PoStnTna	v	ootovim
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 105
Maribor, torek 8. maja 1928
ms
»MUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 .Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica SI.-4
Princ Karol Izgnan Iz Anglije
KMEČKE MNOŽICE V RUMUNIJI OPUSTILE POHOD PROTI BUKAREŠTI. — MANIU O POLITIKI SVOJE STRANKE.
BUKAREŠT, 8. maja. Položaj po velikem kongresu narodne kmečke stranke je smatrati kot jako resen, vendar je vlada še vedno gospodar položaja in tudi ne misli odstopiti Včeraj popoldne je bil zopet -otvorjen telefonski promet z inozemstvom, vendar se vrše razgovori pod cenzuro. Istotako se tudi nad listi izvršuje najstrožja cenzura. Več novinarjev, ki so razširjali tendencijozne vesti, je bilo aretiranih, med njimi tudi kores-pondent Ullsteinovih listov, Hazana.
V Bukarešti je vladal včeraj ves dan mir. Pri spopadih med demonstranti in orožništvom se ni uporabilo orožje in je bilo izvršenih samo več aretacij. Kmečke množice, ki so v treh kolonah prodirale iz Albe Ju-lie proti Bukarešti, so zastopniki oblasti in vodja narodne kmečke stranke Maniu pregovorili, da so opustile svoj prvotni načrt in se vrnile v svoje vasi. Posamezne skupine so se za povratek poslužile vlakov, ki jih je dala vlada sama na razpolago. Razne fantastične in senzacijonaine vesti o krvavih spopadih med vojaštvom in kmečkimi množicami, o razoroženju vojaštva, revoluciji v Rumuniji ter uporu vojakov, so brez vsake podlage.
Vodja narodne kmečke stranke Maniu je o položaju izjavil sledeče: Program naše stranke se komaj razlikuje od vladnega programa. Edina razlika obstoja v tem, da želimo hitro in radikalno konsolidacijo notranjih razmer v državi. Silno se motijo oni. ki mislilo, da pride do gotovih izpre-mernb. V zunanji politiki gremo po
potih sedanjega režima. Stojimo na stališču, da se mora Mala antanta za vsako ceno obdržati in prijateljstvo z našimi dosedanjimi zavezniki še bolj utrditi. Narodna kmečka stranka ne bo v slučaju, ako pride na vlado, nikdar dovolila, da bi skušal kdo izkoristiti nerede v Rumuniji sebi v korist.
BUKAREŠTA, 8. maja. Predsednik narodne kmečke stranke Maniu in podpredsednik Mihalaki sta prispela včeraj v Bukarešto, da izročita osebno regentskemu svetu sklepe nedeljskega velikega strankinega kongresa v Albi Juliji. V vladnih krogih izjavljajo, da je položaj sicer kritičen, vendar pa dosedaj še ni nobenega razloga ža demisijo vlade.
BUKAREŠTA, 8. maja. Včeraj ob 5. pop. je izdalo notranje ministrstvo sledeči komunike: Zborovalci v Albi Juliji so se tekom včerajšnjega dne vrnili na svoje domove. Na povratku so le še manjše množice iz oddaljenejših krajev. Razhod množic se je izvršil brez vsakih incidentov. Vse vesti o mrtvih in ranjenih so popolnoma izmišljene. V vsej državi vlada mir in red.
LONDON. 8. maja. Na konferenci zunanjega ministra z notranjim ministrom je bilo sklenjeno, pozvati bivšega rumunskega prestolonaslednika Karla, da zapusti Anglijo.
DUNAJ, 8. maja. V nasprotju z vestmi iz Bukarešta se doznava. da je prišlo v Rumuniji do zelo resnih dogodkov. V Jasu v Braili so kmeti zasedli vsa javna noslopja in prevzeli vso oblast. Vojaštvo j«3 tamkaj oficirjem odpovedalo pokorščino.
V3osa Italija na Balkanu
nekoliko reminiscenc v trenutku, ko stojimo pred obnovo
»PAKTA PRIJATELJSTVA« Z ITALIJO.
Minolo nedeljo 6. tm. je vodja stranke zemljoradnikov in nekdanji diplomatski zastopnik Srbije na Dunaju in v Londonu K. Joca Jovanovič, dpber poznavalec zunanjepolitičnih razmer, imel v Splitu Predavanje o naših odnošajih napram 'taliji. Podal je jasno sliko naših odnoša-tev s sosedno kraljevino iz predvojnih časov pa do danes. Podčrtal je zlasti neiskrenost italijanske trditve, da bi se Ita-% s Srbijanci lahko sporazumela, ako ne bilo Hrvatov in Slovencev.
Odkar je Italija velesila, je bila vsikdar Proti samostojnosti balkanskih držav, zlasti kraljevine Srbije. »Trojni sporazum« in pakt o Albaniji in Jadranu sta bila v glavnem naperjena proti ujedinje-j^u našega naroda. Italija je vsikdar de-*.®la na to, da izzove spore med balkan-jjkiml narodi. Od I. 1903 naprej dela ve-~no isto, kar še danes. Vedno je. igrala ^volično vlogo napram Srbiji. To se je P°kazalo zlasti tudi v svetovni vojni. Ko med vojno pokojni kralj Peter prišel v alono, je poveljnik Valone, italijanski *ehcraj Berlotti, zahteval od njega — za-®znika, da zapusti Valono.
k Po. vojni je Italija izsiljevala od nas l^°ncesijo za koncesijo. Za to so jasni do-rapailske, santamargeritske, nettun-^ e’ brionske, florentinske in beograjske Ij. nvencije. Najstrašnejše so zadnje, ker Po njih Italija zagospodovala nad Dal-c'i° politično in gospodarsko. Dasije
1.	1924 podpisala rimski pakt o prijateljstvu z Jugoslavijo, dela neprestano proti našim interesom, nas ponižuje, zbira naše sovražnike in jih pridobiva za politiko proti naši državi. L. 1926 je sklenila tiranski pakt, ki je naperjen proti nam L. 1927 nas je obtožila, da pripravljamo oboroženi vpad v Albanijo, nato pa sklenila pogodbo z Madžarsko, ki je očitno naperjena proti nam. Svojo akcijo nadaljuje v Bolgarski, Grčiji in Turški, Poljsko pa hoče napraviti za zaledje Madžarski.
Italija stremi za nadvlado na Jadranu, ki naj postane italijanske morje, za nadvlado na Balkanu, za nadvlado v Srednji Evropi in za nadvlado v Sredozemskem morju. Vsi ti cilji italijanske politike se tičejo v prvi vrsti nas, predvsem Dalmacije, ker se Italija še ni odrekla naše o-bale.
Naše zahteve pa so: Jadransko morje mora biti jugoslovensko, spoštovati se mora princip »Balkan balkanskim narodom!«, spoštovati neodvisnost Albanije in čuvati mir v Srednji Evropi. Naš končni cilj je: velika jugoslovanska država od Črnega in Egejskega do Jadranskega morja. Na teh zahtevah morajo temeljiti naši odnošaji z Italijo. Dokler Italija ne prizna teh naših zahtev, ne moremo biti z njo dobri prijatelji.
Tako Joca Jovanovič, ki končno izraža dvome, da bi se Italija spustila z na-
mi v vojno, ker dobro ve, da je naša vojska na vse pripravljena in da bi po vojni z nami postala iz velesile država druge vrste.
K temu samo še nekaj pripomb: Kakor pravijo poročila, so pogajanja za obnovo »pakta prijateljstva« z Italijo zastala na mrtvi točki. To pa vsled italijanske zavlačevalne taktike, ki hoče s pritegnitvijo drugih držav v interesno sfero Italije streti odpor Jugoslavije, da bi pristala na glavne italijanske zahteve. Zastoj bo trajal do meseca julija, ko avtomatično pride na dnevni red vprašanje podaljšanja pogodbe o prijateljstvu. V poučenih
diplomatskih krogih trdijo, da italijanska vlada veže vprašanje tega pakta z rešitvijo celega kompleksa spornih vprašanj, zlasti z ratifikacijo nettunskih konvencij, glede teh stavi celo zahtevo, da mora pri ratifikaciji sodelovati tudi kmečko-demokratska koalicija, češ da bodo konvencije edino na ta način dobile polnoveljaven mednarodni značaj.
Ako bo Italija uporno vztrajala na svojih megalomanskih zahtevah, je tudi dvomljivo, ali bo mogoče podaljšati »pakt prijateljstva«, ki je z ozirom na postopanje Italije napram naši državi itak naj-ordinarnejši humbug.
Novi stanovanjski zakon
Od 1. maja velja novi stanovanjski zakon, ki pomeni velik korak naprej k popolni ukinitvi vsake zaščite stanovanjskih najemnikov, katera ima nastopiti 1. maja 1929.
Novi stanovanjski zakon ima važna nova določila v korist hišnih gospodarjev. Zato je potrebno, da se z njim natančneje seznanijo stanovanjski najemniki in hišni lastniki, ker za dobo enega leta ureja pravno razmerje med njimi.
Kdo je zaščiten?
Zaščiteni ostanejo načeloma še naprej vsi tisti stanovanjski najemniki, ki. so bili deležni zaščite že po dosedanjih zakonih, ako njih stanovanje ni po čl. 2 novega zakona oproščeno zaščite.
Oproščena zaščite pa so:
1. vsa stanovanja, ki obsegajo več kot tri sobe;
2. stanovanja 3 sob, v katerih stanujejo obitelji z manj nego 3 družinskimi člani;
3. stanovanja z 2 sobama, v katerih stanuje manj nego 2 osebi.
Zaščitena ostanejo torej še stanovanja z največ 3 sobami, v katerih stanujejo že po do sedaj veljavnih predpisih zaščiteni najemniki (aktivni in vpokojeni državni nameščenci, častniki itd., vdove vpokojencev in njih rodbine, duševni delavci z manj nego 3000 Din skupnim mesečnim zaslužkom, duhovniki, vojni invalidi in njih rodbine, če so slabega ekonomskega stanja, vojne vdove in rodbine v vojni padlih oseb, če so slabega ekonomskega stanja, vsi fizični delavci. z manj nego 3000 Din mesečnimi prejemki, pomočniki in nameščenci trgovskih in manjših industrijskih podjetij pod istim pogojem, nameščenci samoupravnih ob-lastev v mestih in nameščenci uradov za zavarovanje delavcev, če nimajo postranskih dohodkov, ako nimajo skupno nad 3500 Din mesečnih prejemkov), ako v stanovanjih s 3 sobami stanujejo rodbine z vsaj 3 čiapi in v stanovanjih z 2 sobama vsaj dve osebi.
Razlike med sobo in kabinetom stanovanjski zakon ne pozna.
Med sobe se ne računa kuhinja, predsoba, veža, inštalirana kopalnica in sobica za služkinjo.
Izpraznjena stanovanja.
Vsako stanovanje, ki je že sedaj izpraznjeno ali pa se še izprazni, je na prosto razpolago hišnemu lastniku, brez ozi-j ra na to, kako veliko je in kdo je do sedaj v njem stanoval. Hišni lastnik izpraznjeno stanovanje lahko za sebe porabi, je odda komur si bodi in za kakršno si bodi najemnino, je lahko izpremeni v lokal ali pa pusti nezasedeno. Vsako dodeljevanje stanovanj je namreč po čl. 1 ukinjeno.
Izselitev najemnikov, ki Izgube zaščito.
Tisti najemniki, ki so bili do sedaj zaščiteni, a so njih stanovanja oproščena zaščite z ozirom na velikost stanovanja
ali manjše število družinskih članov, st morajo izseliti, ako jim je bilo stanovanje že pred 1. majem 1928 pravomočno odpovedano in če hišni lestnik vstraja pri izselitvi.
Podaljša pa se Izselitvenl rok in sicer
do 1. junija 1928 tistim, ki imajo nad tri sobe, ter do 1. julija 1928 tistim, ki imajo 3 oziroma 2 sobno stanovanje in manj nego 3 odnosno 2 družinska člana.
Ako takim najemnikom stanovanje pred 1. majem še ni bilo odpovedano, jim hišni lastnik lahko vsak čas prosto odpove brez navedbe utemeljenih odpovednih razlogov po načelih občnega državljanskega zakona in civilno pravdnega reda, kakor pred vojno.
Podnajemi, ki so po občnem državljanskem zakorra nezaščitenim najemnikom dovoljeni, so po stanovanjskem zakonu zaščitenim najemnikom prepovedani Dopuščen je le podnajem samo ene sobe, ako s podnajemom soglaša hišni lastnik; ob enem se mora določiti,- koliko podnajemnine na mesec bo plačeval najemnik lastniku. To plačilo sme znašati 20 do 30 odstotkov podnajemnine.
V slučaju spora ima razsoditi okrajno sodišče. Ako bi zaščiten najemnik oddal del stanovanja brez pristanka hišnega gospodarja v podnajem ali ako mu nebi hotel plačevati 20—30% podnajemnine, je to odpovedni razlog ter se najemnik kaznuje z izselitvijo.
Ako se iz kakoršnega si bodi razloga izseli najemnik, ima to za posledico tudi izselitev podnajemnika, akoravno bi sam spadal med osebe, ki so zaščitene.
(Konec jutri.)
nhinister dr. fHarkouič ačpa-loual v London
BEOGRAD, 8. maja. Finančni minister dr. Markovič je odpotoval včeraj popoldne v London. Današnja »Politika« poroča, da je dobil sledeča pooblastila: 1. Da sporazumno z angleškimi finančniki sestavi definitivno besedilo zakona o stabilizaciji dinarja. 2. Da definitivno stilizira besedilo pogodbe o posojilu in se dogovori glede izplačila prvega obroka. 3. Da se v Parizu dogovori glede načina regulacije jugoslovanskih predvojnih dolgov v Franciji.
Smrt hruatskega politika
ZAGREB, 8. maja. Danes ponoči je umrl tu odvetnik dr. Alojzij Horvat. Pokojnik je bil svoječasno znan hrvat-ski politik in je bil od leta 1906.— 1918. tudi poslanec v hrvatskem saboru. Bil jc eden izmed voditeljev hr-vatske stranke prava. Po polomu Avstrije je lojalno izjavil, da je propadla tudi njegova politika. Razpustil je svojo stranko in se pr-^lnoma umaknil iz političnega življenja.
Stran Z.\
Mariborski V E C £ R N i K Jutra
v Mar id or ii, ' Cas S. v. 1^23.
/vlcarska kritika o naši Glasbeni Matici
Uspeh naše Glasbene Matice na pevski turneji v Švici je bil, kakor smo že poročali, popoln. V naslednjem priobčujemo nekaj kritik domačih švicarskih kritikov, ki bodo gotovo zanimale naše občinstvo.
V »Baseler Nachrichten« piše kritik H. E.:
»Koncertna sezija, ki se že bliža koncu, je bila nekoliko oživljena s tem, da je prišlo v Basel več izvrstnih pevskih zborov. Za Rusi in Rumuni so prišli sedaj Jugoslovani — Glasbena Matica, Maribor, — ki je, kakor njeni predhodniki dokazala, da se na zapadu Evrope goji zborovsko petje s posebno ljubeznijo. Kajti ti pevci — 80 po številu, gospodje v izbrani črnini, dame v krasnih nošah, povdarjajočih zlasti rdečo barvo — so se izkazali kot zbor, ki stoji nad vsakdanjo glasbeno umetnostjo. Ne more se jih primerjati z donskimi kozaki, čijih disciplina je vzgojena do skrajnosti; kajti ti goje petje kot poklic, dočim so Matičarji diletanti oziroma glasbeniki, ki jim je glasba nekak postranski poklic. Vkljub temu je njihovo tehnično znanje zelo veliko, zlasti če se pomisli, da zahtevajo vse njihove pesmi zelo visoko glasbeno naobraženost.
Na programu so bile narodne pesmi z Balkana, seveda v umetniški izdelavi, četvero in šesteroglasne. Pisan program resnih in veselih pesmi, večina zelo harmoničnih in ritmičnih, brez dvons spominjajočih na moderno dobo. Ena najbolj posebnih pesmi je slovenska »Marija in brodar«, polna prostega stila in nadvse ljubke spremembe takta, besedilo Marije namenjeno deloma ženskemu, besedilo brodarja pa moškemu zboru. Ali hrvat-ska »Jadovanka za teletom«, ki vsebuje advse fino, v melodični liniji se odražajočo ironijo. »Kozar« (srbska) je enako zelo mogočen v harmoniji, njegov konec v pianissimu svojevrstna posebnost.
Druge pesmi zopet done našemu ušesu zaupljivejše — kar je seveda v prvi vrsti pripisati izdelavi — n. pr. »Če rdeče
rože zapade sneg« ali »Sem se rajtov ženiti«, kar bi skoroda lahko imenovali kot mešanico švicarskega jodlerja in dunajskega valčka.
Zadnje čase se instrumentalno zborovsko petje čedalje bolj razširja. Da različne možnosti še davno niso izčrpane, smo spoznali na včerajšnjem koncertu. Tudi sestava zbora — niti komorni, niti številčno obsežni zbor — je zelo posreče na. Glasbena Matica razpolaga z veliko gibčnostjo in velikanskim učinkovanjem. Posamezni glasovi, vsak izboren v svojem načinu, se združujejo v izredno dobro odmerjeno in vsestransko celoto. Dirigent, Josip Hladek - Bohinjski je nad vse dober zborovodja, ki zna iz svojih pevcev spraviti vse.
Jugoslovani so si publiko hitro pridobili in se ji zahvalili s ponavljanji in dodatki.«
V »Nationalzeitung« piše O. Miincher, najstrožji in največji švicarski kritik: »Zdi se, da si je evropski jugozapad in zapad zadal nalogo, da nas temeljito seznani s svojo glasbeno umetnostjo. Slišali smo letos donske kozake, Rumune, ruski državni zbor in sedaj včeraj še jugoslovanski pevski zbor Glasbena Matica iz Maribora. Ta mešani zbor, sesto-ječ iz 70 pevcev, je brez dvoma zelo discipliniran, v splošnem čist in razpolaga z zelo dobrimi glasovi. Slišali smo predvsem slovenske, pa tudi bolgarske in hr-vatske narodne pesmi, energično in prs-vdarjeno dirigirane od zborovodje Hla-dek-Bohinjskega. Pesmi so deloma zelo zanimive, predvsem harmonično s svojimi sekundami in septimami; toda tako tujerodno narodno petje pri nas trajno ne bi moglo preveč ugajati radi enoličnosti, čuden je za nas nepričakovan način nenadnih dinamičnih protisloviji, prehodi iz najjačjega fortissima v najnežnejši pia-nissimo in obratno.
Občinstvo ni moglo prehvaliti pevcev. Zal, da je akustika dvorane in ropot s ceste nekoliko motil izvajanja«.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 8. maja ob 20. uri »Kreutzerjeva sonata« ab. C. Kuponi. Zadnjič.
Sreda, 9. maja ob 20. uri »Jesenski manever« ab. D. Kuponi, četrtek, 10. maja ob 20. uri »Lepa pustolovščina« ab. C. Kuponi.
Ljudska uniuerza u mariboru
Nameravani dobrodelni bolgarski koncert se preloži na nedoločen čas radi nastopa Glasbene Matice. V petek 11. maja ni nobene prireditve.
Ljudska univerza v Mariboru priredi prvi majniški izlet (pri lepem vremenu) v nedeljo 13. maja in sicer na naš prekrasni Remšnik. Tam si ogledamo tudi prazgodovinske izkopine.
Odhod z glav. kolodvora ob 5.30 zjutraj, vrnitev ob 9. zvečer. Ustmene in pismene prijave proti položitvi 25 Dm, sprejema g. prof. Kos, Koroščeva ul. 2. On sprejema tudi prijave za izlet v Celje, ki se bo vršil v nedeljo 20. maja (položitev 50 Din).
Razstaua sodobne kulture u Krnu
Ob priliki lOletnega obstoja češkoslovaške republike bo v Brnu tekom meseca maja otvorjena razstava sodobne kulture pod protektoratom prezidenta T. Masaryka, ter častnim predsedništvom češkoslovaške vlade. Namen razstave je priobčiti sliko kulturnega razvoja Češkoslovaške od njenega osvobojenja. Razstavni prostor obsega 30 ha. Poleg velike razstavne palače, koje ploskev meri 16.000 ma, še 15 drugih paviljonov v skupni razstavni ploski 30.000 m’. Razstava bo vsebovala sledeče oddelke: šolstvo, človek in živa narava, človek in neživa narava, pravo jn država, duševno življenje človeka, in umetnost. Brno kot središče Moravske je za obiskovalca dobro izhodišče k izletom v Moravski Kras z Macochi in Sloupskvmi jamami, v zna! $21 kopališča Luhscovicc, Trcnč3,a*s&|a-
Toplice, Pištany, v centrum železarske industrije, Moravsko Ostravo. K obisku razstave se dobi brezplačni vizum pri Češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani.
Lepo sresko zborovanje 5Q5 in politična šola u Konjicah
se je vršila v nedeljo 6. tm, od 9. zjutraj do 4. popoldne. Na sreski občni zbor se je v veliki dvorani Narodnega doma zbralo izredno lepo število delegatov iz vsega okraja, ki so z zanimanjem sledili zlasti poročilu narodnega poslanca dr. Pivka o političnem položaju ter mu z iskrenimi ovacijami izrekli svoje zaupanje.
Po poročilih predsedstva sreskega odbora se je konstituiral odbor, kateremu načeluje konjiški župan g. notar Jereb, podpredsednik pa ugledni kmetovalec g. Verčnik iz Zreč. Tajništvo vodi znani narodni delavec g. notarski kandidat Gajšek iz Konjic, ki je tudi za tekoče poslovno leto vsem strankinim pristašem iz okraja na razpolago z nasveti.
Po končanem sreskem zboru se je vršila politična šola, v kateri sta predavatelja gg. dr. Pivko in dr. Reisman udeležencem, katerih je bilo tudi še popoldne nad 20, dasi je večina dopoldanskih udeležencev morala odpotovati, dajala dragocene podatke o raznih programati-čnih in drugih vprašanjih.
Vsi zborovalci so si bili edini v prepričanju, da je takšne sestanke treba več krat prirejati. Ne dvomimo, da je napredna stvar v konjiškem okraju dobila v nedeljo krepek impulz za svoje nadaljno delo.
Ogromen pančevački most
pr?j'°. Dunava Pri Beogradu so vendar pričeli res graditi. Te dni so spustili v Dunav prvi caisson, za njim jih pride še sedem. Stebre, ki bodo nosili ta velemost, )odo zidali po najmodernejših načinihjin bodo oddaljeni po 160 m drug od drugega. Višina drugega stebra bo n. pr. znašala celih 40 m, od teh bo 29 m v rečnem dnu! Radi pogostih neprilik pri gradnji bo trajala gradnja mostu najbrž več kot ■štiri leta.
MurUmski m dnevni drobi%
Pozdravimo naše matičarje
Drevi z dunajskim potniškim vlakom ob 21.34, se pripelje v Maribor s turneje v Švici naša Glasbena Matica. Pozivamo občinstvo, da dostojno in častno sprejme pevce, ki so tako odlično zastopali našo pesem v inozemstvu! —
K bližajoči se poroti.
Preteklo soboto so bili na okrožnem sodišču v Mariboru za poletno porotno zasedanje izžrebani naslednji glavni in nadomestni porotniki:	Ivan Ivanuša,
Aleksander Perkič, Janez Gregorc, Ignac Arnoš, Jakob Korošec, Franc Šauperl, Ivan Petrič, Franc Špindler, Jakob Štu-ber, Jože Pajtler, Jurij Šmigoc, Avgust Sovič, Jože Hauptman, Anton Lešnik, Ivan Goričan, Ivan Jarc, Franc Trstenjak, Henrik Koren, Franc Sernc, Franc Pišek, Franc Arnuš, Jože Budja, Jože Križnik, Jože Lobnik, Avgust Vraz, Jak. Stiper, Peter Kordeš, Franc Janžekovič, Anton Sredenšek, Franc Zupančič, Alojz Jurša, Anton Trstenjak, Alojz Bari, Ant. Požegar, Ignac Vindiš, Josip Smodič, nadomestni porotniki pa Mariborčani: Fr. Uršič, Hinko Kosič, Ivan Pregrad, Karl Tratnik, Branko Mejovšek, Viljem Berdajs, Roman Brezočnik, Ivan Vernig in Karl Jančič. Porotno zasedanje se otvori okoli 10. junija. —
Depolitizacija našega prometa.
Prometni minister je izdelal zakonski načrt, po katerem se prometnemu osob-ju prepoveduje vsako vmešavanje v politiko in strankarsko življenje. Po členu 77tega zakona, ki bo predložen v kratkem skupščini, ne smejo nameščenci državnih prometnih institucij niti kandidirati za narodne poslance, niti sodelovati na političnih zborovanjih, niti agitirati za politične svrhe kake stranke, niti sklicevati strankarska zborovanja ali sodelovati na njih, organizirati ali zastopati kako stranko. Tudi ne smejo kandidirati kot kandidati za oblastne ali srezke poslance. Prestopki proti tej zakonski odredbi se bodo najstrožje kaznovali.
Pogreb Silvice Lešnikove.
Včeraj se je vršil na pokopališču na Pobrežju pogreb četrte najdene žrtve strašne katastrofe na Dravi — male, komaj Tletne Silvice Lešnikove, katere trupelce so, kakor smo poročali, našli blizu Preloga v Medjimurju. Pogreba so se udeležili poleg precej številnega občinstva tudi trije razredi dekliške šole pod vodstvom šolskih sester. Mala pokojnica je namreč bila učenka prvega razreda. Njene male součenke so ji poklonile lep venec spomladanskega cvetja z napisom na belem traku »Nepozabni Silvi — učenke 1. razreda«. Silvo so položili na desno stran njene mamice. Pretresljiv je- bil prizor, ko je zadonela iz nežnih grl Silvinih tovarišic nagrobnica, ki je končala z ganljivim finale: »Mamica Te čaka na nebu ...« — Sedaj pogreša težko udarjeni kolar g. Lešnik še hčer ko Danico, s katero bo Drava izročila še eno, četudi ne zadnjo svojo žrtev. —
Tovariši svetovne vojne!
Glavno letošnje zborovanje Zveze slovenskih vojakov in bratski sestanek vseh vojnih tovarišev bo zopet letos na Brezjah dne 5. avgusta. Vabimo pa može, naj se po možnosti udeleže tudi pokrajinskega sestanka, ki bo na praznik Vnebohoda dne 17. maja v Petrovčah pr. Celju. Polovična vožnja za ta sestanek je vsem udeležencem pod običajnimi po goji dovoljena. Pri slavnosti bo svirala rudarska godba iz Velenja in je zamišljena kot dan prisrčnosti, ljubezni in medsebojne izmenjave daljnih spominov. — Slavnosti naj se udeleže posebno možje iz mariborske oblasti. Gorenjci pa pohitite v velikem številu v nedeljo dne 13. maja k slavnosti odkritja spomenika padlim vojakom v Križah pri Tržiču. __________
Tovariši, na veselo svidenje! Glavni odbor Z. S. V. —
^ Mariborska rešilna postaja
je včeraj dvakrat intervenirala. Dopoldne je bila poklicana na Tržaško cesto 1, kjer je zavžila 'lizol trafikantinja Terezija Klajnšek, ki pa so jo že prej odnesli v bolnico. Popoldne ps je pripeljal avto rešilne postaje v mariborsko bolnico z Dobrenja pri Pesnici posestnico Marijo Marinšek, ki se ji je nenadoma omračil um, —,
Smrtna kosa.
Na Koroški cesti št. 34 je preminul včeraj zjutraj pivar Šimon Plažnik; pogreb bo jutri ob štirih popoldne. —
»Posredovalec dela«,
ki je začel izhajati meseca marca kot desetdnevnik ter se je bavil s kočljivim in važnim problemom porazne brezposelnosti ter v vsaki številki prinašal naslove praznih služ bodisi za telesne ali duševne delavce obeh spolov iz vse države, je prenehal izhajati. Delo je bilo idealno zasnovano, vendar ni lastnik lista našel dovolj moralne oz. gmotne podpore. Z ozirom na obupile razmere na delavnem trgu pri nas — pomeni prenehanje »Posredovalca dela« veliko škodo, kaiti marsikateri brezposelni telesni ali duševni delavec je našel potom »Posredovalca dela« — primerno službo in za-poslenje, v resnično stvarnih člankih pa vsakovrstna prepotrebna navodila. —»
Ujela se je.
V nedeljo se ga je 191etna natakarica Micika L. tako nakresala, da je v družbi nekega moškega popolnoma pijana obležala v Tattenbachovi ulici, od koder so jo morali prepeljati z vozom na varno v grofijo. Ko so na komisarijatu malo natančneje pogledali v registre, so ugotovili, da gre za Marijo L., ki jo zasleduje ljubljanska policijska direkcija radi suma tatvine, izvršene pred letom dni v Ljubljani ko je dvema damama zmanjkalo več obleke in gotovine. Osumljenko bodo oddali pristojnemu sodišču. —
Ljubljanski velesejem.
V Jugoslaviji so ljubljanski velesejmi že tako udomačeni, da jih pozna takore-koč že vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Tako je prišla ta ustanova do svoje naravne propagande. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene velesejme, so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o tein, kar so videle in slišale. To je povzročilo, da so dovažali vlaki od leta do leta več obiskovalcev. Letošnji velesejem se točno po programu otvori dne 2. junija in se istotako točno zaključi dne 11. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zamudnike, kajti letošnji velesejem bo zelo bogato založen. Zadovoljstvo nas nav* daja, ko moremo objaviti, da so za leto; šnji velesejem že vsi razstavni prostori zasedeni. Ne bo ga stanu in posameznika, ki bi na razstavnem prostoru ne pri' šel na svoj račun. Zbrano bo prilično vse, kar more zanimati našega človeka, brezkončna vrsta stvari, ki jih je človek ustvaril s trudom svojih rok in s svetlostjo svojega uma. Kaj pomeni tak nazore« pouk, tak neposreden stik z razstavljeni* mi vzorci, na podjetnost posameznika, si lahko mislimo. Prav dobro je, da pade velesejem letos še v šolsko leto, tako da bo šolam dana možnost mladinskega obiska in razlage pod vodstvom strokovnega učiteljstva. Na drugi strani pa si more dobaviti vsak to, kar rabi, ravno n® velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno samo najbolje blago naravnost od producentov. Legitimacije za obisk velesejma v zvezi s pravico na znižano železi voznino bodo v kratkem dane v promet*
Izlet na Košenjak.
Ker je slabo vreme zadnjo soboto prč* prečilo izlet na Košenjak, se bo vršil prihodnjo soboto, 12. t. m. pri ugodnem vremenu. — Josip Pajtler, Pekre. —
Znamenitost Koroške ceste je tvrdka L. Ornik, kjer dobi človek vsft kar rabi za oblačila. Kdor ne verjame, naj se prepriča. —	VJ»
Gojzerjl,
lahki Vi težki in original kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev nudi Karo, Koroška c. 19. —	I”
Velika kavarna.
Veliki pevski koncert z balalajko.
Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnik® v Mariboru, Aleksandr.53
Podzemne vode v Sahari
KOPANJE STUDENCEV V PUŠČAVI. — KAKO SO PRIŠLE RIBE V POD-
ZEMNE VODE.
Kraj, kjer bi si človek najmanj upal najti ribo, je gotovo puščava. In vendar so v Sahari našli veliko število rib, živih in užitnih. Povod in način, po katerem so prišle ribe v puščavi na svetlo, je zelo zanimiv.
V Sahari so samotne, po velikanki pustinji razkropljene skupine dateljskih palm. Navidez rastejo te palme iz od solnca prežganega peska. Botaniki so ugotovili, da segajo korenine teh palm do 20 metrov globoko v peščena tla in da je na kraju teh korenin pesek precej vlažen. Korenine torej dobivajo svojo hrano iz velike oddaljenosti izpod pu-ščavne površine. Ta ugotovitev je navedla k nadaljnjemu raziskovanju glede podzemne vode. Znanstveni interes so pri tem spremljali tudi praktični razlogi: hotelo se je ugotoviti, ali je pod puščav-no zemljo dovolj vode, da bi v strašni puščavi posebne naprave vsaj karavanam oskrbele eno najpotrebnejših življenjskih sredstev — vodo. Na izbranih mestih so začeli kopati arteške studence in ko so na večjih krajih zaporedoma prikopali do globočine blizu 50 metrov, so bruhnili visoko iz vdolbin vrelci čiste vode. Eden od teh vrelcev se je dvignil kakor pravi vodomet celo blizu 10 m na visoko.
In kar je bilo najzanimivejše — iz teh vrelcev so padale ribe na pesek. Odkod so prišle? — Gotovo iz kakega podzemnega potoka ali reke, do katere so prevrtali in prekopali. Znanstveniki, ki so prisostvovali delu v puščavi, so spoznali te r'/be za neko vrsto borša, to je rib, ki živijo le v tekočih sladkih vodah. Po pr-
vih nepričakovanih pojavih čistih vrelcev in rib so kopali še z večjo vnemo in se je vse še večkrat ponovilo.
Znanstveni raziskovalci Sahare se spominjajo, da so se ravno take ribe že večkrat našle ne samo v vodah saharskih oaz, temveč tudi v globokih studencih in nekaterih votlinah. Veliko preglavico je pa delalo vprašanje, kako so se te ribe zaplodile v podzemnih vodah. Govorilo se je, da so ribe legle jajca v močvirje rečnih bregov in da so razne ptice, ki iščejo tam glavno svojo hrano, jajca raznesle po puščavi. Da se ptiču ribja jajca obesijo za kremplje in perje, je lahko mogoče, nihče si pa ne more raztolmačiti, kako so potem ribja jajca še v stanju kaljivosti prišla 50 do 100 metrov globoko pod puščavno površino. Saj ni ptiča, ki bi kopal tako globoke luknje in to še celo z donešenimi ribjimi jajci v kljunu in med kremplji.
Podzemne vode Sahare so se morale torej na drug način oživeti z ribami. Sahara gotovo ni bila vedno pustinja, marveč mokrotna ravnina ali celo del kakega velikega jezera. Ko so se vode izsušile, so gotovo tudi ribe splavale z vodo skozi zemeljske razpokline ter nadaljevale svoje življenje v vodah globoko pod zemljo. Ker se je moralo to zgoditi v davni dobi, je zadeva zeio čudna vsled sledeče okolščine: V podzemnih vodah brez svetlobe so namreč po dosedanjih izkušnjah in ugotovitvah ribe slepe, ribe, ki so prišle na dan v podzemnih saharskih vrelcih, so pa popolnoma normalne ter imajo tudi zdrave oči.
Kdo je bil Buffalo Bil?
Mnogi od nas se bodo iz svojih mladostnih let spominjali Buffalo Bila, junaka indijanskih povesti. Kot heroičnega, dobrega, zmagoslavnega in pametnega so nam predstavljali tega junaka, ki je vsikdar premagal hudobne in zahrbtne rdečekožce. Vsi so ga oboževali, a nikdo se ni pri tem zmenil, da ta junak ni samo figura v romanu, ampak resnična zgodovinska osebnost. Frederick William Cody — to je bilo njegovo pravo ime — je bil vojak, ki je v interesu severo-ameriške vlade zakrivil nebroj umorov nad nedolžnim zamorskim ljud-stvftm. Cody je dob,i ime Buffalo Bil radi tega, ker je v enem samem letu pobil 4862 bikov. Rodil se je 1. 1846 v ameriški državi Jowa. L. 1870. je postal polkovnik in vodil krvave boje proti Sioux-Indijancem, ki so pred belokožci branili svojo zemljo. S pobijanjem bikov je hotel ostrašiti Indijance, katerim je bilo meso teh živali glavna hrana. Leta 1901. je umrl kot farmar v Severni Ameriki, kjer stoji njegova hiša še danes in slovi kot historična posebnost.
Od filmske zvezde do borznega m s metarja
V Ameriki si ženske vedno boli osvajajo poklice, ki so jih dosedaj izvrševali moški. Znana filmska zvezda Mis Peggy je odkrila v sebi velik talent za borzne posle in se odločila, da postane borzni mešetar. Ni še dolgo tega, ko so se ženske iz boljše družbe držale daleč od vsakega poslovnega življenja in živele samo od dohodkov svojih mož, ki so delali v potu svojega obraza, da so zaslužili denar, ki je bil potreben za razvajene ameriške žene. Šele, odkar so se ženske začele udejstvovati v filmu, se je to stanje izpremenilo. Med najbolj po denarju lakomne ženske pa spada Mis Peggy, ki se ne zadovoljuje samo s tem, da služi denar z umetnostjo, temveč izvršuje s svojim premoženjem iudi neverjetno drzne spekulacije na borzi, ki se ji vedno posrečijo. Sedaj je zato prišla končno do prepričanja, da se z borznimi posli sploh da zaslužiti hitreje denar kakor z umetnostjo, posebno ako je človek zaposlen kot borzni mešetar v Ne\vyorku. Lepa igralka se je namreč obrnila na upravo borze z prošnjo, da jo nastavijo na borzi za mešetarko. Izjavila je obenem, da je Pripravljena za to mesto plačati 300.000 dolarjev, česar dosedaj ni zmogel noben moški.
Estetika ženskih nog
Lastnica več znamenitih francoskih modnih salonov v Parizu, se je pred kratkim izrazila, da ženske noge, kakor jih je videti dandanes po Evropi in Ameriki, niso dosti vredne in se jih ne izplača dvakrat gledati. Po mnenju te dame ima 90 odstotkov žensk grde noge. V Ameriki je odstotek lepih nog nekoliko večji. Kar se tiče posameznih kategorij, je 18 odstotkov X-nog, 9 odstotkov O-nog, 14 odstotkov nog, ki so predebele, 29 odstotkov nog, suhih kot trske in končno 20 odstotkov nog, ki sploh nimajo nobene prave oblike. Baje je po nogah mogoče presoditi tudi značaj. Dolgonogi ljudje so sanjači, kratkonogi pa čustveni ljudje.
Klub - Z7
V Parizu so ustanovili nov literarni klub, ki mu stoji na Čelu pisatelj Francis de Miomandre. Udruženje se imenuje »Klub-27« in človek bi nehote mislil, da je bilo to ime izbrano radi tega, ker šteje klub 27 članov. A temu ni tako. Ime pomeni namreč čisto nekaj drugega, namreč, da so se njegovi člani obvezali, da ne bodo nikdar nosili hlač, ki bi bile na spodnjem robu ožje kakor 27 cm v premeru. čemu polagajo ravno literati važnost na široke hlače, je težko uganiti, ali je vendar tako. Morda hočejo francoski literati moško modo podvreči svojemu okusu, ali pa jim je potrebna reklama.
Divjaki - filmski igralci
V Senegambiji je znano filmsko podjetje Emelka snemalo film, kakoršnega še dosedaj na platnu nismo videli. V tem filmu nastopajo senegamfcijski Bainbara-črnci, ki sami še nikdar niso videli filma, ki pa s svojim naravnim kretanjem in svojo mimiko podajajo Evropejcem doživljaj. Glavne uloge imata Samba, najslavnejši lovec džungle in njega izvoljenka Fatu. In v okvirju teh dveh sc odigrava drama cele zamorske vasi. Kakor pri nas, ima tudi v tem filmu bogastvo in moč svojo ulogo.
Nov poklic.
Priljuljen francoski pisatelj je preje od neke dame, ki bi rada delala kot nekaka literarna podjetnica kupčije, pismo, v katerem ga vabi k sebi na čajanko, Češ da bi ga neka inozemka rada pri tej priliki spoznala. Za posredovanje je zahtevala ljubezniva gostiteljica 50 odstotkov »honorarja«, ki ga določi avtor.
STRASSENBAHN SC-ISSK MARIBOR
Nogometna sezona je zadnje tedne tudi v Mariboru postala nad vse živahna. Po gostovanju Ilirije in Čakovca smo imeli predvčerajšnjem medmestno tekmo z Gradcem in za prihodnjo nedeljo nam pripravlja zopet lep šport naš prvak ISSK Maribor, ki je povabil na svoja tla prvovrstno graško moštvo graškega Strassenbahna. Kako in kaj je s temi igralci, ve vsakdo, ki je gledal nedeljsko tekmo, saj je bilo med graško enajstorico nič manj kot 9 članov Strassenbahna! Vsekakor bo nudila ta tekma tudi za našega prvaka dober in potreben trening tik pred finalom za prvenstvo Slovenije, ki se odigra najbrž na praznik 17. tm. v Ljubljani.
SLUŽBENE OBJAVE MOLNP.
Igralcem se izreka zahvala za požrtvo valno sodelovanje v medmestni tekmi Maribor :Gradec. Za nedeljsko tekmo Strassenbahn—ISSK Maribor se delegira g. Breznik. Za olimpijski dan, ki se bo vršil 20. t. m., se klubi obveščajo o naslednjem sporedu: predpoldan nastopijo nogometne mladine ob 9. in sicer Maribor—Rapid, Železničar—Svoboda: finale zmagovalcev ob teh tekmah. Ob 'A 12. sta fetni tek skozi mesto. Start drž. moško učiteljišče, cilj frančiškanska cerkev; distance običajne. Popoldan ob 14. rezervne tekme, sledored zgornji in ob 16. prva moštva, sledored zgornji. Igra se enkrat po 45 minut; v slučaju neodločnosti se podaljša tekma 2X5 min., ako ostane tekma vkljub temu neodločna, odloči žreb. Vsi mariborski klubi se s tem po-' zovejo, da dajo do sobote dne 12. t. m. pismeno izjavo, ali sodelujejo v tekmovanju za Ilgerjev pokal. Razpis tekmovanja se objavi jutri.
Silen razmah ameriške trgovske mornarice
Parlamentarni odbor Zedinjenih držav je dovolil kredit za zgradnjo šestih novih, velikih prekomorskih brzih parnikov po 35.000 ton. Ti parniki bodo mogli prevoziti po določenem načrtu 33 milj na uro, tako da bi prepluli pot iz Amerike v Evropo v 4 dneh. Na teh velikanskih parnikih bo prostora za nič mam kot 8.000 ljudi. Za slučaj vojne bo mogoče te kolose v kratkem času izpremeniti v ladje za hidroplane. Za gradnjo vsake ladje bo potrebno 40 milijonov dolarjev. Vlada sama bo prispevala 94,500.000 dolarjev, ki se izplačajo v 20 letih.
Tihotapstvo diamantov
Znano je, da se večina diamantov vti-lotapi iz Amerike iz Antwerpna v Belgiji. Preteklo leto je bil izvoz diamantov iz Amsterdama za 5 in pol milijona do-arjev večji nego iz Antvverpna; Kdor pa pomisli, da je v Belgiji 20.000 diamantnih delavcev več kaicor v Amsterdamu, tjer jih je samo 5.000, ta bo takoj uvidel, da je nemogoče, da bi bil izvoz iz Amsterdama večji kakor iz Antvverpna. Pri tem pa se tudi ne sme pozabiti, da je Antwerpen po vojni izgubil mnoga svoja tržišča kakor n. pr. Rusijo, Balkan, Japonsko, Indijo itd-
Znanstvena ekspedicija na (Tlount Everest
Po veliki tragediji, ki je dohitela oba znana Angleža Irvine-a in Malorya, ki sta napravila pred štirimi leti znanstveno ekspedicijo na Mount Everest, najvišjo goro sveta, se pripravlja sedaj na Angleškem nova ekspedicija, ki bo imela s seboj tudi 6 aeroplanov in bo obstojala iz številnih članov. Akcijo bosta subvencionirali angleška in indijska vlada. Ekspedicijo bo vodil polkovnik Delv/eare in odide že prve dni prihodnjega meseca iz Londona v Indijo.
V starih časih ...
V gledališču v Linzu sc je okrog leta 1780 smela pričeti gledališka predstava šele tedaj, ko je zavzelo svoje mesto vse plemstvo,
— nogometni odsek.
Jutri v sredo ob pol sedmih zvečer po treningu važen sestanek .vseh nogometnih moštev na igrišču. —
Rapid v Celovcu.
SD Rapid gostuje prihodnjo nedeljo \ popolnim prvim moštvom v Celovcu proti tamošnji »Austriji«.
Davisov pokal.
Včeraj se je v Zagrebu nadaljevala tek ma Finska—Jugoslavija v tenisu. — V double igri sta zmagala Finca sigurna 6:2, 6:2, 8:6, tako da vodi Finska 2:1 in je odvisno od današnjih single iger, kdo bo eliminiran od nadaljnih tekmovanj, oz, kdo bo igral v drugem kolu z Anglijo, ki je porazila Argentino.
Prvak sarajevskega podsaveza
v nogometu je po nedeljski tekmi SAŠK —Hajduk ponovno SAŠK in ne Slavija, kakor smo včeraj pomotoma javili.
Bolgarov ne bo v Amsterdam.
Radi silnih elementarnih katastrof v svoji domovini so Bolgari naknadno odpovedali svojo udeležbo na IX. olimpijadi v Amsterdamu.
Konflikt med Nemčijo in profesijonalci.
Nejnška nogometna zveza v Berlinu je ostro nastopila proti sklepom profesionalnih zvez v Pragi z dne 1. tm. in pro-glasila znano praško resolucijo kot vmešavanje v notranje nogometne zadeve Nemčije. Nemci so preklicali končno svoj sklep z dne 17. marca tl., po katerem se v gotovih primerih dovoljuje nemškim klubom igrati z Avstrijci, Čehi in Madžari, tako da se je položaj zopet poostril.
Dvojni boj radi zobobola.
Šestnajstletni Friderik Finch je v hipnem napadu besnosti radi zobobola izvršil te dni v Berlinu dvojen umor. Zaklal je namreč z nožem kar dve ženski Na policiji je pri zasliševanju izjavil: »Sedel sem pri peči. Zob me je tako strašno bolel, da sem mislil, da moram vsak čas zblazniti. Pričel sem skakati vsled strašnih bolečin. Nenadoma sem zgrabil kuhinjski nož, zdirjal ž njim iz kuhinje in mahal okrog sebe, ne da bi vedel, kaj delam. Ne vprašujte me, zakaj sem umoril obe žrtvi, ker sploh ne vem, kedaj in kako se je to zgodilo«. Nesrečnega dečka so oddali v bolnico na opazovanje.
Migljaj. 1
Okrožnega mandarina Čanga — tako pripoveduje kitajska zgodovina — so na njegov rojstni dan posetili njegovi uradniki. Ker so zvedeli, da je bil rojen pod ozvezdjem miši, so mu prinesli v dar zlato miš. Mandarin se k zabogat dar iskreno zahvalil in potem prijazno pristavil: »Dragi prijatelji, zapomnite si, da bo rojstni dan moje soproge že prihodnji teden. Ona pa'je rojena pod ozvezdjem vola.«
”	J>
Koliko potresov je letno?
Neki španski raziskovalec je v nekerrt razgovoru z novinarji izjavil, da zaznamujejo potresne opazovalnice na leto do 10.000 potresov. Odkar obstoje potresne opazovalnice, je bilo zaznamovanih skupno že nad 200.000 potresov. Pri teh številkah pa je ,treba upoštevati, da vsebujejo zaznamovanja vseh postaj, to se pravi, vsak potres v njegovih različnih oblikah.
Država stoletnikov.
Po najnovejši statistiki šteje sovjetska Rusija 146,964.366 ljudi, med ^njimi 71,010.659 moških in 75,953.707 žensk. Sto let starosti je prekoračilo skupno 29.498 oseb, med njimi 12.340 moških m 17.158 žensk. Rusija je torej prava domovina stoletnikov.	_______
Prispevajte za spomenik! Kralju Petru v Mariboru
ISSK Maribor
Viktor Meric:
Pomlajeni
In tako dalje in tako dalje.
Druge rubrike so bile podobno sestavljene po naslovih: Tatvine in vlomi, požari, umori, nezgode, ljubosumnostne drame ... Politika je bila v posebnem stolpcu, vsebovala je pa poročila o sejah zbornice in senata s kratkimi komentarji. Vsi listi so namreč dobivali navodila od vlade in podpirali so vsako vlado, pa naj je bila kakoršnakoli. Lahko bi navedel še rubrike, posvečene gospodarstvu, znanosti, umetnosti, športu in gledališču. Pri zadnjem je igral oglas najvažnejšo uiogo.
Posebno važno je bilo »Razno«. Bila je namreč cvetoča doba atentatov, umorov, tatvin in pretepov. Množica je ječala pod pestmi malega števila srečnih izvoljencev, večkrat je pa poskušala tudi z upori. Kdor se zanima za zgodovino dvajsetega stoletja, naj pogleda dela zgodovinskih strokovnjakov. Videl bo, da je družba, v kateri sem preživel mladost, rabila ogromno število jetnišnic in ’ trdnjav.
O časopisu lahko v splošnem rečem, da je bil ogromen čebelnjak ali velika trgovska tvrdka. Za ustanovitev lista so .bila potrebna ogromna denarna sredstva.
Trgovci, industrijalci in bankirji so prispevali ogromna sredstva ter tvorili upravni svet, to tajno in nevarno bistvo časopisja, čigar sklepi so se tajno sprejemali in izvajali.
Govorilo se je pa vendarle v splošnem o svobodi tiska in državljani tretje francoske republike so neprestano izjavljali svojo pripravljenost odpora proti vsaki cenzuri.
Pod takimi okolnostmi je lahko razumeti, kako vzvišenemu hvaležnemu in prijetnemu poklicu sem služil. Sodobniki 1. 1935. so pa dejali, da je treba živeti, kakor se pač da.
Posebno poročilo, ki mi je bilo poverjeno vsled potrebe in dobrohotnosti glavnega urednika, mi je bilo jako dobrodošlo, da se vsaj za kratek čas zboljša moje nad vse skromno premoženjsko stanje. Posebna poročila so bila namreč dobro plačana in vsak jih je rad sprejel.
Poverila so se pa le onim, ki so znalj. iti vsaki stvari do dna ali ki so znali — kakor se je med nami dejalo — kaj iz-vohuniti. V tem oziru sem imel v novinarskih krogih gotpv sloves in tako sem bil tudi za to zamotano zadevo spoznan za pravega moža.
*
Z lahkoto sem se preril skozi vrste stražnikov, ki so zadrževali bolestno radovednost množice. Prišel sem v veliko bančno dvorano, v kateri so od policistov obdani sodniki stali bančnemu ravnatelju in nekaterim višjem bančnim uradnikom nasproti. Zvest svoji stari in preizkušeni metodi, da je najboljše poslušati ob strani, sem se umaknil v kot. Človek dozna, če opazuje in posluša. V nesrečo pa razgovori zbranih gospodov niso nudili ničesar novega.
Zadaj v skoraj praznem prostoru sem videl veliko blagajno, na njenih vratih pa odprtino v obliki slabo risanega kroga, veliko pa tako, da bi se otrok lahko izmuznil skozi. Ob vstopu v poslopje sem opazil z naglim pogledom podobno a precej večjo odprtino v glavnih vratih. S kakšnimi sredstvi so skrivnostni vlomilci premagali najodpornejšo kovino? Običajna in često celo klasična hipoteza o prežiganju in vrtanju s plamenom kisika tu ni bila na mestu. Spomnil sem se na učeno tolmačenje in modre sklepe gospoda profesorja kemije Henrieta, ravnatelja mestnega poskušnega laboratorija o sili nekih neznanih žarkov. O tem razlaganju sem pisal tudi v svojem listu in če so se tukaj uporabljali res nepoznani žarki največje rušilne in uničevalne sile, potem nimamo opravka z navadnimi zločinci, temveč z najboljšimi tehniki, ki so tudi najboljše opremljeni in organizirani.
Od načelnika kriminalne policije sem skušal dobiti nekaj zaupljivih podatkov. Navadno me je sprejemal z uslužnostjo in dobrodušnostjo ter mi je bil za razna vprašanja rad na razpolago. Danes je pa imel njegov obraz smrtno resne poteze, svoje zvedave in boječe oči je neprestano sukal na desno in levo ter venomer ponavlja! :
»Grom in strela, grom in strela! Lepa stvar!«
»Niste ničesar našli?«
Uflužhenffei
davek
s komentarjem fin. svetnika J. Mosetizh-a se dobi v knjgarni
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
* Cena izvoda je 18 Din
5
l
tisti kemično
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24» urak najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Gosposka uiica 33 Razlagova ulica 22
Odgovoril je s trudno gesto:
»Kaj pa naj najdemo? ... Nič ... nič ... Luknjo ... Bedak od čuvaja je pa spal ... to je vse ... Grom in strela, grom in strela! Lepa stvar!«
Obrnil sem se do bančnega sluge. Načelnik kriminalne policije je povedal resnico. »Bedak« se na ničesar ni mogel spomniti in tudi ni znal povedati, na kak način je zaspal. Brezuspešno sem ga izpraševal.
Naenkrat me je nekdo potrkal po rami. Obrnil sem se ter zagledal smehljajoče oči malega Milotta od »Zarje«.
»Skoda za trud« — je dejal. »Ničesar novega ne boš zvedel. Ljudje, ki so to stvar izvedli, so kratko rečeno bajeslovni. Vse nas lahko vtakne v žep«.
Malo nezaupljivo sem ga pogledal.
»Ali res nisi ničesar zvedel?«
»Ravno toliko, kakor ti ... Naj ti povem svoje mnenje? Tu izgubljamo svoj pičli čas, ko bi lahko nekje pili čašo piva. Tam bi se lahko mirno in pametno pogovorila, kako bi se dala obdelati ta neprebavljiva zadeva.«
Sledil sem mu. Gneča zunaj je bila že manjša. Približeval se je večer in sicer ne ravno nežen večer. Duhtenju cvetlic so se vmešavali plesnivi duhovi mesta. Pariz je počel dremati.
Komaj Sva prestopila prag, a sva še vedno slišala za seboj jezen in razočaran glas načelnika kriminalne policije:
»Lepa stvar. Grom in strela! Lepa stvar!«
*
Še med množico radovednežev sem slišal klic:
»Robert!«
»Ti, ti si tukaj?«
Pristopila je Juljeta, zardela, smehljajoča, položila mi je na ramo roko ter potegnila na stran s kratkim »Oprostite!« do mojega spremljevalca. Tako naglo se je pred menoj rila skozi gnečo, da sem se moral čuditi. V kratkih sekundah sva bila že precej daleč od radovednežev. Veselo in zadovoljno se je smehljala.
»Kako si vendar prišla sem?«
»To je enostavno, moj dragi. Dogovorila sva se, da te kličem.«
»Res je, čakal sem na to.«
»Bila sem prepričana, da čakaš. Zakasnila sem se ter sem mislila, da je najboljše iti mimo uredništva. Tam mi bodo najlažje povedali, kam si se obrnil«.
»Ali so ti povedali?«
»Da, da, eden od prav smešnih možakov ... Manjše in debele postave. Kdo je pa to?«
»Farigoulis.«
»Da, da, tako se je tudi predstavil. Smešno ime ima. Povedal mi je, da obdeluješ zadevo Novozemske banke. Seveda sem se takoj napotila tja. Bala sem se, da te v množici ne najdem. Tvoj Fagri ... ali Faroulis ... tisti debeluh namreč ... pesnik ali kar je že, me je hotel spremljati.«
»No — in?«
»Najprej me ni hotel pustiti proč, češ da te itak ne morem najti, potem mi je vsiljeval svoje spremstvo in končno mi je celo predlagal, naj grem z njim nekam zvečer, ko s teboj ne morem iti.«
Smejal sem se.
Dalje prihodnjič.
SBI
MALI OGLASI
Gonilne, šivalne in vezalne jermene
iz la ushja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	864
Vsakovrstne zele vadne in cvetlične sadike
ima vedno na zalogi vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ul. 11.
Stanovanje
2—3 sobno iščem. Plačam eventuelno najemnino za 6 mesecev v naprej. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mirna stranka«.	U.—
Stanovanje dveh sob
s pritiklinami išče stranka brez otrok. — Naslov v upravi lista.
Zahvala.
|gl
H
Za mnoge izraze sožalja, katerih smo bili deležni ob priliki smrti svojega dragega soproga, oz. očeta, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno smo zahvalni vsem g. stanovskim kolegom in zastopnikom oblasti, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem cenj. govornikom, pevcem in vsem društvom, ki so se udeležili njegove zadnje poti. Iskreno se tudi zahvaljujemo g. Dr. Janku Pihlar-ju za njegovo požrtvovalno in skrbno nego, s katero je blagopokojniku lajšal trpljenje zadnjih dni.
Hvala tudi vsem ostalim, ki so mu še na zadnji poti izkazali čast.
Rodbina dr. Pipuš-eva
Najboljše «i' »e ** "»'a*
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t d. kupite najceneje ori tvrdki
I. N. SOST»**IC. Mar bor,
Aleksandrov« cest« ste v. 13
IZlEL JE
ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din. vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik Fran Brmovjv Mariboru. Viška Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
Stanko Deteli v Maribora