359. številka Trst, v sredo 28. decembra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. P**atniene številke *e prodajajo po 3 novČ. (6 stotink) » nmopih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Celji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. St. Petru. Sežani, Nabrežini, Novemmestn itd. 000 Japoncev a strojnimi pučka no i napailo severne utrdbe. Vzeli bo ved nasipov ter fo prodrli do podnožja gore, kjer j h vsprejele ru'ke strojne puške in težii topovi ter provzročili med nj mi grozne iz Hube. Ob svetlobi električnih reflektorjev je prišl » okolo polunoči do boja z bajonet . Ko je en rnski oddelek hotel Japonce obkoliti, s^ n* isti umaknili. Vjetih je hilo 80 Japoncev ter uplenjen h mnogo Btrojn h in 300 navtdn h pušk. Ceni da eo Japonci izgub <;00 mož. Japonci so se uštivili n* severnem grifu pri fortu Icešan, kjer so ee "i> * Icem a 1;r i pr baja približno vsak teden 40 ad j z ojsčanji za oblegovalno armado. Govoii se da leži general Nogi. ranjen n* rukfcb n nogah, v bolnišnici v Daljnem. Japonska oboroženja. TOKIO 27. (R uterjev biro). Mesto je ni h lojeno z vojištvom, kakor spomladi ob trč-tku vojne. Vo aki fo nastanjeni ce le p> vojfišn c h, ampak tudi po mt^tu. Ar-m i da matču a O a me se m a baje povečati i a t» 1 milijona mot; tudi topništvo ee silno oj»č . Usren lo se je potrebno za obrambo « - ik-. F irnjcze iu južnih otokov naproti bale šk! fl >ti. Železniška zvt za z Da'jnim de luje dobro: pot i« Tokija v Liaojang treja le št a; dn;. Baltiško brodovje. PARIZ 27. Pet-ograjski dopisn k »Echo «le P. r -« je s oro^il svojemu 1!a:u : Zdi ee v» ro etno, (!a bo ada. ral Roždeaivenski plul - o m brc divjem ckol) južje obae av-»-iraUice, da se :z>pe eventuelcemu iznenađenju pri sundaskih otnk.b. Domen ti. HAAG 27. »Reaterjev biro« je poobla-fč«'* »j«vit, da je vest, ki jo je priobč 1 1 t-t » Tim ««, češ, da nizozemska vlada btavi pr -tunišče Sabang ta Sumatri na razpolago m-Renu brodovju, povsem neosnovana. Ni->ozfmski varuje tu v kolon jth najstr žjo i evtraiuost in niti Sabang, n ti katera druga to*ea v Ind ji bo na razp lago vojujočiira vic-t ma. Ruski mornar s križarja »Askolda«. LONDON 27. »Reuterjev biro« poroča * Šs~gaja : Taotaj je z-btevtl »d ruskega PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tcmlć. konzula, naj mu izroči rn*ga mornarja »Askolda«, ki je umoril nekega Kitajca. Ker ni k' n'.ul na to niče»ar odgovoril, ee je tao taj obrn 1 na zunanji urad g ede nadaljnih korakov. Prevel M. C—č. IX. — Volja kraljice je, ikcf Pavel, evo ti roko v spiav , je reke- Gjrjansa^ gedajoči v tla. ter je prijel ponudjeno mu roko. R>ka je radrhtela v robi, a od roke je pritisnila vroča kri na srce. — Naj zgine vsaki snomin plemenskega i»repira v pozibnost, je dostavil Pavel, ker v t •»« hipu ni čas, da bi se mrzli. Tej kralje-vini, k je rodila tudi t bs, Nikola, treba rt«i<, pravice, miru. 8k izi veke jo je pretresala vroč ca mržr.e n prepira. Oziravimo jo, n«! se lepa povid gne in hlaž?ni mi, ako nam u čas rodi zlatega ploda za dfželo. — Tako bedi, kakor t-i r«ke!, škof! je cd^-j\oril Gorjanski. — B agoalovljen ta trenotek ! je vskiik-nilo uleaos'.vo iz duše, samo lun Ivan š ja Brzojavne vesti. Avstrijska zbornica. DUNAJ 27. Zatrjuje iz zanenljivegn vira, da je vlada sklenila zopet sklicati državni zbor na dan 17. januvarja. Dr. Korber odstopi i DUNAJ 27. Neki lis.i so ob;avili, da je Korbsr sklenil s celim kabinetom dem sijo-n ra'i. Oi druge Ptraai ^e zatrjuje, da b< Č3 dr. Korber zlesti prej še drns: no9kuj. Dr živni zbor bo »klican na dan 17. januarija. Oe ne pr.da do parlamentarnegi delovanja, odstopi mini^terstvo, ali pa vlada državni zbor rszpmti ter razp:še nove \oltve. Zomstvo moskovske guberntje. MOSKVA 27. Zborovanje zemstva tu-kajsn e gubernja je bilo danes otvor"sp darsko kr zo in notranjo desorg^nejo. Nada'je e givornik izvajal, da je iziava ministra notranjih stvari o zaupanju do naroda, pidala zerastvom novo mofr, da služ jo dižavi. Zeaastva se trdno nadeja o. da je bliz » oni ^rtčni dan, ko bo po carjevi volji reimji b rokratičm diživn reKo'». Zeitungic so danes iz Ntvv Yorka sporočili : V Oid-Townu (Marviand) je danes zgurela vsled eksjdozije neka koliba, v kateri je stanova o 50 železniških d*lnvc8v. Neka iz vto r-?eb obstoječa obitelj imenom Nimarid je pri tem 7gubila življenje. Izgredi v Lodzu. LODZ 27. Odu 40 do 50 oseb se je podalo z rudečo "aetivo in ob »Hura«-klic.h po eni glavnih uli« ter je trosilo proklama-Cje. Ko ja došla policija, je rr.n ž ca izpal la veS Htrelov, v-led č.-sat je bila eaa (seba ubila, 1 rehr smrtno, en kozak pa lahko ranjen. Štiri osabe so bile t-retovane. Redarstvu se je posrečilo razkropiti in nož co. Z>r. Dinko Vitezić. i na svojo mat=r, ki je mimogrede ošinila z očesom priorja Vranskega. Za njo to zaceli odhajati gos j 6 la in Gorjanski in so hoteli prt k jračat: pr.-g, ko je prietopil Pavel in rekel : — Palatin, ostani ! Da ti rečem besedo. Šum kraljič nega sprevoda je utihnil. Oba sta obstala molfe sredi dvorane. Obsma so ee vrtele čudne misli po glavi, v duši obeh eo ee prelivata čudna čutstva, podobno razburjenemu vaIo7enju morja. Tri leta dnij nista videla eden dcuzega, a kadar sta se poprej srečavala, nikdar sa nista pogledala. Djnes sta pred kraljevskim prestolom združila roke, danes stojita pomirjena tu v gradu p( žržkem. — Kaj žjlišj Pavel ? je vprašal palatin, privzdignivši glavo. — Zaustavil sem te, da ti rečem bčsedo, močnejo, živejo, nego so bile one pred sve tom. — G jvorl! — Ali se spominjaš, Nikola, kako Bva se srečala vesela in živa dečka, -ko sta se najini sroi združili v prijateljstvu ? — Spominjem b«. (Nekrolog.) I. Tužen glas je raznese! na sveti dan po vsej p-krajini, ki je pretresel v duši in srej istrs'tfgi trp;na. Dr. D nko Vitez'<5, prvoborilec in buditeij Istre, la Nestor vseh žark b rodoljubov sirote Istre, zatisnil je oči v večni sen ! Prava katestn fa ! In vendar nesreča zopet, na katero nas je od dne do dne pripravljala narava sami. Isguba je tako velika, da se razum zastonj opira srcu. V tej borbi nadvladuje gas srea. Mi vid'mo pred teboj samo D nka, dobrega Dmka, ustvaritelja moderne Istra in velikega dobrotnika. A ne vidimo, ker ne moremo, tudi smrtnika, ki je — člen živ h b tij — podra-jen večnim eprememb^m... Mi plakamo — opravičeno. Silen je bil ta D.nko, si'en program njegovfga življenja : probuditi ves narod iz BDa, vzd goiti ga iz mrtvila, iz suženjskega neznanja, doveBti ga iz tesntbe političnega neživljenja in samote preko praga življenja, živega rodoljubnega življenja ! In Vitezić je izvel vse to s krepko roko — kakor da ima na tem delu sto rok... Tuga zvija srce, ko se ogledava za temi njegovimi dimimi deli. Ponos na tej koriteji ieginja pred mislijo, da ga ni več — — njega, ki je bil še nedavno temu istrskemu trpinu — oče in mati... Ni ga več. A cn je toliko ljubil življenje, da, ljubil je je morda več, nego kdor koli drug". On, ki je videl življenje v proiveti, svobodi in poštenju; on, ki je narodu podelil duh življenski, ki je zagotovil njegovo bivovanje pred tujim svetom ! Koliko ie užival on v storjenem... v sreči svojega naroda ! In ni ga več .. O, nemila usoda ! Potrti g edamo v odprti grob, ali, velikani naroda ne propadajo, oni žive večn» življenje !... Tolažimo ee ! Njegovo titansko delo, bogata dedšČina, ki jo zapušča Istranu, jamči nam boljo bo.ločnost, a njemu brez-amrtnost spomina... Oj je dovršil veliko delo. Smelo — kakor v mitologiji Kiklopi — je povzdigal svoj glas do dunajskega Olimpa in je — ob izgubi svojega lastnega materialnega blagostanja — pridobil narodu svojemu priznanje v najviš h krogih. To je mjveča dedščina, ki jo ostavlja Istri — lep primer domoljubja in nesebičnost. To je lepa hčersa Mautineja, ki jo ostavlja svojemu redu. —r-Slava Vitez ćj ! Slava njegovemu s »ominu ! Istrski genij vije okolo njegove glave diven lovor venee, orošen solzami hvaležnosti istrskega Iju istra. I a t\ isti genij — zvesti prijatelj ojcgjV v življenju — obnemogel na izgubi tovariša —- povzdigne izaova p mosno svoja krili*, dvgae ee zopet iz bogatih ta', iz br gate dedšč ne velikega, dobrega Dinka... IT. Zgodovina narodnega probujanja Hrvatov in Sloveccsv v Istri v zadnjih desetletjih prošlega stoletja je tesao spojena z življenjem in debm dra. Dinka Vitezica. Vzemimo zgodovino v roke: prošlost temnih let v polovici minolega stoletja ! Koli tužne slike viiim i ! Narod se pod pritiskom nedavne svoje prcšioati jtčal je pod jarmom lastne politične nezrelosti in slabotnoBti od ene stran'", a z druge Et-ani ga je vladni zijtecn, zapreden v predsodke in misli še iz Napoleonskih dob, tlačil na račun druge narodnosti v pokrajini. — Narod je ekz:stiral, ali !e kakor masa življenskih bitij, in ne kakor narodna siupina. Ime Hrvatov in Slovencev ni b lo ša razvito, ker narod sam se ni zavedal svoje narodnosti. Nad narodom je ležala tmina, pokrivajo5a se svojo gosto tkanino vsako drlo, vsaki napredek. Ta narod je bil jednostaven aparat, s katerim je Dunaj — ne zavelajoči se historijske misije — Bi'o j<*, kakor da sta nama srci skupaj zrastli, kakor da sta si nama dusi skupaj zlili. Tvoja solza je bila tudi moja, moj nasmeh radosti je bil tidi tvoj. Naši stari se sicer res niso gledali lepo, razprle so jih stare pravde v zborih slavonskega plemstva. Ali mi dva, iskrena dečka nisva marala za to, ampak ljubila eva se, kakor rojstna brata. No, prišel je ča^, ko se je porušila ta lepa zloga najicih src. Radi krpice zemlje, zemlje plemena Horvatov, ki je bila pod pravdo, je navalil tedaj mladi Nikola Gorjanski, ne da bi bil čakal razsodbe, na naše imetje Cernik, zapalii grad, opustešl polja, odgnal živino, a v plamenu grada je p?ginil moj najmlajši brat. Pleme Horvatov se je na to nečuveno nasilje zateklo pred bansko sodaijo. Ta ni prisodila Cernika Gorjanskim, ali ni jih ob-sjdila radi nasilja, saj so bili oni deb9li prijatelji in celo kumovi silnega bana Mik ća. Nu, v srcu plemana Horvatov je ostal trn jeze, v duši želja po maščevanju, kri nedolžnega brata je klicala do B ga. Ali se spominjaš tega, Nikola ? (Pr de š?.) nar. do7 fctaronaeeljencev — svobodno in Bčnsihu-Siušutsia in ob poti Santsiatsi- brezvestno barantal — vse na korist vnanjih Panjipu pritisnili proti boku in hrbta Kuro- aipiraeij, a na svojo in na pokrajine Škodo, patkina. Jas sodim, da bi se bil Kuropatkin Tuine slike to! Ali !e ia trenotjk in iz — kakor je storil dne 5. septembra t. 1., ko naroda to vzklili mcžje, čvrsti možje, ki so je Kuroki vztočno od Ljaojana prekoračil — ssmi zišl \i naroda n poznavajoči ža- reko Taitsiho — pravočasno izognil temu lo?tne cdncš3je v pokrajini — zastavili vse sunku. Iq to tem bolj, ker se nikakor ni smel pile, da s zinosnim govorom in železno voljo spustiti v odločilen boj, ko je bilo le malo delajo za nsrod, da potržejo z naroda mreno, nade do vepeha. Najobčutneji navali, ki naj ki gaje zabr.vala pred Bvetom, t*ko, da svet bi jih bila japonska armada izvela proti niti znal ni zanj. Me 1 temi možmi, zvest-mi vojaki Kuropatkinovi, bi bili taki, ki bi bili boriie j z* prav cj in Bvcbodo, nahajamo Ruse odtisnili na zapad, proti kitajski meji. takoj i k začetka, v j rvih vretab, mladega Tako je bila velikacska pogreška od strani Kalija se oskrbuje sama. pravlja ve3 zakonskih o3nov o financijain Br Ruski poslanik v Parizu in agent ru» reformah ter jih šs v tem zasedanju predloži skega finančnega ministerstva sta prejela skupščin1. Konečno je minister izustil na-mnogo predlogov in ponudeb za zalaganja stopne tfžke besele : »Kar se je skczi do'go vojnih potrebščin za rusko vojsko. Petrograj ' vrsto let storilo od brezznačajne vlade, se d« ska brzojavna agencija je poobtešSena v izjavo more naenkrat popraviti. Ali ker ima sedtj da ruska intendancija ne naroči ničesar ni v , Srbija kralja, ki vlada po ustavnem duhu, Fraocozki, ni v kateri drugi državi, ker za- zamore ee za gotovo nadejati brzega napredki more produkcija ruskih tovarn povsem za- v državnem gospodarstvu«. Končno je mini-dostiti potrebam ru3ke armade. Bter pripomnil, da je finaneijalno stanje Sr- ■ i za bodočnost tolažljivo ter je priporočil, dra. i) : n k a Vitezica! (Pride se.) japonekega vojsko vodstva, da je svojo armado zbralo južno od gorovja Fensulin in da je hotelo z armido Oku najprej cdt'sniti desno, in vrhu tega do morja raztegneno rusko krilo pri Kajčovu, ne gleda na to, da je bila japonska armadna fronta preraztegnena, da so bile posamične japonske vojskine skupke osamljene in da ni bilo nikjer opižati ... , yT ' izdatnega zb rania mo5i v mase za glavni b moao3eaki m.r ! V ; 6 J . , velika diplo-' "darec. Sploh je razvrščenje japonske vojske za gorovjem Fenšulin prej nnpravljalo utia razsežoe brambe mej (1o zavzetja Kajčova Hvadm dt^mat čcT ibrEni Vtaksaiivnim^klav- i Dasičao), nego pa utis, da j* to vojska, polna Al, vendar ima njega; »mageaaverti. ki velik > slabejega in še le razvrščujoč?ga io spopolnjujoeega se aovrtž Rusko-japonska vojna pred forumom politike in jurispruSencije. (Piše J. K.' III. Oiien je bil ta prvi mah — a v tem sestoji velika diplo matična okretnost Japonoev na sklepanju tega miru — na prvi mah se prikazuj a ta mir v, Ukaz carja Nikolaja. Car je poslal senatu ukaz g^de načrta spopolnjenja državnega reda. V tem ukazu se glasi : DoČim se hoče ohraniti nespremenjene in neomajane državne temeljne zakone se naj skupščina proračun odobri. (Pride še.) zulem : pogoji miru. jedro vee drugačno barvo, druge želje, pov sem drugačne tendencije: dočim nam (Japon- nika goni Preil eeboi ln uni5"Je-eem) ma mir zagotovljati teritorijalno vlaBt zadobljenih pokrajin, pa nam morata njegov e.pr t (duh) in š nna pojmov v zadnjih dveh 0 momentannem položaju v Mandžuriji. stavk h pripomoč. do širjenja naše hegemonije tu ii v svobednem, p d kitajsko euvereniteto stoječem Kita u S9 vtč I Prve točke dogovora (ki se na- našajo oa Korejo in južno Mandžatijo) ce nam k t žejo če jih razmotiujemo globlje, kakor umljive »ame ob sebi, le kafror dejstva maoje v&žnoeti, ki imajo slu/, ti bjlj momen-ttniii potreb f nego pa veliki bodočnosti, ekspanziji jap< nske drtave. Ta teritorij, radi kater* ga ee je izključno vodila vejna, se spreminja hkratu v nekak akcesorij (pripa-dek), uočim naj pravi e=ect ale (bitstve) tega kontrakta sestavlja financijelna in ekonomska revizj i, nekak protektorat, ki bi ga Japonska vršila v Kitaju. N: možno, da bi ee ne priznavalo, da je stilizacija t?ga sklepa mru jako du faovita. Na temelju tega miiu: *.) Kitaj priznava popolno, brezpogojno neodvisnost Koreje in ne zahteva tri-buta, ki ga je stoletja Koreja morala pltča-vati Kitaju. b.) Kitaj prepušča Port Artur in mal oel provincije Siiin-kiog in L ao Tung v popolno japonsko gospodstvo. c.) Kitaj se o ireka ctoiov Formona in Pescadores. d ) Kitaj odpira melnarodni trgovini vse j£.tajske obali :n toke velik.h rek do kontnih p'.ovjtbenih t)ček. c.) Kitaj priznava Japoncem pravico, da v vseh notranjih kitajskih pristaniščih snujejo ndustrijo, trgavino, tovarne, zaloge; ter d.voljoja, da sa sklene neka vrst denarne konvencije, ki ntj v cbl ki ekonomske lige združi vsa financijeln* trg>všča obeh krajev na vsem skrajnem Vztoku. f.) Kitaj plača — pr.m tad v to po teku sam h dogodkov — vojno odškodnino v zneseu 2toji iz izrecnega dovo Ijec a, da Jepocska v gararc jo za doižn? denar j rovizorično okupira Vaj-Haj-VTaj, in izrecne oljube, da Japonska odstopi od istega po p< ovičnem odplačilu vse odškodnine. A.i v ifrtf-j klavzuli je rečenu: Japonska bo drage volje pripravljena (-sic !), da — v interesu vspevanja in povzdiganja kitajske trgovine in industrije ter kitajskega p'ovitbenega kurza — sklene s K tajem trgovinsko obrten traktat, v katerem slučaju ima Kitaj v jamstvo za emitiraLi japonski kapital in v garancijo za ostalo ceoiplačano polovico vojne odškodnine — zastaviti Japon ski vse dohodke kitajske carine! Rusko-japonska vojna. Trst, 27. decembra 1904. Izvajanje japonskega vojnega načrta; njega zmote; kritična razmotri vanj a. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje). In dalje bi b lo tudi postalo dvr.mlj vo, da li bi bilo splob pr slo do bitke pri Ljao-jana, ako bi bili Japonci iz gori rečene črte se svojim močnim desnim k r lom po poti Drobne politične vesti. Grofica Montignoso. Z Dunaja javljajo, da niso veati, da se je grofica Montignoso usmrtila, resnične. Grofica je že smatra za nalogo vlade, da skrbi za potrebe došla v Fiorenco. države. Ko bo potrebno izvest; to ali ono Poroka nemškega presto- reformo, se to rt formo izvede, čsravno bi Jonaslednika bo meseca maja in ne ista provzrcčiia bistvene aovote v zak> kakor je bilo prvotno nameravano dne 22. nodaji. j marca. Pruska mesta bido prestolonasledniku Ni dvoma, da bo izvršitev tike reforme pOkl0niia dar, ki bo vreden pol milijona (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Najprej povdarjam, da mi rabi karta 1:1,500 000 južne Mandžurije b Korejo c. in kr. vojaškega gengrafi$kega instituta na Dunaju, izdaja cd k nca iulija 1904, potem karta 1:400 000, del južne Mandžurije, v zalogi Seidei* b Sohn na Dunaju. SpLh bi prosil spoštovane čitatelje, da bi z gornjima kartama, kakor tudi s pregledno karto »Ost Aeien«, narisano od He-richa v Glogau u sledili mojim razpravam. Kajti le s pomofijo karte je možno napraviti si pravo sliko o dogodkih na bojišču. To bojišče je pač tako veliko — v svoji velikosti preseta vseh, kar jih pozna zgodovina —, da si je sicer težko napraviti pravo sliko o njem, d j bi vsakdanje dogodke, kakor Dsm jih javljajo poročila, mogli staviti ca prava mesta, ki jih isti zavzemljejo v okvirju velikfgi položaja, ter da bi mogli razlikovati pretiravanja in podcenjevanja. Od zadnjega mojega poročila o skupnem polcža;u sovražnih si bojevnih front v južni Mandžuriji, so doŠla nastopna važna poročila o dogodkih, ki morejo \p'ivati na skupno situacijo : a.) Vest iuške brzojavne agenture, da se vic4e pogajan a Japonske s Kitaj* m radi porabe železnee Šanhajkvan-Sinmintin za dovažanja, ker je pristan.s$e Ijkav že zamrznjeno. b.) Da sa sedaj japen-ka dovažanja za japonsko armado v Mandžuriji in za oble govalno armado pr^d Port Arturjem vise preko Daljnega, južno 40° geogrtfi5na širine, kakor jedinega pr;siaoišča, ki Li zamrznjeno. c.) Vest c d dne 24. decembra t. i,, ofi cijelno od Kuropatkina, o vepešacm reko-gno-ciranju pri Tints;aiunu. d.) Reuterjeva veBt od dne 25. decembra t. )., da so ruske oblegovalne baterijB južno od Mukdena napredovale na štiri in pol kilometra in se trdno namest le vzlic temu, da bo Japonci med tem izstrelili na njih preko sto granat. Dalje vest, da so Rusi zav zeli Banjapudza ia vest o japonskem vspehu proti ruskim opazovalnim cddeikom v severni Korej:. e.) Vest od 26. decembra t. 1., ofiaijelno cd Kuropatkina, o Bpopadu pri soteski Taipinliog z vBpehom ruskih sprednjih čet. f.) Vesr, da je vel k del brodovja Togo zapustil blokado Port Arturja, da se Japonci pripravljajo na vf prejem Roždestvenskega pri otoku F«.rmoza. (Pride šc.) Japonska ojačenja v Mandžuriji. Iz Tokija javljajo, da se delajo v Japonski velike priprave, da ee odpošlje maršalu Ojami v Midžurijo veča ojačenja. Ru^ka poročila o razmerah t japonskem taborišču. Dop sniki ruskih listov ▼ Mukdenu zatrjujejo, da jMporci silno trpe vsled bolezni in mraza. Margo vojakov tudi dezertira. Nedavno je pobegnil k Rusom cel oddelek japonskega konjeniStva. Ti begucci so izpovedali, da vlada med japonskimi vojaki neka posebna skrivnostna bo leze i ki konča pogo-stoma s smrtjo. vsprejeta z simpatijo cd podanikov, ki so osvedočeni, da zamore domovina napredovati le ako ce ohrani red v državi in ako se ne prestano skrbi za vBakdanje potrebe prebivalstva. Ukaz pravi nadaljr, da je prva skrb vlade, da je treba na najbolji način uravnati razmere kmečkega stanu in da se glede izvršitve tega problema že vrše posvetovanja. Dočim sa tozadevno na eni strani proučavajo izv rni načrti ministerstva za notranje stvari, se na drugi strani izbrano štavilo oseb, ki mark. Ministerska kriza na Grškem Iz Aten javljajo, da je Delianniau poverjena ; sestava novega miniet^ratva. Novo minister-stvo razpusti Čim prej zbornico ter razpiše nove volitve. Odlikovanje rodbine F u 1 o w. »Norddeut. Allg. Zeitung« poroča, da je nemški cesar Viljem podelil rodbini Bulcw pravo do prezentacije v pruski gospodski ,, .. .zbornici. Cesar je o tem ža obvestil držav- pripadajo najvišim upravnim oblastnijam, po- r „. rr J J nega katcalarja greti riulGwa. svetuie o najvažnpi h vprašanjih glede kmeta- ! Demisija dveh romunskih ministrov. Iz Bukarešta poročajo, da je svetuje o najvažnpj h vprašinjin glede kega stanu in to na temelju izkušenj in nasve tov podanih od krajevnih odborov. Zakoni, ki se imajo tozadevno izdati v minieterski predsednik Sturdza v seji parla-korist "kmetskemu stanu, se morajo postaviti "^a v ponedeljek izjavil, da sta minister v soglasje s temeljnimi zakoni države in sato | zunanjih stvari Bratieno in minister notranjih je treba trajn? zboljšati razmere kmetskega stvari Lasca podala demisijo. Vodstvo zuna-stanu, če far pripadniki so bili z ukazom nJib Bt™ri je prevzel začasno mmisterski Aleksandra II. osvobcd.telja pripoznani kakor predsednik Sturdza, a notranjih nauSni m.- T , . , , . nister Haret. V četrtek bo imel parlament Bvooodni državljani. Glede drugih ljudskih potreb označuje 8voJ° «adnJ° EeJ0' carski ukaz kakor neodlož vno za prospeh K o 1 i k o j e T u r š k a d o l ž n a R u- javnega življenja : da se podvzamejo shodne siji- Po rusko-turški vojni leta 1877—1878. namere v varstvo popolne avtoritete zakonov ee je Turška obvezala, da plača Rusiji v da sodelujejo v okvirju zakonov krajevna in obrokih 802 milijona kron vojne oišaodnine. mestne ustanove v črn večem obsegu na i Na leto plačuje torej Turška < .700.000 kron. upravi raznih vej javnega blagostanja; da se Do let;s je ista izplačala 200 milijonov kron, uvede jednotno sodstvo glede varovanja svo ostaja torej ša do'žna 600 mil. kron. Neka- bede oseb vseh stanov pred sodiščem : da s* tere vesti po listih htčejo vedeti, da hi Rusija b.la pripravljena odpustiti Turčiji ves ta dolg, ako poslednja dovoli ruskemu črno-morskemu brodovju prehod skozi Dardanele. nadalje uvedejo odredba glede varstva in zavarovanja delavcev; da so izvrši revizija izjemnih določeb, pri čemar je treba skrbeti, da bodo privatne osebe po izjemnih zakonih v svojem pravu otnfjene, le ako bo zahtevala to državna korist, da se izvrši revizija zakonov o drugivercih t-r pravic nepravoelavnih in nakristijanov glede Jo»ip M 1 e k u ž se je zaročil z gospico Na varttva svobode v verskih Domače vesti. Zaroka. Go3p. redarstveni kom sar dr. stvareh ; revizija odredbe glede inozemce/ in domaČincav, k stanujejo v posebnih državnih okrajih, ko nečno, da se ozdravijo odredba. neootrebne tiskovne talijo § o r 1 i, hčerko kavarnarja g. Antona Šoriija. Smrtna kosa. Predvčerajšnjem je umrl načelmk urada za pristojbine, gosp. dvorni svetnik Karol baron Tj e m p r u c h, v . . __ .. najlepši mežki dobi 39 let. Pokfjnik je bil Slovenski zaupni shod v Mariboru. ljube7njiv in pravi8en m)ž in mu ohraQijo Slovenski zaupni thod ki se je v Pone-' urartni tovariši blag spomin, deljek vršil v Mariboru ee je izvrš.l ob mno- Predvčerajšajim je umrl v tukn šnji bol- gcstsvilni uJeležbi slovenskih štajerskih njšajcj g. J o s i p G r d e v i r c. kr. listo-kmetov, katerih je prišla na hhod nad 600. y ifcUl s.0je dobe. Pokojnik je Predsednikom shoda je bil izvoljen posestnik bil navdUsen narodn;ak in zve;t čitatelj na-Mlakar. gega lista. Pesi. Pioj je poročal o taktiki slovenskih I rmH j(J na Vrhniki tamoŠDji žapan in državn h pcslancev v državnem zboru, o obstrubciji slovenskih in čeških državnih pc-slancsv. Njegove besede, izlasti ko je govornik omenjal skupnega postopanja Slovencev in Cehov, so navzoči zborovalci burno odobravali. Istotako bo navzoči odobravali poročilo pos!. Robiča o obstrukciji slovenskih poslancev v šiajerBkem dtždnem zboru. Dr. Rjzina je govoril o narodni organizaciji v mariborskem okraju. Razun teh so posestnik Peter Len as s i. Cvetka hvaležnosti na grob dobrotnika. Apostol in zaščitnik istrskih in splch primorskih Slovanom nas je zapustil ! Pokojnega Dinka Vitezica, moža, ki je probujal, podpiral in vspodbujal nas vseh — ni vtč med živimi. Po nepozabnem in nenadomestljivem poktjniku Žaluje ves slovanski narod, a druet/o »Kdo« ima še posebn h vzrokov žalovati na smrti tega Slovana in govorili še drugi govorniki. ■ . i , 6 „ . . . , .. , .. svojega dobrotnika. Soglasno je b.la vsprejeta resoluc.ja, ki i 6 , J » .. , ... J « I V Pokojni istrski prvak odobrnie obstrukejo slovenskih deželnih po-; , . J J r tudi nafemu društvu. A slancev v štajerskem deželnem zboru in jim e on, bil ki podpornik se je toli daje svobodno roko za nadalnje postopanje. Predsednik je aklen 1 zanimal za vsaki pojav S ovanov v Primorju, , . ... . U. ni le pcdpiral »Kola«, ampak je tudi p smet© shod b klici : Živeli) , . ; . , , , . oi j • odgovaral na vsako povabilo zahvalt\s te naši poslanci, živela obstrukeja. ohoda ae je ,. , x. . , . , 1 ' ...... na istem in dodavši lep h vspcdbujevalnih udeležilo tuii dsvet štajerskih d žalmh po ; t _ _ , ,T . . . , besed: »Ji «vj vama uvjek podpcmrc. jer 8 ncev~ znadem, da radita za mili naš Darod«, t:bo ~ 3 ia enako je sokolil na? vseh. OJzivljamo ee Srbske finance in proračun. torej BVetl dolio03ti do Bpomi:ia pokojnikc- Srbska skupščina je v ponedeljek pri- j Vega, ko usajamo na njegov sveži grob tj-le čela proračunsko debato. Finančni miniUtr i OVetko hvaležnosti na grob velikemu Slovanu Padu je v svojem ekspoič ju omenil težav, j dru. Dinku Vitez ću. ki jih je bilo treba odstraniti povodom ee- ODBOR stave proračuna *a 1904. Primanjkljaj je pevskega društva »Kolo« iznašal 10 milijonov dinarjev. Vlada pii- v Trstu. »SMeeolo* In smrt dra. Dinka VI- riji Magdaleni spodnji, na eedežu društva; gnoscirat v vas Linsipu. Vzlic vsem varstve i apiil 29.30, za maj 29.40. — Vzdržano. :— Vrerna nim odredbam, je sovražnik zapazil naše i ™ a/" . , Q1 „ . ,... OL J r London. Sladkor iz repe aurov IAs/S Sh. lovce, ko so se bližali kočam ter pričel nanje Java 15 6 Fh. Sladkor tuzemaki Oentrifugal pilo, prumamt. tezića V svoji vet t o smrti dra. Dinka »Slava«. Vitez i:i pravi »P.ccolo«, daje bil pokojnik Električno in varletno gledališče >kor fija brvatizma v Istri«, da je izzival Kantskega je v ponedeljek priredilo pri ev. mnog > » ncidentov«, da je bil predsednik Mariji Magdaleni spodnji predstavo. Občin streljati. Ntši lovci so iskali zavetja za ne E 66.50 do 68.00, za september K — - kim zidom, ki obdaja koče, ter so čakali tu, marec-avg. 66.50 do 68.— Ooncaasć ln hrvatske šolske družbe in mecen vseh narodnih 6tva je dcšlo mnogo in je isto zadovoljstvom d* preneha streljanje. Na to so se približali -avg^es^do^so8ept" K slovanskih ustanov. sledila raznim zanimivim produkcijam. Gle- da Moiiap'i'1 —rte kočam, kjer so položili ročne granate, napol- New-York. fOtvorjenje,; Kava Rio sa oji >6e Po našem mnenju je celo »Piccolo« na- dališče Kautskega bodi priporočeno rodolju- njene z pirozilinom. Hkrati so eksplodirale 3 jdoba^{6 Cesar na Bo naju. p:«sl e tem najlepše spričevalo pokojnemu bom po dežel:. prvaku našemu. Saj tisti »incidenti«, ki mn Pevsko društvo »Zvonimir« v Ro- v kateri se je nahajala močr.a japonska jih o*ita »Piccolo«, niso bili nič druzega nego eoltt bo imelo svoj III. občni zbor v nedeljo predstraža. Mi nismo imeli nikakih izgub, ogorčfn: protesti proti nečuveni krivici, kije dne 1. januvarja ob 4. in pol uri popoludne narod pokojnika tišetsla v tamo in mu rušila v prostorih g. Prašelja s sledečim dnevnim materijalno blago*tinje! Saj tisti »incidenti« redom: niso bili nič drnzega nego krepki, od dose, 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo 1 pOVrnil Bemk*j ob 6' Uri 50 minut zvečer' goreče v plemen.tem ognju, narekovani na- tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Vsprejem ?topi za pravo, za Bvobodo svojega lastnega novih členov. 5. Volitav novega odbora. 6. naroda, torej za najlepša ideale, kiživevduši Razni predlogi in nasveti. — Zi obilno ude- pravega človeka! v dejstvu, da si niti »Pic- ležbo se najtopleje priporoča «>lo« ne upa dvigniti roke, da bi zalučal v Odbor. 50 rž ta granate, ki so razdejale kočs, med temi eno, ! januvar 16.50, za januvar-april IG 75, za m r?c- junij 17.25 (mirno.) — PSeiica za tekoči m' sec 23.60 za januvar 23 90, za ianuvar-april 24 20 za marec-junij 24 75 (stalno). — Moka za t« koči mesec 31.05 za jaa. 31.25. za januvar-april 31.60, za marec-junij (mirnj). — Kepic o olje za tekoči mesec 43.75, za januvar 45 7>, DUNAJ 27. Cesar se je iz Wallsee za januvar-apTil 40.— za maj - avgust 45 (mirno . Špirit za tekoč' mesec 51.—, za jan 49 2r-zp januvar - april 48 25 za maj-avgust 46 (mlačno.. Sladkor surov 8M- uao nov st:ilnoj be za tekoči me^c 415/8 za jan — za jau -april 423/K za marec-junij 424/s vtrdno), raftairsn 73—<3*/, Vreme: mraz. Borzna poročila dne 27. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.05— 19.07—, angleške lire K —.— soomia pokojnika svojo običajno kleveto, kt Cene vinu T Dalmaciji. Vino opolo se do —» London kratek termin K 239.50—240.— j - . ■. . , . „„ , 0_ . , . r Francija K 95.15—95.40, Italija K 95.15—95.40 naj bi stavila v dvom integriteto Vltezieevega prodaja po 36 do 3< kron hektoliter. italijanski bankovci K____Nemčija ć italijanski 117.50—X17.e0, nemSki bankovci Nemčiji karakterja, v tem dejstvu Be nam kaze vsa Občinske volitve v Puli. Kakor poro , , ■ i_ t>- i v * i .i „.. avBtrijBka ednotna renta K ICO--130.40, ojrrjk plemenita veličina pokojnikova, »liccolc« gajo iz Pule, se boda vršile tamkaj občinske kronska renta K 97.90 98.30, Italija-nka rent* * ozeača Vitezici kakor svojega nasprotnika, o volitve od doe 16. do 23. januvar a. , l02."/4 :03.'/8 kreditne akcije K 676-- 678 — j » .. t,. __ « _ J , . i državne železnice K 648.-- 651 — Lombard1 & emer meni seveda, je bil pokojnik sovražnik »Slovansko pevsko drostvo« vabi vse ss._ »9.50, Lloydovp akcij* rv 722 __726._ italijanskega narode. To ni res! Vitezid n: b:l pevce in pevke na izredno p9vsko vaio, ka- Srečke: Tisa K 32ti. J ° r r do 487____u—«* i sovražnik sodtžtlanov druge narodnost ! On tera bo v Četrtek dne 29. t. m. —Kon denkredit je bil !e sovražnik tisti kliki, ki radi svoje cert bo 7. januvarja 1905., radi tega ss koristi tlači večino prebivalstva v deželi in prosi, da pridejo p. n. pevke in pevci polno jej s t?m ruši kulturno in materijalno blago- številno. 331 —, redit K 477.— do 487.-, Bodenkredit 1880 K" 305.— 315 — B j 1889 K 297.— 3C7 —. Inrfike K 131 — do 132.— Brbake —.— do ——. Dunajska borza ob 2. uri pop. stanje ! Dr. Vitez e je sovražil nasilje, je V tržaški loteriji je bilo v tem letu sovrtž l grdo zlorabljenje politiške moči od 26 žrebanj in sicer prvo dne 9. januvarja, ftrani klike in v t€m eovraštvu je bil on res zadnje v soboto dne 24. decembra. Sledeč? : Avst. investicijska renta 31/,0/, Beiepn sen. Ali kdor trdi, da je pokojnik številke so bile izžrebane po enkrat: 4,5, sovražil Italijane, da jim je hotel vzkmčati 6, 7, 10,' 14, 15, 16, 23, 26, 28, 39, 41,47. kako pravo, da je hotel oviret: njihov razvoj, 48, 49, 56, 60, 61, 67, 73, 76, 85, S6, 88, v mej?h njihovega prava, kdor tako trdi, ta 89 ; po dvakrat: 1, 3, 11, 17, 18, 29 zsvrača dejstva ! Ako bi se izvršil program, .-»5, 42, 45, 46, 51, 52, 55, 65, 68, 74, 77, za kateri se je boril Vitezi« b svojim velikim 90 ; po trikrat: 12, 13, 30, 34 37, 71 ; v pet^k danes Državni dolg v papirju 100.40 — — „ „ „ srebru 100.4 O — — Avstrijska renta v zlatu 119.Č0 — — „ t, n kronah 4°,'0 100.35 — — Avst. investicijska renta 3l/t l0 91.20 — — Ogrska renta v zlatu 4% U8.6r, — — „ „ „ kronah 4•/• 97.95 — — >> »j 8,^.70 — — Akcije nacijonalne banke 1633,— — — Kreditne akcije 675 - — — London, 30 Lstr. 239.62 Va — — J00 državnih mark 117.67 V, — — 20 mark 23.51 " — _ 20 frankov 19.07 — — 10 i tal. lir 95.271/, _ _ Cesarski cekini 11 32 — — bvriian oku» kjve ootaicia % oriroe4an;em Uydrove žitne kane POSKUSITE' Vzore* draKovoi;na. Pelin« 5 wn adJamilccRi lumvi eo*4lwu mmtnk. Xyačila banr . i Ć0.0U0 T dna. Tržna poročil« 27. decembra. Budimpešta PAenica m april 10 l - do *erka, mi stopa prav živo pred oči razlika mo3i neki ž nsk;. Z Iravnik se zdravniške ' 10 ; rž 7a aPril do ovep 1 Pril 7 21 . - 7 - i , - od l.'2'A; koruza za maj 7.65 do 7.66. med nekdaj in sedaj. postaje je šel tja ter tam naštl 30 letno HSenlca: ponudbe arpdnje. 00,praftevBn , Star običaj je. da je pred vBakimi veii Hi,do CaBt glioni, ki je b la fe famomorilnim slabotno, mirno, -dodaja nekoliko tisoč met. st., ko- kimi cerkvenimi prazni nabit na cerkvenih j namenom izpila precejšnjo množuo karbolne vz Jržano ~ Druga žita ^spremenjeno. Vreme: vrat h rezpjred cerkvenih svečanosti. Prtd kisline. Zdravnik je ntimčoici najprej izprtl H a vre. (Sklep.) Kava Hantoe good a* par leti so bili ti rarporedi sicer re3 v itali- želodtc; a potem jo je dal odvtsti v mest :o ^ meB6c po 50 kg 49 ~ Ea marec Hamburg. (Hklep pop.) ^'ava SanuiR y< jbn^kem jeziku, ali Ve»aj to je bilo povedano, , b lnšiico, kjer pa je uaari* že ob ti. uri m kedaj in po kaki vrati s« bo vršila služba v pol zvečer. Pokojna je bila nekdaj bolniška *verage zr det. 4«1/. z« marec 40'/,, za maj 411/* . ... - ■ 1 1 -x • 01 j t i_. za "eptembe? vzdržano Kav«. Rio nn?»d ,t slovenskem jeziku. A danes? Danss je vse fostrtzjica v bolmsn ci. (jriecle vzrokov, ki tocc M.—41 nnvsriua reelna 42 -44 navađn* do» italijansko in se flužbe bt žje za 81ovence niti so jo privedli do tega nesrečnega koraka, ee ; ne cmenja, kakor da smo ke v Ktdabriji. ' ne ve ničesar. Nekam skrivnostno pa izgleda Cerkvene oblasti nas tor?j v svojih naznani • i izjava dra. Canestriniia, ki je dejal, da ne lih jednostavno ne poznajo več in igaorirajo ve ne po kaj, ne kedaj da je tamomerilka lisšo eksistenco v Tr«tu. | prišla v njegov ambuiatorij: endajo je Da>e' No, slučajno sem prišel na Bož e k sv. ! ležečo na tleh, p:>tem ko je b la že izpila masi ob f> uri zjutrfej in začui eem ubrano smrtonosno tekočino. 46 Jutri zaprto. Ham-iitu ) Sladkor z« dec " smeta društvi »Velesila« in »Slava« pr:čabovati z pravico (d mestnih in oko ličansk h Slovencev vsaj toliko podpore, da ne bosta zi \e* svoj rodoljubni in požrtvovalni trud trpeli ša mbterijulae škode. Dne 1. januvarja, prihodnjo nedeljo torej, se tove pesmi ofieijelco razglasijo na velikem ljudskem plesu v Skednju. Dne B. večnosti ? — »Nič de brega«, je odgovoril tit, ker ljudje ne jemlje o h aeooj v vtčnost nič b aga, zatone bom imel tam kaj krast'. Razne vesti. Telofon med Kvirinalom in Vatikanom so nepravih v Rimu na željo papeža Pja X. TtLl'/na i-e vrnejo posluževati famo viši pa peživi in v is dvorni dott »anst^eniki. Spomeniki na čast Bismarku. Kakor javljajo iz Berolintf, je biio do danes odkritih 194 spoocen k.»v na čast bicš-mu nemškemu kaueelar.u Bismarku ; 45 se j h ša le gradi, število li gmarekovih stolpov in stebrov zia^a 108, a 99 jih odkr'jejo v kratkem. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Brzojavka generala. Kuropatkina. PETROGRAD 21. (Uradno). Brzojavka generala Kuropatkina od včeraj poroča: Danes nisem prejel nikake vesti o kakem apo* padu med obema armadam?. Dne 23. t. m. je oddelek lovcev pod rja, naslednjo nedeljo pa pri bv. Ma- poveljnidtvom stotnika Vert« otti šel reko« ™ Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. i. serravall;o = trst. = s: rejema zavarovan a človeškega živ-l.caja po naj razno vmnej&ih kombinaci-aii pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti ie ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očitni se vplačili. ' iak član ima po preteku petih let pravico do dividende. Xs V 3! J jUl" vzajemna zavarovalna banka v Fragi. Rezervni fond 29.217.69-4.4-6 K Izplačane odškodnine: 79,324.623*17 K Po velikosti drug* vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. V8A POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. i j Zavaruje poslopja in premičnine proii B ■! požarnim 3kodana po najnižjih cenah, j t?kode cenjuje takoj in nsjakuntneje. I Uživa najboljši sloves. ko ler prsluie i Dovoljuje iz čistega dobička izdat? e podpore v narodne in obćnokoristne > namene. _ MALA OZNANILA mm- Ćevljamica Iv. Lekan TEST al. Gilliia 7 (p. Ijod. Trtu) »rrSoje točno m elegan. vsako vmtna obuvala za go«p*», c op pode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defekti e no^e ; obuvalo po ko it&h zad. modela. V novi prodajalnici jestvin in komnijai petra Peteruel i v ulici Gulia št. 76 : je rdoltiti mkofTutoe je*tvin** ' kakor : kavo , rii, testenin« (napeljjike), »ladkor, turićno in he!o moko, naravno ma*l<>, ■veće, milo, jndilrio oljt- prve TTKtt' po 36 DOrf. — Blag«> *ednu sveže.— Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via. del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja m na jamstvo. Prodajalnica in iuloaijal napoljskih intuzemskiliBM ^s testenin, olja. kisa, mila Ivan Počkaj TRST ul. Pet ronio '2 vogal ulice etettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero, Vedno sv ž o biagro 1'ušiLjiuiie iiu tli 11 k t i u ml "i ki}*, na ilrieln. OOOOOOOOOOOOOOOO /taton Zerja! TRST — ulica Bel ve dere Ste v. 3 — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom v mestu, okolici | in na deželi vedno sveže jedilno in kolonijalno j blago, tu 111 inozemskih testenin, raznovrstnega. olja. Pošilja na deželo na debelo in drobno. ----Cene zmerne.----- Za novo leto CCOOOOOOOOOOOCO Svoji k svojim! Podpiaani priporoča h v- jo zalogo oglja. drva. pre- ■o^a in drugo razno kurjavo ter petrolfj. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ui CavaLa (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3». ooooooooooooooo Iv. Kopač Josip Talamini svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Ceoii brezplačno m friiko. trst - a!, deila Pieta 13 (dvorišče) Zalosra istr-ketra in dalmatinskega vinu. mar-sale.rerinuta in najfiii. refoška v boti'jkalu Dostavljanje na dom ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - C ari o Goldonijev trg ti. - Trst. =r;::i:1 Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pncti<:. MIUODILMCA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 fyogal Gepjia) Sp«*<'ij.ilit«'tu navadnih in nie-e-korcu-ije m»H h papirjem. Slikali je wth iu uspimiv v vseh slogih iu um vse načine. Po-nan'j»-u in marmor. Bar-v*njf pohištva, podov itd. Vse po smernih cenah, točno iu hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. Drag. Schonberger Prva trž. brusilnica Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna profhijii gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles. :notokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. ~ TELEFON štev. 1734. se vdobi v pekarni in sladč. ter lastni tovarni biSkotov RLiOJZIJ DUGULilH TRST — ulica Barriera vecchia 25 — TRST mandolat. raznovrstne sladčice. milanski bombon. Sprejema naročbe na sladčice, torte itd. Kdo želi dati? za novo leto kak lep dar? poda naj se v doliro znano prodajal nivo zlatonine Barriera Tnl/flil P P M 0 01 Barriera vecchia 21 JflKUU U 1 đ 0 U1 vecchia 21 Sprejema vsakoje poprave brez konkurence. Pdkarnain sladčičarnazlastno tovarno biš'totov Josip JVtreule TRST - ulica Malin Grande št. 32 ~ TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, ilne vina v buteljkah, sladeice ild. Sprejema naročbe /. 1 sladčice. ^ TRST ul. S. Catcrina iz, IJ civilna krojačnica Naročbe in plačila po dogovoru vsaiioblEkase izgotom24Gr. __ na električno moč Gualtiero Cozzžo 1'aiso S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. PEKARNA Alojzij Gul Tr.ZT - ul. i asrrma i7 - TEST trgoviuoki kavarni) pr;;:oroca v vsakem času sve^ kruh. sladčice itd. itd. r. rejemaoje domačega kruta v pecivo. Emaia meso prvin mimov. 1'o^iljunje na d<»in. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul Barriera vecchia 38 Zaloga, sladkorja, kave, riža, raznega žita, moke in otrobov. Vino v buteljkah, mineralna voda. Specijaliteta tu ino/., testenine, surovo in kuhano maslo. 6uerino Jtfareon ficp ^VatOrB \ m jftanujakturna trgovina » £mbrosich & jVtodricky TRST - ul. Belvedere 32 - T ,ST TT ulica Tivsirnella štv. :> Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pofiiljaoje na dom. Telefon štev. 1664. ornam. kamnoseški mojster DELAVNICA spominskih kamnov — _marmorza pohištvo Tr«t ul. Farneto ^57 Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuštsnj veleur od 27 rovč. d?lje. bel, siv in piqunt fjštanj. Koten na be!a m siva. Maje. šfaji in rute. Odej) od volne ali bombaža. Pregrinjala p-enrnfin 7 - mpj posteljo. Kravate, srajce za n.ožke in ženske. Krila, nogovice, čipke in žametT kakor tuii raznovrstne drobnarije. g a^rMlRODILNICA {£miliju Cumar Pok. fridarlka ^ TRST — ulica Belvedere štev. 51 — TRST ^ Podružnica: J Opčine 209 zraven kav. „RI!' Elettrovia". Velika izbera m sa Sip, žebljev, barv. čopičev, mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih sveč. Kisline, laneno olje, navadno in dišeče milo. jvan jancar tetin, konces. zobozdravnik TK ST ul. Torrente 3 2II. n. l>el*vniea za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po f rancozkem sestavu. Popravo v 2 urah. Cene zmerne. Sl'rcjema ud S—6 pop. «1 Najstarejša sh-venftka zaloga, tovnrna pohištva Andreja Jug: v Tr-tu. ul. S l.ucia IS (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali temno po-litinino pohištvo. Tovarna kisa Brnscliina & Hrovatii Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa iu spec'jahiih kinov. Konkurenčne eene. \9mmmm9 ov.°a in pena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi tli Palestriua (pri*j ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst, (Avstro-amerikanska proga.) - Bratje COSULICII. Nova redna, hitra in direktna slnžba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod tm BB xiuri in eifiraiiL'ti novi iirtopin-ji' uu žZitZŽ 1 mm—m 61U L1A ,, ____» — .. L-^ ' C "ril i ...» , J . 1 1 r i / il/t/jfll / l l"l T— \ I dlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — Odlikovana tovarna za čopiče i u ščetke IVAN ANGELI nlioa Vincenzo Selilni (nasproti cerkve sv. Antona novega. Fdini specijalist za izdelovanje zidarskih in-slikarskih čopiče v: lastna specijaliteti čopičev ( za barvanje s pok ost j o. Pleteni naslanjači francozksga sestava in nedoseine kakovosti. Sa ne beji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobra, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. J^farodni kolek je vBoblti pri upravi foOO ton. odpluje dne 31. decembra v Novi York. Potnina znaša III. razred K 180.—, M. razred K 250. . I. razred K 300.—. Potrežba in hran« (vssik dan svež kruh in mesoi dobro vioo, zia imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulici P/Iolin piccolo št. 2 ''"'T Moške in deške obleke v velškej izberi. Velik izbor črnili oblek, površnikov, ulstrovin hlač. posebnost: bombižne delavske hlače. .1 ;! ko U iT o II v <* v n o. tro Ulica Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone). u Edinost' Hotel .pri zlatem jelenu v G-orici popolnoma prenovljen . v trgovskem središču, nasproti nadškofijski pal či. — Sohe /a prenočišča od 1 K naprej. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. - Y poletnem e«sn z drevjem o' sujen (Lort crnndo. — Sobe za klube društva, za sklenjene družbe. — Shajalce vov sk e e izmeta in dežele v sob poleg kegljišču. se se| e čeišpvmvzs v sepriboj pel atij ). izvrstna kuhinja. Domača in ptuja. vina 3zvrstno plzensko in puntigamsko pivo. # • mi < TRST - Farnero 33 \> Prva narodna aje predaj me na vred. papirje. Zavaruj* srečko proti kurzn* ■ ■ ■ - tZ&U^I — Zamenjav* in eakomptnje isirsbaM vrsdsoitce psptrj® is tbovčcjc upale ■ - kapo««. - Vlnkmuie in alvirutulujv voi&dlcti :ninexo navoje. SaMcakipt tn aatte aer vxrc>caM- Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodntn obrestim Vloženi denar obrestuje od dne vloge d „ z dne vidiga. - - 1 — Premet m 6okl ia na^aenioami.