33. številka.
V Trstu, v sredo 23. aprila 1890.
Tečaj XV
A
„E D I N O S T"
iahaja dvakrat na tod««. vAako srede in •ohoto ob 1. uri popoludn«
„Edinost" stane:
z* T»e leto gl. —; i»Ten Avst. S».— gl. za polu leta , 3.—: , , 4.50 „ ta četrt leta * 1-50; „ „ 2 25 , Posamične Atovilke ne dobivajo ▼ pro-dajalnicnh tobaka t TritU po » no*.,
▼ Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narečbe brez priložene naročnine se npravniitvo ne ozira.
EDNOST
Oglasi in omanila »a rakune po 8 nov. »r»iii'» v pt>u(u ; za naslove r. debrtlimi črk«mi so plačuje prostor, kolikor bi ga
obsedlo navadnih /Wtic. Posuta, javne zahvale, osmrtnice U«i. f s« računi' ki pogodbi.
VJi dopisi se posilj« uredniitvu t ulici rlrii^ia Jt. "25 Vs^llo pismo mora biti • r«kovano, kor nefipnkovana m ne 8pru* ^miiajo. Kokopi*i ho no vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia \t». Odprte reklamacija ho jirosre poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
► V edilgst jr n ć
Odmev občnega zbora pol. družtva „Edinost".
Nedavno bil je občni zbor našega političnega družtva za Primorsko. Priobčili smo tudi izvestje o njem. Nekateri pojavi pri tem zborovanju zde se nam posebno pomembni, ker so odsev bolj in bolj širečega se javnega menenja glede na taktiko državnozborskih naših poslancev. Zato bi pa želeli čitateljev naših pozornosti za par trenotkov.
Nikoli no smemo izgubiti iz vida velike resnice, da so narodni vspehi — in tim veljajo vsi naši napori — odvisni od parlamentarnih vspehsv. Brez poslednjih ni prvih. Prav čisto nič nam no pomaga, ako mi doma, v ožjej domovini našej, še tako ropotamo, se jezimo in kritikujemo vladine korake in naredbe, ako pa dr-žavno-zborska naša delegacija ne vrši dolžnosti svojih; bodisi, da jej nedostaje razsodnosti pri izbiranju orožja za sveti naš boj, ali pa, da jej nedostaje one vztrajnosti, s katero se smejo ponašati nasprotniki naši in brez katere ne bodemo nikdar imponovali zanikovalcem narodnih naših pravic. Kdor pa hoče od takih nasprotnikov, kakoršni nam nasproti stoje, česa doseči, ta mora imponovati; prisiliti mora na desno in na levo, da ga spoštujejo. Ali stojte! Napisali smo ravnokar trde, usodne besede, — ne bi hoteli, da nas kdo krivo ume. Niti na misel nam ni prišlo, da bi cele j našej državnozborskej delegaciji očitali zanemarjenje svojih dolžnosti. Take j zatožbe nesmo hoteli izreči, ker bi je niti j približno ne mogli zagovarjati. Člani te delegacije so odlični možje, poznati rodo-Ijubje, o kHterih dobrej volji smo uver-jeni, da narodni naš voz naprej potisnojo na poti vseobčega napredka. Mi vemo dobro, da je tem možem prva skrb: ču-
vati vsestranske interese svojih manda-tarjev. Ne toži, ako zatožeb svojih ne moreš tako jasno dokazati, da je vsako dvo-menje izključeno — to pravilo bodi sveto privatnemu človeku in bodi tudi sveto vsakemu politiku. Pravilu temu se (udi mi nočemo izneveriti. Temu pravilu nepremično zvesti, izpovemo oeito, da bi bila taka zatožba — zanemarjenje svojih dolžnosti — glede naših zastopnikov ne le lehkomisljena, ampak ludi zlobnu. Torej; ne zatožbo in obdolženjc smo hoteli izreči, ampak le supozicijo. Da bi bila stvar jasnejša, morali bi bili reči: ako ne bi državnozborska delegacija vršila svojih dolžnosti —. Dasi upamo, da nas sedaj vsakdo dobro razume, vender ponavljamo še enkrat, da na dobrej volji in poštenih namenih poslancev naših niti trenotek nesmo dvomili.
Druga je pa glede parlamentarne njih taktike. Kakor nam je žal, ali časnikarska naša dolžnost nas sili, da naravnost priznamo: taktika ta ne odgovarja sedanjim našim o d n o š a j e m J težko da bi nas dovela do cilja. Pri občnem zboru političnega družtva „Edinosti" padli sti ominozni besedi: II o-henwartov klub — opozicija. Prva je prišla ob vse blagoglasje v nas Slovencih, druga jo pa tako odurna, da človeka kar po hrbtu pomrzi, ako jo čuje. Kaj značilno je to, da sti ti besedi — komaj izgovorjeni — provzročili, da je temperatura v našem zboru kar naenkrat poskočila. Neso bile prijazne besede, ki so jih poklonjali Ilohemvartovemu klubu. Od tega kluba naši ljudje ne pričakujejo rešitve — meneč, da je le cokla na našem narodnem vozu ; — želeli bi celo, da ga prej ko prej polože mej mrtve. A tudi to no bi želeli, da bi naši poslanci počakali žalostne te ceremonije, ampak povežejo naj culice svoje ter zapuste hišo bo«
dočo^a in skornega mrtvec«, v kateroj hiši so jim 'e ovirali delo za narodni na-pn-dok naš. ili uvažujemo prav radi argument«*, katero sta iiavnjnla poslanca, ki Mta bila navzoča pri rečenem obenem zboru. Ako pa ta dva poslanra prav dobro pre-motrita besede, ki sta jih izrekla v obrambo Hohenwartovega kluba, prepričala se bodeta, da ta obramba prav za prav ni bila obrainbn, a m pak z a t o ž h a. Seveda je zatožba ta govorila o Bto in sto olajševalnih okoljščinah, radi katerih se iskren« prosi — milostne s o d b e. Okoliščine so zamotane; položaj je nejasen; vsaj smo tudi mi nezadovoljni; nevoljna je vsa večina ; mi bi radi, a no gre; počakati je treba, da se odnosa ji zbistrijo itd. — to je bil refren cele pesmi. Ali gopoda, to je uprav isto, kar smo mi gori rekli: voljo imate n a j b o 1 j o , ali orožje Vaše — H o h c n w a r t o v klub — je piskavo. Taktika ni prava; pot Vnša vije se v kolobaru, tako, da ne pridemo ni naprej ni nazaj.
Klub ta nam je morda nekdaj prav dobro služil — danes nam ne več. Pomisliti je, da nemški konservativci od sedaj neso isti, kakor so bili nekdaj, ko smo žnjimi skupno sedeli v opoziciji. Našo mejsebojno prijateljstvo so je dokaj ohladilo, to vidimo in vemo vsi in to vedo tudi naši nemško-liberalni protivniki, kateri bodo gotovo skušali za-se izkoristiti nastale nove odnošaje. Nemški konservativci so nekoliko p r e m e n i I i svojo taktiko in tega jim nobeden pameten človek no more zameriti. Menenje volilcev pritiska nanje — in temu menenju se oni pokorijo, kajti njim ni bil nikdar obstoj Hohenwartovega j kluba, ali pa tudi sedanje državno-zborske j večine, smoter zase, aiupak le s rod-J s t v o. Ko so pa videli, da njih volilci! ne odobrujejo tega sredstva, ko so so uve-j rili, da jih sredstvo to ne dovede do cilja,;
zasukali so se malo in jeli so misliti na nova primernejša sredstva. Tako postopanje je postulat bistre parlamentarne taktike. In kakor delajo nemški konservativci, tako bi želeli, da store tudi slovenski poslanci.
Ako ste nezadovoljni s IIohenwar-tovem klubom, zapustite ga. Ako ne gro s tem klubom, pa mora iti brez njega. Tudi mi vemo dobro, kar so je posebno povdarjalo: da posamičen poslanec ne more nič doseči. Tudi mi no bi bili zato, da postanejo naši poslanci takozvani „divjaki", ali mislimo, da bi so na mesto večkrat omenjenega kluba dal ustrojiti nov parlamentarni organizem, kateri bi bolje ugajal našim željam in našim težnjam. Nočemo nikakor prčjudikovati, ali to rečemo : tako, kakor je sedaj, ne gre, in bode v bodoče — ne motite se — še manje šlo. Res je, da jo treba pametuo in previdno postopati ; res je, da je vsaka taka premeutba kolikor-toliko korak ▼ temno negotovost. Zato pa ne zahtevamo, da se gospodje prenaglijo in že danes zvrše te premembe. Ali misliti morajo na to vprašanje, katero bode vsakakor treba rešiti v nedavnoj bodočnosti. Prihodnje državnozborske volitve vidijo bo nam že danes kot visok mejnik na poti parlamentarnega in konstitucijonclnega našega življenja.
Ne dvomimo, da bodo z neko poznano straui hud odpor proti vsakej premembi. Nekaterej K ran s kej gospodi se res dobro godi — nam pa no. Zato jih pa ne bodemo slušali, ker jih ne smemo, kajti nam ob periferiji gre za kožo. Naš poslanec, vrli g. Nabergoj, je gotovo miroljuben in konservativen uiož, ali tudi on jc pri zgoraj rečenemu občnemu zboru konstatiral, da pri nas jo tako slabo, da skoraj slabše ne more biti. Ta izpoved je pa sijajna ilustracija Bvoječasnega izreka nekega druzega, tudi odličnega go-
PODLISTEK. Na jadranskoj obali.
Povest; spisal Slavo ljub DobrAvoe.
II.
(Dalje.)
Trst je za rod nas važna in zajedno tudi nevarna postojanka. Noč in dan treba je biti na preži. V svetovnem tržišči je pač vse na prodaj, tudi čast in poštenje. In tudi značaji so tu na prodaj. Koliko lažje zajde cel rod, kot pa posa-mičnik, ako njega voditelji in zastopniki ne obračajo prav krmila. Zato so v imenovanoj kavarni čestokrat važna posvetovanja v prospeh našej stvari.
Nocojšni večer nema ničesa tacega v svojem „portfelji". Vsakdo se zabava, kakor mu je ljubo. Ta sedi nepremično za svojo „črno", držeč v roci časnik. Pazno so mu uprte oči nekam tja doli skoro v dno listu: mož čita listek. Interesantno mora že biti to Čitanje, ker si zadovoljno viha in vije neprenehoma levo polovico brk. Nos se mu všečno znižuje k ustom, nasmehne se in bela vrsta zob pogleda po sobi: radosten smehljaj porablja možu živce, da kakor nevede potisne list bliže na brke, da bi ga menda kdo ne opazoval, kar sva pa mi dva z nežno čitateljico venderle p»godila.
Homo suiu — toda saj mož o tem še ničesar ne ve. Samozadovoljno stegne roko po posodico, ter slastno srkne oživljajoče pijačo. Potem pa začne zopet „da capo". Temu nasproti sedeči sosed je povsem drugačen. Visoko pred seboj drži časnik, v drugi roci dišečo smodko. Pročita nekaj člankov, odloži list in premišljujoč zre nekam tja pred so v slikovito bo vijoče kolobarje tobačnega dima; zdaj pa zdaj zmaje z ramama ; diplomatom pomenljivi: hm, hm ! izvije so mu iz ust, potem zopet nekaj preudarja iu zopet čita, pošiljajoč debele oblake dima pred se : mož so bavi z višjimi Bferami, on opazuje politični tir-uiameut ; Bismark mu jo je zopet nakuhal.
Iz ravnokar došlo družbo spoznamo takoj znani glas očeta Negodeta; „Jaz j bom pa kaj veselega, saj žalosti iu drugih dogodkov vidim vsaki dan se preveč po1 tržaških mestnih ulicah". To izgovorivšil seže po najnovejšej številki „Brusm", Stanič vzame „Narod", nek ž njima došli rezervni častnik pa „Obzor". Uglobivsi se vsak v svojo berilo, umolknejo, le tam pri onej mizi v kotu sta dva mladeniča v živahnem razgovoru o nekem družtvu in o nekej' bodočej veselici.
„Potem bi vsprejeli tudi „Njega nij!"! trdi prvi, ter so ozre proti durim, ki so' se baš otvorila in nekdo je stopil v sobo,'
drugi pogovarjalee je obrn jen s hrbtom Stanič, ter srdito okoli sebe gledajoč, vpraša: proti durini, no vidi nikogar in nadaljuje „Kdo sramoti tukaj naš narod P" govor:	j »Jaz sem, in vam pravim „ščavo!"
„Vsakako boljša *in primernejša bi odgovori Albino z zaničovalnim glasom, bila pesmica „Slovenec sem!"	| Opravičena, sveta jeza poloti se Staničai
„E, kaj Slovenci, ščavi, ščavi!" oglasi Čuvšega tako predrznost. Vsa kri mu maso od vrat — Albino Donghi, že dobro homa zavre po žilah. Jezno zavihti roko „naložen". Vsi se ozro v nepoznanega raz-j in prodno se je zavel, čutil je „lepi" Albino grajalca in suroveža. Najbliže njemu sedeči'na lici pristno slovensko zaušnico, in listek čitajoči človek se prvi oglasi: j „Na, pravi Stanič, da boš vedel, da ' „Gospod, s takimi komplimenti pojdite nesern „ščavo", ampak gospodar, ki zna kam drugam, ne pa mod olikane ljudi. j braniti svojo čast in čast lastnega rodu". Pokaj neki trdite, da ste „geiite eolta Pa , To rekši obrne so ter odide na svoje mesto. [ Albino se u je v ustnico, a nesramen, kakor liotil in tresel so jo lahonček same jeze, jo bil, odvrne kričeč:	| ali srce mu je zlezlo v čevlje. Te vrste
„Mi smo, dakako da smo „gente sodrga se sicer zna širokoustiti, ter groziti eolta", a vi „ščavi", pritepenci, tujci; s peBtjo ; da bi pa kaj zares storili, zato Kranjci, divjaki*. Zdaj ga zavrne omenjeniJ so preboječi. Za javni, resni boj neso, pač gospod politikar, ki je bil že srečno dopušil pa za zavratno napade, smodko, ter odložil Bismarka:	j »Bes vas no lopi, gospod Stanič !tt
„Pijancu sicer ni vredno odgovarjati, smeje so mu Negode nasproti, ,za lepe ker pa morda mislite, da moramo mi celo krajcarje ne bi hotel biti tak ščavo" kot za svoj denar take debele požirati, povem ono-le revše, ki mora držati tako gorko vam, da ste neoli kanec. Gospodar, tukaj prilepljenko. Mojster sto v tej zadevi, ne želimo miru !" Gospodar priteče, ter jamo samo „gospodar", to vam pravim", miriti razeajalca, a tako rahlo in le po j Dva dni pozneje trosil je lokalni ita« malem, da so je prav videlo, kako se lijanski listič, katerega nazori imajo izvor revež boji zameriti imovitemu Lahonu in svoj v Bamoj nesnagi, popis upijoče kri-njegovim lahonskim somišljenikom, kojih vioe, ki se godi laškemu življu v Trstu jo pač v Trstu povsod — preveč. Albina in sploh na Primorskem : „Predsinočnjom to še lo razdraži. Z druge strani pristopi je znani razgrajač, neki Stanič, do cela
spoda : '„Die Verhiiltnisse im Kiistenlande aind ganz normal, wir aind ganz zufrieden". (Odnošaji v Primorskoj »o povsem normalni, mi smo zadovoljni). Mogoče, da je dotičnik zadovoljen, a rod naš ne more biti zadovoljen, ker je tlačen.
Vse one poslance pa, katerim je napredek »kupnega naroda slovenskega pri srcu (ne pa samo pod »Golovcem* cvetoče vejice), prosimo prisrčno, da se resno bavijo z uprašanjem, katerega smo se danes dotaknili.	—t—.
Politični pregled.
Notranje dežsle.
V seji državnega zboru dne 18. aprila t. 1. izročili so najprvo razne peticije dotičnim odsekom. Potem si je besedo izprosil finančni minister Dunajewski. Govor ta bil je sestavljen iz dveh glavnih delov : jeden del je bil specifično financijelne nravi, drugi pa politiške. Minister je povdarjal, da tudi opozicija priznava, da je finančno stanje ugodno J toda da graja sredstva, ki so se uporabljala v dosego tega uspeha. Ker je poslanec il e 11 g e r trdil, da neso bili proračuni natančno sestavljeni, priznava finančni minister, da je bil za leto 1889. dohodek davka na žganje nekoliko previsoko proračunjen ; zato je bil papri davku na pivo dohodek večji, nego je bil proračunjen, istotako pri davku na sladkor. Dohodek davka na pivo znašal je 25,570.000 gld. in davek na sladkor 22.449,000 gld. Glede davka na žganje meni finančni minister, da je naravno, da se v prvem letu toliko ne doseže, kolikor je bilo proraču-njenu. Glede tobačnega monopola pravi minister, da je naravtio, da se dohodek včasih od meseca do meseca vekša, potem pa zopet trajno pada. Ta dohodek ni tako reden, kakor so drugi dohodki. Potem pojasnjuje koliko se je izdalo od leta 1881. sem za koristne naprave: za gradnje železnic 136,536.000 gld. — za uravnanje rek 18,621.000 gld. — za monumentalne stavbe 7.832.000 gld. — za dela v Tržaškem pristanišču 3,451.000 gld. — za razne podpore 6,219.000 gld. — Vsi iztatki za te produktivne namene znašajo 172,659.000 gld. Ako paše prištejemo razne kredite za vojne namene in povračila visečega dolga, znašajo ti izdatkih v rečenih letih 306,363.000 gld. Kar pa mora vsak patrijot z veseljem
pretepel mirnosedečega gospoda A. D., našega somišljenika in čislanega trgovca našega mesta, Bamo zato, ker ta ni hotel ž njim slovenski govoriti. Ruske agitacije, panslavistićna prenapetost. Kaj misli si.
vlada o tem ?"....
♦ *
Na prijetnem mestu domačega vrta Bolnči se Skočirjeva gospodidina Ol^a; s knjigo si dela senco in čita omenjeni članek v italijanskem listu. Z nevoljo ga vrže stran, ter zre na odprto morje, kamor je uprav od tu kiasen razgled. Potem vzame drugo številko imenovanega lista, čita ga in zopet Čita ... ostane, ter steče
v hišo, lepo veliko poslopje brez pravega sloga. Videlo se je že na prvi pogled, da so ga nekdanji Skočirjevi predniki zidali le po potrebi, ne po kakšnem ukusu.
„Oče, oče, Radivoj ni res tako, kakor pravi včerajšni list. Današnji ima popravek". Starec, čuvši glas svoje miljenke, prikoraka iz hleva, ter brisoč si roki ob hlače, hoče prijeti za ponujani list. Vender jo še prej vpraša: Kakšno popravo, kakšen Stanič, ne urnem te hči moja. Ti si učena, jaz nič". Čutila je deklica svojo prenagljenost in močno zardevaje povešala je lepi očesi k tlom, ter tolmačila očetu prejšnjo nesrečno izjavo. Vender ni vzbudila Olgina vzburjenost nikake sumnje v glavi priprostega očeta. Vbo se je zvršilo mirno.
(Dalju prihodnjič).
pozdraviti je to, da so se stroški pokrili iz tekočih dohodkov. Da so se nekateri davki povišali, je res, toda, ako bi se ne bilo tega storilo, znašal bi deficit letos 35 milijonov. Iz nič more le Bog kaj vstvariti.
V	p o 1 i t i š k e m delu svojega govora rekel je finančni minister — ker se že vedno govori o nekem železnem obroču večine — da res obstoji tak obroč, ki meče žarke svoje od skrajne levice, do skrajne desnice. Govornik bi predlagal, da se prevede govor poslanca Turka (skrajna levica) na češki jezik, in da se razdeli govor poslanca G r e g r a (Mla-dočeh) mej prijatefje gosp. Tiirka — in uverjeu je, da bi se nazori zbistrili in se ugladilo marsikako nasprotje glede na češko-nemško spravo. Govornik hvali zmernost in previdnost ministra-predsedniko. Vladi ni nikakor ugajalo, — to je naravno — da so nemški poslanci izstopili iz češkega drželnega zbora, ker želi videti vse narode pri skupnem delu. Nedavno bo je širila bojazen, da namerava vlada principijelno promcmbo sedanje ustave. Odgovor na dotično interpelacijo je gospode pomiril. Reklo se je, da sprava bi se bila morala izvršiti od naroda do naroda — to pa je naravnost nemogoče. Pogajati se je treba s posamičnimi zaupnimi možmi. Sicer pa sprava še ni dovršena stvar, ampak dotični postavni načrti morajo se še predložiti deželnemu zboru Češkemu. Govornik polemizuje potem s poslancem Carnerijem, in se čudi, da nad vse hvali sedanjega justičnega ministra, samo da bi črnil prednika. Ni res, da je grof Taaffe zapustil svoj prejšni zistem in prejšno mer. Ako bi tudi hotel, tega ne more storiti. Da bi pa moral Taaffe samo zato odstopiti, ker so tudi drugi odstopili, ni lahko umevno. Češko-nemška sprava ni zasluga Taaffeja, ni zasluge Nemcev in tudi ne Čehov, ampak vsih interesovanih. Govornik polemizuje proti poslancu Gregru, kije trdil, da so porušeni ekzistenčni pogoji češkega naroda; češ, da ni niti mogoče narod udušiti, ako vztraja in ne zgubi upanja do samega sebe.
V	seji dne 19. aprila predlagal je poslanec dr. F o r j a n č i č glede peticije interesovanih občin za gradbo železnice Divača-Razdrto-Loka, da seta peticija doslovno pridoda stenografiškemu zapisniku te seje. Predlog ta se je vzprejel.
Na to je govoril generalni govornik večine, slovenski poslanec Suklje. Govor bodemo priobčili po ravnokar došlem nam stenografiškem zapisniku.
Za Sukljejem oglasil 8e je poslanec T ii r k k stvarnemu popravku, ker mu je poslanec M e n g e r očital, da je njega (Tiirka) ponašanje v zbornici nedostojno; drugi stvarni popravek veljal je dru. pl. P 1 e n e r j u. Potem se je oglasil seveda P 1 e n e r k stvarnemu popravku.
Po tej epizodi dobil je besedo generalni poročevalec dr. K a t h r e i n. (Na-daljno poročilo o tej seji priobčimo prihodnjič, ker nam prostora nedostaje.) V nanj« države.
„Graždanin" trdi, da ostane ruski poslanik S u v a 1 o v na Bvojem mestu v Berolinu.
„Wiener Allg. Zeitung" brzojavljajo iz B e 1 e g a g r a d a, da je vladne kroge jako neprijetno zadela naredba avstrijske vlade, s katero je vladnemu organu „Odjeku" prepovedan uhod v Avstrijo.
V	Prusko-Poljskem časopisju vnela se jo živa polemika ob vprašanju, kako stališče da bi zavzeli Poljaki nasproti nemškemu cesarju. Zmernejši listi menijo, da bi se poprej kaj doseglo, ako bi se s nemškemu življu prijaznejše postopalo, dočim so radikalni elementi za to, da se nadaljuje dosedanja taktika.
Predsednik Francezke republike došel je na Korziko. Priplulo je tja italijansko brodovje pod poveljstvom admirala Lovera, da ga pozdravi. Predsednik
je naprosil admirala, da v njega imenu izreče kralju Humbertu zahvalo za prisrčni vzprejem. Izročil je mnogim italijanskim oficirjem posebua odlikovanja. Po našem menenju je tudi to posledica odstopa kneza Bi^marka. Razmerje med Italijo in Francezko se je že začelo boljšati, kar kaže na to, da so dnevi tripel-alijance šteti.
V cerkvi sv. Petra? Rimu priredili so italijanski romarji in drugi pobožni, — bilo je kaeih 20.000 oseb — burne ovacije sv. Očetu. Sv. Oče je priporočil romarjem, da se zavzemajo za njega pravo prostost in neodvisnost, katero je vedno zahteval in bode zahteval za svoj apo-stoliški posel. Pogoj tej neodvisnosti pa je prava, istinita suvrennost.
DOPISI.
V	Trstu 21. aprila t. I. [Izv. dopis.j V cenjenem listu „Edinosti" se je že mnogo govorilo o italijanskem petju v okolici, katero demoralizujo poštene naše okoličane. Razven tega, da že nekateri okoličanski „fantje" tulijo neprijetne italijanske pesni, jeli so se še ustanovljati italijanski pevski zbori. Vsakemu bode že znano o Gretarskem pevskem zboru, enako i o onim iz Kadina. Raznašalo se je še, krivo novico, da se je sklenilo pri zadnjem izvanrednom občnem zboru pevskega družtva „Velesila" v Skednji učiti se v imenovanem družtvu tudi „italijanskega petja!" Tudi „Edinost" je že omenjala te stvari, toda mi upamo za trdno, da se to nikdar ne uresniči. Nekateri uplivni in rodoljubni Šk edenjci so nam povedali, da se jc res razpravljalo o italijanskem petju, a to razpravljanje se je odložilo in ne pride več na dnevni red. Mi želimo, da bi se vreaničila ideja teh vrlih Skedenjakih veljakov! V minulem letu so hoteli nekateri znani tujci — največji naši nasprotniki — uplivati, da bi se učilo tudi v pevskem družtvu „Adrija" v Barkovljah ital. pitje. Te ideje se je poprijelo potem par udov tega družtva, a pred-sedništvo je že v kalu zatrlo to brezmi-selnost. Ko se je sklical nato izvanredni obćni zbor, ni se upal nijeden niti predlagati dotične točke!
V	Barkovlje pritepenim tujcem je to vrlo družtvo „trn v peti". Sedaj ao mirovali nekaj čaBa, a videči družtva krepko delovanje, ne dajo si miru. Kakor slišimo pogovorili so se imenovani tujci in mislijo ustanoviti v Barkovljah — contra „Adriji" — italijanski pevski zbor. Barkovljanski znani mandarin, znan tudi pod naslovom „kozje-bradec", je nekoliko časa— v svojo srečo — miroval; sedaj so pa jele tega gospoda zopet pete srbeti! Okoli sebe zbira vrsto ljudi — polu-mladeničev, kateri bo znani pod naslovom „mularija", želeč iz njih napraviti italijanski pevski zbor. Ti — polu-mladeniči delajo ponajveč po barkov-ljanskih tovarnah, katere so napolnjene s tujci — Furlani, kateri žalibog v vsakem obziru Blabo vplivajo na mladi naraščaj. In tem mladeničem pridružuje Oapovilla še Furlane same, da bode potem v svet zatrobil, da so Barkovlje „simpatica borgatta italiana". Čuje se, da jo to člo-veče samo obljubilo 50 gld. za podporo italijanskemu pevskemu zboru v Barkovljah ! Mi mislimo, da ako bi se tudi posrečilo spraviti temu človečetu na noge svoj „pevski zbor", tega ne bi nikakor dovolila dotična oblast. Kdor je poučen o barkovljanskih razmerah, ta ve, kaj bi potem nastalo v Barkovljah ! Slavna vlada, katerej so predobro znane barkovljanske razmere, bode gotovo stvar preprečila — in kdo bi bil odgovoren za posledice, ki bi nastale iz tega ?! — Barkovljanskim veljakom pa toplo priporočamo, da v očigled nakanom naših sovražnikov toplo podpirajo „Adrijo",
S Pohorja na Štirskem. Izv. dopis) (S t r a j k delalcev v Mariboru; naši Amerikanci; samomori.) Č« človek čita dan na dan o delalskih nemirih, skoraj se že privadi in se ne briga več mnogo za to „novotarijo", ali kakor bi rekel : take poskušnje socijalizma. Vendar nas je nemir delalcev v Mariboru, ki so praznovali od petka dne 28. sušca, do nedelje 30. sušca, jako osupnil. Nesmo si mislili, da je duh socijalizma, o katerem smo že dosti čitali, kako meša glave in prevrača kozolce po Nemčiji, Belgiji, Švici, deloma tudi po Avstriji, da je ta duh že prešinil tudi uaše delalce po mestih in jih razvnel za skupne socijalistične ideje. To je nas vznemirilo, pa tudi globoko užalilo ; kajti delnici, ko s<» si; kujaii že dv& dni, pričeli so zopet delati ravno v nedeljo dopoludne, s čemur so jasno pokazali, kdo jih je naščuval. Če bodo delalci na ta način si iskali poboljška, — po enej strani zanemarjali delavnik, po drugej skrunili nedelje, — zgubili bodo vso simpatijo vernega kmetskega ljudstva ; od gospodo jim tudi preveč ni pričakovati in nasledek bo jim še slabše stanje, kot je sedaj. Gotovo resnične to besede sv. Očeta Leona, da ne toliko težave in stiska, ki tlačijo delalce, so rodile socijalistične težnje, temuč edino pomanjkanje vere je njih izvir. Zato naj bi pa tudi oni, ki hočejo zatreti socijalizem, se ga lotili s pomočjo vere in cerkve. Vzgojujte med delalci dobre kristijano, razširjajte krščanska načela in kreposti m*d njimi, terjajte od delalcev posvečevanje nedelj, pred vsem pa jih varujte slabe tovaršije, katere od drugod sejejo seme brezbožnosti med delalce naše, — in ne bo se vam bati soci jalizma,, kakor ga tudi nij med pobožnim kmetskim ljudstvom. (Prav imate: vzroki katere navajate so resnični, a jedini neso, da se je ra/vnelo socijalistiško vprašanje. Bogati delodajalec je mnogo grešil, ne pomislivši, da je tudi delalec po božjej volji vstvar-jen in da ima tudi on pravico, zahtevati človeka dostojne ekzistencije. Nezadovoljnost delalskeiia stanu je kolikortoliko opravičena. Res je pa, da zloglasni hujskači to nezadovoljnost zlorabijo in zvabljajo delalce na kriva, pogubna pota. (Op. vred-ništva).
(Konec prih.)
Domače vesti.
Za koncert na korist družbe sv. Cirila in Metoda naročajo se lože pri slugi slovanske Čitalnice. Imamo dovelj uzrokov, da apelujemo danes na slavno občinstvo : o b t e j priliki pokažite se narodnjake, ob tej priliki pokažite, daVam je res mari napredek naroda b 1 o v e n s k e g a. Za narod boreči ae narodnjak ima gotovo mnogostranskih želja — vsaj imamo na vse strani polne roke posla — toda na najodličnejšem mestu v vrsti teh želja je gotovo, in nam mora biti, družba sv. Cirila in Metoda, zbog prevzvišenega, ohranitvi narodnosti naše posvečenega smotra. Zato obračamo mi vso svojo pozornost družbi tej, zato je ta družba ljubljenec naš. In uverjeni smo, da bode Tržaško občinstvo z obilnim pohodom nedeljnega koncerta ratifikovalo naše prepričanje. A tudi do rodoljubov po okolici, po Krasu in Notranjskem se obračamo, da pripomorejo nedeljnemu koncertu do sijajnega vspeha — v moralnem in materijalnom pogledu. Čaka Vas poseben umet-nišk užitek — za to Vam jamči ime Josip NoIIj. zato Vam jamčijo naši tamburaši in pevci in zato Vam jamči vrli dramatiški odsek Tržaškega „Sokola". Da so torej vidimo v nedeljo, 27. t. m. !
Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je v pusici „T r ž a 6-kega podpornega in bralnega
družtva" 2 gld. 55 kr. — 22. t. m. nabralo ae je „Alla citta di Trieate" 41 kr.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v veseli družbi v Zgoniku gld. 1.30.
Za šesto farno cerkev nabralo se je 2017.10 gld. denarja in gld. 2150 v vrednostnih papirjih.
Sveti obred. Minolo soboto je blagoslovil premilostivi gospod škof dr. Glavina novo kapelico sirotišnice sv. Josipa pri av. Ani. Cerkveni slovesnosti je prisustvoval tudi c. kr. namestnik vitez Rinaldini, dvorni sovetnik pl. Reya in več odličnih dam, koje so za kapelico največ darovale. Pele so sirote iz zavoda kaj milo s spremljanjem harmonija.
Tržaški mestni svet. Kakor smo prorokovali že v zadnjem listu, tako je prišlo; zopet škandali, zopet demonstracije. Tudi kje drugod se prigodi, da ta ali ona korporacija malo glasnejše pove svoje menenje, nego je navada, ali to so dogaja le redkokednj in ako imajo v to posebnih, tehtnih vzrokov. Pri nas je to drugače: pri nas so demonstracije na dnevnem redu, pri nas se krčevito opri-jemljejo vsake priložnosti, da le označijo veleizdajsko avoje stališče. Vsaka beseda, ▼sak ukrep Tržaškega mestnega sveta je provokacija, katere ostrina je obrnjena proti državi našej. Tako je bilo tudi pri seji dne 19. aprila t. I. Najprvo so sklenili, da so za sedaj ne vzprejme demisija odseka za nadzorovanjo živil. Potem so prečitali predlog 28 članov mestnega sveta, da se privoli prinos 1000 gld. za Dantejev spomenik, ki se ima postaviti v Tridentu. Galerija bila jo seveda zopet natlačeno polna in je mej čitanjem tega predloga uprizorila pravi vihar radosti in navdušenja. Nas kar strah preletuje, videče dan na dan ponavljajoče se demonstracije. Državi našej nevarne te demonstracije postajajo tudi dan na dan intenzivnejše. In mej dobromislečimi pa taka grozna apatija: ne morejo bo dokopati do odpora, kakor bi jim bili udje otrpnili. Ali hočejo res tako dolgo čakati, da bode prepozno?! Ali se jih je pa morda polotil tak pesimizem, da mislijo, da je že prepozno?! No ne, tako daleč šo nesmo. Bolni pa so naši odnošaji, jako bolni, a našel se bode zdravnik — to je trdna naša vera, — kateri bode radikalno zatrl kal bolezni. Tudi „Triester Tagblatt" prizna, da stvar ni v redu, toda pomaga si se znanim svojim domačim sredstvom, po kateroga užitju mu vsakokrat odleže: tolaži bo namreč, da so bili na galeriji Bami nedorasli paglavci — halb-wuchsigo Jungen. To je sicer piškava tolažba, ali nekaterim gospodom ugaja ven-der^le izredno. Pripomniti nam je, da je rečeni predlog vtemeljeval svetnik dr. G o n s o 1 o. Mej njega govorom bil je tak ropot in tako viharno odobravanje mej občinstvom na galeriji, da jb moral predsednik neprestano zvoniti in svariti — toda brezvspešno. Predlog je bil potem vzprejet z 39 proti 3 glasom. Ti trije glasovi bili so okoličanski glasovi: Nad" 1 i š e k , dr. S a n c i n in don Pahor. Municipalnoj delegaciji so zaukazali, da izplača svoto 1000 gld. Tridentinskemu odboru za rečeni spomenik. Slednjič je bil vzprejet predlog municipalne delegacije glede potrebne reforme mestnega užitninskega davka vsled uvede-nja državnega užitninskega davka. Predlog ta se glasi:
Povdarjajoč zahteve mesta Tržaškega do primernega odškodovanja za škodo, katera zadene meBto po uvedenju državnega užitninskega davka, in pridržujoč si vse pravice in pravna sredstva, Be predlaga, da mostni svet sklene:
1.	Po užitninskega davka upravnem in nadzorovalnem odseku stavljeni predlogi «e vsprejmojo.
2.	Eksekutivi se naroča, da predloži c. kr. finančnemu ministerstvu spomenico o črti užitninskega davka, o uvedenju in
pobiranju državnega užitninskega davka; o občinskih dokladah in samostojnih mestnih davkih, ki so potrebni, da se pokrijejo izdatki mesta.
Sejo ho zaključili ob 9/49 uri.
I. dan maja. Tržaško nameatništvo izdalo je sledeči ukaz: „Ker se tudi mej Primorskimi delalskimi krogi agituje za demonstrativno praznovanje dne 1. maja, opozoruje c. kr. naraestništvo delalce v njih lastno korist, da po obstoječih zakonih neosnovanemu opuščanju dela sledi nemudni odpust delalca od strani delodajalca in kaznovanje od strani politične oblasti. — Kdor bi hotel tedaj delalce zapeljati do takega protipostavnega postopanja ali jih celo do tega prisiliti, da bi zapustili delo, ta prouzročuje delalcem veliko škodo in naklada na-se veliko odgovornost. — Stvar bi pa mogla postati še resnejša, ako bi nastali neredi vsled zbiranja večjih množic ljudi, ko delalci niti ne bi mogli zabraniti, da bi se jim ne pridružile razsajalsko osebe. Oblasti je dolžnost, da vzdržuje mir in red in to svojo dolžnost bi morala strogo izvrševati tudi dne 1. maja. Namestnistvo svari delalce, da se pri nastajajočih ekscesih kej začetkoma umaknejo, kajti znano je, kako lahko nastanejo taki ekscesi, kjer je zbranih veliko ljudi to tudi proti volji večine in kako hitro so širijo. — Zdravi razum in pametno postopanje delalcev v Primorskej opravičujeta nado, da bodo delalci uvažali dobrohotečo te besede ter na to delali, da se izogne vsakemu neredu in mogočim žalostnim posledicam. Namestnik: Rinaldini.
Pevskemu družtvu „Zarja" v Rojanu
je daroval o priliki njega občnega zbora blagorodni g. Franjo Dolenc 2 gld. za kar se mu odbor najiskrenejše zahvaljuje.
Občni zbor pevskega družtva „Zarja" V Rojanu uiinolo nedeljo popoludne je bil precej dobro obiskovan. Prostorna soba je bila čeloma zasedena. Po kratkem nagovoru gospoda predsednika, koji je pričujoče pozdravil, omenil potrebe in korist pevskega družtva ter povabil občinstvo, da zakliče presv. cesarju trikratni „živio", čemur se je isto burno odzvalo ; prebral je tajnik obširno poročilo o delovftnju družtva v dobi preteklih šestih mesecev. Iz tega poročila povzamemo, da je mlado družtvo vsestranski delovalo. Priredilo jo namreč dve domači veselici ter je sodelovalo pri koncertu okoličanskih pevskih družtev v gledišču „Fenice" ; družtvo je začetkoma imelo veliko ovir, pri vsem tem Be je pa najlepšo razvilo ; domači in mestni rodoljubi prihiteli so mu na pomoč. Sedaj broji že 90 podpornih iu 25 delujočih udov ter upa, da bodo to število še naraslo. MeBto odsotnega g. blagajnika prebral je poročilo o družtvenem denarnem stanju podpredsednik g. Fr. Mikelič. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je družtvo v minolem poluletju imelo 306 gld. 52 kr. dohodkov in 226 gld. 72 kr. tro-škov; gotovine v blagajnici ostane šo 79 gld, 80 kr. Dober del dohodkov je potrosilo v nakup knjig, not in pohištva; skupno družtveno imetje znaša 124 gld. 80 kr. — Te številko jasno kažejo, da se rodoljubi za družtvo „Zarjo" zanimajo, uvidevši njega veliko važnost ob tržaškem predmestju. Dal Bog, da hi je i v prihodnjo enako in krepkejše podpirali! Vsem blagim podpornikom srčna zahvala! — Pri četrtej točki dnevnega reda se je vnela živahna razprava. Odločilo se je radi lepote petja, osobito cerkvenega, vaprejeti dečke-pevce brezplačno ter je v petju po-dučevati; daljo se je odredilo, da si družtvo osnuje posojilno ljudsko knjižnico, iz katere si bodo udje brezplačno in ne-udje proti neznatnemu mesečnemu zneska izposojali koristnih knjig. Ljudske knjižnico so osobito tukaj ob laškej meji velike važnosti za razširjevnnje omike in narodnega mišljenja. Radi Česar se mi zopet obračamo do vseh slovenskih rodoljubov, da odboru pevskega družtva „Zarja" blagovoljno pomorejo oživotvoriti to idejo.
Radovoljni darovi knjig, brošur in drugih pustili so v prodajalnici železni kol, dva naj se blagovolijo pošiljati, ali vsaj nazna- svedra in nek kriv nož. Ure so bile la-niti, družtvenemu odboru v Rojanu, da po stnina urarja Drag. Cavesso, koji jih je isto pošlje. — Ne da bi trebalo premeniti1 dal shraniti imenovanemu Carnielu. To je družtvena pravila, sklenilo se je vpeljati v kratkoj dobi že tretja večja tatvina, ki notranji red, po katerem so podvrženi ma-1 se izvrši navzlic paznemu »traženju mno-lej globi vsi oni udje, ki redno ne doba- gobrojnih redarjev, ne da bi zadni prišli jajo k pevskim vajam. Slednjič je bila na sled lopovom. Družba, koja izvršuje ta volitev novega odbora ter so soglasno bili1 predrzna početja, mora biti dobro organi-izvoljeni: predsednikom, Ju s t Piščanc, zovana in prefrigana! Nemška tetka na-tajnikom, Josip Katalan, blagajni-1 svetuje, da bi morali v notranjih hišnih kom, Ivan Marija Bole; odborniki : j prostorih paziti hišniki in preprečiti tatvino. Franjo Mikelič, Josip Požar, Morala bi se tedaj osnovati posebna straža Anton Bremic in Josip F e r-J oboroženih hišnikov. Lastnik obeča 500 luga; pregledovalcem računov: J o s i p gld. nagrade onemu, keteri bi predrzne-Pišča n c, Jurij Piščanc in Fra- žem prišel na sled.
njo Golob. Vpisalo se je tudi nekolikoj „Dom in Svet" 4. štev. ima naslednjo podpornikov. — Po končanem dnevnem vsebino: 1. Pomladi. (Zložil J. —ek.) 2. rodu začela so je prosta zabava. Vrli Zadnji knez. (Zložil A. II.) 3. Enaki in pevski zbor nas je razveseljeval z divnim j različni poti. IV. Dvojni dar. (Studija. Na-petjem, koje moramo imenovati ros pre-|daljuje D. Svetko). 4. Sestra Vinceneija. cizno in dovršeno. Pevski rbor ima v svo-1 (Povest. Spisal Pavel Juternik. Konec.) jej sredi res izbrane pevce, krepkih in 5. Selska slika. (Sp. Podgoričan. Dalje.) lepih glasov, kakoršnih je le malo. Raz- 6. Rimske elegijo. II. (Zl. —č—.) 7. Pisma šli smo se s željo večkrat se sniti vkupe u slovanskih krajev. 11. Iz Krakova. (Ko-ter sami sobe in druge radosti ti z krasnim nec.) 8. Črtice o rokovnjačih. (Spisal J. s 1 o v a n s k i m petjem. Vrlo „Zarjo" Bog Benkovič. Dalje.) 9. Nekaj porabnih mislij živi mnoga leta!	0 slovenščini v govoru in pismu. (Piše F.
Pevsko družtvo „Adrija" v Barkov- Lekše. Dalj e.) 10. Nekaj jezikoslovnih po-Ijah priredi v mesecu maju veliko vese- sebnostij v Kranj. Gori. (T. Brdnik. Konec, lico, katera obeča biti kaj nenavadnega za n. Čutno predstavljanje itd. (Dalje.) 12. okoličanska pevska družtva. Alej drugim Sovstvo. 13. Cvetje in sad. se bode pelo tudi prekrasno Fiirsterjevo „Avo marija" iz operete „Gorenjski slav-1 ček", katero točko bode izvrševal
RAZNE VESTI.
Gibanje delalcev. Strajk Dunajskih
mešan
zbor s spremljevanjem orkestra. Razen tega se bode pelo šo prekrasno pesem „Večer na Savi", tudi s spremljevanjem' orkestra, in novo Volaričevo skladbo „Kdo zidarjev je dokončan, začeli so zopet de-vstaja na dan". Glede igre se je poskr- lati* — v Moravsko Ostrovo odposlali belo, da se bo izbralo tako, katera jo šo 80 l,,>il0 vojakov, da vzdržujejo red. Ali v tržaškem okrožju malo znana. Mi opo- posebnih izgredov do sedaj ni bilo. Zahteve zarjamo že sedaj slavno občinstvo na to delalcev so sledeče : 8 urno delo na dan, veselico, posebno pa zato, ker skušajo zviianjo plačila, odpusčenje nepriljubljenih naši nasprotniki na vse lo mogočo načine uradnikov in amnestija vsitn strajkajočim. škodovati temu družtvu.	— 200 stra jkajočih P r a ž k i h zidarjev
VI. zvezek knjižnice družbe sv. Cirila holel° Je ovirati druS° delalce pri gradnji in Metoda „Junaki" dobiva se na prodaj cerkve v Smihovu, toda policija jih je
Uredniki večine Budimpeštanskih listov so sklenili dopustiti, da stavci praznujejo 1. dan maja. — Tudi druga Rojanu pri tajniku g. Vatr. Počivalniku namestništva so izdala jednake naredbo (kapelanu) in pri blagajniku gosp. A. Ška- z« 1- dan maja, kakor Tržaško, v katerih bar ju, v ulici Belvedere.	trdijo, da jo svojevoljno opuščenjo dela
„Slov. učiteljsko družtvo za Koperski kažnjivo. — Železniški prometni urad v Okraj" zborovalo bode v četrtek dne 8. Hamburgi jo sklenil odpustiti iz službe vse maj« t. I. ob 9. uri zjutraj v dekanskoj °'>e delalce, kateri brez vzroka ne bi prišli ljudskoj šoli z nastopnim dnevnim redom: dne 2. maja na delo, ali kateri bi pred-1. Pozdrav. 2. Sporočilo predsednikovo ob časno zapustili delo.
skupnem odborovem delovanju. 3. Sporo- „Nona" v Dalmaciji. Sedaj jo uradno čilo tajnikovo. 4. Sporočilo blagajnikovo, i konstatirano, da je ta bolezen po Dalmaciji. 5. Referat. (Referira g. Finšgar). 6. Spre- j Ministerstvo notranjih stvari je zaukazalo menitev sedaj obstoječih Statutov, kakor podredjenim oblastim, da poizvedujejo, predlaga odbor, 7. Volitev odbora. 8. Mo-|kako nastaja ta bolezen, kje se nuhaja in
j tudi pri podružnici družbe sv. Cirila in razpodila. I Metoda na Greti, v B a r k o v I j a h pri predsedniku g. Drag. Martelancu, v
rebitni predlogi. — K zborovanju vabi vse čč. gg. tovariše iu prijatelje šole prav uljudno	ODBOR.
Vreme se jako kuja. Žo več dni iineli smo dež ; v ponedeljek nas je pa obiskala burja ter nam pokvarila lepe pomladanske dneve. Sv. Jurij prišel bodo v zeleno suknjo, ali Še premrzlim obnebjem.
Predrznost. Nek 321etui Viktor Kante prišel je v nedeljo popoludne v neko pe-karijo na trgu staro mitnice, tu vzel nož in tekel proti lesnemu trgu, kjer je našel javnega stražnika L. Dietre. Ne rekši ni bev ni mev, napal ga je zavratno ter mu prizadel več lau na vratu in rokah. Na-padenec je i/.drl sabljo in napadnika ranil, rešil ga je pa nevarnosti nek vojak, ki je divjega Kanteja prijel za roke ter ga oddal dvema redarjema. Junak Kante premišljuje sedaj svoje slavno delo v luknji, kojo posebno ljubi, kajti stoprav je bil iz nje izpuščen. Redar je pa v bolnici.
Predrzni tatovi ulomili so v nedeljo po noči v zlatarnico Antona Carniel na Korzu ter odnesli skrinjo potno ur v vrednosti 6500 gld. in 30 gld. denarja. Prebrisani lopovi prišli v zlatarnico prodrši zid iz neke kleti. Namesto dragocenih ur
kako se širi. V slučajih smrti radi te bolezni odrediti je treba obdukcijo, ter javiti njo vspeh.
Srbsko-Rumunska trgovinska pogodba
ki bo je ravnokar sklenila, ima nastopna važnejša določila: Srbski pridelki in industrijah)! produkti imajo v Ruuiunskej. Rumunski pa v Srbskej prednost pri ponudbah ; istotako podaniki jedno in druge dežole. Da bo določi izvoz iz teh dežel, treba je potrdila carinskega urada ali pa konsularskega zastopnika dotične dežele. Ta pogodba jedo 10. julija 1891. veljavna.
Dunajska boi^sa
22. aprila
Enotni drž. dolg t tiunkovcili — — tfld	H8.4f>
„ v srebru — - — „	KH5.">
Zlat« renta---—--- — „	109.C5
5°/0 avstrijska ronta — — — — — ,	100.95
Delnice narodno banke — — — — „	341.—
Kreditne delnice------„	293 50
London 10 lir sterlin--- -- — ,	118.75
Francoski napoleondori — — — „	9 43
f. kr cekini — — — — — — — ,	5.65
Nomfiko marke — — — — — - .	58 37
Preklic!
Podpisani preklicuje, ker je govoril o oaebi Filipa P i s č a u e a , ker je neresnično.
Roj a n, 22. aprila 1890.
Andrej Piščanc.
Zahvala
Podpisani odbor se vsem onim naj-prisrčnejše zahvaljuje, ki so pretećenn nedeljo pri družtvenej veselici sodelovali t. j. gospodičini deklamovalki. gospodićinam igralkam in pevcem — in tako pripomogli do lepega vspeha. Isto tako se zahvaljuje blagiui darovateljem.
V	Skednju, 17. aprila 1890.
Odbor pevskega družtva
„Velesila*.
Javna zahvala.
Podpisano predsedništvo se najtoplejše zahvaljuje slavnemu akad. družtvu „Sloveniji* na Dunaju, katero je darovalo našemu družtvu lepo število knjig, vrednih čez 40 gld. Srčna hvala tudi g. Jos. Abranau pravniku v Trstu in podpornemu udu našega družtva, kateri se je zato potrudil.
V	Barkovljah 18. aprila 1890. Predsedništvo pevskega družtva ,Adrija"
Drag. Martolanc, Franjo Ocdnig,
predsednik.	tajnik.
Javna zahvala.
Podpisana rodbinu so po tej poti presrčno zahvaljuje vsem onim gospodom in si. občinstvu. kateri so jej o priliki smrti preljube žene, mutere in sestre
IVANE KALIN
sožaljenje izkazali in jo do hladne gomile spremili Posebno pa se zahvaljuje si. pevskem družtvu „Hajdrih" že prelepo petje.
P r o a e k , aprila 1890.
lioflbina Kalin-Kalec.
Potrtega in žalujočega srca naznanjajo podpisani vsim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih preljubi sin. brat, oziroma svak, gospod
Josip Šiškovič
trgovac v Trstu,
v nedeljo, dne 20. aprila t. 1. ob 10. liri predpoludne, previden z svetimi zakramenti za umirajoče, v 32. letu svoje dobe prerano v Gospodu zaspal.
Pogreb ostankov predrazega pokojnika se je vršil vtorek, dne 22. t. m. ob 9'/a uri predpoludne iz hiše štev. 2 ulice Petronio v Trstu naravnost v rodbinsko rakev na pokopališči v Brezovici,
Materija, dne 22. aprila 1890.
I
Dragotin Šiškovič, trgovec Ivan Šiškovič. trgovec	d
Štefan Šiškovič, narodni učitelj j
brati.
roditelja.
Štefan Šiškovič. posestnik
Uršola Šiškovič Rozalija Tomšič, roj. Šiškovič, sestra.
Spomladansko zdravljenje. Restavracija ¥ hfltelll
ftai TI««* MrafHfl" fMJNaflnr^	J
„EJvropa".
Čaj „Tisoč cvetlic'1 (Milleflorlj.
Cisti kri. Izvrstno srodstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju iu hemoroidom En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovane) lekarni Pr«xmurer „Ai due Mori" Piuz/a Oraude.	1 —H)
do 10 gld. na dan^
more si vsak prislužiti brez kapitala in rizika s postavno dovoljenim prodajanjem sreček na obroke.	2 -H
Ponudbe naj se pošiljajo: U a u k h n u s Fischor &. C.. Hudapest Vran/ Josefs Quai 83.
Pošilja blago doV>ro spravljeno ln poštnine prosto
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli Št. 17,
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstr&nc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje
radovol jnu „dinarja. ' 26-1 T g()k fld jflgod (pro|wIbeeren. Pošilja lslago dobro spravljeno in poštnine prosto! Compot).......kil. gl.
Vaše blagorodje!
Priporočam Vam svoje sla-dostne DebreČinske salame in
klobase.......ki.	gl.
Paprika-slanino, zrnato . „	„
Kožno papriko , . , . „	„
Liptauski sir.......„
Borovičko......lit.	„
Konjak (madžarski) . . . lit.	.
Podpisani javlja slavnemu občinstvu, da prevzame z dnem 20. aprila t. I. gori rečeno restavracijo v svojo režijo. Obeča, da bode prirejal izvrstne jedi in točil dobre pijače po kolikor moči nizkih cenah in da bode skrbel za točno in vestno postrežbo.	2 — 'A
Ivan Tosti.
P1LIJALKJL
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda 5-10
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn, papirjih na	V napeleonih na
4-dnevni odkaz 2nj„'/s 30-dnevni odkaz 2°/0 s-	.	2SVV0 -mesečni , 2'/40'„
30-	„	H\ '„ 8- „	„ 2'/i%
Vrednostnim papirjem, glasecim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se novo borestna tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra, 21. novembra in 13 decembra.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto. Brno, Lvov, Tropavo, Reko, kakor za Zagreb,Arad, Bozen. Oradoc, Hermanstadt, \ Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova i
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov > 24 — 7	pri odbitku 1°/00 provizije.
Pred u j m i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obrnuti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 17. februvarja 1890.	8—24
Vaše blagorodje!
Usojam si Vam priporočati svoj ogrski desertni sir (izvrstni ovčji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. a. vr., po poštnem povzetju franco po celoj Avstriji.
Prosim, da se ne zanoenja moj Liptauski ovčji sir s karpatskih pašnikov se sličnim dunajskim, monakovskim in manj-skim pivskim sirom, kateri je iz kravjega mleka.
Z največim spoštovanjem Gustav Petrovicky,
10—5	Miskolcz, Ogrska, kazinczkv utza 18.
1.20 -.64
1,— —.60 1,— 1.80
—.60
V zabojih od 5 kil s poštnim povzetjem.
Z največim spoštovanjem
Gustav Petrovičky,
Miskolcz Ogrska kazinczkv utza 18. i Kedor pošlje denar naprej, dobi pošiljatov franko i
Suknene tvari
razašilje za gotovo ili pouzetjem ca jako jeftine oiene i samo dobre vrsti
3.10	m	za l odielo samo	for. 3 311
3-10	„	„ , „	„ 4.60
3.10	„	„ i „	„ B.80
3.10	„	„ * „ lino	„ 12.-
3.10	„	* „ „ vrlo ttno	„ 15.—
2.10	„	„ „ „ za kaput	fino „ R.—
2.10	„	* , „ vrlo tino	„ 9 —
1.00	„	darovao	for. 2.20—3.20
6.30	„	kamgarn za prati	for. 2 80
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko.
7—20— 11
J. PSERHOFERs
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" WIEIV — Singerstrasse IV. 15 — WIEN.
Kričistilne, nokdaj imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po vsej pravici to poslednje ime, kajti obilo jo bolozni, pri katerih so pokazale te krogljico svoj izvrstni učinek.
Desetletju' sem razširile so so te krogljice na vse strani, zapisujejo jih zdravniki in gotovo je malo družin, v katerih no bi bilo male zaloge tega domačega pripomočka.
jedna ikatljica z 15 krogljicaiui stane 21 krM jeden zavitek žestili škatljic I gld. 5 kr,, pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako so denar naprej posije, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 2o kr,, 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld, 35 kr,; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Monj, kot jedon zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izrečno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake skatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega jo videti na navodilu za porabo.
Balzaill za ozebline .t. Pserlioferja I posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Pl-potčev S()k, proti kataru, hripavoati, krčnemu kašlju itd. 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i gid. 20 kr.
Prah proti potenju nog, skatljica 5U kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za irolti lliec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
v	O	7
7ivlipncl^'l	(pražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu, slabomu pro-
1)1 UShd LoHlL-cl bavljenju. stokloni6ica 22 kr
Angležki čudežni balzam, steklenica 50 kr., mala steklenička 12 kr. Fijakerski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanoki ninska polliada j. Pserhoferja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld.
I Tli i\-oi»7t| | ii i iil'i^tm* Pr°f« Steudela, domače sredstvo proti ranam., ulesom itd., l iintl/jdllil jJlclSlt!! posodica 50 kr.. poštnin« prosto 75 kr.
ITn ivonr/olna /XI c t i I »i '»	^• Bullriclia, izvrstno domaće sredstvo proti
l J111V L1 /jcilllcl llhlllllcl »U1 posledicam slabe prebave, 1 zavitek I gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo so šo druge farmaceutične specljalitoto, ki so bilo po
vsili avstrijskih časopisih oznanjene.	11 — 1"»
Razpošiljanja po pošti bo točno odpravljajo proti gotovem ali povzetju.
Pri dopcšiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	8—12
Snovii za obleke.
Poruvien in Dosking za višje duhovenntvoj predpisane snovij za uniform«* c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva,
telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi nopromoiMjiv za lovske snknje ; pralne snovij, v plaidi za potovanje odgl. 4 12 itd. Vso to se dobi ceneje nego kje dru od in najboljše, trpežne kvalitete.
M. Stikarofski v Krnu (Briinn)
Največja zaloga Avstro-Ogerskc. Vzorci franko. Za gospode krojače knjige z naj-raznovrstnejšimi in najlepšimi vzorci.
Pošiljatve s povzetjem čez 10 gld franco. 1'ri inojej stalnej zalogi v vrednosti 200.000 gl. in pri mojej svetovnej kupčiji se razume ob sebi, da mi ostane mnogo odrfzkov ; ker pa no morem razpošiljati uzorcev, vzamem take naročene odrezke rad nazaj, ali jih zamenjam z drugimi, ali pa vrnem donar, Barvo, dolgost in ceno treba je napovedati kadar ne naroča take ostanke.
Korespondencija v nemškem, madjarskem, čeSkein, polskem, italijanskem in francozkem jeziku.	19 - 20 8
Najboljša	7—40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna Hncga sukna
Sigel-Imhof
v Brnu.
Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 odi'4'Keli v dolgosti 3'10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčjo volne velja: jjflT gld. 4.MO iz navadno gld.	iz line —
JflFgld. IO.SO iz jako line~ gld. 19.-SO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta Bukna, blago za ogrtače, loden za lovco in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisa&a sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki so sine prati, pristna piquč-gilet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopoiiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko.
Piunione Adriatica di Sicurtš
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v v suh kombinacijah
Glavnica In reaorva društva a ne 31. decembra 1883
ulavnica društva	Rld. M,3« >0 (K)U- —
Keservni fond o<. dobitkov » 580 622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Življenje	150.000*—
Rezervni fond za potij.-tje nu premikanja vrednostnih efeiitov l'i 1.500 —_ Premijna reserva vseh oddelkov • 7.342.780*So Reserva za žkode	• 207 601 —
24—8	V portfelju:
Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih	» 16,954.11«
Skupni znesek v t. h 5kod plačanih od I. Ib38 do 1883 gld. 114,949.H47 of>
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, št. 2 (v bsttn'j ni- )
Ta fabrika izdeljuje po jako nizkih conah orgije za cerkve in harmonije, krasno vglašene in solidno konstrukcije. l'«goji plačovanja so lahko prav ugodni. Kataloge iu cenike dobiva so gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 1«. let blizu 300 orflelj, mej katerimi jo bilo dosti prav velikih.	7—20
To dokazuje najsijajnejfle zmožnost zavoda in njega reelnost.	,
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urodnik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu