Trebčah, Ricmanjih ter v Bregu.
Glasbena matica seveda želi mladim talentom nuditi strokovno glasbeno izobrazbo že od malih nog, v ta namen je lani pričela s predšolskim glasbenim poukom (namenjenim osnovnošolskim otrokom) na Opčinah, letos pa bo tečaj na razpolago tudi v Nabrežini, Dolini ter na sedežu v ul.Ruggero Manna 29. Priložnost je torej, da se vsi malčki približajo svetu glasbe in se na igriv način naučijo osnov, npr. note.
Za šolo se torej obeta zelo aktivno šolsko leto, odprte bodo tudi nove podružnice pri sv. Ani, v Bazovici ter v sodelovanju z vaškimi godbami tudi v Trebčah ter v Ricmanjih.
Vpisovanje na sedežu šole v ul. Ruggero Manna 29 se začne že jutri, v petek 1. septembra, zaključi pa se 8. septembra.
GLASBENO ŠOLSTVO
Vpisovanje v Glasbeno šolo ricmanjske godbe
Danes se zaključuje vpisovanje v Glasbeno šolo ricmanjske godbe, ki že od leta 1980 prireja glasbene tečaje za trobila, pihala in tolkala z razrednim poučevanjem. S korenito spremembo koordinacijskega odbora je godba leta 1991 izboljšala celotno delovanje glasbene šole in z lanskim šolskim letom uvedla za vse razrede inštrumentov nov učni program. Ta sistem se korenito približuje otrokom, ki spoznavajo lepoto in veličino glasbe z igranjem znanih in preprostih melodij. Dokaz za to je prav Šolski pihalni orkester, ki je letos pod vodstvom dirigenta Marina MarSiča neštetokrat nastopal na raznih kulturnih prireditvah v Bregu.
Letos pa bo ponovno stekel instrumentalno - vokalni tečaj za predšolske otroke, ki se bodo preko igre sprijaznili z glasbo. Otroci od 7. lezta dalje pa imajo na izbiro veliko Število instrumentov, kot so flavta, saksofon, trobenta, pozavna, rog, bariton, bas tuba, razna tolkala, klavir itd. Vse tečaje vodijo profesorji z večletno pedagoško in glasbeno prakso. Zato naj starši, ki menijo, da glasba nudi otrokom nekaj več kot suhoparen televizijski ekran, pridejo v Babno hišo. Odgovorni za glasbeno Solo so še danes in jutri na razpolago od 17. do 21. ure.
v naslednjih dneh po ciklusih. Vzgojiteljice bodo (razdeljene po skupinah) 5. in 6. septembra prisluhnile predavanju Marije Savin- Kovačič o grupni dinamiki pri delu v predšolskih vzgojnih zavodih in se seznanile s preobrazbo osnovnih Sol v Sloveniji s posebnim oziroma na premik Šolske obveznosti.
Predavanja bodo na osnovni šoli F. Bevka na Opčinah. 7. septembra bodo sodelovale na hospitadjah v vrtcu v Izoli. Tudi učitelji bodo poglobili vprašanje gmpne dinamike. 5. in 6. septembra bodo slediti predavanjem Bernarda Stritiha o delu s starši in otroki in Mirana Možine o medsebojnih odnosih. Predavanja bodo v prostorih osnovne šole F. Bevka na Opčinah.
Profesorji nižjih srednjih Sol bodo sledili predavanjem na nižji srednji šoti F. Levstika na Proseku. 7. in 8. septembra bodo po skupinah izvedeti o spodbujanju ustvarjalnosti nadarjenih otrok (predavala bosta Mirt Nagy in Dorotea Flrvatin-Kralj).
Profesorji literarnih predmetov na višjih srednjih šolah bodo 5. in 6. septembra slediti predavanjem Marje Bešter in Martine Križaj-Cir-ter o »slovenščini malo drugače«, Bože Krakar-Vogel o novih pogledih na pouk književnosti in Sonje stare o pisnem izražanju dijakov v slovenščini, in to v materinščini oziroma v jeziku okolja Predavanja bodo na liceju F. Prešerna
Na zavodu Z. Zoisa bodo iste dni profesorji drugih predmetov sledili predavanjem Vanje Kiswarday, Slavice Smuč in Jane Katin o mati Soli spomina in kreativnem učenju.
KRIŽ - NABREŽINA
Zadnja pot Ivana Sosiča
Mnogi Križani in Na-brežinci so pred nekaj dnevi pospremili na zadnji poti Ivana - Nina Sosiča, Križana, ki je že dolgo let prebival v Nabrežini. Pokojni, ki je bil star 67 let, je umrl za neozdravljivo boleznijo. Vse od ustanovitve je bil član kriškega moškega zbora Vesna, bil je angažiran v prosvetnem in političnem življenju ter v sekciji Zveze partizanov VZ-PI-ANPI.
Pokojni se je rodil v številni družini Kavaloto-vih, oče Romeo je bil med ustanovitelji KPI in bil
Luči in zvoki vMiramaru
V okvim poletnih prireditev bo drevi v Miramar-skem parku ob 21. uri ter ob 22.15 predstava Luči in zvokov z naslovom »Mira-marski cesraski sen«, v konjušnicah gradu pa se nadaljuje razstava o antičnem sirijskem mestu Ebla.
eden od prvih političnih preganjancev na Tržaškem ter med prvimi, ki so okusiti grenkobo in stiske fašistične internacije. Nino je v NOB izgubil brata Karleta, ki je padel 19. septembra 1943 pri Vrtojbi ter sestro Aleksandro, ki jo je pokosil nemški rafal v Spodnji Idriji, kjer je kot bolničarka nudila pomoč ranjenemu soborcu. Nino se je komaj 16-letni pridružil partizanom in se kot miner boril v Inženirskem bataljonu komande mesta Sežana.
Ninotova velika ljubezen je bilo petje. Z moškim pevskim zborom Vesna je nastopil na neštetih koncertih in zborovskih prireditvah, dolgo let pa je sodeloval tudi v prosvetnem življenju ter bil med najbolj navdušenimi člani kriškega dramskega odra. Posebno so mu ležale vloge v domačem narečju. Pomagal je na praznikih komunističnega tiska v Križu in v Nabreži-
ni. V slovo mu je zapel zbor Vesna, ob odrtem grobu sta se ob zvokih na-brežinske godbe od njega poslovila devinsko-na-brežinski župan Giorgio Depangher in predsednik kriške VZPI-ANPI Gigi Bogateč.
Dragi Nino, ohranili te bomo v lepem spominu, naj ti bo lahka domača zemlja.
Kriška vaška skupnost
OPČINE / SKLAD MITJE ČUKA
Dva meseca trajajoči center
Ogled predpremiere igre Peter in volk
Jutri se bo na Opčinah zaključila letošnja poletna pobuda Sklada Mitje Cuka, namenjena varstvu in razvedrilu otrok, ki se je začela tokrat že prve dni julija in traja, z nekajdnevno prekinitvijo ob letošnjem Taboru, vse do konca avgusta.
»Na našem območju imamo sedaj že veliko poletnih centrov«, nam je dejala Aleksandra Filipovič, ki vodi letos to dejavnost. »Pri tem smo pomislili na starše, ki potrebujejo nekakšno varstvo za svoje otroke v Času, ko. so v službi. Tu gre predvsem za manjše otroke, saj si večji že znajo sami pomagati.«
Tako so starSi otroke pripeljali v srediSCe ob osmih zjutraj in so jih prišli iskat ob 13. uri. »Otroci so dobili malico, ne pa kosila, kot je to bilo sicer v navadi v preteklih poletnih centrih.«
Pri pripravah na letošnji center je sodelovala tudi učiteljica Marija Puntar, vsak teden pa sta bili na razpolago otrokom po dve vzgojiteljici, prizadeti otroci pa so imeli svoje spremljevalke.
Kaj so otroci v Času bivanja v centru počeli? Predvsem so hodili na kopanje v Sesljan, kar jim je bilo tudi najbolj vSeC. Vreme je bilo lepo do zadnjih dni, ko je zaCelo deževati. Otroke so vzgojiteljice peljale tudi na ogled akvarija v Trstu, razstave starih igrač v palači Co-stanzi, v park Revoltella in nekajkrat tudi na igriSCe Polisportiva, kjer so se otroci po mili volji nazabavali.
»Ker so bili otroci, ki smo jih imeli v varstvu, zelo različnih starosti, nismo mogli imeti drugih dejavnosti, razen zabave in razvedrila. Tudi zaključne prireditve ne bo, saj so se otroci iz tedna v teden menjavali in tako je bila naša glavna skrb, da so se tu pri nas dobro počutili.«
Otroci so prihajali iz mesta, Proseka, Zgonika in Se drugih krajev. Nekaj jih je bilo tudi italijanske narodnosti. Vedno pa so bili vsi skupaj in ne v ločenih skupinah.
Poseben dogodek za otroke je bil ogled igrice »Peter in volk«, ki jo za novo sezono pripravljajo
Sergij Verč, Peter Furlan in Franko Korošec. Pravzaprav so otroci prisostvovali predpremieri te igre, ki bo prav gotovo navdušila mlado občinstvo, kot je navdušila otroke centra.
»Poslavljamo se od tokratne pobude z občutkom, da smo nudili staršem in otrokom lepo in prijetno varstvo. Sedaj se bomo pri Skladu pogovorili, Ce naj po tej poti nadaljujemo tudi v prihodnje,« je Se dejala Aleksandra.
Neva LukeS
VČERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
31. avgusta
RAJKO
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 22.25.
Jutri, PETEK,
1. septembra
TILEN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,6 stopinje, zračni tlak 1011,2 mb narašča, veter 14 km na uro vzhodnik se-
verovzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Paola Flaminio.
UMRLI SO: 80-letna Antonia Poropat, 73-letna Silvana Giorgini, 87-letni Giuseppe Pesavento, 83-letna Lidia Pernacini, 88-letna Norina Robba, 86-letni Firmino Angelini, 71-letna Vincenza Zagaria, 90-letna Maria Kablar, 90-letni Stellio Milocchi, 82-letna lolanda Fragiacomo, 81-letni Giordano Maligoj, 71-letni Antonio Flego,
88-	letni Zvonimiro lanni, 79-letna maria Visnjovic, 54-letni Giovanni Urbani,
89-	letni Giovanni Milic.
u LEKARNE
Od PONEDELJKA, 28. avgusta, do NEDELJE, 3. septembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
BOLJUNEC	(tel.
228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 Barkovlje, Trg Cavana 1, BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	21.00
»Quiz Show«, r. Robert Redford, i. John Turturro.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fer-mo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan
mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 17.30, 19.00, 20.30,
22.00	»Butterfly Kiss«, prepovedan mladini pod 14. letom.
AMBASCIATORI
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »Free Willy II«.
NAZIONALE 1 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15,	22.15
»Tommy Boy«, i. Chris Farley, Bo Derek.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Mr. Destiny«, r. Quentin Ta-rantino, i. James Belushi.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.10 »LTncantesimo del lago«, risani film; 20.30, 22.15 »La machine«, i. Ge-rard Depardieu, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Flavia e le sue be-stie«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - Ciklus »Maratona nelVinconscio«. Samo danes: 20.00 »Invasori spaziali«, r. VVilliam Ca-meron, 22.00 »L’ultima onda«, r. Peter Weir.
LUMIERE -	18.45,
20.30,	22.15 »Lisbon Story«.
a PRIREDITVE
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
vabi na 5. DRAGO MLADIH, ki bo v parku Marija-nisca na Opčinah, Narodna ul. 89 od 31. t. m. do 2. septembra. Danes, 31. t. m. bo ob 16. uri časnikarka Manca Košir predavala o medijih sedanjosti. Jutri, 1. septembra bo ob 10. uri sociolog Franc TrCek govoril o medijih bodočnosti. V soboto, 2. septembra, pa bo ob 10. uri okrogla miza na temo MEDIJI- POLITIKA -PLURALIZEM - ETIKA. Sodelovali bodo Danilo Slivnik, Vida Petrovčič in Drago Legisa.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi v okviru 5. DRAGE MLADIH na ogled komedije SUMLJIVA OSEBA v izvedbi KD I. Gruden iz Nabrežine in v režiji M. Lapornik. Predstava bo danes, 31. t. m., ob 20.uri v dvorani Finžarjevega doma na Opčinah ( Narodna ul. 89).
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi v okviru 5. DRAGE MLADIH na PLES in DRUŽABNOST ob zvokih ansambla “Kraški ovčarji", ki bo jutri, 1. septembra, ob 21. uri v parku Marija-niSCa na Opčinah ( Narodna ul. 89).
PD KOLONKOVEC prireja v soboto, 2. septembra od 15.30 dalje na vrtnariji Alojza Debelisa v Ul. Ven-tura 29 PRAZNIK SOLATE s sledečim programom: razstava slik prejšnjih praznikov, razstava zelenjave, tekmovanje v sajenju solate ter nagrajevanje ob kozarčku domačega vina.
ARS NOVA v sodelovanju s SK Brdina organizira PRAZNIK HAPPV DAV v Bazovici od 1. do 4. septembra. Zabavali Vas bodo v petek Elvis Pre-sley, v soboto in nedeljo Happy day in v ponedeljek Agropop.
ZADRUGA BAN IN 'SKD GRAD vabita na že tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, ki bo pri Banih dne 1. 2., 3. , in 4. septembra. Igrala bosta ansambla Zvezde in Kraški kvintet z Bracon Korenom.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
H ČESTITKE
Gospa ANGELA iz Boljunca je 29. t. m. slavila rojstni dan. Vse najboljše ji želijo Oskar in Tončka iz Boljunca ter sin VValter in Edi z družinama.
Iskrene Čestitke Samu Pahorju in sodelavcem za uspeh na poti k dvojezičnosti. Sprašujemo se, kdaj bomo tudi krovnima organizacijama SKGZ in SSO lahko izrazili podobne Čestitke. Lili in Mitja Cebulec
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da so v tajništvu na razpolago izvodi delovne pogodbe, službene listine in pokojninske reforme. Vsi solniki, ki jih zgoraj omenjeni teksti zanimajo naj se zglasijo v uradu SSS, Ul. Carducci 8, tel. 370301.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih šol, da so bile 22.t. m. razobešene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu dokončne lestvice za opravljanje suplenc. Vsi nestalni profesorji imajo do 11.9 možnost za vložitev prošenj, za opravljanje suplenc na ravnateljstva posameznih Sol. Za tovrstne suplence lahko prosijo tako tisti, ki so vključeni v pokrajinske le-svice, kot tisti, ki niso vključeni. Vse informacije in obrazce nudi tajništvo SSS ob urah poslovanja.
□ OBVESTILA
SKUPINA vztrajnih popotnikov iz Rovt - Kolonko-vec se te dni odpravljajo na enotedensko potovanje. Da bi narahlo odleteli in pristali jim želimo vsi “dežurni".
ZBOR JACOBUS GALLUS vabi vse stare in nove pevke in pevce na prvo srečanje, ki bo danes, 31. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici.
DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo načrtovano letovanje za Starejše občane v hotelu Blu-men v Viserbi pri Riminiju od ponedeljka 4. do ponedeljka, 11. septembra. Odhod avtobusa v ponedeljek, 4. septembra, ob 7. uri izpred županstva v Dolini, iz Boljunca ob 7.10, iz Boršta ob 7.20. Avtobus se bo nato ustavil še na pokrajinski cesti nad Ricmanji. Vrnitev je predvidena proti večeru v ponedejek, 11. t. m. Za podrobnejše informacije se udeleženci lahko obrnejo na tajništvo občine.
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RIC-MANJ vpisuje nove gojence za šolsko leto 95/96 do jutri, 1. septembra od 17. ure do 21. ure na sedežu godbe (Babna hiša, Ricmanje 64). Sola nudi tečaje za predšolske otroke in individualni pouk trobil, pihal, tolkal in klavirja za otroke od 7. leta dalje.
GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA BREG sprejema vpisovanje za glasbeno Solo pihal, trobil in tolkal. Informacije po telefonu na St. 228642 -Mitja, 228333 - Jadran ali vsak Četrtek na sedežu orkestra v Dolini od 20.30 dalje.
MALI OGLASI
PRODAM 2 soda "vetro-resina semprepieno”, po 5 hi in 1 pecljalnik za grozdje ”inox”, 120 cm, 220 V, s tlačilko in 15-metrsko cevjo, v odličnem stanju. Tel. 229326.
PRODAM novo podvodno puško znamke Omer, rabljeno samo dvakrat. Cena po dogovoru. Tel. št. 822225 v večernih urah.
POHIŠTVO KORŠIČ -TRST - Ul. S. Cilino 38 ima na razpolago po tovarniških cenah orehovo vogalno kuhinjo vogalni divan, knjižne police in se marsikaj! (dokler so v teku obnovitvena dela - pohitite!). Tel. St. 040/54390.
STANOVANJE v dobrem
stanju 92 kv. m z garažo, Ul. Pascoli (GO) na prodaj. Tel. med 17. in 19. uro na St. 0481/535048.
V NABREŽINI prodajam hišo potrebno popravil. Tel. St. 200620.
TOVORNJAK Leoncino OM 34 prodajam. Tel. St. 77851Q
FORD TAUNUS 1600
GL, letnik '80, plave barve, garažiran v dobrem stanju,
70.000	km prodajam. Tel. na št. 228519.
DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici.
PRODAMO po ugodni ceni biološke slive in fige. Tel. St. 910140.
BOX za avtomobil na Opčinah - Ul. Papaveri dajem v najem. Tel. št. 830013.
PRODAM SUZUKI DR 750 Big. letnik ’89, 19.000 km v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 040/637321 v jutranjih urah.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. St. 226452.
21-LETNI FANT, dopolnjen vojaški rok, isce resno zaposlitev. Tel. 200882.
BASISTA isce harmonikar. Tel. na St. 272667 -Corrado od 14. do 17. ure.
ISCEM resno kuhinjsko pomočnico s prakso za delo v središču mesta. Tel. St. 229234 - ura obedov.
ISCEM malo stanovanje na OpCinah. Tel. St. 394611 - zvečer.
ISCEM motor transalp honda 600 v dobrem stanju. Tel. St. 381794 ali 228456.
OSMICO ima Mario Mokor, LakotiSCe 398.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Toči belo in Cmo vino.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pokojne Suberjeve mame darujejo družine S. in A. Ferluga, Strekelj, Vremec, Puric, Perini, Popovič, TauCer, M. in A. Piccini in Petrovčič 550.000 lir za SK Brdina.
Za popravila na sedežu SK Brdina daruje Leopolda Guštin 50.000 lir.
V	spomin na Damianine-ga oCeta daruje TCT S.r.l.
200.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Damiani-nega oCeta daruje ZTT
200.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Zapustila nas je naša draga
Marija Kablar vd. Košuta
Pogreb bo jutri, 1. septembra, ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče v Križ.
Žalostno vest sporočajo hčeri Nada in Milena ter vnukinje Ani, Gina in Sonja z družinami.
Križ, 31. 8. 1995
Ob smrti dragega oCeta Ivana Milica izrekajo globoko sožalje Nives in družini
Adele, Marta,
Evgen in Vasilij
POPRAVEK Pri osmrtnici IVANA MILICA objavljeni 30.8.1995 se je pomotoma vrnila neljuba napaka med žalujočimi je vnukinja SARA in ne Vera
OBVESTILO
Sporočamo, da se PUBLIEST Sli oglasna služba Primorskega dnevnika s ponedeljkom, 4. septembra preseli v nove urade v
ulici Valdirivo št. 36 /1. nadstropje
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 361888
faks 768697 (nespremenjen)
Urnik sprejemanja obvestil, osmrtnic in malih oglasov:
od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (do 15.00 samo osmrtnice)
Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika v ulici Montecchi 6 / II. nadstropje.
NOVICE
NAJPREJ MEDNARODNI NATEČAJ LIPIZER
ZAČELE SO SE ŽE V SOBOTO
Danes skupščina uslužbencev špediterskih podjetij
Uslužbenci špediterskih podjetij in drugih podjetij, ki delajo na območju blagovnega in mejnega terminala so zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih utegne povzročiti dosledno izvajanje okrožnice Ministrstva za finance glede carinjenja pošiljk blaga v izvozu. Danes ob 18.45'sklicujejo, skupaj s sindikati delavcev v prevozništvu CGIL/CI-SL/UIL, skupščino v konferenčni dvorani na sedežu družbe SDAG. Pogovorili se bodo o novih ukrepih, poleg tistih, ki so jih že storile razne ustanove in organizacije, da se prepreči nevarnost drastičnega zmanjšanja obsega dela na meji in posledično zmanjšanje števila zaposlenih. V nevarnosti je nekaj sto delovnih mest.
Večer srednjeveške glasbe
V soboto, 2. septembra ob 21.uri bo na gradu tretje in zadnje srečanje s staro glasbo, v okviru programa Gorizia armonica. Glasbeni večer bo oblikovala skupina Dramsam, ki bo z glasbo in besedo skušala oživiti dogajanje v italijanskem mestu proti koncu srednjega veka. Sobotni koncert je brezplačen, vendar je Število mest omejeno. Interesenti naj se za vabila obrnejo na urad za kulturne dejavnosti na Občini.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
'Tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetja
(600 ur)
s finančno podporo Evropskega socialnega sklada
•	namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol
•	obiskovanje tečaja brezplačno
•	predvidene štipendije
Vpisovanje in informacije najkasneje do 15. septembra 1995 na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826
ZVEZA PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA
RAZPIS
DVOLETNA KLAVIRSKA SOLA ZA PEDAGOGE 1995/96 - 1996/97 Vodi
prof. Sijavuš GADŽIJEV
Sodelujeta:
-	dr. Damjana BRATUŽ (psihologija v glasbeni pedagogiki; glasba in družba)
-	prof. Ivan FLORJANC (harmonija, kontrapunkt, analiza glasbenih oblik)
Informacije:
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
Drevored 20. septembra (Viale XX settembre) 85 34170 GORICA	Tel. in fax 0481/532163
Pred novo sezono v Kulturnem domu
Na poletje in želje po miru opozarja sonce ki so go otroci narisali no pločniku
Niz prireditev ob občinskem prazniku
10. 9. proslava na Lokvah
«Idejno«naj bi se prejšnja sezona v Kulturnem domu zaključila s simbolično likovno ini-cijativo mirovne narave oz. z risanjem «Sonca mi-ru«najprej pred samim domom, nato pa, 6.avgusta, ob 50-letnici izstrelitve prve atomske bombe nad Hirošimo, pred ljudskim vrtom na Verdijevem Korzu. «Sonce mi-ru«po skoraj dveh mesecih, še zmeraj prejo svojih žarkov pošilja želje po miru v svetu, želje, da se vendarle preneha krvavi spopad na tleh nekdanje Jugoslavije, ki je prav te dni zadobil novo dimenzijo.
Likovna pobuda »Sonca miru«naj bi bila tudi simbolična vez med prejšnjo kulturno sezono in novo, ki se bo začela že v prihodnjem tednu. Te dni se določajo okvirne programske smernice posameznih kulturnih dejavnosti, ki se bodo odvijale v domu v naslednjih desetih mesecih.
Po dosedanjih napovedih se bodo vrata Kulturnega doma, če izvzamemo športno dejavnost, ki se je že začela, odprla v drugem tednu septembra. Prva prireditev bo mednarodni natečaj za mlade violiniste «R.Lipizer«, na katerem bo sodelovalo okoli sto violinistov iz vseh držav sveta. Tekmovanje se bo začelo v
petek, 8.septembra, . zaključilo pa se bo v nedeljo, 1/.septembra s slovesnim zaključnim nastopom in nagrajevanjem najboljših izvajalcev.
V torek, 19.septembra pa bodo v galeriji Kulturnega doma odprli prvo likovno razstavo v novi sezoni. Svoja dela bo predstavil znani slovenski umetnik Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstavo prireja Kulturni dom v sodelovanju s slovensko
V Novi Gorici so tudi letos, ob občinskem prazniku, pripravili bogat spored kulturnih, športnih in tudi zabavnih prireditev. Prva je bila na sporedu že v soboto (plavalni maraton na Soči), danes pa bodo izročili namenu novi bibliobus (ob 15.30, pred občinsko skupščino), ob 16.30 pa bodo v veži občinske skupščine odprli razstavo o potujoči knjižnici. Od danes do nedelje bo v Dornberku "Festival vina in grozdja”, na Peči, na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa bo v soboto, 2. septembra, osrednja prireditev ob 30-letnici partnerskih odnosov med Novo Gorico, Gorico in Celovcem. V soboto ob
kulturno-umetnisko revijo Kras.
V zadnjih dneh septembra pa bo tudi na Goriškem stekla abonmajska kampanja Slovenskega stalnega gledališča, medtem ko bo prva gledališka predstava 16. oz. 17.oktobra. Sicer pa bo Kulturni dom v prihodnjih dneh objavil točen razpored glede vpisa ozirom potrditve abonmajev.
Poleg omenjenih dogodkov, oziroma prireditev, velja opozoriti še na predstavitev videokasete poletnega«Pajk’s showa«, ki se je odvijal 23. junija v Steverjanu. Videoposnetek je pripravil prof. Hija-cint Jussa, predstavila pa ga bosta Kulturni dom ter kulturno društvo Briški grič iz Steverjana. Datuma predstavitve in projekcije Se niso določili, vsekakor pa si bomo videokaseto o kabaretnem in zabavnem večeru lahko ogledali še v septembru. Na sliki - Sonce miru, ki sije na pločniku pred Kulturnim domom. Foto S.R.
Jutri bo prva seja slovenske konzulte
Goriški župan dr. Valenti je pred kratkim sklical umestitveno sejo slovenske kunzulte. Seja bo jutri ob 18. uri, dnevni red pa predvideva potrditev izvoljenih, oziroma imenovanih članov, izvolitev predsednika ter izvolitev podpredsednika. Občinski svet je postopek imenovanja, oziroma izvolitve članov konzulte zaključil 21. junija letos, po skoraj enem letu od umestitve nove občinske uprave.
Jutri se bodo torej člani sestali na svoji prvi seji, ki se je bo predvidoma udeležil tudi župan. Ne gre za golo formalnost s takim ali drugačnim poudarkom slovesnosti trenutka. Iz izjav župana bo mogoče razbrati kakšno vlogo namerava ta občinska uprava nameniti konzul ti, v prihodnjih mesecih pa bo mogoče v praksi preveriti, kolikšen je ali bo razkorak med načelnimi izjavami in dejanskim ravnanjem. Slišali smo, da nameravajo člani konzulte izpostaviti prav ta aspekt, ker bi sicer obstoj organizma, čeprav samo s posvetovalno vlogo, izgubil na pomenu. Vprašanj ki naj bi jih konzulta vzela takoj v pretres in predlagala rešitve, je veliko, začenši s trenutno najbolj aktualnim, s področja šolstva.
20. uri bodo v domu Krajevne skupnosti v Solkanu odprli likovno razstavo članov društva amaterskih likovnikov, Goriška paleta. V nedeljo, 3. septembra bo v Braniku ”Bra-niška kvatrnica”, istega dne pa v baziliki na Sveti Gori koncert Big - Bena. Pri orglah Dimitrij Rejc, solist pa Vladimir Čadež. Prireditve bodo tudi v naslednjih tednih, do konca septembra.
Naj ob tem posebej opozorimo na proslavo ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom, ki bo 10. septembra na Lokvah. To bo osrednja proslava, udeležil pa se je bo, kakor napovedujejo, predsednik Slovenije Milan Kučan.
□ OBVESTILA
DRUŽBA se dobi jutri, v petek, 1. septembra, ob 20. uri v Standrežu.
PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča člane, da bodo jutri, 1. septembra ob 20. uri začeli z rednimi vajami.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM in KRUT bosta poskrbela (ob zadostnem številu prijav) za prevoz na plavalne ure v ogrevani bazen v GradeZu in sicer vsako sredo zjutraj, začenši s 4. oktobrom. Informacije in prijave na sedežu društva in pri g. Anamariji v ulici Malta 2, do 13. septembra.
IZLETI
SPD GORICA obvešča, da je Se nekaj mest za avtobusni družinski izlet v Belo Krajino, 17. septembra. Prijave danes, od 19. do 20. ure na sedežu društva, ul. Malta, 2 tel. 33029.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
GORICA
VPIS V ŠOLSKO LETO 1995/96
Klavir: Helena Plesničar. Marija Šaver, Lojzka Perčič, Lucija Lavrenčič, Ingrid Silič, Valentina Pavio, Michela De Castro, Vlasta Vižintin Eksperimentalni razred klavirja: Sijavuš Gadžijev, profesor na konservatoriju Čajkovski v Moskvi
Godala: Igor Kuret, Jurij Križnič, Vinko Popit, Aleksander Ipavec Pihala: Fabio Devetak, Stojan Ristovski, Andreja Konjedic, Silvan Kerševan, Vladimir Čadež
Trobila: Črtomir Nanut
Solopetje: Franka Žgavec
Kitara: Marco Fantini, Marja Feinig
Harmonika: Aleksander Ipavec
Orgle: Dimitrij Rejc
Tolkala: Tomislav Hmeljak
Predšolski pouk: Marja Feinig, Eleonora Ipavec
Teorija in solfeggio: Daniela Brussolo, Gnido Michelon, Vladimir Čadež, Mitja Pernarčič, Lucija Lavrenčič Harmonija: Hilarij Lavrenčič
Zgodovina glasbe: Helena Plesničar, Luisa Antoni, Michela De Castro Kompozicija: Ivan Florjane Orkester: Igor Kuret
Zbor: Eleonora Ipavec, Franka Žgavec, Hilarij Lavrenčič
Vpisovanje v šolsko leto 1995/96 bo od 1. do 8. septembra na sedežu Centra, drevored 20. septembra 85 (viale XX settembre 85), od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure vsak dan razen v soboto in nedeljo (tel. 532163).
KRONIKA / V ULICI DIAZ SREDI DOPOLDNEVA
Tovornjak v lipo ta pa na avto
Na srečo le gmotna škoda in zastoj v prometu
Neobičajni prizor na ulici Diaz - foto Studio Reportage
Neobičajna prometna nesreča se je včeraj zjutraj zgodila v križišču ulice Diaz z ulico Rismondo. Na srečo seje vse izteklo le z obilico strahu in precejšnjo gmotno škodo. Lahko pa bi bil obračun precej drugačen. Tovornjak - hladilnik, ki ga je upravljal Luca De Mar-chi je zadel v debelo vejo lipe. Vrh se ni odlomil, pač pa je sunek dobesedno izruval drevo. Deblo je padlo na v bližini parkirani ford fiesta, vrhnje veje pa so oplazile avtomobil fiat panda, v katerem je bila Patrizia Munari iz Poljana, ki je čakala na prosto pot za izhod iz ulice Rismondo na ulico Diaz. Popoldanska ploha pa je bila med vzroki Številnih prometnih nesreč na Goriškem.
KINO
GORICA
VilTORIA Zaprto CORSO 18.00-20.00-22.00 »L’uomo che guar-da«. prepovedan mladini pod 18. letom.
^ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes, ob 10.30, Daniela Milost por. Sportiello, iz sploSne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; ob 13.15, Bruno Spessot, iz splošne bolnišnice v Faro.
MENJALNIŠKI TEČAJI
30. avgust 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 m)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	83,70	84,45	11,76	12,10	7,50	8,05
A banka Koper	83,45	84,40	11,40	11,90	7,37	7,97
A banka Nova Gorica	83,35	84,35	11,60	11,90	7,50	7,85
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	83,70	84,60	11,90	12,20	7,65	8,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	83,80	84,50	11,80	12,10	7,50	7,90
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	83,41	84,32	11,75	12,00	7,52	7,67
Come 2 us	84,05	84,30	11,86	12,03	7,55	7,80
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	83,30	84,40	11,85	12,10	7,50	8,10
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	84,13	84,17	11,91	11,93	7,65	7,67
Kompas Hertz Celje	83,80	84,30	11,87	11,97	7,45	7,75
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	83,70	84,20	11,87	11,97	7,45	7,75
Tel : 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	83,80	84,30	11,87	11,97	7,45	7,75
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin .	83,70	84,20	11,87	11,97	7,45	7,75
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	84,00	84,40	11,87	11,97	7,45	7,75
Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	83,70	84,20	11,87	11,97	7,45	7,75
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	83,70	84,20	11,87	11,97	7,45	7,75
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	83,10	84,40	11,80	12,10	7,45	7,90
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	83,90	84,50	11,82	12,10	7,45	7,95
Poštna banka Slovenije	82,20	84,25	11,00	11,95	6,50	7,90
Publikum Ljubljana, t: 312-57	84,15	84,18	11,92	11,95	7,67	7,69
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	84,10	84,15	11,85	11,90	7,60	7,75
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	84,00	84,20	11,88	11,95	7,50	7,95
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	83,90	84,10	11,90	11,92	7,20	7,65
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	82,80	84,20	11,90	12,00	7,00	7,65
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	83,85	84,00	11,85	11,89	7,57	7,60
Publikum NM,_t: 068/ 322-490	83,75	84,20	11,85	12,00	7,50	7,85
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	83,96	84,39	11,85	11,98	7,50	7,89
Publikum Portorož	84,00	84,10	11,81	11,89	7,57	7,75
SKB d.d.,***	83,15	84,50	11,82	12,18	7,50	7,98
SHP Kranj, t: 064/331-741	84,10	84,80	11,90	11,95	7,50	7,75
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	83,70	84,40	11,78	12,10	7,45	7,97
UBK Ljubljana, t:061/444-358	83,60	84,70	11,70	12,05	7,40	7,95
Upimo Ljubljana, t: 212-073	84,00	84,10	11,90	11,92	7,60	7,65
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"" Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/6700'	1 - Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
30. AVGUST 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1602,00	1667,00
nemška marka	1085,00	1130,00
francoski frank	315,00	328,00
holandski gulden	969,00	1008,00
belgijski frank	52,80	55,00
funt šterling	2475,00	2576,00
irski šterling	2532,00	2635,00
danska krona	280,00	291,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1196,00	1245,00
japonski jen	16,30	17,00
švicarski frank	1318,00	1372,00
avstrijski šiling	154,30	160,60
norveška krona	248,00	258,00
švedska krona	219,00	228,00
portugalski escudo	10,40	10,90
španska pezeta	12,70	13,40
avstralski dolar	1204,00	1253,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,10	13,60
hrvaška kuna	285,00	300,00
		
30, AVGUST 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1608,00	1658,00
nemška marka	1096,00	1124,00
francoski frank	317,00	328,00
holandski gulden	973,00	1001,00
belgijski frank	53,00	54,70
funt šterling	2484,00	2569,00
irski šterling	2542,00	2636,00
danska krona	281,00	291,00
grška drahma	6,80	7,40
kanadski dolar	1199,00	1239,00
švicarski frank	1330,00	1365,00
avstrijski šiling	155,00	160,00
slovenski tolar	12,80	13,65
			
29. AVGUST 1995			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,40	8,90
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,30	8,90
			
			
30. AVGUST 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4766	
francoski frank		29.1310	
nizozemski gulden		89.2490	
belgijski frank		4.8635	
španska pesela		1.1707	
danska krona		25.7830	
kanadski dolar		1.1015	
japonski jen		1.4936	
švicarski frank		21.5400	
avstrijski šiling	-	14.2200	
italijanska lira		0.9079	
švedska krona	-	20.1560	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 31.8.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj ra DEM 82.98	8150
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKF.GA nakupa deviz ta tolarje.
e	Podrobnejše informacije: teL 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
												
Tečajna lista št. 166 z dne 30. 8. 1995-Tečaji veljajo od 31.8. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 IOO 100 IOO 100 IOO 1 1 1 IOO lovanja z Rep	90,8871 1158,9606 396,3857 89,7746 2101,3698 2741,3247 2374,2391 8150,2146 "7,3995 12?,7316 7273,9850 1866,4806 78,5355 1642,7573 9905,7708 185,9879 120,3461 152,8287 95,4146 ubliko Hrvaško, kjer je			91,1606 1162,4479 397,5784 90,0447 2107,6929 2749,5734 2381,3832 8174,7388 50,9123 190,8393 7,4218 2244,0966 122,0979 7295,8726 1872,0969 78,7718 1647,7004 9935,5775 186,5475 120,7082 153,2886 95,7017 s omenjena valuta p		91,4341 1165,9352 398,7711 90,3148 2114,0160 2757,8221 2388,5273 8199,2630 51,0650 191,4118 7,4441 122,4642 7317,7602 1877,7132 79,0081 1652,6435 9965,3842 187,1071 121,0703 153,7485 95,9888 dačilno sredstvo.	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 31.8.1995 |												
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)					tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
1) BLAG/	UNIŠKI ZAPISI,	IZPLAČLJIVI 5’ 10. 1995:					1,700,000	860,854		814,031		1,674,885
35	101.2769%	95.7683%		98,5226			170,000	86,085		81,403		167,488
TfTTTTffffT Tečajnica borznega trga
št-; 163 Datum: 30. 8. 1995
uitUPa stoci HCkancc r«c.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon St.aa[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpras ponudba			Max.	Mini	tim sir
			;<tr.nra	iniiro						
HC	800	(n.5.95)	11.300		22.8.	11.300	11.800			
’RB	665	(13.6.95)	14.908	1,52-	30.8.	14.900	15.090	15.000	14.730	4.070
iAL	1700	(9.5.951	19.691	,86-	30.8,	19.500	19.850	19.890	19.460	6.695
MR	1000	(24.2.95.)	31.644	2,23-	30.8.	32.010	32.190	32.300	31.010	58.605
	MK	•mm								
Dl	10.0	2.(1.10.95)	99,9A	1,57-	30.8.	101,0	102,0	100,0	99,1	196
SS01	8,0	5.(30.6.95)	100,7	,08	30.8.	100,7	102,0	101,0	100,5	662
SS02	9,5	9.11.4.95)	107,4	,03-	30.6.	107,8	108,3	108,3	107,4	99.845
5S08	5,0	4.(31.5.95)	88,5		24.8.	90,5	91,5			
1S11	7,0	5.(15.7.95)	96,8		29.8.	96,0	99,0			
1SL1D	8,0	5.(30.6.95)	99,8		29.8.	99,9	102,0			
?SL2D	9,5	9.(1.4.951	107,5	,60	30.8.	106,7	108,0	107,5	107,5	273
Ml	10,0	4.(1.11.941	101,4	,39	30,8,	101,6	103,0	102,0	101,0	192
Ml	5,0	3.(30.6.95)	72t		25.8.	70,0	75,0			
	ME		232533							
JTBR	300	|2)(28.7.95.)	12.487	,67	30.8.	12.240	12.800	12.550	12.450	337
)AD	10.000	(1.6.94.)	108.572	4,88-	30.8.	108.800	110.000	112.200	106.550	57.869
M)	1715	(24.5.95.)	13.864	97-	30.8.	13.840	14.600	14.010	13.700	1.137
KR		(10)	21.990		29.8.	19.810	22.000			
«R		(10)	15.700		6.6.	13,700	16,500			
m	218	(30.3.93.)	10.005		29.8.	9.910	10.300			
m	200	0)(26.6.95.)	3.659	4,02-	30.8.	3.661	3.749	3.700	3.601	3.432
im		(5)	749,7	.75-	30.8.	750,0	759,0	762,0	747,0	1.297
	ME	•UMiB								
mr	2750	(22.6.95)	26.181	1,86-	30.8.	26.000	26.990	26.990	25.500	1.309
5FNP		(10)	26.862	3,52-	30.6.	26.800	27.600	27.600	26.300	2.901
IffiP	720	(25.5.95.)	9.100		29.8.	8.610	9.400			
up		(10)	41.153		14.8.	39.900	41.650			
	ME	smbra		H2aB						
H2	12,0	4.(1.11.94)	99,3A		30.8.	96,3		99,3	99,3	81
DZG	11,0	4.(1.195)	99,5	1,35-	30.8,	99,3		100,6	99,3	1.896
D	12,0	7.(1.695)	102,0		28.8.	101,1	104,0			
PGO	10,0	2.(1.695)	100,1A		30.8.	100,1		100,1	100,1	1.108
SZB1	10,0	1.(15.395)	101,5		29.8.	99,0	101,5			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 163/95-30. 8. 1995
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štdZ(3j	enotni tečaj	% sprem	datum povpras ponudba			Max.	Min.	KM
	ifiia		ranrrffši	■						
m			2.582		21.8.	2.550	2.900			
IRDO	200	(7)(30.6.95.)	5.220		23,8.	4.500				
HBR0	55	(1.6.95)	3.778		22.8.	2.710	3.779			
m			1.920A	,52	30.8.	1.800	1.999	1.920	1.920	38
mo		(15.6.95)	11.427		29.8.	10000	12.400			
iGSR			376,OA	6,46-	30.8.	375,0	403,0	376,0	376,0	23
	2SS		WiZUi							
ALDP			2.167	32,46-	30.8.	2.000	2.299	2.500	2.100	65
HBP0	320	(1.6.95)	2,692	1,09-	30.8,	2.649	3.000	2.995	2.950	163
m						10.000				
KBPP			25.500		22.8.	15.050	26.000			
RGP0		(6)	850,0		29.8.	850,0	1.099			
UBKC	360	(25.5.95)	4.500		29.8.	4.500	4.800			
	M1!									
LOK	10,0	6.(1.4.95)	100,5	1,88	30.8.	99,0	101,0	100,5	100,5	2.569
dL)0	10,0	6.(1.4.95)	101,0	1,40	30.8.	100,0	102,0	101,0	101,0	246
OSMO	10,0	4.(1.9.95)	99,0		29.8.	98,0	101,0			
DLS0	10,0	4.(1.10.94)	99,0A	,03	308.	99,0	104,0	99,0	99,0	66
DNM	11,0	3.(1.9.95)	102,0	,33	308.	101,1	102,9	102,0	102,0	10
DP0	10,0	7.11.8.95)	98,5		28.8.	98,0	102,0			
IM	8,50	2.(15.4.95)	91,0		4.8.	25,0				
mo	10,0	3.(1.4.95)	101,5		29.8.	100,3	101,6			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM__
50 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SITI 120 dnevni jv SIT)		94,1		19.4.						
		riTliTTTT								
BSB3breznak.bona(1.12.95) del nak.bona(vSlT)NBS2 delnak.bona(vSlT)NBS3		96,6 14.173 1.995	,36 2,33- 2,02	30.8. 30.8. 30.8.	96,4 13.650 1.973	97,2 14.620 2.040	97,4 14.500 2.039	96,4 13.520 1.990	30,905 1.857 549	
		etiiki								
BMT5 BMD5 BM5 BVT5 BVD5 BV5		101,2 95,7 100,9		29.8. 29.8. 18.8	95,8	98,0				
SBI	30.8.95		prejšnji			d T		d%		
	1.115,99		1.126,07			-10,08		-0,90		
Vse pravice pridržane. Op: Obveznice, komer, zapisi in blaeaj. zapisi kotirajo v odsL(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izbriscena dav. olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati Kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena triodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 3riodstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-teea; (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - uvedb postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7>dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupšc. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT,ceni navedeno drugače; max - najvišji teCaj doloc. vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 31. avgusta 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar rvirni. Pri kor ru deve oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih f noseben	1179,5490 2416,4165 8295,0000 7,5310 189,2912 122,4840 raslih je možno odsl doaovor.	1184,5260 2426,6123 8330,0000 ■7,5628 190,0906 123,0008 krpanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	82,90 82,90 panje.	83,45 83,35
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velia dne 31. avpusta 1995 od 00.00 do 2-4			djetij . ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS. UT in CHF so dobe veljavni tečajna Banke Slovenile, pri chrgti vd oziroma zmonjSano za OŽSocEtotne točke. T do ECU=30.0CO na dan. Pri večjih prUMh In nak ‘ Banke. Id objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju r v sktadu s tekstom. W dopolnMe	DEM DEM DEM DEM DEM renlnapock utah pa je razi rčgji veljajo zc upih se tečaj kupovati in p pogoje nakup	82,95 82,90 83,35 83,15 igi srednjih teča "netje Banke Slov od<up prilivov i določi v spaazurr podajati tujo vak a ali prodaje.	83,80 83,40 83,80 83,60 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz )U. jto po objavtje-
			
30. AVGUST 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1629,660	—
ECU	—	2067,220	—
nemška marka	—	1102,390	—
francoski frank	—	321,050	—
funt Šterling	—	2516,200	—
holandski gulden	—	983,860	—
belgijski frank	—	53,612	—
španska pezeta		12,904	—
danska krona	—	284,230	—
irski funt	—	2573,230	—
grška drahma	—	6,864	■ —
portugalski escudo	—	10,619	—
kanadski dolar	—	1219,350	—
Japonski jen	—	16,495	—
švicarski frank	—-	1340,180	—
avstrijski šiling	—	156,770	—
norveška krona	—	252,450	—
švedska krona		222,320	—
finska marka	—	370,630	—
avstralski dolar		1227,950	
		
30. AVGUST 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,1500	10,6500
kanadski dolar	7,6000	8,0000
funt Šterling	15,7000	16,5000
Švicarski Irank	837,5000	869,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	201,0000	209,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,3000	716,3000
italijanska lira	0,6210	0,6550
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	156,5000	163,5000
švedska krona	137,2000	143,8000
finska marka	230,5000	240,5000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
španska peseta	8,0300	8,4700
japonski jen	10,2000	10,7000
slovenski tolar	8,20	“8,70
hrvaška kuna	185,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NA KRTAKO
Dvojna številka Nove revije
LJUBLJANA - Izšla je nova dvojna številka Nove revije, revije za kulturo, katere urednik je Niko Grafenaur. Uvodnik v tokratni številki je napisal France BuCar z naslovom Relativnost prehoda. Prozo tokrat objavljajo Rudi Šeligo, Jože Snoj in Zlatko Zajc, prav tako veC avtorjev objavlja svoje pesmi. Hoja po prosojnem zvoku je naslov eseja, ki ga je napisal Aleksander Zorn, posvečen pa je slovenskemu pisatelju Rudiju Šeligu. Z Radojko Vrančič, prevajalko in nekdanjo predstojnico francoskega oddelka v Nuku, se je o njenem delu in življenju pogovarjal Aleš Berger. O veri in fundamentalizmu razpravlja Aleš Debeljak v svojem članku z naslovom In-diskretni šarm fundamentalizma. Vinko Vodopivec v svojem prispevku z naslovom Sola je osnova napredka in narodnega preživetja opozarja na temeljna vprašanja prihodnjih rodov v smislu narodnega, materialnega, etičnega in ekološkegaa preživetja. To so le nekateri teksti, ki so objavljeni v tej številki Nove revije. Naslovna stran revije je opremljena z avtoportretom umetnika Zorana Mušica. (A. Z.)
Štirideseti festival Stmški večeri
SKOPJE - (STA) - Festivala poezije z naslovom Straški veCeri, ki je letos praznoval trideseto obletnico, se je udeležilo osemdeset pesnikov iz štiridesetih držav. Slovenijo sta na festivalu, ki se je odvijal od 24. do 28. avgusta, zastopati Maja Vidmar in Tea Stoka. Slovenski udeleženki je pozdravila tudi veleposlanica Republike Slovenije v Makedoniji Jožica Puhar, so sporočiti z veleposlaništva Republike Slovenije v Skopju. Festival se je končal z mednarodnim mostom poezije, na katerem je bilo slišati tudi pesem v slovenskem jeziku, v Strugi. Dobitnik letošnjega Straškega zlatega venca je izraelski pesnik in kandidat za Nobelovo nagrado Yehuda Amichai, še dodajajo v sporočilu veleposlaništva R Slovenije v Skopju.
Američani spoznavajo likovnike vzhodne srednje Evrope
LJUBLJANA - Chikaški Museum of Contemporary Art bo zadnji del letošnje razstavne sezone pričel z razstavo Onkraj vere, na kateri bo svoje obiskovalce seznanil s sodobnimi umetnostnimi tokovi v vzhodni srednji Evropi. Kot so sporočiti iz ustanove, bodo 2V septembra odprli razstavo z okoli 50 deli 13 umetnikov iz Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške (Slovenije spet ni zraven). Sodelujoči umetniki so svoje umetniške poti pričeli sredi osemdesetih let oziroma ob izteku prejšnjega desetletja, mediji, skozi katere se izražajo, pa segajo od slikarstva in kiparstva do instalacij, fotografije in videa. Razstava bo po chikaški postavitvi, v okviru katere bodo pripravili serijo predavanj o umetnosti sodelujočih držav, na ogled še v Phila-delphiji, Omahi in Oberlinu v ZDA. (V. U.)
■
FILM / SCENARIJ SLOVENSKEGA FILMA FELIX
Felixova krvava sled
'L -
LJUBLJANA - Letošnji oskar za najboljši tuji film je odšel v Rusijo. Nevvsvveek je ob tej priložnosti vprašal režiserja NiMto Mihalkova, katerega film Sleparsko sonce govori o stalinističnih časih, ah je razmišljal tudi o filmu, katerega glavna tema bi biti dogodki v Sovjetski zvezi v zadnjih nekaj letih. Odgovor je bil negativen, obrazložitev pa je režiser poiskal v stari Ruski modrosti: »Kot pravimo Rusi, ne moreš videti obraza, Ce ga gledaš preblizu. Vedno je bolje gledati stvari z distance.« Takšne nasvete smo v filmih videti že večkrat, tudi v omalovaževanih in s«špageti" označenimi vesterni, posnetimi v Italiji. V Le-onejevem vesternu Za prgišče dolarjev se namreč Clint Eastvvood vzpenja na balkon gostilne (ki je na nevtralnem terenu) in reCe: »Stvari vedno izgledajo drugače, Ce jih gledaš z višine.« Od zgoraj, z distance.
Cernu tako dolg uvod? Ko gledam vse mogoče filme o vojni na Balkanu, se nikakor ne morem znebiti občutka, da gre tudi v tem primeru za neke vrste vojno dobičkarstvo. Tema, ki si jo dolga leta nihče ne upa naCeti, je postala najbolj pereča po letošnjem festivalu v Cannesu, ko so zlato palmo in še dve nagradi (ne samo eno, kot je poročala večina medijev!) prejeli filmi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vojno na Balkanu. Ali ne zlorabljajo vsi ti filmi o vojni na Balkanu vojne zamere v svoj prid, za svojo uveljavitev, za bitko za gledalce? Ati na koncu koncev CNN, ki tako zvesto spremlja vse žrtve vojne, ni ameriška profitna kompa-nija? Ce ne bo prenašala najnovejšega masakra iz sarajevske tržnice, ji bo padla gledanost (rating). Ko pade gledanost, se sponzorji običajno odločijo za reklamiranje na bolj gledani televiziji. Prihodki se začnejo zmanj-
DVANAJST LIKOVNIH MUZEJEV
Kunsihistorisches
Museum
Naslov: Burgring 5; telefon: 0043/1/52177; umik: od torka do nedelje med 10. in 18. uro, četrtek do 21. ure.
Današnja izredno bogata zbirka umetnin, ki jih hrani Umetnostnozgodovinski muzej, je nastajala že v 16. in 17. stoletju; Habsburžani so že zelo zgodaj zaceli zbirati pomembne mojstrove, zlasti iz tistih okolij, ki so tudi sicer sodila v domeno njihovega političnega interesa. V muzeju, ki ga je leta 1781 za javnost odprla Marija Terezija, so poleg nemške odlično zastopane nizozemska, španska in različne italijanske šole, predvsem beneška. V sedanjo zgradbo so zbirko prenesli leta 1891. Med drugim brani muzej dela Diirerja, Cranacha, najreprezentančnejši izbor Bru-
eghlovih del, dela Giorgioneja in Tiziana, van Eycka, van der Goesa, van d er Weydna, Rubensa, Velazqueza, Rafalea, Caravaggia in številnih drugih.
Muzej pripravlja tudi pomembne občasne razstave; trenutno je v njem na ogled razstava Eros in Mytos; umetnost na dvoru Rudolfa II. Rudolf II je zbiral tudi dela Pie-tra Brueghela (okoli 1525 - 1569), ki je na svojih delih združeval svetopisemske in druge vsebine ter izrazito človeške, žanrske momente.
Slika Savlovo spreobrnjenje (na sliki, 1567) ne prikazuje ustaljenega prizora speobmi-tve Savla (v apostola Pavla) z običajnim dramatičnim poudarkom. Savla, ki je padel s konja, gledalec komaj opazi; prizor, ki bi moral biti veliko bolj poudarjen, komaj zanima celo ostale konjenike, ki jih je avtor postavil v gorato alpsko okolje.	(V. U.)
Sevati, dobička ni, takšna kompanija se lahko znajde v finančnih težavah in propade. Pravzaprav nič novega. »Finance in novinarstvo - nevarne vode« reče Chevy Chase v filmu Naključni junak, ameriški finančni flop, ki publiki vrže v obraz prav to - gledalci hočejo v svojem vsakdanjem dolgočasnem življenju junake, kri, napetost, razburjenje in so pripravljeni to tudi plaCati.
Sofinancer francoski Center za kinematografijo
V zgornjih primerih pa marsikaj, kar avtorja tega zapisa, ki ne da nič na lokalne politične in revanši-stične razprtije, ki so tako ustrezno zapolnile dolgočasne poletne nepolitične počitnice, moti pri scenariju novega slovenskega filma Felix (v rokah je imel tretjo verzijo literarne snemalne knjige). Scenarij, katerega tretja verzija je začela nastajati že januarja 1992, je moral nastati veliko prej. To pomeni, da so avtorji hoteti Cim bolj izkoristiti vojno za nabiranje financ za realizacijo filma. To jim je tudi uspelo, Francozi, mimogrede, ki so biti tudi v večini letošnje žirije v Cannesu, so odkupili scenarij, točneje francoski Center za kinematografijo (CNC). Avtorji filma ves čas prikazujejo ta odkup scenarija kot velik dosežek slovenske kinematografije, kot nekakšen zadetek na tomboli, hkrati pa pozabijo na nekatere druge podatke. CNC je lani, po podatkih iz recenzij tedenske medijske revije z najvecjo naklado Variety, sofinanciral vsaj 42 filmov. Med temi so seveda večinoma francoski filmi, koprodukcij je bilo 12. Po istih virih so letos do srede avgusta sofinancirali že 24 projektov in Felix bo eden od mnogih. O filmih, ki jih sofinancira CNC, kasneje običajno ni niC več slišati, ra-
zen velikih projektov, ki jih kot nacionalni center morajo podpreti (npr. Germinal, Kraljica Mar-got). Da ta trditev ni iz trte zvita, je najboljši primer prav tretji Canneski, pri večini novinarjev (glede vojne teme) spregledan film Ne pozabi, da boš moral umreti. Glavni junak filma ugotovi, da ima aids. Zato se na koncu filma pridruži hrvaškim (!) Četam in umre v boju. Seveda bi lahko dejali, da je pridanič, ki se ukvarja tudi s prekupčevanjem droge, končno nekaj naredil iz sebe, vendar zakaj potem ne pristopi k modrim Čeladam? Njegova smrt je prej samomor nekoga, ki se boji spoprijeti z boleznijo, kot pa junaško de-jajne. Film je sofinanciral tudi CNC!
Kup klišejev in napak
Druga stvar je sama zgodba filma Felix. Zgodba o ljudeh, ki so naključno ujeti v koloni pred barikado. Ste že kdaj na poletnem dopustu čakali v kakšni koloni? Ne morete ne naprej ne nazaj, vročina pripeka, vi pa bi radi bili že doma, se stuširali ali se vrgli v morje. Ni ni bolj dolgočasnega, razen če posnamete film o tem. Se poetično dolg Fellini si tega prizora v filmu 8 in pol ni upal predolgo vleci. Prvi strel iz slovenske puške? Dajte no, mnogo hrupa za niC. Slovenci smo s plebiscitom in novo ustavo že izstrelili prvi strel, in tisti, ki so vojno vodili, so vedeli, v kaj se spuščajo, zato je ta debata odveč. Film vsebuje tudi kup klišejev in napak. Že stokrat viden stereotip, da se bo Felix hotel pridružiti cirkusu, lahko uganete že na prvi strani, kjer so predstavljene osebe filma ati napaka (v tretji verziji scenarija!?), da Tone iz Maribora govori slovensko z ljubljanskim dialektom. Zakaj se ljudje v filmu ne umaknejo na varno že po prvem streljanju, ni jasno. Vsi rajie počakajo na konCni masaker, kjer bodo v črno-beli tehniki posebej z rdeCo barvo izpostavljeni njihovi potoki krvi. Tukaj pa že vstopite vi, spoštovane bralke, bralci, hkrati tudi krvi zeljne gledalke in gledalci. Ne samo Francozi, tudi vi ste dali denar za ta film, kakor tudi za honorarje in plače tistih, ki so ga izbrali. Zato vam pri ogledu želimo veliko užitkov.
Dušan Feguš
Gostovanje Akademske folkome skupine France Marolt
LJUBLJANA - Akademska folklorna skupina France Marlot sodeluje na mednarodnem folklornem festivalu »Sultanahmet« v Carigradu od 27. avgusta do 3. septembra. Raznolikost slovenskega ljudskega plesa, pesmi in glasbe bodo spoznavali predvem meščani desetmilijonskega mesta Carigrada na različnih umetnostno zgodovinskih prizoriščih. Med gostujočimi bodo tudi skupine iz Bolgarije, Italije, Madžarske, Makedonije, Malezije, Rusije, Poljske in Ukrajine.
Bumerang
Boomerang, komedija, distribucija Karantanija film, scenarij: Barry W. Baustein in David Sheffield po zgodbi Eddieja Murphyja, režija: Regi-nald Hudlin, igrajo: Ed-die Murphy, Halle Berry, Robin Govens, 118 minut.
Mracus Graham (Mur-phy) je strokovnjak za marketing. Zenske so zanj zanimive samo do trenutka, ko jih spravi v posteljo. Pa še te se mu gabijo, Ce imajo na nogah nalaki-rane nohte, bi kot je zapisal že France Prešern, »Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos«; tudi Graham končno naleti na žensko Jacqueline (Givnes), svojo novo šefico, ki ga ima zgolj za seksualno igračko in ga kmalu odvrže kot kakšno porabljeno stvar. K sreči je tu Marcusova sodelavka Angela (Berry) z bolj romantičnimi pogledi na ljubezen, čeprav po dragi strani stremi za enakovrednim odnosom med moškim in žensko. PeCat povprečni komediji dajeta Martin Lavvrence iz Podlih fantov s svojimi »možatimi« pripombami in Grace Jones kot ekscentrična Strange. (I. P.)
Noč odločitve
Judgment Night, psihološki triler, distribucija: Karantanija film, scenarij: Levvis Colick, glasba: Alan Silvestri, režija: Ste-phen Hopkins, igrajo: Emilio Estevez, Guba Go-oding jr., Stephen Dorff, Dennis Leary, 105 minut. Štirje prijatelji se odločijo preživeti večer na boksarskem dvoboju. Da bi se izogniti prometnemu zastoju, se skušajo do športne dvorane prebiti po bližnjici, za katero se izkaže, da je ena najbolj nevarnih in temačnih mestnih četrti. Soočijo se z zastrašujočim svetom podzemlja, kjer vsak tujec postane žrtev brutalnih tolp, in so prisiljeni sodelovati v krvavi igri mačke z mišjo. Na odločilno preizkušnjo so postavljeni tudi njihovi medsebojni odnosi: prijateljstvo, zvestoba, privrženost, iznajdljivost in pogum. Soliden izdelek, ki na precej manj mračen naCin, kot to počnejo Črnski režiserji, opozorja na problematiko kriminala v revnejših predelih ameriških mest. Posebej pohvalno je, da so, čeprav se film dogaja v tako imenovanem slumu, slabi fantje belci.	(I. P.)
IZŠLO JE / KNJIGI
M. Cerar Hull: Poletje molka
Literarna pripoved. Izdala in založila Mohorjeva družba Celje, natisnila Tiskarna Jože Moškrič, d.d., Celje 1995, mehka vezava, 19, 5 x 13, 5 cm, 276 strani.
Knjiga je pripoved o osvobodilnem letu 1945, katerega glavna junakinja Mina ne doživlja v partizanski ati domobranski izpostavljenosti, ampak kot mlado dekle, ki je priklenjeno na invalidski voziček in kasneje na berglje. V tisto poletje gleda iz grozljive tišine gorenjske domačije, v kateri je ostala sama z dvema mlajšima sestrama. Očeta, ki je bil poveljnik domobranske postojanke, so ubili, mati pa se je s sinom prepustila begunskemu valu čez Ljubelj. Čeprav so Minine politične kategorije enostavne, skoraj na meji čmo-belega, vendar pod vplivom očeta, gruntarskega kmeta in odločnega kristjana, je njeno doživljanje življenja zelo široko in poglobljeno, kar daje tej pripovedi neko sproščeno epsko tekoCost. Gre za skoraj dokumentarno poročilo o tem, kako je trpko svobodo doživljalo troje otrok, ki so maja 1945 ostali sirote, prepuščene maščevalnosti časa ob koncu druge svetovne vojne. Avtorica, ki od leta 1955 živi in dela v Združenih državah Amerike, je knjigo pred štirimi leti najprej napisala v angleščini in jo nato oblikovala v slovenščini. Zdaj piše drugi del povesti o Mini in igro, v kateri obravnava begunstvo in razkosanje slovenskih družin po drugi svetovni vojni. (A. Z.)
Nancy Goto: Rjavi sladkor
Roman. Zbirka Svet v knjigi, založila in izdala Založba Obzorja Maribor, natisnila Tiskarna Ljudske pravice, Maribor 1995, trda vezava, 13 x 20 cm, 258 strani. Priljubljena avstralska avtorica v dveh delih knjige z naslovoma Temno rjavi in prvi beli ter Drugi beli in prvi rumeni niza dogodke iz druge polovice 19.stoletja. Zgodba, ki je postavljena v Queensland, v leto 1860, opisuje razgibano življenje bogatih lastnikov sladkornih plantaž in njihovih pomočnikov na eni strani in te-mnopoltnih domorodcev brez pravic, ki s plačilom za svoje naporno delo zelo težko preživijo. Ob prelomu stoletja prihaja do družbenega napredka in s tem tudi do sunkovitih tehnoloških sprememb, kar ima za posledico čedalje hitrejše propadanje sužnjelastniSkih odnosov. Tako se postavlja razmerje med domorodci in priseljenci na nove, manj krivične temelje, ki seveda Se vedno niso pravični. V romanu med bogato paleto osebnosti se posebej izstopajo trdosrčni plantažnih An-gus Johnstone, njegova hčerka Helga, ki sanjari o vrnitvi v Evropo in o umetniški karieri, in starejši sin James, ki ga umor njegove mlade žene zelo pretrese in povsem iztiri. Avtorica knjige ni priljubljena samo v domači Avstraliji, ampak tudi v svetovnem merilu. Pri nas jo bralci in bralke poznajo predvsem po uspešnici Vse reke tečejo, po kateri so posneti prav tako priljubljeno televizijsko nadaljevanko. (A. Z.)
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 31. avgusta 1995
JUŽNA KOREJA / PO TRAGEDIJI V VELEBLAGOVNICI -|
Sorodniki žrtev za smrtno kazen
Začel se je proces na račun odgovornih seulske katastrofe, ki je terjala 500 žrtev
SEUL - Včeraj je 25 južnokorejskih državljanov moralo pred seulsko so-diSCe zaradi katastrofe, do katere je prišlo junija, ko se je v Seulu porušila veleblagovnica in pokopala približno 500 oseb. Množica sorodnikov žrtev je istočasno zahtevala strogo kazen za obtožence, predvsem za 73-letnega Lee Joona, ustanovitelja in lastnika veletrgovine Sampoong, ki se je porušila 29. junija, in njegovega 42-let-nega sina Han-sanga, direktorja veleblagovnice. Poleg njiju so pred sodnike morali še drugi funkcionarji veleblagovnice oziroma sorodnega podjetja Sampoong Construction Co., ki je zgradilo poslopje. Preiskovalci so mnenja, da se je stavba zrušila, ker je bila slabo zgrajena.
Pred sodiščem je tudi deset bivših elanov mestne uprave; obtoženi so, da so prejemali podkupnine, da bi spregledali nedopustne spremembe med gradnjo poslopja. Lee s sinom in drugimi funkcionarji podjetja tvega pet let zapora, kazen za podkupljene mestne upravnike pa je odvisna od
podkupnine.
Medtem ko je potekala sodna razprava, je veC kot 200 sorodnikov žrtev v tradicionalnih žalnih oblačilih bele barve, priredilo protestni sit-in pred sodiščem in zahtevalo smrtno kazen za Leeja in njegovega sina. Sorodniki zahtevajo, naj vlada odpre temeljitejšo preiskavo, saj je v zadevo verjetno vpletenih precej veC visokih funkcionarjev, krivih nepravilnosti v zvezi z gradnjo poslopja.
Poleg tega se v Seulu še ni polegla polemika v zvezi z reševalno akcijo. Po uradnih podatkih še pogrešajo 43 oseb, njihova imena pa so vseeno dodali seznamu umrlih. Odgovorne oblasti trdijo, da je pogrešane osebe verjetno razkosalo in jih zaradi tega reševalci niso mogli najti.
Nesreča v veleblagovnici Sampoong je samo zadnja v vrsti podobnih nesreč, do katerih je prišlo za Časa Kirn Young-samove vlade in jih pripisujejo malomarnosti in korupciji, značilni za nenadni južnokorej-ski gospodarski vzpon.
Dragocen plen carinikov
Belgijski carinik med kupom dragocenega krzna, ki so ga zaplenili na letališču v Bruslju. Poleg krzna tigrov, elo-pardov, risov itd, so zaplenil itudi nagačene redke ptice in lobanje radkih opic (telefoto AP)
ŠPANIJA / SUŽA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU
LONDON / ZNANOST
Ogromna škoda v poljedelstvu
Nedovoljeni poskusi britanskih zdravnikov
MURCIA - Po petem zaporednem letu suše, ki pesti Pirenejski polotok, je stanje v jugovzhodnem delu Španije zaskrbljujoče. V deželi primanjkuje vode in v kolikor se notranji del preživlja predvsem s sadjarstvom in je torej v poletnih mesecih nujno namakanje, je položaj kmetovalcev v okolici Murcie brezupen. Da je škoda velika je razvidno že iz številk, ki govorijo o 12.000 hektarih zapuščene rodovitne površine. Ob zaposlitev naj bi v zadnjih treh letih prišlo 10.000 ljudi.
Kmetovalci skušajo rešiti letošnji pridelek z obrezovanjem nerodovitnih vej sadnih dreves ter z iskanjem novih podzemlj-skih izvirov vode. S tem, pa povzročajo dodatno škodo rodovitnim tlem, saj uporabljena voda vsebuje veliko količino soh.
Krivce nepopravljive škode pa gre iskati tudi drugje. Ko so v 60 letih centralne oblasti obljubile dodaten dotok vode preko Tajo - Segura kanala iz notranjosti Španije, so poljedelci vnaprej posadili do takrat neobdelane površine v pričakovanju vode, ki pa ni nikoli prišla v sklenjeni količini. Dejansko je potrebno dandanes vse te sadovnjake namakati, podzemeljski izviri nekvalitetne vode pa se tudi sušijo.
Odgovorni premišljujejo kako pomagati brezposelnim kmetovalcem. Medtem ko je državni hidrološki načrt še daleč od izvedbe in ni še vlada poslala na prizadeto območje dodatne vode, nameravajo obubožane poljedelce preusmeriti v druge sektorje tamkajšnjega gospodarstva. Ta prehod pa ni tako enostaven, saj so kmetovalci predvsem neizobražene starejše osebe.
Španijo ne pesti samo suša, trenutno je tudi v primežu gozdnih požarov, ki so jim gasilci le s težavo kos (Telefoto AP)
LONDON - Britanska zasebna televizija Channel 4 je v svoji zadnji oddaji »Resnične zgodbe« šokirala gledalce in v zadrego spravila oblasti, ker je z dokumenti in pričevanji prikazala, kako so v šestdesetih in sedemdesetih letih izvajali poskuse z radioaktivnimi snovmi na ženskah azijskega porekla, ki so bolehale za migreno. Ženskam so dajali indijski kruh, ki so ga zamesili z radioaktivno moko. Ena od teh žensk, ki ni obvladala angleščine, pa je končala v vladnem centru za jedrske poskuse v Hanvellu pri Oxfordu.
Iz dokumentacije, ki je sedaj dostopna javnosti, izhaja, da so leta 1953 v Liverpoolu vbrizgnili radioaktivni natrij nosečnicam, ker so hoteli ugotoviti, kako ta radioaktivna snov prehaja skozi posteljico v zarodek. Nekate-
GRENLANDIJA / KO SE TURISTI NE DAJO PRESTRAŠITI
Kljub klimatskim razmeram število obiskovalcev narašča
ILULISSAT - Ko je vikinški poglavar Erik Rdeči zapustil Islandijo in naletel na največji otok severnega Atlantika leta 982 po našem štetju, si ni predstavljal, da bo njegovo odkritje še tisoč let pozneje prevaralo marsikaterega turista. Otoku je dal ime Grenlandija, zelena dežela, po redkih krpah pritlikavega zelenega rastlinja na ozemlju, ki ga za 80-odstotkov prekriva led. Ime je bilo že v preteklosti nekakšna vaba za naivne koloniste, a brez večjega uspeha.
Vikingi so iz neznanih razlogov izginili v petnajstem sto-
letju tako z Grenlandije kot iz' Amerike, ki jo je odkril Erikov sin Leif Srečni. Danes živi na Grenlandiji samo 55.000 oseb, večinoma Eskimcev, ki so se osamosvojili od Danske leta 1979 in se preživljajo z ribolovom (predvsem rakcev)in z dansko denarno podoporo. V zadnjih Časih so se za otok zaceli zanimati tudi turisti, ki jih mikajo pustolovščine na ledu. »Večini obiskovalcem pravimo "sivi panterji": to so bogati ljudje na pragu upokojitve. Mnogo je tudi mladih turistov, ki potujejo z nahrbtniki in skromnejšimi denarnimi sredst-
vi,« je povedal Strange Fiil-skov, šef turističnega urada na Ilulissatu, mestu na zahodni obali otoka, ki se nahaja samo 250 kilometrov od severnega teCaja.
Turisti obiščejo Grenlandijo, da bi preizkusili skrajne življenjske razmere, se nagledali naravnih lepot, naužili svežega zraka oziroma Ciste vode in se podali na organizirane sprehode v divjino ali na izlete z vlečnimi vpregami. »Zamenjati bi morali ime z Islandijo, deželo ledu. Pri tem bi nam mogoCe pomagalo mednarodno sodišče v Haagu. Ime
Grenlandija je prava past,« je izjavil Fiilskov. Kljub temu število letnih obiskovalcev narašča. Letos jih pričakujejo na primer 15.000, predvsem Skandinavcev in drugih Evropejcev, za leto 2002 pa so si postavili cilj 35.000 obiskovalcev, kar je pravzaprav ambiciozen cilj, glede na to, da krajevne temperature nihajo od minus 30 stopinj Celzija pozimi do pet stopinj Celzija poleti in je otok od polovice decembra do polovice januarja v popolni temi - poleg tega, da je tudi zelo drag. Turistov včasih res ni lahko prestrašiti.
re od teh žensk so splavile, nedonošence pa so semleli, da bi ugotovili stopnjo radioaktivnosti v posameznih organih. Podobne poskuse so delali od leta 1952 do leta 1957 tudi v londonski univerzitetni kliniki Hammer-smith.
Novinarji Channela 4 so med drugim ugotovili, da so od leta 1955 do leta 1970 številni patologi izvedli obdukcije 6.000 mrličev (med njimi tudi otrok), organe in tkiva pa poslali v harwellski jedrski center.
Neka ženska je med oddajo povedala, da je šele po 28 letih ugotovila, da so leta 1957 njenemu enoletnemu umrlemu sinu brez njenega dovoljenja odvzeli nekaj kosti. Nekaj podobnega se je zgodilo drugi ženski, ki pa so jo vseeno vprašali, naj dovoli obdukcijo. Sele kasneje je ugotovila, da so njenega enoletnega sina grozovito iznakazili in mu odvzeli kolke.
Iz dokumentacije, ki jo imajo novinarji Channela 4 izhaja, da je bil pobudnik vsega tega doktor David Everard, elan sveta za zdravstvene raziskave, ki je sedaj vnet zagovornik zahteve, da mora vse to ostati tajno. Napori, da bi poskuse prikrili, pa bodo skoraj gotovo propadli, saj so novinarji Channela 4 napovedali, da bodo šli zadevi do dna. Se veC, gledalcem so dali na razpolago brezplačno »zeleno telefonsko številko«, tako da bodo lahko povedali svoje. Bržkone bodo s tem odkrili še kako novo pričevanje, ki bo spravilo v dodatno zagato oblasti. Zadeva je do skrajnosti kočljiva, ker so pri teh poskusih poleg moralnih kršili cel niz pravnih norm, tako da obstaja resna nevarnost, da bo kdo zahteval odškodnino.
NOVICE
Tudi kmetovalci bodo igrali tenis
SLOVENSKA BISTRICA - Bistriška kmetijsko-svetovalna služba zbira prijave kmetov, ki bi se želeli udeležiti teniškega turnirja, ki bo potekal to nedeljo na teniških igriščih kmetije Iršič na Žabljeku. Za prireditev so se odločili z namenom, da se kmetovalci ne bi srečevali samo na strokovnih predavanjih in političnih, zadružnih ter podobnih zborovanjih. (J.S.)
Brežiška pošta odprta tudi v nedeljo
BREŽICE - Zaradi vojnih dogodkov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, še posebej pa po zadnji veliki akciji hrvaške vojske, se je število tistih tujih državljanov - med katerimi prevladujejo begunci vseh narodnosti - ki z brežiške pošte skušajo po telefonu dobiti podatke o svojcih, za katere včasih niti ne vedo, kje se nahajajo, moCno povečalo. Pred petimi telefonskimi kabinami se jih včasih zbere tudi po 40 in več. Zato se je vodstvo pošte odločilo, da med tednom uvedejo dežurstvo, ki traja do 21. ure, ob sobotah so delovni Cas podaljšali za dve uri, dežurajo pa tudi ob nedeljah dopoldne. (E.S.)
Obnavljanje šole
TRBOVLJE - Delavci splošnega obrtnega podjetja Trbovlje te dni hitijo z adaptacijskimi deli na srednji šoli Zagorje, v TVD Partizan pa bodo preuredili prostore v dve uCilnici za praktični pouk. Obnavljajo tudi učilnice na srednji strojni šoli Trbovlje. Dela bodo končali do prvega septembra. (Ž. K.)
Nadaljujejo gradnjo vodotoka
HRASTNIK - Letos komunalci nadaljujejo gradnjo vodovodnega omrežja v hrastniški krajevni skupnosti Mamo. V občinskem proračunu je za ta namen zagotovljenih dvajset milijonov tolarjev. (2. K.)
Poslovni prostori na prodaj
HRASTNIK - V novem poslovno-stanovanjskem objektu Ojstro dve v Hrastniku so v pritličju poslovni prostori, ki so jih zgradili hrastniški gradbinci. Zasebnikom je na voljo 270 kvadratnih metrov poslovnih površin. Dva poslovna prostora so že prodati. V enem bo poslovalnica avtobusnega podjetja Izletnik Celje. (2. K.)
Podpis pogodbe za obnovo Kandijskega mostu
NOVO MESTO - Zaradi velikih poškodb na jeklenih konstrukcijah in kamnitih obrežnih opornikih je stoletni Kan-dijski most v Novem mestu od 29. maja zaprt za ves motorni promet. Včeraj sta biti podpisani pogodbi za temeljito sanacijo mostu med mestno občino Novo mesto kot investitorjem in izvajalcema. Sanacijo jeklene konstrukcije, vredne 71 milijonov tolarjev, bo izvajal Gradis GP Ljubljana, sanacijo kamnitih obrežnih opornikov, vozišča in pločnikov v vrednosti 14 miljinov tolarjev pa Gradbeni inštitut Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Z deti bodo zaceli v sredini septembra, končali pa naj bi jih 15. maja prihodnjo leto. Ves ta čas pa bo preko mostu zagotovljen prehod za pešce. (J. 2.)
Sejem rabljenih šolskih potrebščin
NOVO MESTO - Tudi letos je novomeška Zveza prijateljev mladine Mojca organizirala sejem rabljenih šolskih potrebščin. Sejem, ki se je začel v tem tednu in bo trajal do torka, 5. septembra, poteka na ploščadi poslovno-hgovskega centra na Novem trgu. Osnovnošolci, dijaki in študenje po ugodnih cenah prodajajo učbenike, ki jih ne potrebujejo več, brezplačno uporabo stojnic pa je omogočila Zveza prijateljev mladine Mojca. (J. 2.)
Blejske prireditve
BLED - Danes se nadaljuje Okarina etno festival. Ob 21. uri bo v Zdraviliškem parku nastopil Vlado Kreslin z Beltinsko bando. V petek bo ob 20.30 v lami cerkvi Sv. Martina koncert sopranistke Olge Gracelj, v nedeljo ob 17.30 bo v Zdraviliškem parku promenadni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev, v ponedeljek ob 18. uri pa spet večer komorne glasbe na otoku, na katerem se bosta predstavila pianist Primož Kerštanj in pozavnist Domen Jeraša (M. F.)
Juriš na Vršič
KRANJSKA GORA - TD Kranjska Gora in KK Slovan Rog Franek prirejata v soboto ob 10. uri za kolesarje s tekmovalnimi in gorskimi kolesi 17. juriš na Vršič. Proga bo dolga 12 kilometrov. Cesta je v celoti asfaltirana. Start bo pred hotelom Lek v Kranjski Gori, cilj pa 100 metrov pred vhodom prelaza Vršič. Prijave sprejemajo na TD Kranjska Gora ali pa pred začetkom tekme pri hotelu Lek. (M.F.J
Srečanje modularjev
BLED - Društvo ljubiteljev železnice iz Ljubljane in Sekcija modularjev prirejata 10. septembra v Viteški dvorani na blejskem gradu srečanje in razstavo železniških modularjev. Posebno dobrodošli so predvsem novi graditelji modulov, ki bodo na srečanju lahko dobiti nekaj novih informacij o železniškem maketarstvu. Razstava bo odprta od 10. do 18. ure. (M. F.)
Nagrade idrijskega extempora
IDRIJA - Na letošnjem četrtem fotografskem ex-temporu, Idrija ’95 so med 63 udeleženci podelili nagrade najboljšim fotografom, ki jo je prejel Klemen Kunaver iz Ljubljane. Žirija je izmed 4300 diapozitivi za zaključno predstavitev izbrala 150 najboljših posnetkov, nagrade pa so prejeti še drugouvrščeni Flavio Mosetti iz Gorice in Janez Jerše iz Šenčurja pri Celju. Za posnetek s filtri sta nagrado prejela Matjaž Prešeren iz Solkana in Cristo-pher Donne iz Francije. (R. B.)
HRUŠEVJE / VAŠKI SPORI
CELJE / ODPRAVNINE NAJEMNIKOV
Spominski park buri duhove
m
■

■
■
■ ■
■

;
■i
Župan naj bi bil bolj na Torničevi strani
Postojnski župan Josip Bajc je na pobudo skupine krajanov sklical zbor občanov krajevne skupnosti HraSevje, da bi se pogovorili o nekaterih vročih temah, ki v zadnjem času čedalje bolj vznemirjajo nekatere krajane te vasi. V gasilskem domu se je predsinočnjim zbralo približno trideset krajanov, kar je po polurnem čakanju ravno zadostovalo za sklepčnost zbora.
Tričlanski iniciativni odbor, ki ga sestavljajo Vladimir Pavlin, Rifet Kendič in Janez Umek, je že konec junija postojnskemu županu naslovil pismo z zahtevo po Čimprejšnjem sklicu zbora krajanov in jo podkrepil s podpisi sokrajanov. V pismu so zapisati, da je treba nujno ugotoviti legalnost sedanjega vodstva krajevne skupnosti, razpravljati o problematiki parka pri spomeniku padlih borcev v Hruševju in otroškega igrišča pri osnovni šoti ter še nekaterih drugih stvareh, pomembnih za krajevno skupnost.
Člani iniciativnega odbora so menili, da izvohtev novega vodstva krajevne skupnosti, potem ko je dotedanji predsednik sveta odstopil, ni bila legalna (za predsednika sveta so izvolili Aleksandra Tomiča, predsednica sveta pa je postala Marija
Jerončič), njihove izjave pa je na zbora potrdil tudi župan, ki je zato predlagal, naj skupščina in svet izmed svojih elanov po sedaj veljavni zakonodaji vnovič izvolita predsednika. Kaj kmalu pa se je med krajani vnela burna razprava, ki jo je povzročilo vprašanje, kaj pravzaprav je glavni razlog za to, da z vodstvom le nekaj mesecev pred iztekom mandata kar na lepem niso zadovoljni. Izkazalo se je, da je jabolko spora, M je med nekaterimi vaščani povzročilo pravi razdor, nedavno preurejanje spominskega parka pri avtobusnem postajališču v Hruševju. Parcelo, na kateri je tudi park, je TomiCeva žena dobila v najem, za kar ima vse potrebne dokumente. Po mnenju nekaterih krajanov pa sta TomiCeva nameravala na tem mestu urediti parkirišče ob ženinem
lokalu, za kar pa po njihovih besedah nista imela niti dovoljenja niti soglasij. Kljub temu sta izkopala zelenico in nasula pesek. Dveuma razprava, v kateri so v glavnem sodelovati neposredni udeleženci spora, torej sosedje, pa očitno ni bila zanimiva za ostale krajane, zato so poCasi zaceli zapuščati zbor. Zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati o predlogu o izvolitvi novega vodstva. Razprava o aferi spominski park, ki je bila glavni trn v peti, pa se je končala z ugotovitvijo, naj o zadevi odloča pristojna inšpekcijska služba. Župan, ki je zbor vodil in skušal ves Cas predvsem umirjati razvnete strasti in navajati dejstva, je bil deležen očitkov, Ceš da navija za TomiCevo stran. Kljub napetem ozračju se je zbor le zaključil v spravnejšem tonu. Hruševci so namreč pokazati, da ko je treba, znajo združiti svoje moči. Tako je bilo mogoče sklepati ob razpravi o nujnosti ureditve kanalizacije pri mlekarni Hruševje, kjer se zaradi odtočnih voda širi prav neznosen smrad.
Mateja Godejša
GORNJA RADGONA / 33. KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM
Nagradili pridelovalce pese
Strateško pomembno peso bodo zasejali na 4200 hektarjih
Na sejemskem prostoru 33. mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so včeraj podpisali sporazum med delničarji Tovarne sladkorja Ormož. Delničarjev, ki so podpisali prvi tovrstni sporazum v Sloveniji, se je na občnem zboru Zadruge za pridelavo sladkorne pese zbralo kar devetnajst.
Pridelovalci sladkorne pese so najprej pregledali svoje delo v zadnjih letih. Posebno pozornost so namenili leta 1994 ustanovljeni družbi Opti-ma, seznanjanju s tržnim redom na trgu sladkorja, izpolnjevanju setvenega plana v letošnjem letu in lastninjenju Tovarne sladkorja Ormož, pri katerem se zatika tudi po
splača kot pridelovanje pšenice.
Precej časa so namenili spremembam zadružnih pravil, ki so potrebne zaradi lastninjenja. Sicer pa je treba omeniti, da bodo pridelovalci sladkorne pese v prihodnjem letu tej poljščini namenili kar 4200 hektarjev oznoma 5 odstotkov kmečkih njiv. Kombinati naj bi s to
znanja in nagrade najboljšim pridelovalcem sladkorne pese. Med pridelovalci v družbenem sektorju je s pridelkom 58, 80 tone po hektarju in sladkorno stopnjo 13, 35, kar pomeni 7, 85 tone na hektar, prvo mesto osvojilo kmetijsko gospodarstvo Rakičan, drugo mesto KG Lendava EE Benica in tretje Kmetijstvo, d.o.o., DE Dravsko polje Pragersko.
Med kmetijskimi zadrugami so se najbolje izkazali zadružniki SKZ Klas Križevci. Med posamezniki pa so bili najuspešnejši Ignac Gojkošek
Posevke sladkorne pese škropijo z letali znamke Pieper (Foto: B. H.)
zaslugi državnih inštitu- »sladko« kulturo posejali iz Dražencev, Frančka Kočij. Na zelo dobro obiska-	2000 hektarjev oziroma	roša iz Veržeja, Ciril Staj-
nem zboru so potrdili, da	14 odstotkov njiv, sku-	nko iz Vogričevcev pri
se pridelovanje najbolj pno 16 odstotkov od Ljutomera, Viktor Šiftar iz zahtevne in tudi najpo-	6000 hektarjev njiv v se-	Strukovcev in Geza Ku-
membnejše poljščine naj-	verovzhodni Sloveniji.	zrna iz Borejcev pri Tišini,
verjetneje še zmeraj bolj Na zboru so podelili pri-	Boris Hegeduš
Država vrača, občina plačuje
Samo letos zo odpravnino okoli šest milijonov tolarjev
Mestni proračun, ki je že tako ali tako tanjši od lanskega in bo prinesel kakšnih 105 milijonov tolarjev primanjkljaja, mora od letos naprej zagotavljati tudi sredstva za odpravnine tistim najemnikom denacionaliziranih stanovanj, ki so se pripravljeni izseliti. Državna uprava torej upravičencem vrača občinske nepremičnine, občina pa mora odhajajočim stanovalcem izplačevati nagrade, ki jim pripadajo po stanovanjskem zakonu.
Zakon določa, da - podobno kot je to poprej veljalo za družbena stanovanja - vsi nosilci stanovanjske pravice v stanovanjih, ki jih država vrne upravičencem do vračila nacionaliziranega premoženja, sicer smejo ostati v zasedenih stanovanjih in da jim sme novi lastnik zaračunavati le tako imenovane neprofitne najemnine, ki jih določi lokalna skupnost. Prav tako pa so stanovalci, če takšno stanovanje izpraznijo, upravičeni do nadomestila. To znaša 30 odstotkov vrednosti stanovanja, približno po eno tretjino tega pa jim morajo izplačati novi lastnik stanovanja, dva državna sklada in lokalna skupnost, če je bila dotlej sama lastnica nekoč nacionaliziranega stanovanja.
V Celju so upravičencem doslej vrnili že 271 stanovanj, letos pa so se najemniki začeli odločati tudi za izselitev in izplačilo nadomestila.
Doslej se je na občini nabralo že deset tovrstnih prošenj, ministrstvo za okolje in prostor pa je štirim že ugodilo. To pomeni, da so štirje izseljeni stanovalci samo do občine Celje oziroma iz njenega proračuna prejeli vsak približno 7 tisoč mark. Ge bo šlo tako naprej, bodo morali letos v Celju v ta namen zagotoviti še več kot pet milijinov tolarjev. Morda tudi več, saj če novi lastnik nekdanjim stanovalcem ni pripravljen poravnati svojega dela odpravnine, mora njegovo obvezo prevzeti občina.
Tovrstna praksa je postala krivična do lokalnih skupnosti predvsem po reorganizaciji lokalne samouprave, saj odtlej velja, da država vrača po vojni odvzeto premoženje, večji del odškodnin nekdanjim najemnikom vrnjenih stanovanj pa bremeni slovenske občine, ki imajo že tako ali tako manj denarja.
Brane Piano
GORNJA RADGONA / SEJEM
Prašičereje! se zavzemajo za odpravo uvoza prašičev
Včeraj je bil na 33. kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni dan prašičerejcev, pridelovalcev sladkorne pese, vrtninarjev in slovenskih zadružnikov. Zato je bilo na te teme organiziranih veliko strokovnih posvetov in pogovorov. Priznanja so podelili najboljšim pridelovalcem sladkorne pese in zadružnikom. Veliko pozornost so namenili strokovnem posvetu o namakanju v Sloveniji, zanimiv pa je bil tudi posvet o zdravstvenem stanju v slovenski prašičereji.
Govorili so o novoustanovljeni Zvezi združenj prašičerejcev Slovenije. Njen prvi predsednik Janez Golob je dejal, da so zvezo ustanovili, ker se lokalna združenja niso znala učinkovito povezovati, še posebej pri oblikovanju nove veterinarske in uvoznocarinske zakonodaje. V zvezo je sicer včlanjena četrtina zasebnih slovenskih prašičerejcev, a najmanj iz Pomurja, kjer je ta panoga najbolj razvita.
V	Sloveniji naj bi imeli trenutno približno 700 tisoč prašičev, od tega 350 tisoč v farmah, ki so pred lastninjenjem, 150 tisoč pri zasebnikih in so namenjeni trgu, preostanek -200 tisoč prašičev - pa je namenjen za domačo porabo.
V	zvezi se zato prizadevajo za čimbolj usklajen nastop praši-
čerejcev pri sprejemanju zakonodaje in za kar najbolj organizirano nabavo surovin za prašičjo krmo in za skupen nastop na trgu.
Slovenska prašičereja stagnira, in to najbolj zaradi neurejenega statusa na področju uvoza prašičev.
Na tem področju vlada prava zmeda in zato se pri zvezi prizadevajo, da uvoz živih prašičev ne bi bil več dovoljen, ker so naše klavnice prepolne, hkrati pa pomeni velik, nenadzorovan uvoz tudi veliko nevarnost okužb in bolezni tudi za domače prašiče.
Zato v zvezi predlagajo, da bi uvažali le klavne polovice in gotove mesne izdelke, in sicer v količinah, katerih domači prašiče-rejci ne bi mogli zagotoviti.
Oste Bakal
ALTERNATIVNA MEDICINA V SLOVENIJI
Pivo rojstvo v vodi pri nos
Željam alternativk je treba prisluhniti toda rojevati morajo v porodnišnici
POSTOJNA - Pred Štirinajstimi dnevi so v postojnski bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo uspešno opravili prvi porod v vodi pri nas. Zanj se je odločila 31-letna Tanja Potočnik iz Kopra, Id je na ta, za veliko vedno Slovenk še vedno neznan in nenavaden način, povila svojega prvorojenca Maja. Za slovensko porodništvo, Id se je doslej s tovrstnim alternativnim, pa vendar v nekaterih državah čedalje bolj uveljavljenim nadnom rojevanja le sramežljivo spogledovalo, je bil to prvi primer, za katerega ima zasluge ginekolog in direktor postojnske porodnišnice dr. Aleksander Mer-lo. O prvem tovrstnem porodu in o pogledu na alternativne oblike rojevanja pri nas smo se zato pogovarjati prav z njim.
Vedno več porodnic išče nove načine rojevanja - predvsem v dobro otroka
V lanskem letu so se za porod v vodi v postojnski ustanovi zanimale kar tri nosečnice, med njimi dve z Obale (ženske iz obalnih krajev sicer rojevajo v koprski porodnišnici). Obe sta kasneje v Postojni tudi ro-
dili, vendar na klasičen način, saj za porod v vodi ni bilo pravih pogojev. »O tem smo vedeti zelo malo,« pravi dr. Merlo. »Znano nam je bilo, da na tak naCin rojevajo v Rusiji, Skandinaviji, Angliji in v zadnjem Času
tudi v Italiji, vendar pa se nemška šola, po kateri se ginekologi v Sloveniji bolj ali manj zgledujemo, v zadnjih letih nad taksnim porodom ni najbolj navduševala. Prav želje naših pacientk so nas spodbudile, da smo se zaceli seznanjati s to alternativno obliko poroda,« pojasnjuje dr. Merlo.
Sicer pa so se s prvimi porodi tako imenovanih alternativk v postojnski porodnišnici srečali že v letu 1994. »Prošenj nekaterih naših pacientk, ki so pac želele roditi nekoliko drugače (spontano), nismo hoteli a priori zavrniti, saj menimo, da bi to bilo napačno. Lani
smo nabaviti tudi porodni stol, ki omogoCa rojevanje v sedečem položaju, kar je tako kot pri porodu v vodi, kjer ženska sedi ali Cepi, najbolj naraven položaj. Vendar pa neklasični porodi, med katere gotovo sodi porod v vodi, niso sprejemljivi za vse bodoče mamice. Poudariti je treba, da se porod v vodi opravlja le pri ženskah, ki si ga resnično želijo in se nanj tudi dobro pripravijo, pri rizičnih nosečnicah pa seveda odpade.«
Značilno za alternativke je tudi, da bi rade rojevale doma, vendar se slovenski ginekologi za to n5 ogrevajo. Dr. Merlo meni, da je alternativkam seveda treba prisluhniti, vendar naj bi vseeno rojevale v porodnišnicah, v katerih bi skušati ustvariti razmere, ki so kar najbolj podobne tistim doma.
Prva Slovenka, ki je v Sloveniji rodila v vodi, si je bazen sposodila od svoje prijateljice iz Trsta, ki je v njem že rodila doma. Ker bazen ni bil izdelan posebej za porod v vodi, je bil dostop babice Branke Keks do porodnice nekoliko neroden, vendar samega poroda, ki je potekal brez težav, to ni otežilo. Kadi, narejene posebej za porode v vodi, so opremljene z vsemi potrebnimi elementi - za pritok in odtok vode, mešalnimi ventili za masažo ter stolčkom, na katerem porodnica sedi -
in jih izdelujejo v Veliki Britaniji. Stanejo približno 10 tisoC nemških mark, kar je za ustanovo, kot je postojnska, ki se ukvarja z osnovnimi eksistenčnimi problemi, kar velik zalogaj. »Ce se torej odločimo za nakup, brez sponzorja ne bo šlo,« pravi dr. Merlo in dodaja, da bi rojevanje v vodi morali šteti kot nadstandardno dejavnost oziroma samoplačništvo - zaradi dodatnih stroškov (vgrajena kad v ločeni porodni sobi) in ekipe,
ki mora spremljati porod od začetka in konca. »Sicer pa je bil porod zame tak kot vsi drugi,« je prvo rojstvo v vodi na kratko komentiral dr. Merlo. »Voda daje porodnicam občutek lebdenja, gibi so bolj mirni, zato bolečine laže prenašajo. Topla voda, ki ima telesno temperaturo, ugodno učinkuje na sprostitev mišic.« Začetek življenja v vodi je v prid tudi novorojenčku, kar potrjujejo številne znanstvene raziskave v svetu, ki predvsem pouda-
rjajo prednost, da otrok ob rojstvu iz plodovnice pride v vodo - torej njemu znan element.
Ali lahko pričakujemo, da bo postojnska porodnišnica, ki je ena od štirinajstih tovrstnih ustanov v Sloveniji, prva zaCela z redno prakso porodov v vodi pri nas? Tega dr. Merlo še ni hotel komentirati, dejal pa je, da se za porod v vodi pri njih že zanimajo nove pacientke.
Mateja Godejsa
Srečna mamica meni, da je to lažja oblika rojevanja
Tanjo Potočnik, 31-letno mamico, ki je pri nas zaorala ledino s porodi v vodi, smo obiskali na njenem domu v Kopru. Povedala nam je, da se z Majem odlično počutita. DeCek veliko spi, veliko je na zraku, skratka otrok kot vsi zdravi otroci tega sveta.
V Tanji je odločitev za neobičajen porod zorela poCasi. Navdušila jo je prijateljica iz Trsta, ki je na tak naCin rodila dva otroka. Veliko je o tem prebrala tudi v italijanskih strokovnih revijah. Celo nosečnost je hodila na preglede v postojnsko porodnišnico, in ko ji je nekega dne zdravnik rekel, da nameravajo poča-
si tudi sami uvesti to obliko poroda, je bila odločena. Danes, ko je vse mimo, lahko potrdi, da je to za ženske brez dvoma lažja oblika rojevanja. Sama sicer težko primerja, saj je Maj njen prvi otrok, a glede na izkušnje mnogih žensk... Verjame, da bi isto povedal tudi otročiček, Ce bi le znal govoriti.
Tanja pravi, da ji kot »poskusnemu zajčku« poroda ni bilo treba plačati. Ko bo takšen porod pri nas postal ustaljena praksa, bo najbrž potrebno doplačilo. Kot je seznanjena, stane v Trstu porod v vodi približno poldrugi milijon lir.	(A. Z.)
4. KONFERENCA OZN O ŽENSKAH
Bodo v Pekingu uspešno opozorile na svoje težave?
LJUBLJANA - »Ne želimo sprejeti platforme konference, ki ne bo ponudila izziva za naprej, in ne bomo dovolile, da se postavijo pod vprašaj že dosežene pravice žensk,« je pred odhodom v Peking včeraj povedala voditeljica slovenske delegacije Vera Kozmik. Izrazila je tudi prepričanje, da gre za eno najpomembnejših konferenc Združenih narodov doslej. Zaključni dokument je Se neusklajen v temeljnih izhodiščih, zato delegate čaka trdo delo. Pričakujejo, da bodo težave predvsem s statisti o načrtovanju družine in o tem, ali pravice žensk sodijo med temeljne človekove pravice.
Slovenska delegacija se bo zavzemala še za dostopnost zdravstvenega varstva ženskam, svobodno izbiro življenjskega načina in enakopravno zastopanost obeh spolov na vseh področjih, od gospodarstva, politike, družine...
Med dosežki dosedanjih konferenc OZN o ženskah, ki so pomembno prispevati k izboljšanju njihovega položaja, je včeraj Kozmikova omenila konvencijo o odpravi diskriminacije žensk. Stališča te konvencije so bila upoštevana tudi pri pripravi slovenske zakonodaje. Darja Zavirsek, ki v Peking potuje kot predstavnica nevladnih organizacij, je opozorila, da še vedno nimamo tako imenovanih varnih hiš, kamor bi se ženske in otroci lahko zatekli pred nasiljem v družini. Danica Simisic, ki v Peking potuje kot predstavnica parlamenta, pa je pozvala slovensko vlado, naj končno obravnava predlog o ustanovitvi medresorske komisije za preprečevanje nasilja v družini. Na
očitke, da bo konferenca na Kitajskem, kjer prihaja do številnih kršenj človekovih pravic, je Kozmikova vCeraj odgovorila, da se v nobeni državi ne morejo pohvaliti, da pri njih ne prihaja do kršitev človekovih pravic. Pri tem je opozorila, da je na primer Švedska najvecja svetovna proizvajalka orožja. V zvezi z očitki SDSS in SKD, da nimajo predstavnic v delegaciji, pa je dejala, da doslej še nobena vladna delegacija ni bila sestavljena po strankarskem ključu. Prvotnega predloga, da naj Slovenijo v Pekingu zastopa petnajst elanov, pa pristojna vladna odbora nista podprla. Tako nas bo na Kitajskem zastopalo sedem delegatov, poleg omenjenih se slovenski veleposlanik v Pekingu Ivan SeniCar, predstavnica ministrstva za zdravstvo dr. Dunja Piškur, predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Sonja Lokar ter Violeta Neubauer z Urada za žensko politiko.
Mateja Bertoncelj
PREJELI SMO / MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Pritožbe bodo rešene prihodnji teden
LJUBLJANA- Mistrstvo za Šolstvo in Šport je včeraj poslalo naslednje sporočilo glede vpisa na slovenski univerzi v Mariboru in Ljubljani.
V sredo, 30. avgusta, se je sestala koordinacija visokošolskih prijavno-informacijskih služb obeh univerz in predstavnikov ministrstva za Šolstvo in Šport. Seznanila se je z delom pritožbenih komisij obeh univerz ter obravnavala trenutno stanje na področju visokošolskega vpisa.
Pri objavi seznamov sprejetih v začetku avgusta je v posameznih primerih prišlo do pomanjkljivih informacij oziroma napak, ki so bile posledica predvsem nenatančno izpolnjenih prijavnih obrazcev kandidatov, nenatančnih podatkov s posameznih univerzitetnih članic ter napak pri procesiranju, pri Čemer so večje težave povzročili dvopredmetni Studijski programi in programi, pri katerih se preverjajo posebne sposobnosti. Glede na obdelano količino podatkov in zelo kratke roke je bilo teh napak kljub temu relativno malo in jih je bilo mogoče ob sodelovanju s fakultetami, umetniškimi akademijami in visokimi strokovnimi Solarni obeh univerz popraviti.
S predpisi je predviden pritožbeni postopek ter v upravičenih primerih naknadna uvrstitev na sezname sprejetih. Komisije za pritožbe na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru so podrobno pregledale vložene pritožbe, vsi, ki so jih vložili, pa bodo z odločitvami pritožbenih komisij pisno seznanjeni predvidoma do konca naslednjega tedna.
Večino pritožb so vložili kandidati, ki se niso uvrstili v programe z omenjenim vpisom zaradi premajhnega Števila doseženih točk; tem pritožbam ni bilo mogoče ugoditi. Kandidati so se pogosto pritožili tudi zato, ker se niso našli na nobenem od objavljenih seznamov. Pri večini je bilo ugotovljeno, da niso pravočasno oddali popolne dokumentacije, zato niso mogli biti upoštevani v izbir-
nem postopku. Ce je bilo ugotovljeno, da je prišlo do tehničnih oziroma postopkovnih pomot, so jih komisije odpravile, vloženim pritožbam pa ugodile.
Sprejeti kandidati in prosta mesta
V avgustu je bil opravljen prvi krog vpisnih postopkov, v katerem je bilo uvrščenih 8431 kandidatov za redni in 1142 kandidatov za izredni Študij. Ker je bilo spomladi razpisanih 12.321 mest za redni in 4646 mest za izredni Študij, je torej ostalo nezasedenih Se skoraj 4000 mest za redni Študij ter približno 3500 mest za izredni Študij.
Članice univerz, na katerih so Se prosta mesta za redni Študij, so navedene v dodatku. Za izredni študij so prosta mesta Se na vseh studijskih programih, za katere sta univerzi to obliko študija spomladi razpisali. Prosta mesta za izredni Študij so tudi Se na obeh samostojnih visokih strokovnih Šolah za notranje zadeve v Ljubljani oziroma za hotelirstvo in turizem v Portorožu.
Naknadne uvrstitve
Po dopolnitvi seznamov uvrščenih s kandidati, katerih pritožbe bodo ugodno rešene, bodo skladno s predpisi najkasneje do 28. septembra nanje uvrščeni Se:
-	kandidati, ki iz opravičenih razlogov v skladu z odločitvijo maturitetnih oziroma pristojnih Šolskih organov ali zaradi udeležbe na najpomembnejših mednarodnih športnih tekmovanjih ali tekmovanjih v znanju opravljajo maturo ali zaključni izpit v jesenskem roku (oziroma v dveh delih],
-	kandidati, državljani Republike Slovenije, ki so srednjo solo končali v tujini in jim pridobljenega spričevala ni bilo mogoče no-strificirati do rokov za oddajo dokazil.
Predpisi določajo, da so vsi ti kandidati uvrščeni na seznam sprejetih tudi v primeru omejenega vpisa, če dosežejo najmanj toliko točk, kot jih ima zadnjeuvrsceni na sezna-
mu sprejetih. Na sezname za vpis v Studijske programe, na katerih vpis ni bil omejen in imajo Se prosta mesta, bodo poleg teh uvrščeni tudi kandidati, ki po popravnih izpitih izpolnjujejo vpisne pogoje in so v rokih oddali prijave na razpis za vpis oziroma so izpolnili druge obveznosti iz spomladanskega razpisa za vpis.
Kandidati, ki so opravili zaključni izpit v jesenskem roku, naj spričevala čimprej predložijo visokošolski prijavno-informacijski službi univerze, na kateri so spomladi oddali prvo prijavo. Le za kandidate, ki v tem roku opravljajo maturo, bo podatke o uspehu Visokošolski prijavno-informacijski službi vnovič posredoval Republiški izpitni center.
Tretja prijava
Preostalo Število prostih mest, na katere se bodo kandidati lahko prijavili s tretjo prijavo, bodo univerze in samostojni visokošolski zavodi skupaj z drugimi navodili objavili v dnevnih časopisih v drugi polovici septembra.
Tretja prijava je namenjena kandidatom, ki so oddali prvo prijavo, vendar se Se niso uvrstili na noben Studijski program. Ker pa bodo na nakaterih (predvsem tehniških) fakultetah tudi po tem Se vedno ostajala prosta mesta, bodo zanje lahko kandidirali tudi tisti kandidati, ki prve prijave niso oddali ali je niso oddali pravočasno. Obrazec Tretja prijava za vpis bo na voljo v knjigarnah po 15. septembru. Kandidati jo bodo najkasneje do 1. oktobra oddali neposredno na fakulteti, umetniški akademiji ali visoki strokovni Soli, na kateri so Se prosta mesta v Studijskem programu, na katerega se želijo vpisati. Skupaj s prijavo bodo morali oddati tudi ustrezna dokazila (spričevala oziroma druga dokazila, ki jih je zahteval razpis za vpis).
Vpis v začetni letnik Študija poteka od 1. do 30. septembra, kandidati, ki bodo sprejeti na osnovi tretje prijave, pa se bodo vpisali do 10. oktobra 1995.
SVET
Četrtek, 31. avgusta 1995
NOVICE
Jelcin bo sodeloval na mirovnih pogajanjih
MOSKVA (dpe) - Ruski predsednik je izrazil pripravljenost, da se,udeleži msko-čecenskih mirovnih pogovorov. To je včeraj po zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost sporočil njegov predsednik Oleg Lobov. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfax želi rusko vodstvo vnovič oživeti mirovna pogajanja, vendar se ruski predsednik ne namerava sestati s čečenskim predsednikom Džoharjem Du-dajevom. Pod Jelcinovim vodstvom je svet za nacionalno varnost sklenil, da bo z vsemi razpoložljivimi političnimi sredstvi poskušal doseči, da bi v Čečeniji vnovič začela veljati ruska ustava. Jelcin je še enkrat upravičil rusko posredovanje v Čečeniji: »Uporaba sile ni bila naša odločitev, toda nismo imeli druge možnosti, da bi upornike spravili za pogajalsko mizo.« Dejal je, da je zadovoljen s potekom mirovnih pogovorov, saj je orožje utihnilo, ni pa mu všeč počasno razoroževanje Čečenov.
Jicak Rabin izraelsko desnico primerja s Hamasom
JERUZALEM (dpa) - Izraelski premier Rabin je včeraj skrajne desničarje v Izraelu primerjal z islamsko organizacijo skrajnežev Hamas. »Obe organizaciji menita, da sva jaz in moja vlada njuna glavna sovražnika,« je Rabin dejal na shodu nekdanjih izraelskih generalov, ki podpirajo njegovo vlado. »Hama-su odzivi skrajnodesničarskih krogov v Izraelu pomagajo pri uresničitvi njegovih ciljev,« je izjavil Rabin. Po navedbah izraelske vojske so včeraj odpravili zaporo meje s palestinskim avtonomnim območjem Jeriho, palestinski časopisi pa poročajo o aretaciji nekega člana Hamasa, ki naj bi načrtoval samomorilski atentat v Jeruzalemu.
GRUZIJA / PO ATENTATU
Priprti deset osumljencev
Motivi napada nerazjasneni
TBILISI (Reuter, AFP) - Po torkovem atentatu na predsednika Eduarda Ševardnadzeja so se gruzinske oblasti odločile za uvedbo ostrih protiterorističnih ukrepov. Igor Georgadze, vodja tajne službe v notranjem ministrstvu, je v televizijski oddaji povedal, da so se s predstavniki obrambnega ministrstva že dogovorili o nadaljnjih ukrepih.
Priprli so tudi deset ljudi, pri katerih so našli načrte zgradbe gruzinskega parlamenta, vendar preiskava še ni končana. Predsednik vlade Otar Patsatsi je med skupščinskim zasedanjem poslance pozval, naj nadaljujejo delo in sprejmejo volilno zakonodajo. Med razpravo so nekateri poslanci ostro kritizirali varnostno službo in celo zahtevali Georgadzov odstop. Premier je povedal, da zaradi
atentata današnjega obiska turške premierke Tansu Ciller niso odpovedali. Državni tožilec Babilašvili je včeraj v izjavi za javnost poudaril, da je že dobil zelo dragocene informacije o atentatorjih, vendar morebitnih motivov za atentat ni navedel. ■
Včeraj so po aveniji Rustaveli, kjer so različne vladne institucije, patruljirali vojaki, pred poslopji so tudi oboroženi var-
V gruzinskem parlamentu so včeraj poostrili varnostne ukrepe (Telefoto: AP)
nostniki. Na včerajšnjem izrednem parlamentarnem zasedanju so poslanci razpravljali o ukrepih za preprečevanje nadaljnjih atentatov. Nekateri poslanci so celo predlagali uvedno izrednega stanja v državi ali vsaj v Tbilisiju. Vlada je v izjavi za javnost ljudi pozvala, naj ostanejo mirni, vendar pazljivi. Po njenem zagotovilu bo sprejeta nova
ustava, ki določa tudi potek splošnih in predsedniških volitev. Tiskovni predstavnik gruzinskega parlamenta je povedal, da je bilo v eksploziji ukradenega avtomobila znamke Niva, parkiranega v bližini predsednikovega vozila, poleg Sevardnad-zeja ranjenih več varnostnikov, vendar smrtnih žrtev ni bilo. Takoj po eksploziji je vidno pre-
tresen Sevardnadze obsodil storilce, ki želijo vnesti kaos v državo pred predsedniškimi volitvami, napovedanimi za 5. november. Sevardnadze je prepričan o svoji zmagi. Med njegovim štiriletnim predsedniškim mandatom so se vneli etnični spopadi v Južni Osetiji in Abhaziji, kjer Tbilisi še vedno ne nadzoruje razmer.
Na ulicah Tbilisija je razmere nadzorovala gruzinska vojska (Telefoto: AP)
S KROVA MV GREENPEACE
Iz zraka ni moč zbrali dovolj podatkov, da bi napovedali datum prvega poskusa

JUŽNI PACIFIK, 29. avgust 1995 - Helikopter gibanja Greenpeace je z letom v bližini ozemlja, kjer so naprave za izvedbo jedrskih poskusov, precej vznemiril francoske komandose. Mali rdeči helikopter je vzletel s palube ladje MV Greenpeace, ki se zadržuje v bližini strogo varovanega 20-kilometrskega vojaškega območja v bližini atola Mumroa. Posadka helikopterja naj bi skušala ugotoviti, kdaj bodo Francozi začeli izvajati
napovedane poskuse. Greenpeace namerava vpluti v varovano območje, da bi preprečil francoske jedrske poskuse. Francoski komandosi na ladji Prairial so bili v torek že drugič v stanju pripravljenosti; prvič so posredovali po tem, ko je ladja Mavrični bojevnik II na morsko gladino spustila boji.
»Komadosi z ladje Pri-arial so se takoj odzvali, v petih minutah so bili pripravljeni posredovati, zato sklepamo, da bodo omogočili nemoten potek poskusov,« je v Papeetu izjavil francoski vojaški predstavnik.
V bližini Mavričnega bojevnika je plul tudi gumijast čoln, vendar so njegove potnike že po dobri uri plovbe potegni-
li na palubo. Od tam sta se člana posadke, opremljena z daljnogledom in kamero za snemanje od daleč, vkrcala v helikopter.
»Videl sem le rdeče-bel stolp, skozi katerega spuščajo bombo v jašek,« je po 30-minutnem poletu v bližini varovanega območja dejal eden od članov helikopterske posadke, ki se je predstavil kot Kai. Povedal je, da je na severozahodu atola stolp, na jugovzhodu pa naprave za urjenje. Pilotka helikopterja Paula Huckleberry je povedala, da so leteli tik na obrobju petkilometrskega varovanega območja, vendar ne znotraj meje.
»Imamo premalo podatkov, da bi lahko napovedali, kdaj bodo izvedli
prvi poskus, čeprav kroži o tem veliko govoric, vendar se na nobeno ne moremo zanesti. Bili smo prepričani, da bomo z zbranimi podatki iz zraka, s snemanjem priprav, lahko vsaj približno napovedali dan poskusa,« je izjavil Xavier Pastor in omenil možnost novih preletov, čeprav so po-' sadko Greenpeacea Francozi prek radijske postaje pozvali, naj ne prekorači meje varovanega območja.
»Naredili bomo vse, kar je v naši moči, in skušali preprečiti poskuse. Nismo pripluli z namenom, da bi zunaj varovanega območja opazovali Francoze pri izvedbi jedrskega poskusa,« je zagotovil Pastor.
MarkBendeich / Reuter
MEHIŠKA PROVINCA C H I A P A S
	
Spet preobrat za svetovno levico?
Nikolai Jeffs
Upor Indijancev pod vodstvom Zapatističnega gibanja nacionalne osvoboditve (ZGNO) v najrevnejši mehiški provinci Chiapas, ki se je začel 1. januarja 1994, je bil nedvomno dogodek, ki je presenetil vse politične opazovalce - tiste, ki so po padcu berlinskega zidu misliti, da je liberalna demokracija najboljša od vseh možnih političnih ureditev in da je obdobje revolucij mimo, ter »klasične« levičarje, ki kot pogoj za politične spremembe zagovarjajo načelo razrednosti in avantgardnosti, saj so se zapatisti (čeprav revolucionarni levičarji) zavzemali za dosledno izvajanje demokratičnega načela.
Z referendumom o notranji preobrazbi, ki ga je organiziral ZGNO in ki se je končal v nedeljo, 26. avgusta, so zapa-tisti spet pokazali, da so drugačni. V čem je torej posebnost te prve »postmodernistične revolucionarne skupine«, kot ji pravijo naklonjeni opazovalci?
ZGNO nedvomno ni klasična latinskoameriška revolucionarna skupina. Ni fanatično predana oboroženemu boju tako kot Sendero Lumino-so iz Peruja. Prav tako ne zagovarja načela »dveh, treh Vietnamov« tako kot nekoč Che Guevara, ki je v tem videl pogoj za svetovno protiimperiali-stično revolucijo.
Nasproti načelu razrednosti, avantgardnosti in dokončni oboroženi zmagi pa zapatisti postavljajo svoja načela, češ da razrednost in široko nadrazredno gibanje nista izključujoča se pojma. Zato je ZGNO že od prve vstaje veliko raje vodil, če povzamemo terminologijo po Gram-sciju, »vojno pozicije« in skušal pozneje prek tako imenovanega Nacionalnega demokratskega foruma združiti vso mehiško civilno družbo. Ključnost civilne družbe pri oblikovanju strategije ZGNO je nedvomno lekcija, ki so se jo zapatisti
naučili pri opazovanju politične preobrazbe v vzhodni Evropi. Ker se jim z Nacionalnim demokratskim forumom ni povsem posrečilo preobraziti mehiške družbe, so vnovič poskusili z referendumom, le da so tokrat vključili tudi preobrazbo ZGNO.
Z referendumom so se zapatisti obrnili na mehiško in tudi svetovno javnost. Glasovanje je namreč potekalo tudi prek Interneta, udeležili pa so se ga lahko tudi posamezniki in organizacije, ki zapatiste podpirajo. Eno od gesel, s katerimi so zapatisti pozivali k udeležbi, je bilo »Vse za vse«. Za nadaljnjo usodo ZGNO sta ključni predvsem dve vprašanji, ki sta vključeni v referendum: ali naj se ZGNO združi z ostalimi političnimi silami in ali naj ustanovi novo politično tvorbo?
V Mehiki se je referenduma na deset tisoč voliščih udeležilo približno milijon ljudi. Večina se je odločila za preobrazbo v novo tvorbo oziroma stranko. To vprašanje vključuje tudi dilemo, ali naj ZGNO odloži orožje ali ne, vendar to še ne pomeni, da se bo to res zgodilo. Vojaški vodja ZGNO Marcos je pred referendumom dejal, da zapati-
sti ne morejo odložiti orožja, saj jim zagotavlja obstoj.
Zato lahko pričakujemo, da bo ZGNO nadaljnjo strategijo oblikoval na temelju treh načel: na področju oborožitve bo ohranjal status quo, ki zapastistom zagotavlja, da jih mehiški represivni aparat ne more kar tako uničiti, krepil bo ci-vilnodružbeni boj, ki ga je potrdil prav reren-dum, in si prizadeval za zatrtje protidemokratičnih teženj v mehiški družbi. Referendum, ki je omogočil delno preobrazbo zapatističnega boja, pravzaprav dokazuje, da ZGNO ni do oblasti: pomembni so mu cilji, ne način njihove uresničitve. Navsezadnje se bodo prav s strankarstvom pokazale nove poti za dosego teh ciljev.
Globalizacija referenduma prek Interneta pa je preprosta rešitev zagate klasičnih revolucionarnih in levičarskih gibanj: kako dokazati svoj intemacionalistični značaj, ne da bi zapadli v puhlo retoriko ali pse-vdointernacionalizem? Poleg tega je referendum presekal z zgodovino revolucionarnih gibanj kot celic, zgrajenih na osnovi totalitarnega presežka (identifikacija in nadzor elanov, strankarska disciplina, demokratični centralizem...). Klasična evropska in svetovna levica lahko mirno obsodita oboroženo vstajo ZGNO, če želita, ne moreta pa prezreti gibanja za socialno in politično pravičnost, ki želi na lokalni in svetovni ravni rešiti večni problem »stare« levice: odtujenost od baze.
ŠPORT
Četrtek, 31. avgusta 1995
TENIS / MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO ZDA
NOVICE
Favorit Andre Agassi začel v velikem stilu Presenečenj ni bilo
NEW YORK - Prvi nosilec odprtega prvenstva ZDA v tenisu Andre Agassi je v prvem krogu v pičlih 81 minutah premagal rojaka Bryana Sheltona. Agassi je vse tri nize dobil s 6:2, Sheltonu pa niso pomagali niti močni servisi, po katerih sicer slovi.
»V igri sem zelo samozavesten. Lahko reCem, da na trdi podlagi nisem Se nikoli igral tako dobro,« je po zmagi povedal Agassi. Ob tem ni mogel mimo dejstva, da je lani prav na tem turnirju kot 20. igralec z zmago začel svoj vnovični pohod na teniski prestol. Od lanskega turnirja do danes je dobil 88 dvobojev in jih' izgubil le deset. Pete Sampras je bil v dvoboju proti Brazilcu Fer-nandu Meligeniju skoraj tako učinkovit kot Agassi, saj je nasprotniku prepustil le sedem iger. Agassiju in Samprasu so se v drugem krogu med drugimi pridružih se finabst iz leta 1993 Francoz Cedric Pioli-ne, Švicarski veteran Jakob Hlasek, vzhajajoča zvezda Švedskega tenisa Thomas Enqvist in njegov rojak Mats VVilander.
Oba Šveda sta s svojima nasprotnikoma imela veliko dela, saj sta za zmago potrebovala po pet nizov. Zelo napet je bil dvoboj devetega nosilca Enqvista s 34. igralcem na svetu Marcelom Riosom iz Čila. Šved je do sedaj najrazburljivejši dvoboj na turnirju dobil Sele potem, ko je rešil nasprotnikovo zaključno žogo in zapravil pet svojih. »Občutek je se toliko boljši, Ce dvoboj dobiš v petih nizih in po velikem boju,« je izjavil En-quist, ki je letos s 60. mesta lestvice ATP napredoval
na deveto. Mats VVilander je bil proti Američanu Ste-vu Campbellu že v zaostanku z 1:2 v nizih, nato pa se je pobral in zadnja dva niza prepričljivo dobil. Štirinajsti nosilec Jim Courier je imel nekaj težav z Nemcem Berndom Karba-cherjem, a je slabosti v svoji igri odpravil Se preden bi jih Nemec utegnil izkoristiti.
Izidi 1. kroga - ženske:
Kschvvendt (Nem) - Pit-kovvski (Fra) 6:1, 3:6, 6:3; Zvereva (Bls) - Kandarr (Nem) 6:4, 6:0; Frazier (ZDA)
-	Rottier (Niz) 6:0, 6:0; Rubin (ZDA) - Perfetti (Ita) 6:4, 6:1; Makarova (Rus) - McGrath (ZDA) 6:1,7:5; Bollegraf (Niz)
-	Temesvari (Mad) 4:6, 6:1, 6:4; Shriver (ZDA) - Stubbs (Avs) 7:6 (8:6), 4:6, 6:1; M.-J. Femandez (ZDA) - VViesner (Avt) 4:6, 6:4, 6:3; Kruger
(JAR) - Stafford (ZDA) 7:6 (7:3), 6:4; Adams (ZDA) -Oremans (Niz) 7:5, 7:5; Mar-tinez (Spa) - Rinaldi (ZDA) 6:2, 6:2; Novotna (Ces) - Cec-chini (Ita) 6:2, 6:0; Davenport (ZDA) - Kamstra (Niz) 6:2,6:2;
moški: Vacek (Ces) - Sin-ner (Nem) 6:4, 6:7 (6:8), 6:3, 2:6, 7:6 (7:4); Hlasek (Svi) -Mronz (Nem) 6:3, 4:6, 6:4, 6:2; Courier (ZDA) - Karba-cher (Nem) 6:3, 6:4, 3:6, 6:3; Furlan (Ita) - Delaitre (Fra) 6:3, 6:3,6:1; Koline (Fra) - Schalken (Niz) 6:4, 7:5, 6:1; Agassi (ZDA)
-	Shelton (ZDA) 6:2, 6:2, 6:2; Sampras (ZDA) - Meligeni (Bra) 6:0,6:3,6:4; Enqvist (Sve) - Rios (Čile) 2:6, 6:2, 4:6, 6:3, 7:6 (9:7); Bruguera (Spa, 11) - Van Herck (Bel) 6:3, 6:4, 6:4; Martin (ZDA)
-	Forget (Fra) 6:3, 7:5, 4:6, 6:4; Bjdrkman (Sve) - Knovvles (Bab) 6:1, 7:5, 6:1; VVilander (Sve) - Campbell (ZDA) 3:6,6:1, 3:6,6:4,6:2.
Andre Agassi ni imel težav z nasprotnikom (AP)
Smelt Olimpija je zamudila priložnost za končni uspeh v prvem delu tekme
Unicaja - Smelt Olimpija
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Horvat, Daneu 2, Reed 6, Hauptman 11, Tušek, Milič 24, Gorenc 23, Teheran 6, Nesterovič 10.
UNICAJA MALAGA: Avalos 6, Romero 4, Guillen 3, Ruiz 17, Angley 13, Rodriguez 15, Reyes 12, Miller 21.
PON: Reed, Nesterovič. MET ZA TRI TOČKE: Olimpija 6:13 (46%), Unicaja 8:18 (44%). MET ZA DVE TOČKI: Olimpija 25:46 (54%), Unicaja Malaga 26:40 (65%). PM: Olimpija 14:18 (77%), Unicaja 15:25 (60%). SKOKI: Olimpija 23 (Teheran 7, Milic 6, Daneu, Reed po 3, Gorenc 2, Tušek, Nesterovič po 1),
Unicaja 27 (Miller 9, Reyes, An-gley po 5, Avalos, Romero, Ruiz, Rodriguez po 2). BLOKADE: Olimpija 4 (Teheran 2, Gorenc in Nesterovič po 1), Unicaja Malaga 1 (Guillen 1).
ATENE - Košarkarji Smelt Olimpije so priložnost za končni uspeh na turnirju v Grčiji zapravili že v prvem polčasu, čeprav so takrat zaostajali le za štiri točke. Olimpija je bila namreč v prvih 20 minutah precej boljši nasprotnik, toda premoči ni znala izkoristiti. Slovenski državni prvaki so v 14. minuti vodili z 11 točkami naskoka (31:20), toda Spancem je v nadaljevanju s strpno igro uspelo ujeti nasprotnika. Največ »zaslug« za to ima nezbranost nekaterih igralcev v obrambi in ne-
pazljivost pri podajah, saj so samo v prvem polčasu izgubiti 11 žog.
2e v drugi minuti drugega polčasa je na klop s petimi osebnimi napakami moral sesti Reed in prav v tem času so si košarkarji iz Malage priigrali deset točk prednosti. To prednost so obdržali vse do 35. minute, ko jih je Olimpija s po dvema trojkama Hauptmana in Gorenca ujela pri izidu 71:71. Toda v zadnjih petih minutah so Ljubljančani spet po nepotrebnem popustiti, Spanci so si tako ustvarili pomembno prednost in si zagotovili zmago na turnirju. Pri Ljubljančanih se je najbolj izkazal Mitič, dobro pa mu je sledil tudi Gorenc, medtem ko sta bila za zmago Unicaje najzaslužnejša Ruiz in Rodriguez.
Hrvati proti Estoncem brez Asanoviča
ZAGREB - Selektor hrvaške nogometne reprezentance Miroslav Blaževič je na novinarski konferenci v prostorih hrvaške nogometne zveze podal kratko poročilo o trenutnem položaju v reprezentanci pred srečanjem proti selekciji Estonije, ki bo 3. septembra v Zagrebu na stadionu Maksimir. Tekma bo v okviru 4. kvalifikacijske skupine, kjer tekmujeta tudi reprezentanci Slovenije in Italije, za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 1996 v Angliji. Po besedah Miroslava Blaževiča je prihod na priprave potrdila večina reprezentantov, ki so v Zagreb že prišli ati pa še bodo v prihodnjih dneh. Blaževič je Se posebej omenil AljoSo Asanoviča, ki je v Zagreb prišel na priprave, čeprav zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti. Hrvaški selektor se še ni odločil, s katero postavo bo nastopil na nedeljski tekmi, toda pričakovati je, da se »okostje« reprezentance ne bo spremenilo. Iščejo le Se ustrezno zamenjavo za Asanoviča. Reprezentančni kandidati so: Ladič, Mrmič, Jerkan, Stimac, Jami, Turkovič, Brajkovič, Bilič, Prosinečki, Boban, Mladenovič, Suker, Bokšič, Soldo, Pralija in Stanič.
Romario ne verjame v bratovo krivdo
RIO DE JANEIRO - Brazilski nogometni zvezdnik Romario je izjavil, da ne verjame obtožbam o vpletenosti brata v ugrabitev njunega očeta. Romario je tako zanikal trditve Marlucie Gomes, ki je ob aretaciji izjavila, da sta ugrabitev pripravila brat nogometnega zvezdnika Ronaldo in njegov telesni stražar VVilson Mussauer. Policija je Ro-marijevega oCeta Edevairja de Souzo našla v delavski četrti Ria de Janeira, kjer je zanj skrbela omenjena Marlucia Gomes. Gomesova trdi, da sta Ronaldo in VVilson pripravila ugrabitev in zahtevala 7 milijonov ameriških dolarjev za izpustitev de Souze. Policijska preiskava o dogodku Se traja.
Disciplinski ukrepi le v B ligi
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je zaradi prostega termina v A ligi obravnavala samo tekme B lige in prijateljska srečanja. V B ligi so prepoved igranja dobiti trije nogometaši: Oshadogan (Foggia) za dve koti, To-maselli (Reggina) in Vecchiola (Venezia) pa za eno kolo. V prijateljskih tekmah pa sta za eno kolo izključena Cammarata (Verona) in Giunta (Brescia). Salemitana je dobila denarno kazen za 3 milijone lir, 600 tisoč tir kazni je prejela Pescara, po 500 tisoč lir pa Avellino in Venezia.
Maxwell za kratek čas za zapahi
HOUSTON - Nekdanjega košarkarja ameriškega NBA kluba Houston Rockets, Vemona Maxwella so aretirati zaradi posesti marihuane. Maxwella, ki je zapustil Rocketse med končnico NBA, zaradi Cesar ga je klub suspendiral, so aretirati potem, ko so policisti med nadzorom prometa v njegovem avtomobilu našli vrečke z marihuano. Maxwell je med divjo vožnjo prevozil rdečo luč, kar je izzvalo policijsko intervencijo. »Nemimi« košarkar je po plačilu tisoč dolarjev kavcije zapor že zapustil.
pH KOLESARSTVO / V VICENZI h
Švicar RoKJeiman prvi na drugi preizkušnji
VICENZA - Švicarski kolesar Rolf Jerman je včeraj zmagal na drugi preizkušnji treh dirk za Veliko nagrado Šanson. Jerman je privozil skozi cilj s petimi sekundami prednosti pred Italijanom Fabiom Baldatom.
Švicarski kolesar je skupaj s petimi Italijani skoraj do cilja prevozil kar 70 km. Do zadnjega kilometra se je držal v ozadju, nato pa je pobegnil in tudi zanesljivo zmagal.
Dirke se niso udeležili Bugno, Pantani in Fondriest, ki bodo nastopiti na Vuelti.
VRSTNI RED: 1. Rolf Jerman (Svi), ki je prevozil 165 km v 3.55:56 s povprečno hitrostjo 41, 961 km na uro; 2. Fabio Baldato po 5 sek.; 3. Andrea Ferrigato po 8 sek.; 4. Gianluca Piane-gonda; 5. Claudio Chiappucci; 6. Michele Coppollilo; 7. Felice
Puttini; 8. Francesco Csagrande; 9. Franco Ballerini; 10. Gianni Fa-resin (vsi Ita) po 16 sek.
Na univerziadi slabi
nastopi Slovencev
FUKUOKA - Slovenski atlet Tomaž Božič je v teku na 200 m na univerziadi v Fukuoki na Japonskem med 88 tekmovalci zasedel 37. mesto. Za spoznanje boljši je bil Vlado Kevo, ki je tekmovanje v metu kladiva končal na 18. mestu. Kevo je dosegel dolžino 65 m, kar je slabše od njegovega osebnega rekorda 71,16 metra. Nataša Erjavec v metu krogle in Gregor Cankar v skoku v daljino bosta nastopila v nedeljo. Slovenskg zastopstvo pričakuje najboljši rezultat prav od te dvojice.
Danes bo v metu kopja nastopil Robert Teršek.
KOLESARSTVO / DIRKA PROFESIONALCEV PO ŠPANIJI
V soboto start tretje največje etapne dirke na svetu
Letos spremenili časovni termin »Vuelte« - Predvideno 21 etap za 3750 km - Kralja Miguela Induraina ne bo
V soboto se bo v Zaragozi, središču španskega kolesarstva, začela tretja največja tekma profesionalnih kolesarjev na svetu, Vuelta.
Po Tour de France in Giro dTtalia je tekma po Španiji tretja najpomembnejša in napornejša za športnike, ki si kruh služijo s kolesarstvom. Po nekaterih napovedih bo španska preizkušnja že določila favorite svetovnega prvenstva, ki si bodo od 4. do 8. oktobra po hribovitih cestah Kolumbije prizadevati za osvojitev naslovov najboljših na svetu.
Letos se je zgodila prava mala revolucija v profesionalnem kolesarstvu, saj so spremeniti termin. Vuelta je bila vedno na sporedu spomladi, letos pa so jo premakniti na jesen. Tako naj bi si organizator zagotovil nastope resnično najboljših kolesarjev. Letošnja jubilejna, že petdeseta preizkušnja
po Španiji si to resnično zasluži. Na Startu bo 224 kolesarjev iz 18 ekip. Vsaka ekipa bo tako imela 14 kolesarjev, moštva pa bodo prišla iz Španije (6 ekip), Italije (4 ekipe), Francije (2 ekipi) ter po ena iz Nizozemske, Andore, Združenih držav Amerike, San Marina, Rusije in Nemčije.
Profesionalci bodo do 24. septembra, do cilja v kraljevskem Madridu, morali v 21 etapah prevoziti natančno 3750 kilometrov. Od tega bo deset ravninskih, devet srednje- in visokogorskih in trije kronometri (od katerih je eden prolog). Letošnji nagradni sklad je težak kar 101 milijon pe-zet, zmagovalec pa bo dobil 54,4 milijona pezet. Letos naj bi padel tudi rekord po gledanosti prireditve, saj naj bi Vuelto prenašalo več kot 130 držav, kolikor jih je to naredilo lani.
Po treh letih nenasto-

Kralja etapnih dirk M. Induraina na Vuelti ne bo (AP)
panja na prestižni domači odločil drugače. Prednost dirki naj bi se letos vrnil je letos dobilo svetovno na Vuelto kralj kolesarst- prvenstvo in Spanci znova, Bask Miguel Indurain, va ne bodo videti svojega ki pa se je kljub spremen- šampiona. Toni Rominger jenemu terminu znova (zmagal 1992, 93, 94) še
ni potrdil nastopa. Po njegovem mnenju mu na Vuelti ni potrebno ničesar veC dokazovati. S tremi zaporednimi končnimi zmagami se je zapisal v zlato knjigo zmagovalcev, kjer najdemo Jacquesa Anquetila (Francija), Jana Janssena (Nizozemska), Eddyja Merckxa (Belgija), Bernarda Hinaulta (Francija), Pedra Delgada (Španija) in druge.
Letošnja pot po Španiji je zelo skrbno izbrana, saj so Spanci dognali, da je ta kolesarska prireditev edinstvena promocijska možnost države. Tako bodo Starti in cilji ter tudi sama pot v zanimivih mestih Španije. Ob sami tekmi bodo organizatorji poskusiti predstaviti kulturne, umetniške, turi-stičnre in gospodarske možnosti države. Ob tem jim ob strani trdno stoji Španska vlada, svoj delež pa bo primaknil tudi kralj Juan Carlos.
Boštjan Fon
NOGOMET / 2. KOLO ITALIJANSKEGA POKALA
KOŠARKA / ITALIJANSKI POKAL
Udinese brez težav naprej Polom Parme v Palermu
Drevi igrata tudi tržaški lllycaffe in Brescialat
Izločeni so tudi Roma, Bari in Torino - Florjančič dal dva gola
Goričani v Pordenonu
Udinese - Genoa 3:0
(1:0)
STRELCI: Bierhof v 40. min., Ruotolo (avtogol) v 64. min., Desideri v 68. min.
UDINESE: Gregori, Pel-legrini (od 46. min. Sergio), Kozminski, Rossitto (od 77. min. Stefani), Ripa, Ca-lori, Ametrano (od 78. min. Mauro), Desideri, Stroppa, Beirhof, Marino.
GENOA: Pastine ( od 61. min. Spagnuolo), Torrente, Francesconi, Delli Carri, Ruotolo, Bortolazzi (od 69. min. Turrone), Nappi (od 68. min. Montella), Onora-ti, Magoni, Skuhravy, Vant’ Schip.
SODNIK: Ceccarini iz Livorna. RUMENA KARTONA: Delli Carri in Turrone. RDEČI KARTON: Delli Carri. GLEDALCEV: 4.000.
VIDEM - Videmski prvoligaš nadaljuje z dobrimi nastopi tako v prvenstvu kot v pokalu. Vceraje namreč, pred le 4.000 gledalci, povsem zanesljivo odpravil Genoo, ki je v nekaj dneh doživela po spodrsljaju v prvenstvu še drugo razočaranje v pokalu.
Mrežo Genovežanov je v prvem polčasu naCel Bierhof, ki je spet dokazal, da je izrazit strelec, ko pa je v nadaljevanju gostujoči branilec Ruotolo poslal žogo v lastno mrežo, je bilo jasno, da Udineseju zmaga ne more več uiti. Le štiri minuti kasneje je Desideri dosegel še tretji zadetek in slavje domačega moštva je bilo tu.
Od ostalih izidov velja v prvi vrsti omeniti pravi podvig Palerma, ki je premagal Parmo kar s 3:0. Zmaga sicilskega moštva je bila povsem zaslužena, saj so gostitelji stalno imeli
pobudo v svojih rokah. Junak srečanja je bil Vasari, ki je dosegel dva zadetka.
Za veliko presenečenje je poskrbela tudi Bologna, ki je izločila Romo. Bo-lonjčani so se povsem zasluženo uvrstili v nadaljnje kolo, saj so bili bolj motivirani in tudi taktično bolje razporejeni na igrišču od gostov. Zmagoviti zadetek za gostitelje je dal Morello v 54. min.
Fiorenzuola je že vajena podvigov v italijanskem pokalu in se je tudi letos izkazala, s tem da je izločila Torino.
Lazio se je le s težavo uvrstil v nadaljnji del, saj je le po enajstmetrovkah premagal Chievo. Izločen pa je bil Cremonse, čeprav je slovenski reprezentant Matjaž Florjančič odlično igral in za Cremonese dosegel oba gola v regularnem delu srečanja. Florjančičževa ekipa pa je bila izločena po enajstme-trovkah.
SINOČNJI IZIDI 2. KOLA: Avellino - Juventus 1:4, Atalanta - Cremonese 6:4 po llxm; Perugia -Sampdoria 0:1; Lucchese -Cagliari 3:4 po podaljšku; Reggiana - Bari 2:0; Bologna - Roma 1:0; Forlf - Piacenza 5:4 po llxm; Pescara - Milan 1:4; Chievo - Lazio 4:5 po llxm; Udinese -Lazio 3:0; Venezia - Inter 0:1; Fiorenzuola - Torino 2:1; Ascoli - Fiorentina 1:2; Vicenza - Padova 4:2; Palermo - Parma 3:0. Danes: Lecce - Napoli.
PARI OSMINE FINALA: Atalanta - Juventus; Cagliari - Sampdoria; Bologna -Reggiana; Forll - Milan; Udinese - Lazio; Fiorenzuola - Inter; Lecce ali Napoli - Fiorentina; Palermo -Vicenza.
Beppe Signori se sinoči v Veroni, kot tudi ostali svoji soigrali, ni preveč izkazal
TRST, GORICA - Za tržaški Illycaffe in goriški Brescialat se danes s 1. kolom italijanskega košarkarskega prvenstva uradno začenja nova sezona.
Tržaška ekipa bo drevi igrala v Mo deni proti ekipi II Menestrello, ki je prav pred dvema dnevoma najela veterana, 37-letnega Roberta Premierja, ki je še do lani igral v Gorici pri Brescia-latu. Tržačani so v dvojnem srečanju (v nedeljo bodo igrali povratno tekmo doma) nesporni favoriti za uvrstitev v nadaljnje kolo, kjer se bodo po vsej verjetnosti srečali z Varesejem, ki v šestnajstini finala igra z Imolo. Moštvo trenerja Bernardi j a je na predprvenstve-nih turnirjih zadovoljilo,
Proti presenetljivemu Giorgioneju odrešenje šele s prostim strelom
Triestina - Giorgione 1:1 (0:1, 0:1)
STRELCA: Rizzi v 25. in Marsi-ch v 95. minuti
TRIESTINA: Nici, Zanotto, Bir-tig, Natale, Zocchi, Tiberio (v 46. min. Pivetta), Polmonari (v 60. min. lacono), Pavanel, Marži (v 75. min. Colombotti), Gubellini, Marsich.
GIORGIONE: Azzalini, Albarel-lo, Belardinelli, Marchetto, Mendo, Cartini, De Stefani, Gobbato, Olme-sini (v 90. min. Favaro), Mantova-ni, Rizzi.
Prva uradna tekma Triestine na domačem igrišču (pa čeprav na Grezarju, ker je super-modememu Roccu ob silovitih strelah odpovedala razsvetljava) gotovo ni razveselila gledalcev, ki so tekmo bržkone vzeli kot medtedensko razvedri-
lo. Toda razvedrilo se je po slabi pol ure sprevrglo v muko, ki se je nato med tresenjem nog najbolj premraženih in zehanjem najbolj zaspanih zavlekla tja do čez enajste ure.
Kot ste verjetno že spregledali, tekma ni bila zanimiva, raje nasprotno. Triestina je takoj pritisnila in skušala z golom spraviti na varno kvalifikacijo v drugo kolo - tu se bo pomerila s starim znancem Trevi-som, toda vsi poskusi so obroditi le dva nenevarna strela izven kazenskega prostora. Giorgione (imena v C2 ligi še vedno bolj spominjajo na film Don Camillo e Peppone...) je iz brloga pokukal le enkrat in dosegel gol. Akcija po desnem krilu je bila bliskovita in tržaška obramba brez moči. Prvo negodovanje na tri-
buni. Le malo kasneje je Marži prodrl v kazenski prostor, kjer je obležal na tleh. Z enajstmetrovko seveda ni bilo nič. In še vdrugič negodovanje na tribuni.
V drugem polčasu se je negodovanje med gledalci še stopnjevalo. Zaradi slabe igre domačih ljubljencev? Kje pa! Krivec je bil (upravičeno) sodnik: v 70. minuti je spregledal očiten prekršek na Marzijem, seveda v kazenskem prostoru, le nekaj minut pred koncem pa je stranski sodnik razveljavil zaradi neobstoječega »off-sidea« lep gol Gubellinija. V podaljških pa je marsikdo pogrešal pravilo »takojšnje smrti« (kdor naredi gol, zmaga): vsaj bi se domov podali dobrih dvajset minut prej...
Dimitrij Križman
ta čas pa je v dobri formi predvsem Američan Shorter. Sicer pa je vsa ekipa pokazala napredek v igri.
Za Illycaffe bo verjetno letos zelo težko ponoviti lanski podvig, ko se je ekipa uvrstila celo v finale tega pokala in nato v sklepni tekmi tesno izgubila proti Benettonu, trener Bernardi pa je prepričan, da se bo njegovo moštvo tudi letos dobro odrezalo.
Brescialat bo prvo uradno tekmo v letošnji sezoni moral igrati v Pordenonu, ker dela v goriški športni dvorani še niso končana. Goriški košarkarji bodo drevi igrati proti rimskemu Vir-tusu, ki je seveda favorit za zmago; toda tudi varovanci trenerja Medeota niso brez možnosti, vsaj na drevišnji tekmi. V nedeljo pa bo v Rimu gotovo težje.
Goriški navijači seveda upajo, da bo tudi tokrat American Mark Davis kot vselej na dosedanjih turnirjih zaigral v velikem slogu.
SPORED DANAŠNJEGA 1. KOLA:
Basket Rimini - Monte-catini; Floor Padova -Mens Sana Siena; Brescialat Gorica - Virtus Roma (v Pordenonu); Costa Imola - Cagiva Varese; II Menestrello Modena - II-lycaffe Trst; Juve Caserta
-	Olitalia Forli; Banco Sardegna Sassari - Viola Reggio Calabria; Pati. Tra-pani - Scavolini Pesaro; Turboair Fabriano - Ma-digan Pistoia; Polti Cantu
-	Reggiana Reggio Emilia.
Povratne tekme bodo v nedeljo, 3. septembra.
NOGOMET / MEMORIAL CRISTIN V ŠPETRU OB SOČI
NOGOMET / SINOČI V 2. KOLU MEMORIALA HUSU
Sovodnje v velikem finalu
Drevi Sovodnje - Grodese in za tretje mesto Vesna - Ronchi
Na memorialu Nerino Cristin v Spe-tru ob Soči bosta danes nastopili Sovodnje v finalu za prvo in Vesna v finalu za tretje mesto, kar je glede na izredno kakovostno zasedbo nasprotnikov že samo po sebi lep uspeh.
Sovodenjci so nekoliko presenetljivo, a tem bolj zasluženo ugnali močni Ronchi, ki že vrsto let uspešno nastopa v elitni ligi. Glede na to, da so Sovodnje že prej zmagale proti San Canzianu, Ronchi pa je proti temu nasprotniku le izenačil, bi »belo-modrim« že sicer zadostoval tudi neodločeni izid. Toda varovanci Angela Cupinija so biti na terenu nemoteni gospodarji, saj so povedli celo s 3:0, nato pa so igralci iz Ronk poraz omilili na 3:2. Sovodnje so od vsega začetka imele premoč in svoj trud kronale v 27. minuti, ko se je Goriup predstavil v kazenskem prostoru nasprotnikov in z lepim lobom premagal vratarja, do odmora pa je na 2:0 povišal Tomizza iz 11-metrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Fajtom.
V drugem delu se je vodstvo kmalu povišalo na 3:0, spet po zaslugi Tomiz-zove 11-metrovke. Tokrat si je prekršek v kazenskem prostoru izboril Zotti. V zaključnem delu tekme so na igrišče stopili vsi razpoložljivi igralci, predvsem pa so Sovodenjci hranili moči za današnji finale z Gradesejem, nasprot-
nikom, ki je suvereno zmagal v prvi skupini in ki kot Ronchi nastopa v ligi višje od Sovodenj.
Vesna je v zadnjem srečanju s 3:2 odpravila Staranzano in si tako po porazu z Gradesejem zagotovila drugo mesto v skupini. Križani so nastopiti v nekoliko okmjneni postavi, a vseeno pokazati zadovoljivo igro. Staranzano je takoj prešel v vodstvo, »plavi« pa so skozi ves prvi polčas zasledovali izenačenje. Dosegli so ga tik pred koncem prvega dela, ko je Naldi v gneči pred vrati z glavo preusmeril v mrežo predložek s krila. V nadaljevanju je Vesna pritisnila na plin, povedla z diagonalnim strelom Nika Sedmaka, kmalu nato prejela gol iz očitnega off-sidea in si slednjič zagotovila zmago z lepim golom Lakoseljaca, ki je preigral svojega čuvaja in vratarja ter brez težav napihnil prazno mrežo.
IZIDI IN VRSTNI RED
skupina A: Gradese - Vesna 4:1, Gra-dese - Staranzano 10:0, Vesna - Staranzano 3:2; 1. Gradese 6, Vesna 3, Staranzano 0; skupina B: Ronchi - San Can-zian 1:1, Sovodnje - San Canzian 3:2, Sovodnje - Ronchi 3:2; Sovodnje 6, Ronchi in San Canzian 1.
DREVIŠNJI SPORED - finale za 3. mesto: Vesna - Ronchi (ob 19. uri); finale za 1. mesto: Sovodnje - Gradese (ob 21. uri).
Primorje premagalo Breg
Ekipa Doline, kijev torek izgubila z Zarjo.
Primorje - Breg 2:0 (1:0)
STRELCA: Štolfa v 25. min., Luxa v 64. min. iz enajstmetrovke.
PRIMORJE: Babich, Crocetti, Luxa, Savarin, Mislej (od 85. min. Guštin), Stoka, Štolfa, Škabar, Zucchi (od 53. min. Miclaucich), Crevatin ( od 57. min. Leghissa), Pescatori (od 72. min. Sardoč).
BREG: Buranello, Maiorano, Laurica (od 46. min. Paoletti), Giraldi, Mastro-marino (od 44. min. Camassa), Sancin,
Paoli, Vuk, Martincich, Vidonis, Mauri. Kot je bilo pričakovati, je Primorje sinoči na Proseku na nogometnem turnirju za memorial bratov Husu premagalo Breg. Prosečani so povedli v 25. minuti: Pescatori je izvedel prosti strel, žoga se je odbila od Štolfe in se zakotalila v vrata. Sodnik je pri tej akciji verjetno spregledal »off-side«. Sice pa je Primorje imelo pobudo v svojih rokah, saj je nato še zamudilo več priložnosti za zadetek.Tudi v drugem
polčasu so Prosečani imeti več od igre in v 19. min. dosegli drugi gol: Štolfo so zrušili v kazenskem prostoru in Luxa je uspešno izvedel enajstmetrovko. S tem zadetkom pa je bila usoda Brežanov tudi zapečatena.
Danes: Portuale - Kras ob 20.30.
Mitja Stoka
»1. memorial naši fantje«
Sinočnji izid: Costalunga - Domio 2:0 (1:0). Danes: Costalunga - Domio ob 20.00.
Bogotčeva odlična četrta na DP v Maršali
Zmagal je Davide Fontana, Arianna pa je bila prva ženska
_____KOŠARKA / JUTRI IN V SOBOTO 2. TURNIR TKB_
Ameriški Rhode Island prvi test za jadranovce
V telovadnici pri Briščikih se bo jutri začel 2. turnir BCTKB Ob 19. uri Jadran - Rhode Island, ob 21. uri Cividale - Rijeka
MARŠALA - S Irenina jadralka Arianna Bogateč se je na absolutnem prvenstvu v Maršali v razredu Evropa uvrstila na odlično četrto mesto, med Ženskami pa je bila prva. Zmagal je Rimljan Davide Fontana, drugi je bil Francesco Lagirti (Livorno), tretji pa Andrea Racchelli (Novara).
Po veC mesecih premora, v katerih so se odborniki Jadrana s predsednikom Vidonijem na Čelu vsestransko »borili«, da bi Cim boljše pripravili Člansko moštvo, je vendarle napočil Cas, da si lahko prvič v živo ogledamo, kakšen je nov videz naše združene ekipe.
Jutri in v soboto bo v telovadnici Ervatti (tržaška športna palača ni še uporabna) stekel drugi turnir v organizaciji TKB, ki je tudi glavni sponsor Jadrana. Poleg našega moštva, bodo gostje turnirja še ameriška univerzitetna ekipa Rhode Island, ki se nahaja v Evropi na daljših predprvenstvenih pripravah, peterka Cividaleja, ki bo nastopila v prvenstvu B lige z Jadranom, in hrvaški A ligas z Reke.
Namizni tenis: Martina Milič potuje na priprave v Moskvo
Italijanska namiznoteniška reprezentanca narascajnic se je komaj pred mesecem z velikim uspehom vrnila z evropskega mladinskega prvenstva v Haagu, zvezni selektor pa je želel izkoristiti še zadnje dni šolskih poci-tic in je nadebudne mlade sile spet sklical na skupni trening za uvod v novo sezono. Priprave bodo potekale v Moskvi s tamkajšnjimi vrstniki združenja Moscovv City Šport Asso-ciation.
Med izbrankami je tudi Krasova igralka Martina, najmlajša iz družine Milic. S sestrama Zancaner (Cardano al Čampo), Karin Calliari (Tramin), Catio Palazzi (La Penice Spoletto) in Stefanio Bosi (Giovanni XXIII Terni) se bo mlada krasovka prvič podala v tujino z loparjem v roki. Priprave bodo trajale od 1. do 8. septembra. Dek-
leta so v glavnem gojenke raznih visoko specializiranih namiznoteniških centrov iz vse Italije, z redkimi izjemami, kot je na primer Martina Milic. Z njeno izbiro pa je italijanska namiznoteniška federacija izrazila zaupanje v kakovost Krasove šole. Za tržaško območje sicer obstaja tudi nov center v Sesljanu, s katerim zgo-niški Kras redno tehnično sodeluje, a združuje zaenkrat samo začetnike. Z rednim urjenjem mlajših igralk na domačih in mednarodnih treningih Zeli federacija doseči njihov kvalitetni napredek in izpolniti tudi generacijsko vrzel med mlajšo in člansko reprezentanco. V tem smislu je vpoklic Krasove igralke Martine Milic laskavo priznanje zveznega selektorja za njeno kariero in seveda tudi za ves nas šport. (J.J.)
Jutri sta na sporedu polfinalni tekmi. Ob 19. uri se bodo jadranovci spoprijeli z ameriškim moštvom, za katerega nimamo vesti o kakovosti, toCno pred letom pa so košarkarji iz San Francisca pokazali, da so odločno boljši tekmec. Ob 21. uri bo sledila tekma med ekipo iz Čedada in moštvom z Reke, nesporni favoriti pa so hrvaški košarkarji, tako da se v soboto obeta prvi derbi med Jadranom in Cividalejem.
Trener Andrej Vremec, ki z velikim zanimanjem pričakuje ta prvi uradni nastop svojega moštva, Zal ne bo mogel računati na prispevek Marka Hmeljaka, ki je včeraj odpotoval v La Spezio, kjer bo zaCel služiti vojaški rok, kar tudi pomeni, da ga vsaj nekaj Časa ne bo zraven. Tekmi bo seveda s tribune sledil Kristjan Rebula, ki ima pred seboj še daljši Cas za okrevanje po operaciji kolena, ob njem pa bo tudi Jan Budin, ki sicer trenira z jadranovci, o njegovem vstopu v ekipo pa bo ponovno govora šele v novembrskem dodatnem prestopnem roku. To pomeni, da bo Vremec imel na razpolago le sedem standardnih igralcev (Oberdan, Pregare, Vitez, Arena, Rauber, Samec in Calavita), katerim se bodo pridružili še trije elani mladinske postave, in sicer Klabjan, Požar in še eden.
NajveC zanimanja vlada nedvomno za nastop Joeja Calavite, ki bo odigral svojo prvo tekmo z jadra-novim dresom. 208 centimetrov visok center bo takoj pod velikim pritiskom, saj bo imel najbrž

Marko Hmeljak bo prvemu delu prvenstva sledil iz La Spezie
opravka s pravo baterijo visokih in telesno zelo solidnih nasprotnikov.
SPORED TURNIRJA Polfinalni tekmi (jutri) ob 19.00 Jadran TKB -Rhode Island
ob 21.00 Rijeka - Cividale
Finalni tekmi (v soboto) ob 19.00 za 3. mesto ob 21.00 za 1. mesto
Italijanska košarkarska federacija je medtem objavila tudi spored letošnjega prvenstva B lige, ki se bo začelo v soboto, 23. septembra. Jadranovci bodo v prvem kolu igrali v Vareseju proti ekipi Robur, v drugem kolu pa bo VremCeva postava opravila krstni nastop pred lastnim občinstvom v tržaški športni palači, kjer se bo pomerila z moštvom iz Collegna.
Vanja Jogan
SPORED B LIGE
1.	KOLO
(sobota, 23.9.95)
Robur Va - Jadran TKB Cassano - Orobica Bg Biella - Cividale
R.	del Garda - Oderzo Collegno - Scame Bg Monza - S.S. Giovanni
2.	KOLO
(sobota, 30.9.95)
S.	S. Giovanni - Biella Oderzo - Cassano Cividale - R. del Garda Orobica Bg - Robur Va Jadran Tkb - Collegno Scame Bg - Monza
3.	KOLO
(sobota, 7.10.95)
Robur Va - Monza Cassano - Cividale Oderzo - S.S. Giovanni R. del Garda - Biella Collegno - Orobica Bg
Obvestila
SD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA
prireja v soboto, 2. in v nedeljo, 3. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah kotalkarsko revijo. Vabljeni!
Sekcija obenem sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420.
MOTO KLUB PRIMOTOR
organizira v nedeljo, 3.9.1995 izlet v Dolomite (Tre Cime di La-varedo). Zbirališče ob 8. uri pred gostilno Sancin v Boljuncu.
MK PRIMOTOR
vabi elane in odbornike na sejo, ki bo v gostilni Petaros v Borštu v sredo, 6. septembra ob 21. uri.
SD BREG
NOGOMETNA SEKCIJA
organizira ŠPORTNO SOLO s tekmovanjem za letnike 1985, 86, 87 in 88. Vpisovanje vsak dan od 19. do 20. ure, prvi sestanek in trening pa bo 4. septembra ob 19. uri v društvenih prostorih. Vabljeni!
SZ SLOGA
zaradi velikega povpraševanja ponovno organizira celodnevni (9,-16.30) tečaj miniodboj-ke od torka, 5. do torka 12. septembra. Namenjen je otrokom letnika 83 in mlajšim. TeCaj bo na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev in vaditeljev. Cena 120.000 lir. Zbirališče bo v torek pred telovadnico srednje šole S. Kosovel na Opčinah. Interesenti naj telefonirajo v urad ZSSDI od 9. do 14. ure (št. 635627).
SK KRAS
in KD RdeCa zvezda vabita na noCni tekmovalni orientacijski pohod, ki bo v Saležu v soboto, 2. septembra ob 20.30. Zbirališče ob 20. uri v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu št. 45.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Za slovenski alpinizem se ni bati
LJUBLJANA - Slovenski alpinisti so s svojimi podvigi v samem svetovnem vrhu, da pa bo tako tudi v prihodnje, so dokazali mladi naraščajniki, ki so 10. avgusta splezali na skoraj 7000 metrov visoki Khan Tengri v gorovju Tien Shan na meji med Kirgizijo in Kitajsko. Poleg osvojitve vrha so štiri dni kasneje preplezali še prvenstveno Slovensko smer v severni steni Pik Triglava.
Desetčlansko odpravo je izbrala komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. Vodja odprave je bil izkušeni alpinistični inštruktor Aleš Cvahte, v njej pa so bili Boštjan Ložar, Blaž Stres, Peter Mežnar, Andrej Gaspari, Tomaž Jakofcič, Janez Cerar, Klemen Cepič, Igor Kopše in Peter Ceršak. Fantje so stari od 21 do 28 let in so še dokaj neizkušeni, saj so se do 10. avgusta le nekateri povzpeli nad 5000 metrov. Prvotni cilj odprave je bil vzpon na 7439 metrov visoko Pik Pobedo. Zaradi spremenljivega vremena in na novo zapadlega snega so po posvetu z izkušenimi ruskimi alpinisti, s katerimi so se srečali na vznožju gore, načrt spremenili in se odločili za nekoliko nižjo goro Khan Tengri, ki je ponujala veC možnosti za uspešen vzpon, je pa prav tako lepa in zahtevna. Prav do vrba 6995 metrov visoke gore so prišli Cvahte, Mežnar, Kopše in Stres, ostali, ki so z vzponom iz tabora na 5200 metrih pričeli nekoliko kasneje, pa so se morali zaradi neurja in težav s Čevlji obrniti. Samo štiri dni kasneje je naveza Mežnar, Jakofcic in Stres preplezala doslej še neprepleza-no smer v severni steni Pik Triglava,
kjer je bilo do zdaj že nekaj nesrečnih poskusov s smrtnim izidom.
Na vrhu Monte Rosa in Cevedale
Štirje elani mladinskega odseka SPDT so se minuli teden podali na osvajanje ledeniških -vrhov znamenite Monte Rosa, druge najvišje gore v Evropi. Robi, Masti, Peter in Davorin so se pridružili odpravi, ki jo je organizirala Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z vodniki gorske reševalne službe iz Radovljice. Preden so se povzpeli na ta štiritisoCak, so opravili aklimatizacijsko turo na 3769 m visoki Monte Cevedale v gorski skupni Ortler na Južnem Tirolskem. Iz Suldena so dosegli kočo Casati na višini 3254 m in še isti dan naskočili vrh. Po prenočitvi v koci so sestopili do koce Milano (2690 m) in se z žičnico vrnili v Sul-den, od koder so pot nadaljevali do Alagne ob vznožju Monte Rosa, kjer so prenočili. Naslednjega dne so se iz Alagne povzpeli z žiCnico do Punte In-dren in kmalu nato prišli do koce Gni-fetti (3611 m). Ze istega dne so osvojili vrhova Piramide Vincent (4215 m) in Balmenhom (4167 m). Vzpon so opravili v navezi, ki jo je vodil gorski vodnik Toni iz Radovljice. Po prenočitvi v koci Gnifetti so naslednje jutro v ugodnih vremenskih razmerah dosegli kočo Regina Margherita, ki stoji na vrhu Punte Gnifetti (4559 m) in je najvišja koca v Evropi. Po krajšem premoru so se povzpeli še na bližnji vrh Punta Zumstein (4563 m), ki je bila tudi najvišja osvojena točka. Na vrh Punte Dufour (4634 m), ki je najvišja točka skupine Monte Rosa, se po programu niso povzpeli, ker je z italijanske strani
pot na vrh plezalna in zahteva dodatno opremo. Prenočili so v koci Regina Margherita in naslednje jutro sestopili do koce Gnifetti, med potjo pa so se povzpeli še na vrh Ludvvigshone (4272 m). Udeleženci odprave so dosegli najvišje vrhove v navezah po štiri ali pet. Uspehu odprave so botrovale kar ugodne vremenske razmere, primerna oprema udeležencev, izkušenost gorskih vodnikov in seveda dobra fizična kondicija, ki jim je omogočila premagati težave višinske razlike.
Po vrnitvi v dolino so Robi, Mati in Peter sami nadaljevali pot po dolini Aoste, do Courmayeura in Chamonbca, ob vznožju mogočnega Mont Blanca. Želeli so se za nekaj dni odpočiti in si ogledati te kraje, saj imajo za naslednje leto v naCrtu osvojitev najvišjega vrha Evrope, Mont Blanca. (R.D.)
Izlet SPDT v Karnijske Alpe
Po krajšem premoru izletniške dejavnosti društva, ko je večina planincev samostojno zahajala v planine in je druga manjšina pridno lenarila na plažah ob morju, je bil od 21. do 26. avgusta pohod po zahodnih Karnijskih Alpah.
Izleta se je udeležilo osem elanov, ki so opravili turo po programu in dosegli vse načrtovane cilje. Vreme je bilo prizanesljivo in ni preveč oviralo izleta, le redka popoldanska kaplja dežja je nekajkrat ponagajala našim izletnikom.
Okolje in razgledi, ki se nudijo obiskovalcu tega predela Alp, so res enkratni. Vrhove, Id so izrazito razčlenjeni in povezani z verigami grebenov, okoli Katerih stoji nešteto stolpov,
lotijo globoke doline, ki so prekrite z bujnimi gozdovi. Poti na vrbove niso zavarovane, zato so dostopni samo planincem z plezalnimi izkušnjami. Glede na lepoto krajev so ti zelo malo obiskani. Edino v okolici znanega »Campanile di Montanaia« je mogoče srečati planince in nekaj alpinistov. Bolj odročne poti niso shojene in so zato delno zarasle.
Vse to daje poseben Car tem goram in naši planinci se bodo še dolgo spominjali lepih koc Pacherini, Giaf, Padova in Pordenone; vrhov Pramaggio-re, Monfalcon di Forni, Cridola in Ferrara; prehojenih poti po »Sentiero Genzianelle«, Val Montanaia in Val d’Infemo, prelazov Ortisiel, Tacca del Cridola, Scodovacca, Savelons, Pra-maggiore, la Sidon in prelepih razgledov iz okolice bivaka Marchi - Gran-zotto, s prelaza Forcella Segnata in z bivaka Pemgini na stolp Montanaia.
Šestdnevni izlet pod vodstvom Stojana Bolčine se je končal v soboto, 26. avgusta. Prireditelj se zahvaljuje in Čestita vsem udeležencem za uspešno opravljeni pohod.
Podroben opis prehojenih poti bo objavljen kdaj pozneje v Primorskem dnevniku.
Sedež SPD Gorica spet odprt
Po dvomesečnem premoru so pri SPD Gorica že uvedli redno tedensko dežurstvo na sedežu v Ul. Malta 2, ki je elanom na razpolago vsako sredo od 11. do 12. ure in vsak Četrtek od 19. do 20.ure. Društvo - glavni odbor se bo drevi že sestal na redni seji -pripravlja tudi v jesenskem Času nekaj zanimivih pobud, začele pa so
se tudi prve priprave na zimsko oziroma smučarsko dejavnost.
Še nekaj mest za Belo Krajino
Za družinski izlet v Belo Krajino, v nedeljo, 17. septembra, je na razpolago še nekaj prostih mest. Kot smo že poročali, si bodo udeleženci ogledali Belokranjski muzej v Metliki, domačijo v Adlešicih, kjer se ukvarjajo spredelavo lanu in z izdelovanjem spominkov, in se popeljali do planinskega doma na Mirni gori. Ge bo ostalo še kaj Časa in Ce bo vrme naklonjeno, si bodo spotoma ogledali še katero od zanimivosti, mogoče v dolini Krke. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Zamudnike vabimo, da se cimprej prijavijo.
Priprave na večer
ob 50-letnici SPDG
Planinsko društvo v Gorici bo petdesetletnico obnovitve obeležilo tudi s planinskim večerom v Kulturnem domu v Gorici, ki bo predvidoma sredi decembra. Na prireditev že zdaj vabijo elane in nekdanje elane društva, ki so novembra in decembra 1945 pomagali pri obnovitvi društva. Nekaj elanov prvopristopnikov - nekatere izmed njih še zmeraj srečujemo na goriskih ulicah - so že evidentirali, vendar pa je arhivsko gradivo iz tistega Časa dokaj pomanjkljivo. Pri društvu ne bi radi koga nehote pozabili, zato naj velja za vse tole javno vabilo. Ker se v sklopu 50-letnice pripravlja tudi priložnostna brošura, oo-do uredniki rade volje prisluhnili spominom. Na razpolago sta Zdenko Vogrič in Vlado Klemše.
Četrtek, 31. avgusta 1995
TV SPORED

RAI 1
RETE 4
	Jutranja odd. Unomatti-		Nan.: Tre nipoti e un
	na, vmes (7.00, 7.30,		maggiordomo
	8.00, 8.30, 9.00) dnevnik		Nad.: Piccolo amore, 8.30
	Nan.: Očetov pes		11 disprezzo, 9.35 Rubi,
	Film: Piccole spie (pust.,		10.30 Felicita, 11.15 Sen-
	ZDA '85, i. M. Rooney),		za peccato, 12.20 nan. La
	vmes (11.00) dnevnik		časa nella prateria, vmes
	Poletna oddaja Verde		(11.25,13.30) dnevnik
SS;	mattina estate		Nad.: Sentieri
Riti	Vreme in dnevnik		Film: La baia di Napoli
imn	Nan.: Gospa iz Westa (i.		(kom., ZDA ’60)
	J. Seymour, J. Lando)		Nan.: Donne pericolose,
	Dnevnik		18.00 A cuore aperto,
	Film: Una pazza storia d’		19.30 Moonlighting,
	amore (kom., ZDA '73, i.		vmes (19.00) dnevnik
	G. Segal, S. Anspach)		Film: Incubo in alto m are
	Mladinski variete Solleti-		(dram., ZDA '92, i. A.
	co, risanke, nanizanke		Dickinson, L. VVagner)
	Dnevnik		Film: Certo, certissimo,
Iflra	Nan.: Alf		anzi probabile (kom., It.
	Variete: Poletje v Luna		’70, i. C. Cardinale, C.
	Parku (vodijo, C. Inse-		Spaak, N. Castelnuovo),
	gno, Mauro Marino, Lua-		vmes (23.30) dnevnik
	na Ravegnini)		Pregled tiska
	Vreme, dnevnik in šport		Nan.: Hiša v preriji
	Variete: Beato tra to don-		
			
	ne (vodi Paolo Bonolis)		
	Dnevnik		
	Dok.: Velike bitke - Bitka	CANALE5	
	vohunov (2. del)		
	Dnevnik, zapiski, horoskop, vreme Venezia Cinema '95		
			Na prvi strani
	Dok. Videosapere: Filozofija in aktualnost A 1,*, .	. O	— 				Nan.: Časa doke časa Film: Marinai in coperta (kom., It. ’67)
RAI 2
jj Nad.: Atto d’ amore y Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete, vmes nan. in risanke 3 Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets (24. del)
TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer - Hvala Caruso Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: Velika dolina Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Nogomet: Pokal Italija Nan.: Star Trek - Deep Space Nine - Igra Wadov Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Filmske novosti 3 Nan.: Soko 5113
Nad.: L’ impresa di Fiu-me (zgod., It ’68)
RAI 3
8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere Film: Alla maniera di Cutter (dram., ZDA ’81) Vrtnarstvo, Roraima, Potovanje po Italiji, dok. Dnevnik
Film: Marisa la civetta (kom., It. ’57)
Deželne vesti, dnevnik Šport: Onda azzurra, hokej, kolesarstvo Dok. Videosapere Film: Paper Moon (ZDA ’73, i. Tatum 0’Neal) Aktualno: Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.50 Festival V Benetkah, BlobVenezia Film: Mi faccio la barca (kom., It. ’80, i. J. Dorel-li), vmes sketch La mar-cia su Roma (A. Sordi) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Philip Marlovve Aktualno: The End Pregled tiska, nočna kultura in vreme
12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Lezioni private Nad.: Beautiful, 14.1 Amarsi (i. M. Thomas) Nan.: Pappa e... ciccia ( R. Barr), 15.30 La tata Otroški variete Kviza: OK, il prezzo giusto!, 19.00 La ruot della fortuna Dnevnik TG 5, vreme 20.25 Paperissima sprinl Film: Banana Joe (pust It.-Nem. ’82, i. B. Sper cer, G. Barra, G. Bracard: Večerni dnevnik TG 5 Nan.: X-Files Nočni dnevnik Tg5
ITAUA 1
M Otroški variete šM Nan.: Le strade di San Francisco
Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše ES Film: Incontri ravvicinati del solito tipo (kom., ’86) Nan.: Magnmn P.I. - Don Luis, 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati p er vincere Film: Pazzi a Beverly Mills (kom., ZDA '91, i. S. Martin, S.J. Parker) Film: Street VVarriors (krim., ZDA ’94, i. C. McDonald, H. Phillips) Zanimivosti o filmu Pic-coli omicidi tra amid Italija 1 šport Variete: Baretta
S TELE 4
17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Proza: Crepi T avarizia Nad.: Carolina
<$>
MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Cook & Peary Film: Vertenza inconci-liabile (kom., ZDA ’84) Film: Leningrad Cow-boys Go America (Fin.)
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Filip Dnevnik
$r SLOVENIJA 1
10.30
11.05
11.30
12.00
13.00
16.05
17.25
18.00
18.05 18.45
19.10
19.30
20.00
20.55
21.55
22.00
22.20
22.40
22.45
23.05
Korajža velja,
2. oddaja
Snorčki, ameriška risana nanizanka
Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija Po domače, ponovitev Poročila Češnjev cvet, ponovitev ruske drame Slovenski utrinki TV dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav Kate in Allie,
22., zadnji del angleške serije
Risanka
TV dnevnik 2, vreme šport VVildbach,
7. del nemške serije Posvečeno Elli Fitzgerald, dokumentarno-glas-bena oddaja
Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče
Sova
Alfred Hitchcock vam
predstavlja,
ameriška nanizanka,
6/22 del Trd oreh,
6/18 del angleške nanizanke
6" SLOVENIJA 2
	Euronews
	Sova, ponovitev
	Princ z Bel-Aira, 21/24' del ameriške nanizanke
	Majski cvetovi, 8/13 del angleške nanizanke
	Dnevnik 1
	Regionalni studio Maribor
	Ze veste
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Večerni gost: Jana Valenčič
	Umetniški večer: Mojstrovine, angleška dokumentarna oddaja
	Stoletnici filma naproti: Ciklus filmov bratov Ta-viani:
	Sv. Mihael je imel petelina, italijanski film
KANAL A
	LuC svetlobe, ponovitev
	Benny Hill, ponovitev
	A-shop, spot tedna
	Spot tedna, A-shop
	Dance Session, ponovitev
	Unpato, ponovitev
	Generacija transforme-rjev II, ponovitev
	A-shop
	Vreme, risanka
	LuC svetlobe, 502. del
	Magnetoskop
	Pred poroto, 59. del
	Vreme
	Vesna, slovenski film
	Mesto kot Aliče, pon.
	Kino, kino, kino
B®	Spot tedna
IB Koper
16.00
18.00
18.20
18.45
19.00
19.25
19.55
20.20
20.30
21.40
21.55
22.15
22.30
Euronevvs Slovenski program: Zverinice iz Rezije:
Trije botri, prijatelji, Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Sprehodi po stari Ljubljani
V ospredju - avtor Bruno Agrimi
»Kino!!!« - nadaljevanka, 2/5 del
Igrajo: Lino Capolicchio, Gianni Cavina, Carlo Del-le Palme in drugi.
Režija: Pupi Avati Odprte strani Stanje stvari, kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno glasbena oddaja
tmHF Avstrija 1
	Otroški program
	Umor, je napisala, ponovitev
	Baywatch
	Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev
	Veliki film, ameriški film
	Otroški program
	Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija
	Baywatch: Morski psi!
	Strašno prijazna družina: Jajce in jaz
	Zlata dekleta: Hiša naprodaj, 1. del
	Stara mačka: Leva stvar
	Pri Huxtablovih: Seznam pritožb
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Zareče nebo, 4., zadnji del francoske nadaljevanke
	Kuharski mojstri
	NYDP - Newyorški policisti: Čast pokojnika
	Mrtvi in pokopani, ameriška grozljivka, 1981 Režija: Gary A. Sherman
	Cas v sliki
	Strašno prijazna družina
	Dobrodošli v Avstriji
	Mrtvi in pokopani, ponovitev filma
EKIP Avstrija 2
11.35
12.55
13.00
13.10 14.25
15.10
16.00
17.00 17.05
19.00
19.30
20.00 20.15
21.10
22.00
22.30 23.00
23.50
00.50
01.00
Bliskanje in grmenje - goreče nebo, ponovitev Vreme Čas v sliki Poročilo, ponovitev Doktor Trapper John:
Sef je izpadel Umor, je napisala, serija Velika stara dama Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Šport
Vrtiljak popevk, zabav-no-glasbena oddaja Nori par, skeči
Čas v sliki 2 Šiling
Coco Shanel:
Zgodba o mitu Ameriška državljanska vojna, 7., zadnji del: Rojstvo naroda Pogledi od strani Videonoč

■ ■




Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11,00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Dnevnokov odmev; 10.30 Pregeld tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.20	Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most; 8.50 Kulturne prireditve; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Kdo ve; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazzy; 21.00 Proti etru;
22.20	Mala nočna.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00. 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Igra za otroke;
13.05	Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17,00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10,30, 13.30, 14.30,
19.00	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.10 Od vrha do dnai; 10.00 Utrinki, zanimivosti; 11.00 Aktualno in zanimivo;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodine kontaktni pr.; 21.00 Večerni glasb, izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.;U.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznaj-mose; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Ma-gic eye; 2.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9,20 Afera Elan skozi sodne mline; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-
24.00	Študentski pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultu rno-umetniški progr..
Radio študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Legen; 20.00 The Swans pred koncertom; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar;
8.00	Deželna kronika;
8.10	V objektivu E. Šelhausa; 8.35 Potpuri, vmes Pravljični kotiček;
10.10	Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 28. del);
12.00	Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Bom in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Prosojni kelih poezije (I. Žerjal); 14,45 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Portret B. Adamiča; 18.45 Orkestri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.00	Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Rož - Podjuna - Žila.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 31. avgusta 1995
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
SNG DRAMA. LJUBLJANA
Vpis abonmajev za sezono 1995/96 SNG Drama bo vpisovala abonmaje od 4. do 9. septembra v vpisni pisarni v Drami, Erjavčeva 1. Študentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra. Vpisna dvorana bo odprta vsak delavnik med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, v soboto pa med 9. in 12. uro.
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Ivan Cankar: HLAPCI, režija Mile Korun;
-	Anton P. Cehov: TRI SESTRE, režija Meta Hočevar;
-	Sofokles: FILOKTET, režija Paolo Magelli;
-	Heiner Mtiller: FILOKTET, režija Paolo Magelli;
-	Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM, režija:-Ernst M. Binder;
-izbirna predstava po želji abonenta.
FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MKC MARIBOR
V	Univerzitetni knjižnici, Gospejna 10, bo ob 10. uri simpozij o računalniški komunikaciji.
V	galeriji Media Nox, Orožnova 2, bodo ob 17. uri predstavitev CD-romov založbe Mladinska knjiga, predavanje in predstavitev komunikacij ABM ter slovenskega omrežja ARNES. Ob 23. uri bo predstavitev britanskih računalniških umetnikov po izboru Margot Chapman.
TRNFEST. KUD France Prešeren
igrica »Concerto grosso« - priredba Grimmove pravljice Štirje bremenski godci v izvedbi LG Maribor.
Ob 21. uri bo solo nastop bobnarja Zlatka Kavčiča s plesalkami in poezijo.
Koproducenta Trniesta 95 sta OSI - Slovenija in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ljubljana.
GRAD KHISLSTEIN. KRANJ
Danes, 31. avgusta, bo ob 17. uri lutkovna predstava Veliki Kikiriki (na sliki) v izvedbi LG Ljubljana.
Nocoj ob 20.30 v Križankah: slavnostni zaključek mednarodnega poletnega festivala:
KNEGINJA ČARDAŠA
opereta v izvedbi Madžarskega operetnega ansambla iz Budimpešte
TR2IŠKE POLETNE PRIREDITVE
Danes, 31. avgusta, bo ob 19. uri v poletnem gledališču na griCu pri sv. Jožefu komedija Mira Gavrana Mož moje žene v izvedbi Iztoka ValiCa in Iva Bana. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani
		II
		
SLOVENIJA		
OKARINA ETNO FESTIVAL BLED
Danes, 31. avgusta, bo ob 21. uri v zdraviliškem parku koncert etno glasbe. Nastopajo: Vlado Kreslin (na sliki) in Beltinska banda.
MARIBOR
Danes, 31. avgusta, se bo ob 17. uri v Pekarni zaCel Festival Večerovih smeri razvoja. Nastopajo: The Melvins iz San Francisca, Why Stakla iz Osijeka, Orange baboons iz Gradca, Pridigarji, iz Ormoža, Fetish 69 z Dunaja. Po 22. uri se bo dogajanje preselilo v Studio MG in dvorano Gustaf. V Studiu MG bodo nastopili: IN4S iz Laškega, Za zmeri skregani iz Škofje Loke, Eni drugi iz Škofje Loke in Polska Malca (na sliki) iz Krškega. V dvorani Gustaf bodo nastopili: Scurfy dogs iz Nove Gorice, Bloodsuckers iz Kopra in
Daddy's Pudding iz Laškega.
KRANJ
Danes, 31. avgusta, bo ob 20.30 na gostinskem vrtu Pod marelo nastopil Adi Smolar.
		FJK
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	SLOVENIJA	TRST
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest.
Prireditve ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji
V	petek, 8.9., ob 18. uri bo v Babni hiši v Ricmanjih začetek prireditev z odprtjem razstave mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, Gorice in Benečije; v Dolini bo ob 19.30 nastop godbe Breg in ob 20. uri v Galeriji Tork-la odprtje fotografske razstave posvečene Sasi Ota; na Kluži v Dolini bo Se sledila predstavitev knjižnih novosti ter nastopi zborov MePZ Primorec-Tabor, 2PZ I. Grbec in MoPZ Valentin Vodnik.
V	soboto, 9. t. m., ob 20. uri bo v Prebenegu
koncert za sožitje - dobrodelni koncert z nastopom domačih glasbenih skupin in sicilj-skega ansambla etnorock glasbe Agricantus (izkupiček večera bo namenjen Skladu Lu-chetta,. Ota, D’AngeIo, Hrovatin V nedeljo, 10.9. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbe-niskimi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. OPČINE - Draga ’95
Jutri, 1.9., se bo ob 17. uri v parku Finžgarje-vega doma zaceli XXX. Studijski dnevi »Draga 95«; v Četrtek, 31. t. m. pa se bo, ravno tako v Finžgarjevem domu začela tudi »Draga mladih ’95«.
GORICA
Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival.
KOROŠKA
CELOVEC: V Mestnem gledališču bo danes, 31. t. m., ob 20. uri Musical Express. Koroški simfonični orkester bo izvajal priljubljene arije musicalov.
PLIBERK; Jutri, 1.9. priredi SPD Edinost na jormaku, ob 11. uri Mednarodno srečanje upokojencev s kulturnim sporedom, plesom, humorem in srečelovom; ob 17. uri otroška
oddaja Koroškega radia Slovenj Gradec z naslovom »Popek«, vodi Primož Suhodolčan.
V soboto, 2.9., ob 12. uri koncert godbe na pihala »Puharski orkestar« KUD ZelezniCa-ra iz Varaždina; popoldne ples in zabava s Podjunskimi muzikanti; od 18.30 do 19. ure slovenska oddaja voSCil ORF Celovec v živo.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
Revija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP
Zaželjena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jim jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANTTNA-ZI NATEČAJ, vse informacije pa dobite vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij, temveč originale. Role za oddajo je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (torek in Četrtek od 12.00 do 14.00).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
»Musei di sera« (Večer v muzejih): v torek, 5.9., ob 20. uri v mestnem muzeju C. Schmidi (Ul. Imbriani 5) bosta dr. Sergio Cima-rosti in dr. Adriano Dugulin predstavila načrte za Verdijev kip. Predvajali bodo tudi film »Lorenzino de’ Medici« (It. ’35) in
»Ostržek« (ZDA ’39).
Grad sv. Justa: »De occulta philosophia« -festival Čarovništva. Otvoritev v torek, 5.9., ob 20. uri; sledil bo nastop gledališke skupine Streghissi, Gruppo Magico Triestino in Magic party.
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Modemi galeriji.
V	Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL-SIMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME.
CANKARJEV DOM
Razstavi PORTFOLIO - 55 protagonistov konstm-irane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura m Nastanek, ogrožanje m reševanje likovne dediščine.
JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
GALERUA SMELT. Dunajska 160
V	galeriji je na ogled razstava Rože - nosilke podzavestno dočutene vsebine Mire Capuder.
LIKOVNI SALON. CELJE
V	salonu je razstava Forma etema, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici.
GALERUA SKUC. Stari fra 21
V	galeriji je na ogled razstava kiparke Anamarije Smajdek Komorni kalejdoskop.
GALERUA MEDUZA 2. PIRAN
Na ogled je razstava grafik makedonskega umetnika Dimitra Malidanova. Umetnik, ki je študiralx
grafiko in slikarstvo v Ljubljani, se predstavlja s tridesetimi grafičnimi listi.
FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MARIBOR
V	galeriji Hiša, Ob železnici 16, je na ogled razstava računalniških grafik Mitje Praznika.
V	razstavnem salonu Rotovški trg, Rotovški trg 1, sta na ogled instalacija Kokon Darija Kreuha in razstava računalniških grafik Vojka Pogačarja.
V	razstavnem salonu Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, so na ogled razstava računalniških grafik TjaSe Demšar ter instalaciji Metoda Vidica, Spele Hudnik m skupine Atanor.
V	ZDIT Maribor, Vebinjska 14, je na ogled razstava računalniških grafik Bogdana Sobana.
V Univerzitetni knjižnici, Gospejna 10, je na-ogled razstava računalniških grafik, izbor preoblikovanih matic Bojana Stoklja.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Devetdeset grafičnih listov karikatur Williama Ho-gartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra.
GALERIJA VISCONTI FINE ART KOLIZEJ.
Gosposvetska 13/2
Se danes je na ogled grafična razstava 23 slikarjev za zdravnike sveta, katere izkupiček je namenjen organizaciji Zdravniki brez meja za medicinsko pomoč državam v vojni.
(na sliki: delo Brace Di-mitrijevica)
Grad sv. Justa
Danes, 31. t.m., ob 21.00 -Nastop skupine Zorbas iz Grčije.
Miramarski park Luci in zvoki
Danes, 31. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«.
Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble.
PORDENON
V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem.
r

v
.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist.
Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.
Na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odborništva za kulturo Muzeja Revoltelle.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Milje - Sedež letoviscarske ustanove: do 2.9. razstavljata Luisa Frausin Mineo in Michela Grassi.
Sesljan - Sedež letoviscarske ustanove: jubi, 1.9., ob 18. uri otvoritev razstave Vojka Gašperuta.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih.
ŠTARANCAN
Danes, 31. avgusta ob 18.30 v multimedialnem centru v Ul.
Zambon v Starancanu otvoritev multimedialne mednarodne razstave »Arte open«. Sodelujejo umetniki iz Avstrije, Hrvaške, Danske, Italije, Slovenije in ZDA.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela bžaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA^
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaških umetnikov 1945-1995.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara šola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
TINJE
Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK
Do konca septembra razstavlja VVerner Berg.
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Četrtek, 31. avgusta 1995
Z
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21,3.- 20.4.: Naprezali se boste Cez vsako pametno mera, zato se nikar ne čudite, če boste zvečer težki kot svinec. Ne preganjajte teže z novim naporom; tokrat se ljubite v sanjah.
BIK 21.4. - 20.5.: Na dan boste potegnili stare načrte in si naredili nov delovni urnik Nič hudega, če boste zaenkrat ostali zgolj pri načrtih, kajti dober načrt vselej najde svojo pravo uro.
DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Spremljala vas bo sreča, čeprav boste na trenutke malone namerno rinili v nesrečo. Tudi srečo je treba kdaj pa kdaj postaviti na preizkušnjo, sicer se sprevrže v dolgčas.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Na delovnem mestu se boste vključili v skupino, ki jo že dolgo časa od daleč opazujete, vendar ste doslej menili, da je niste vredni. Prej bo res, da ona ni vredna vas.
IEV 23. 7. - 23. 8.: Sodelavci vas bodo povabOi zabavno srečanje, vendar vam danes ne bo do direndaja. Kljub temu pojdite, kajti bistvo tega srečanja ni zabava, ampak preizkus vaše družabnosti.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Začutili boste nepremagljivo potrebo po pomoči, čeprav boste vseskozi trdili, da zmorete nalogo opraviti sami. Ni vam treba sprejeti pomoti, a je kljub temu ne odklanjajte.
1EHINICA 23.9.-22.10.: Poglabljali se boste v področje, ki naj bi vam pomagalo k čimprejšnji odločitvi. Znanje je resda temelj pravdne izbire, vendar zadnjo besedo vselej izreče srce.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: V slutnji bližajočega se neuspeha boste pritisnili na plin in garali za tri. Ne boste se izognili le neuspehu, ampak boste pridobili veliko več: potrebo po temeljitem počitku.
S1RELEC 23.11. - 21.12.: Želeli se boste dotakniti meja svoje vzdržljivosti, zato boste potegnili drzno potezo. Imeli boste srečo, končala se bo vam v prid. Ampak to ne pomeni, da se naslednjič ne boste opekli.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Razmere vas bodo prisilile, da se spopadete z nadlogo, H ste jo zaradi težavnosti vztrajno odlašali. Zbrali boste pogum, pljunili v roke in jo pometli kot za šalo.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Partner bo želel razčistiti z nekim vajinim starim nesporazumom, ki ste ga že skoraj odrinili v pozabo. Ce se ga ne spominja glava, še ni rečeno, da ga ne čuti srce.
RIBI 20.2.-20.3.: Danes boste podobni občutiji-vi anteni, Id zaznava vse tuje misli in čustva. Tako boste vsaj prepričani. Ne pozabite, da tudi vaša notranjost vsebuje veliko tujih elementov.
M

SEVERNA IRSKA TURISTIČNO
Zelena in zanimiva
Japoncem se zdi poceni
Sonce se redko pokaže Irsko, ki jo je London ra-izza oblakov, hrana je zdelil leta 1922. Turisti-preveč kalorična in oro- čni delavci so seveda za-žje še ni povsem utihnilo, dovoljni, saj se turizem Kljub temu prihaja na zadnjih 25 let ni razvijal. Severno Irsko Čedalje Veliko tujcev si tako kot več turistov, predvsem v neki newyorški policist obmorske kraje, pa tudi lahko privošči večmese-ob jezera. Po prvih oce- čni najem samotne kmeti-nah naj bi letos Severno je, pogosto last katerega Irsko obiskalo 56 odsto- od svojih prednikov, ki se tkov več ljudi kot lani. je izselil v ZDA. Zanimi-Potem ko je lani IRA vo je, da se zdi Japoncem po petindvajsetih letih ura igranja golfa, ki stane sovražnosti napovedala 35 funtov, občutno pre-
Tako je bilo še pred letom
premirje, se na Irsko zgri- poceni in so pripravljeni njajo turisti z vseh kon- plačati veliko več. Italija-cev sveta. Veliko jih pri- ni so navdušeni nad le-haja iz Združenih držav poto pokrajine in prepri-Amerike, predvsem iz čani, da so odkrili še za-Bostona, kamor so se ne- dnji košček neokrnjene koč izseljevali obubožani narave v Evropi.
Irci. Tokijske turistične Ker na Severno Irsko agencije vozijo predvsem prihaja čedalje več turi-turiste, ki bi radi igrali stov, naj bi po napovedih golf na čudovitih igriščih, turističnih delavcev do le-Milančani se najraje odlo- ta 1997 deželo obiskalo čaj o za pešačenje po nara-	več kot pol milijona ljudi,
vi, Berlinčani pa se na- zato bodo odprta nova de-makajo v jezerih.	lovna mesta. Lani je Se-
Srečali boste tudi An- verna Irska s turizmom gleže, ki se doslej niso iztržila 183 milijonov fun-odločali za potovanje na tov, letos pa so hoteli 67-
Razgibana obala Irske
odstotno zasedeni. Tudi Irci se čedalje pogosteje odločajo za preživljanje počitnic doma, zato nekatere potovalne agencije ponujajo letovanje na tujem po precej znižani ceni. Veliko je tudi Škotov, ki prihajajo obiskat svoje
sorodnike, Francoze pa naj bi privlačila predvsem irska kulinarika.
Veliko turistov si želi ogledati tudi mesta in ulice, kjer so še pred nedavnim potekali spopadi med katoličani in protestanti. Pročelja nekaterih
hiš so še vedno popisana z gesli, ki pričajo o sovražnosti med skupnostima. Na ulicah Belfasta boste srečali veliko turistov, ki med ogledom mesta večkrat zavijejo tudi v trgovine.
Lyndsay Griffith, Reuter
Samotno kmetijo lahko najamete za več mesecev
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
‘
354	ZENSKA, KI SE SPAKUJE	RODOPISEC	GORENJSKO IME ZA SMREKO	REŽISER PREMINGER	NOSNI PRETIN	RAZKRITJE	VENO TAUFER	ZVIŠANA NOTA A	BIVŠI SL. TELOVADEC (TINE)	SL. ILUZIONIST (MIRAN)	FR. SLIKAR (JEAN-AUGUSTE)	NIKA JUVAN	RAZPRŠENA TEKOČINA	AVTOR: LUKA PIBER	OSEBA, KISE ZAKAJ ZANIMA	FR. MODNI KREATOR	RISTO SAVIN	IGRALKA MIRANDA	OBLIKA IMENA JERNEJ	DEL TV NAPELJAVE
NAJPOMEMB. JEZIK V NEKD. JUGOSLAVIJI														SL. RUDARSKO MESTO						
IZDELOVANJE PORTRETA														NEM. SLIKAR (MOMMEI TASMAN						
KEMIČNA SNOV KOT DODATEK							POPEVKA GLASB. STEVENS					OBL. IMENA RATOMIR				-	ARTHUR- (KRAJŠE)			
VRVICA								HIMALAJ. KOZA VERSKI MRAČNJAK				AVAR KRAJ V SLOVEN. GORICAH					ANT- WERPEN	NEON TROPSKA OVIJALKA		
PIKAJOČA ŽUŽELKA				STARA AZIJSKA DRŽAVA					NEM. PISATELJ (HERMANNI KUNA							M. IME ZMES ZA KRUH				
VIRNA LISI			SPODNJA OKONČINA	LATINEC						VISOK JUBILEJ SL. SOCIOL. (ANDREJ)										
BEOTIJEC	-			JOŽE CIUHA BENETKE			PIJAČA IZ SADJA IGRALKA BLVTH				LIBANON			SETEV					EDVARD	VLADAR. NASLOV
											DEBELA PALICA			TUJE ZIME						
UKRAJINSKO MESTO					ZDRAVIL. VEŠČINA LOJZE SLAK								LIGNIT							
PODSTAVEK ZA KEGLJE													UVODNA SKLADBA							
ALEK- SANDAR				VOŽNJA S SANMI									GRŠKA GORA S SAMOSTANI					ORANJE		
HO
SOiV
aiNVOINVS
vov
vavtu.Ni
znraiNhHDara
D3N3S3T
vtrnu. vi
AOA3
VA3S
TU
NOS
3i
NOV
V0IN133OJ.S
NIJ.V3
1A
N33V
H3SS3)i
IAIV33
VSO
3N
3330
3V1
D3d0N03
1HV
OJ.V3
ONOS
AT.T.TnV
N3SSIN
3iN
-V3IJ.33J.30d
viraai
VN
-IOSVA3HOH3S
...........-......................— .......................................

	
:OUAEJOpOy\
:AHJLIS3X
LAPONCI V SEDANJOSTI
Stare pesmi yoik in ženski duhovi kuhvite
V dolgih zimskih nočeh je zelo mirno, sliši se zvok oddaljenih sani
Na skrajnem severu Finske se je pred nedavnim zbralo 350 potomcev družine Guttoms. Prišli so iz Švedske, Norveške, Finske in Kanade z namenom, da navežejo tesnejše vezi in spoznajo kulturo svojih prednikov.
Med pripravljanjem kosila - zbrali so ob bregu reke Teno in na žaru pekli svežega lososa - je de-
jala, da je ponosna na svoje prednike Laponce, katerih potomci po izjavi župana okraja Utsjoki
kljub težkim življenjskim pogojem še vedno živijo v sožitju z naravo.
»Najpomembnejše za naš obstoj je življenje v skladu z naravo,« je poudaril Zupan. Ljudje se morajo privaditi na razmere, v kakršnih živijo
SEVERNI JELEN
Severni jelen ima gosto dlako, ki ga ščiti pred mrazom in padavinami; poleti je temno rjave barve, pozimi pa posivi in postane skoraj bela. Rogov nima le samec, ampak tudi samica. Dolg je od 1, 8 do 2 metra, težak do 320 kilogramov, vendar je samica nekoliko manjša. Živi v velikih čredah, v tundri na Arktiki, v skandinavskih državah, na skrajnem
severu Azije in Severne Amerike. Poleti se prehranjuje z rastlinjem, ki pokriva najbolj severne dele Arktike, poleti pa se seli proti jugu in išče drevesni mah in lišaje. Samec in samica se parita konec septembra ali v začetku oktobra; po osmih mesecih samica skoti enega samega mladiča.
Severne jelene so udomačili na Norveškem živeči Laponci.
divji jeleni in gosi. Čeprav naj bi v bližini naselja zgradili celo letališče, bo namenjeno le pristajanju majhnih letal, ker bo pristajalna steza kratka. Prebivalci nasprotujejo velikim posegom v neokrnjeno naravo, saj naj bi kraje obiskovali turisti, ki želijo počitnice preživeti v divjini.
Zavedajo se, da lahko obiskovalci škodujejo njihovemu načinu preživljanja, saj bi marsikateri neprevidni smučar preplašil mladiče divjega jelena, poleti pa bi turisti pohodili robidnice, ki so zelo cenjene in drage v skandinavskih državah. Na skrajnem severu Norveške, Švedske, Finske in Rusije živi od petdeset do sedemdeset tisoč Laponcev, ki govorijo deset različnih narečij.
Potomci družine Gut-torm so se zbrali v najsevernejšem evropskem hotelu v Utsjoki. Zvečer so peli pesmi yoik, ki pripovedujejo o življenju ljudi na Arktiki. Ohranile so se skozi več rodov, danes pa jih najraje prepevajo ob posebnih priložnostih. Pripovedujejo o čarovnikih, škratih, velikanih in zlih duhovih, ki pričajo o poganskem verovanju.
Vaška učiteljica Karin pravi, da ima v njih najpomembnejše mesto prav narava, v katero ljudje ne smejo posegati. Pesmi pripovedujejo tudi o podzemnih duhovih, ki pridejo na površje v mesečini. Zenski duhovi, imenovani kuhvita, so menda tako lepi, da je po izročilu moški, ki dobi za ženo kuhvito, lahko še kako vesel. V dolgih zimskih nočeh je tako mirno,
EKVADOR IN KOLUMBIJA
Radostni ples
okoli ekvatorja
(22)
Množica temnopoltih ljudi, ki naju je bodla z očmi, črne zenice in bledo-rumene beločnice so mi navdajale čuden občutek, a nisva poznala poti, da bi ušla, se znebila tega tujega in utesnjenega kraja. Minute so bile dolge kot ure, ure kot dnevi. Končno je odbilo poldan, prikazal se je šef postaje in dejal, da je železnica zasuta zaradi močnega deževja in danes ne bo nič z vožnjo. Mogoče jutri. Kdo ve? Edina možnost za naju, ker nisva hotela niti minute več ostati v tem kraju, je bila pot nazaj na štartno pozicijo - v Esmeraldas. Z nami na barko je šel trgovec, ki bo sedaj rabil dva dni, da pride do Ibarre, preden bo naredil krog 580 kilometrov. Tu je bil še ranjenec, ure-
zal se je z mačeto, vso roko je imel okrvavljeno, ovito v platneno rjuho. Ne vem, če je preživel. Med potjo je tulil od bolečine, omedleval, vendar pomoči ni bilo. Najbližja bolnišnica je v Esmeraldesu, barka in avtobus sta vozila, kakor pač sta, nežnih poti ni bilo. Tu je bil še mlad Anglež, veseljak, ki nama je povedal, da je potoval dva dni, preden je prišel z vlakom v San Lorenzo, ki je od Ibarre borih 150 kilometrov. Eno noč je prespal na vlaku, nekaj poti je šel peš, z avtobusom in spet z železnico. Midva sva bila srečna, da se vračava nazaj, ker je famozni izlet odpadel.
Banos
Noč sva prespala v San-
to Domingu de los Colora-dos. Mesto ima ime po okoliških Indijancih, ki si lase barvajo s svetlordečo barvo, s posebej pripravljeno zmesjo. Videti jih je vsako nedeljo, ko pridejo na tržnico.
Banos, najina zadnja postaja, 245 kilometrov oddaljena od Santa Dominga, pot vodi čez Kodriljere, po vedno zeleni, živi pokrajini, mimo kanjonov divjih rek, mogočnih slapov, visokih prelazov. Prvo večje mesto na najini poti - Lata-cunga. Leži na višini 2800 metrov in ni posebno razburljivo mesto, ima pa zanimivo zgodovino zaradi erupcije vulkanov in je dobra postojanka, izhodišče za odlične izlete, predvsem v nacionalni park Cotopaxi. Skozi mesto
Ambato, ki je pomembno prometno križišče, gre večina potnikov za Banos. Banos je ena najbolj popularnih destinacij v deželi. Zaslugo za to imajo banos-termalne kopeli. Klima je prijetna in kar zdravilna. Mesto ima več kot 50 hotelov in je v njih za vikende težko dobiti sobo, ponuja pa poleg termalnih kopa-lišč, čudovite izlete v oko-lico in atrakcije.
Možne so ekspedicije na vulkan Tungurahua (5016 metrov), ki se dviga nedaleč nad mestom. Nekajdnevna tura zajema vodstvo in spanje v bivakih na poti do vrha.
Banos je izhodišče za nadaljevanje poti proti mestu Puyo, od koder se začne pokrajina pragozda amazonskega porečja, ka-
LAPONCI Z ARKTIKE
Plemena Laponcev so edini prebivalci Evrope, ki se lahko pohvalijo, da moderna civilizacija še ni uničila njihovega življenskega prostora.
Nomadska plemena Laponcev, ki še vedno verujejo v mitološke škrate, čarodeje, vile in različne duhove, se preživljajo z lovom in vzrejo severnih jelenov ter ribolovom.
Danes živi še približno 50 do 70 tisoč Laponcev. Večina jih prebiva na severu Norveške, precej pa jih je tudi na Finskem, Švedskem in v Rusiji.
da je slišati celo drsenje zelo oddaljenih sani.
Letošnje poletje je bilo tako toplo, da so bili presenečeni celo prišleki iz Toronta. Potomci družine Guttorm so bili na sreča-
nju oblečeni v tradicionalna laponska oblačila, ki jih nosijo le ob posebnih priložnostih. Vsi so občudovali ogrlico učiteljice Karin, narejeno iz zlata, srebra in jelenovih kosti,
ki simbolizira sonce in odganja zle duhove. Karin je zbrane spravila v dobro voljo z izjavo: »Ogrlica prikazuje sonce, ker smo Laponci otroci sonca.«
Sara Henley, Reuter
Bazeni pod vulkanom Tangurahua (Foto: Željko Jugovič)
mor so organizirani tudi izleti. Tu ponujajo turistom še možnosti jahanja po čudoviti okolici ali sprehode ob reki Pastaza. Ena pot vodi do visokega hriba nad mestom. Na vrhu je velik bel križ, iz ravno odsekane strmine se v dolino peni visok slap. Druga pot, nekaj kilome-
trov stran iz mesta nas pripelje do majhnega živalskega vrta, ki je vreden ogleda. Želva, galapaška velikanka se leno premika. Ko stopiš nanjo, ni prav nič videti, da bi ji bil v nadlogo. Tudi tapirji so na prostem. Zabaven je bil dogodek, ko so jih po zaprtju živalskega vrta hoteli spra-
viti v kletke. Eden jim je zbežal po dvorišču. Velika pohlevna žival, miroljubna in nagajiva, mi je bila simpatična, ko se je izmikala kletki. V začetku me je prestrašila, ko je tekla proti izhodu, kjer sva stala z Valterjem in opazovala hajko.
Željko Jugovič (Se nadaljuje)
A „ .	SREDIŠČE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI- iasno oblačno oblačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter	megla fronta fronta okluzua ciklona ciklona																
e		yz~v"x^	6	66	666	n	nss|	JI	s	6		A	>	X	c	A
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.42 najnižje -30 cm, ob 13.12 najvisje 41 cm, ob 19.57 najnižje-31 cm
Jutri: ob 1.53 najvisje 12 cm ob 7.20 najnižje -19 cm ob 13.59 najvisje 33 cm ob 21.13 najnižje -26
		M			J v	/'s	Ji v		.Ji—--i.	--—L	X—		:	r
				In
Indiana Jones in nova zgodovina
LONDON - Vso antično zgodovino bi bilo treba vnovič preučiti ter konec bronaste in začetek železne dobe premakniti za nekaj stoletij. Samo tako bi bilo mogoče pravilno časovno umestiti odhod Izraelcev iz egiptovske suznosti in padec mesta Jeriho. To trdi britanski arheolog David Robi v knjigi A Test of Time (Raziskava o času), ki bo izšla kmalu. Rohla so v nekaterih akademskih krogih označili za Indiano Jonesa, saj je bil prej producent ro-ckovskih skupin. V knjigi, ki je pravzaprav doktorska disertacija na londonskem University College, je odvzel Bibliji vse mitično ozadje in ji vrnil zgodovinsko veljavo z različnimi dedukcijami o številnih vprašanjih iz preteklosti. Po njegovem mnenju je glavna napaka prejšnje kronologije ta, da je seštevala kraljestva posameznih faraonov in tako določala datume. Pri tem ni upoštevala možnosti, da so se propadajoče dinastije in kraljestva prepletala in obstajala sočasno z nastajajočimi. Faraona Sišaka, ki je po Bibliji dal zgraditi Salomonov tempelj, v egipčanskih besedilih pa ni omenjen, so enačili s Sošenkom.
Rohl meni, da je bil Si-šak Ramzes II. (Ra-mes-ses oziroma Ses, ki se je rodil iz boga sonca Raja), in da Ses v hebrejščini postane Siš. Zato je treba njegovo kraljestvo umestiti nekaj stoletij pozneje, padec Jeriha in Salomonovo kraljestvo pa sodita v konec starejše bronaste dobe, ne v začetek mlajše železne dobe, kot je veljalo doslej. Obdobje izraelske slave Saula, Davida in Salomona bi tako sovpadlo s kaotično egipčansko dobo Amarne, ko je Ehnaton opustil stari politeizem
in sprejel monoteizem boga sonca Atona. David Rohl je predstavil še druge hipoteze in dedukcije o različnih egipčanskih dinastijah. Poleg tega obdobje debelih in suhih krav po Rohlo-vem mnenju in po izkopavanjih Avstrijca Manfreda Bietaka sega v 17., ne v 19. stoletje. V to dobo postavlja tudi izraelskega patriarha Jožefa, čigar grobnica naj ne bi bila opustošena, ampak izpraznjena s spoštovanjem. Mogoče je to storil Mojzes, ki je odnesel ostanke s seboj v obljubljeno deželo.
»Satanista«
žrtvovala
dekle
MOSKVA - Včerajšnji dnevnik Izvestija je posredoval novico o strahotnem • umoru šestnajstletnega dekleta, ki naj bi ga zakrivila mlada fanta. Kot pripadnika satanske sekte naj bi dekle, potem ko sta jo po naključju srečala, odpeljala na pokopališče, kjer naj bi ji prerezala vrat. Dejanje sta mladeniča priznala in pojasnila, da sta dekle darovala satanu. Časopis dodaja, da naj bi člana sekte v minulih mesecih napadla in posilila več kot deset deklet. Preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da sta fanta zakrivila še druge grozovitosti.
Robinsonovi dirkalni pujski se podijo po stezi v ameriškem Pueblu. Živali potujejo po sejemskih prireditvah, gospod Robinson pa prireja zelo obiskovane dirke. (Telefoto: AP)
T 7	1	1 **
1/ svtfs'!/? rr/i
r #	mii/l/U
«/
Salvatore Lauricella, čuvaj Vile Orleans v Palermu, se pogovarja z eno od treh vran, ki jih želi podariti britanski kraljici, ker je pes raztrgal eno od vran v londonskem Tovvru,