PRO VETA GLASILO SLOVENiiKE NARODNE: PODPORNE JEDNOTE OraSnlikl ta upraT&likl pr» •tafl: 8667 li Law atola av. Offloa of pu bil ca ti on. 8487 Mu. Lawa4sta ara. Talapltaaai Lawadals MM. ODREDBE ZA POŠILJANJE BOŽIČNIH DARIL VOJAKOM/' SVI MORAJO IMETI ENA. KO VK1K08T. gprijenju podvržene, reči se ne morojo poslati. Chioago, iu. — Poštar A. S. Ouffey je razposlal iz Washingto-na inštrukcije, kako je treba pošiljati vojakom v Franciji in pomorščakom v ameriški mornarici božična darila. Vsakemu ameriškemu vojaku v Franciji je dovoljeno poslati iz Združenih držav po en zavoj z božičnimi darili. Določbe za odpošiljanje zavojev, ki so same np sebi dovolj jasne, so sledeče: Vsakemu vojaku ameriške eks-pedicijske armade v Evropi je dovoljeno sprejeti po en zavoj z božičnimi darili, za kar dobi od vojaških oblasti potrebno znamko (Christmas pareel label), na katerem je pravilen naslov vojaka ali osebe, kateri je zavoj poslan. Vojak ali član ameriške ekspedi-cijske armade .bo poslal znamko osebi, ki mu pošlje božično darilo. Zavojev, ki nimajo te znomr ke, ne bodo sprejemali na pošti. Vsi zavoji z božičnimi darili morajo imeti enako mero in sicer SOVRAŽNI INOZEMCI NE MOREJO VOLITI S PRVIM PAPIRJEM, TAK /E ODLOK DRŽAVNIH VOLILNIH KOMISARJEV. Prijateljski tujezemci lahko voli jo. Jiitf paloev in ne emejo tebUti pm državljanski papir. paauje sedanje dogodke na bojiš- , Indianapolis, Ind. — Državni volilci komisarji so odločili, da ,;e ne more udeležiti noben nemški in avstroogrski podanik volitev, dokler so Združene države v vojni s centralnimi silami. Do sedaj je bilo v navadi, da no ljudje, rojeni v Nemčiji ali Avstro-Ogrski, volili s prvini držav ljanskim papirjem. Po tej odločbi državnih volilnih komisarjev ne bo smel nihče voliti; ki ima le prvi državljanski papir in prihaja t Nemčije ali Avstro-Ogrske, nima pa še drugega. * Določba je važna, kajti v državi Indiani živi najmanj 30,000 o-seb, ki imajo prvi papir in prihajajo iz Nemčije in Avstro-Ogrske Vse te osebe ne morejo voliti dne petega novembra. Prijateljski tujezemci. to so o-sebe, ki so bile rojene v tujezem-stvu.toda ne v Nemčiji ali Av-stro-Ogr.sk i, pa imajo le prvi papir, bodo lahko volili. Po ustavi države lndiane se tujecemci lahko udeleže vodite v, če ao vzeli Ali se Avstro-Ogrska in Turčija podasta? Položaj v obeh državah je obupen. Waahington, D. 0. — Nemčija in njene zaveznice so zdaj pred največjo krizo, odkar je izbruhnila svetovna vojna, kajti nemške armade se povsod umikajo pred zavezniškimi armadami, Združene države in zavezniki so se pa odločno izrekli, da ne sprejmejo kompromisnega miru. Na dnevnem redu je zdaj vprašanje, kaj stdre Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija, ko jim preti* neizogiben poraz, ki pride preja-lislej. Kaj store centralni zavezniki, ko vidijo, kaj jih čakaf Ali se bodo bojevali za izgubljeno stvar, ali se podajo in sprejmejo zs vozniške pogoje, ali poskusijo z novo ofenzivo v nadi, da doaežejo kompromisen mirt Pričakujejo, da se Turčij- i Vprašanje nastane, kaj stori stdrf Nemčija, če odpadejo od nfje vse zaveznice. AH se poda, ali bo nadaljevala vojno? Ce se odloči ga nadaljevanje vojne, ne bo lahko branila še seksj meaeeev, potem bo pa podlegla. Seveda, če Iti bilo nemško ljudstvo pametno, bi hitro napravilo konec vojni. Spodilo bi svoje mogotce, koristulrslo novo vlado in sprejelo predsednikove predloge. AH bo nemško ljudstvo to storilo? ■ Nemški vojaki še vbogajo kot avtomat je in dokler so nemški vojski vbogljivi, bo nemškemu ljudstvu težko spoditi svoje avtokrate in konstituirati pravo ljudsko vlado. Nemčija se tu? more izogniti po. polnemu porazu, če nc sprejme J brezpogojno pogojev predsednika Wik»ons. Ona lahko le nadsljuje vojno za nekaj meacev, potem pa pride zanesljivo zanjo potop. Trma vladajočih krogov v Berlinu ne more prinesti Nemčiji nobenih koristi. Ishko ps pomnoži trpljenje nemškčgs ljudstva, obenem pa prepriča ves svet, da Je treba take ljudi odat raniti z vladarskega mesta, ki izgolj sebičnosti ne odnehsjo v vojni in rsJŠe vidijo, ds je vsa dežels v razvalinah, kot da popuste od svojih ose bolh koristi. £e bližnjs bodočnost prinme odgovor ns vprsšsnja: Kaj stori ts AvstroOgrska In Turčijs? Ali osi sneta IU' zaveznici Nemčije, ali se odcepita od nje, kajti sanje o cesarstvu Hrednje Evrope so šle po vodit WILS0N0VA NOTA JE UJELI SO 13,000 ™.......... NEMCEV IN VPLE- NIL1150 TOPOV. POVZROČILA PANIKO ■ V BERLINU. DOLI 8 KAJZERJEM IN HIN DENBUROOM!" KLIČE LJUD-8TVO NA ULICAH I predniki podirajo kajzerjeve spomenike. London, 16. okt. — Ia Amsterdama poročajo, da ja Wllsonov od govor doapal v Berlin. Nota ja po-varočila silno paniko aa berlinski borsi in v bančnih krogih. Vest is glasi, da js nota naredila "ikraj no slab vtis" v glavnim meatu Nemčija. Obonsm javljajo, da hita Berlin poveljniki nemških ar-mnd a namenom, da poskusijo povečati armado do ikrajns maja. I Istočasno prihajajo brzojavke o velikih nemirih in izgredih v Berlinu in po drugih krajih Nemčije. Iz Haaga jo prišla vest o velikih protidlnastičnih demonstracijah v Berlinu. Silna množica ljudstva se Je zbrala na ulici Unter den Linden kakor je ulica dolga In pred kajzerjevo palačo In Iz množice so doneli tisočeri klici: Doli • kajssrjsm! Doli g Hohen-nollernoi 1 Ustavite vojno I Ml ho-demo miri" • l/.grcdniki so podrli in razbili več kajssrjevih spomcuikov iu se VAŽNE ŽELEZNICE V PLAN DRIJI 80 ZASEDENE PO ZA-VEZNIKIH. spopadli s policijo, ki je 'bila b,W Ic velik kos Belgije lu obrežje pri-de v njihovo posest vsak Čas. Za. vssnlki so sssedlf več važnih še-leznle v Flsndrljl, dočim so osta* V8EH OSEB JE RBOI8TRIRA NIH 28,466,021. Danes toplo vreme , lahki vetro vi. Bolnčni vzhod 7:04 s. čni zahod 6 #1 p. m. i.; sola< Washington, D. 0. — Vojni de psrtmcnt naznanja, da ae je registriralo vseh fantov In mož 2»,-456,021. / 12,066/>94 mož In fantov odpa de na zadnjo registracijo, ki se je vršila dne 12. septembre in so se registrirali fantje In možje v starosti od lft—20 in od 32—46 lets. Med Umi regletrirenei niso všteri oni, ki so lokalnim komisijam po 12 eepteetbrti poalali s poŠto po datke sa registracijo Kadar pri d rjo poročila t odi o teh registri-raneev v Waahlngioit ee število najbrž pomnoži nad 11,000,000. Itazredovanje K«** bltro od rok in kmalu pošljejo vprašslne pol« osemnajst letnim mladeničem iti možem v stsroati od 37. »lo 46. lets. ODPRAVA PRIVATNIH PO SREDOVALNIC • mrnmmmm*~» Don ver, Oolo. — Državne or ganlsacije, državni ki okrajni vojni sveti, so nepovedsli vojno privatnim posredovalnica m za de lo. ker privatne posredovalnice dlsortanizlrejo posredovanje de-Is Drlavs mora dati 14,000 nela nČ4*nlh delavcev, kedar jih bo aa-Irtevel zvezni delavski odbor moči. Dalje je prišla vest, da Je Maksova vlada že padla; potrdila te veati niti tisdsljnih podrobnosti še nI. Obenem poročajo, da je kancelar Maka odgodll zasedanje parlamenta za poznejši čas. Druga vest iz Haaga se glasi, ds so bile v Esseuu — v kraju velikih Kruppovlh tovarn za topove r— zadnje tri dni silne deiuonstra-eije in krvevi boji s policijo. De-Uvel v Kruppovlh tovarnah so za-št raj kova I i in korakali po ulicah r. napisih: "Doli z vojno! Mi hočemo mir, ker ne maramo umreti gladu!" Policija v Esseuu je brez moči. Oblsstniki ho pozvali vojaštvo, to* da vojaki niso hoteli streljati na izgrsdnike, temveč so odprto si m-patlzlrali g zadnjimi. Te vesti je uriueael na lloland-sko očividec, ki je bil v soboto pri« ča izgredom v Esseuu. Po njegovem tunenju je Nemčija na robu strašne revolucije, v primeri s katero je bile ruska'revolucija le senca. Pobegnil Js iz Essena takoj, boječ se, da izbruhne splošna revolta še prej predno on doseže mejo. Najmanjša zavlačltev mi rovnega pogajanja bo povzročila vihar. Nemško ljudstvo je spozns-lo, ds je Nemčijs premagana in zdaj se hoji invazije, zato pa zahteva mir za vssko ceno. Delsvcl v Eaacnu so v strahu, ds bodo zavezniške Čete vračale zob zs zob, ko i ii vedi rs jo Nemčijo lu vsled tegs so napeli vse sile, da tiehs vojna predno pride do invazije. Vesti o prihajajoči abdikelji ce-sarja Viljeme se ponavljajo ns vseh atrsneh. ZdsJ poročsjo, da ae kajzer odpove v korist svojemu vnuka, sinu kroiiprinca, ki je še dete in Čigsr osebnost še nI "obrs-metijeiis s splošno nepriljubljeno stjo". Ampak to poročilo je še špekulacija. Bavarski sooijelisti zahtevajo, da so kajser posadi na zatožno klop. ('urih, Hviea, 16. okt. — Is Mo-nakova javljajo, da so bavsrski aoeljalisti na konvenciji v i meno-vsnem mestu sprejeli reeiducljo, v kateri sahtevajo, da se kajser s vso svojo dinastijo odpove presto-lu in da državni zbor izvoli sodil- Amsričani >o osvojili Oimad Prs. London, 16. okt, — Vojni stan po-roča, da so zavezniške armade prodrle sedam milj dale« v Bel-gijo vzhodno lu severtiovahodno od Y p resa iu vjele so 13^00 Neui-cev. 1200 mož je bilo vjetUi vče-raj. Belgijske Čete so šs poldrugo "jIjo od Courtrala. Vsa sname, ijo kažejo, da je t)ateud tia bel-gijskl obali izpraznjen. Ko so Francozi savzell Roulers, so našli mesto manj poškodovano ^ot je pa bil Csmbral. V mestu so dobili 1200 prebivalcev, med ka-terimi je41 udi naksj nemških vje. mikov In ranjencev. Okolica liou-lorss je tudi malo poškodovana. Angleške čete so v prejšnji noči prekoračile reko Lya ns dveh ueatih, pri Werviequ lu Comlue-iu, ki sta okupirana. Brltiško streše so dosegle Neurehio. Zavezniki so vplonili v llslgijl 160 velikih topov v sadnjih dnah' ponovne ofenzive. Belgljsko-fran 'e pod njihovim topnMklm og. njem. NemKki oficirji, ki so vje-ti, pravijo, da bo Belgija Izpraznjena v dveh tednih. Nemci so preselili vse civilno prebivalstvo iz obrežnih pok rs jin v notranjost drŽave. Angleži so okupirali Menili lu Courtral je takorekoč že obkoljen od belgljaklh čet. Francosko mesto LIHe je vsled prodiranja v Belgiji prišlo v globok žeji, ki se ima vsak čas zadrgniti. Zdaj Je pričakovati, da anglo-Iko bojno brodovje prične z op«, racijami z morja. Okupacija O-»tenda in Zocbrugga ns belgijski obali, je vsekskor prepuščene sn< gleški floti. Američani okupirali Oraad Prs v Ismpaaijl. VVashlngton, 10. okt. —Oeiiersl Pefshlng poročaj Naše četa nadaljujejo z nsjali ns olieh straneh Mssc kljub trmoglsvemu ml poru pojsčsnegs sovražnika. Vzhodno od reke iuipre ki so pahnil i človeštvo v nesrečo. V milijonski Chicagi je korakala muo žica Jugoslovanov in povedala svetu, da je sedanja svetovna borim tudi njihova borba za demokracijo. Bili so v nji zastopani pristaši vseh prepričanj in vseh krajev združenih držav, toda vse je družila ideja, osvoboditi jugoslovanske narode izpod avtokra-cije in kron. Videl sem vihrati slovenske in ameriške zastave, vi-del sem dolgo živo slovensko zastavo, ki se je vila po ulicah, videl dovensko sokolstvo, ki je korakalo v pohodu. Nikjer ua Sloven-skem bi ne bila dovoljena taka demonstracija kakor je bila ta. Va svoji zemlji Slovenec ue ame javno pokazati teaa, kar lahko pokaže javno v drugem največjem mestu Združenih držav. Pa ■ i iMi ___ samo sloga, nego složno delo narodovih demokratičnih sil. Pred sto leti je pozival Vod nik: "Ilirija, vstani!" Sedaj j, čaa, da vstane. Sedej je čas, da se izpolnijo želje mož, ki so želeli vstajenje temu narodu i« pred mnogimi leti ,toda so morali leči v grob, ue da bi se jim izpolni le te želje. Sedaj je prišlu tista, tako dolgo pričakovana doba, ki daje narodom priliko, da si pri. bore svobodo, ako ai jo hčej priboriti. Zato ue zamudimo te bor. be. Ura odločitve ae bliža, /.«t0 bodimo uaujo pripravljeni. Vse to preigfUjtujajeni. ko slo p.ini ob obrežju pen+čih, zaleta v «, jočih valov Velikega morja. Zaty aem šel iu vam nspianl t. vrsti-ce, ker želim svobodo svojemu na rodu, ker želim elolnega boja /,, principe demokracije Matija Pogorelec. J0L0ČBE O ŽIČNIH SA POŠILJANJE DARIL VOJAKOM b) Ime ladje, postaje ali m0p. na ris k e ga oporiMa, kjer jc na-slovljenec nastanjen r c) "Care of 8upply Officer, Pleet Supply Base, Twenty ninth ?treet and Third avenue, Bush erminal Station, Črooklvn, X y »» d) Besede "Chrietttes 15oxM ali "Christinas Parcel". Od zavojev je treba plačati poštnino po pasu do Brooklyna, v katerem se nahaja pošta, os kateri je bil oddan zavoj. Živili, ki so podvrženi spridc-nju, se ne morejo poslati. Napisi na zavoju ho lahko: "Please do not o^en until Christ-mas", "Merry Christ mas". Hap-py New Vear", "With Best V»'i-she«"it I«.!.... ::I. ___r_ .j...« . . ____m ^ Z >• ---— --- — — »(»"IIUIIBBII (IIVK- . - . ----------- - 'r" Ičo. Hiša je lesena in le okoli plo- kakor vrše zdrule »če je zkiaua. Pri alavnosti od kri- ,,f v domovini, tja apominake plošče je bila na | Stoletja ao kralji in cesarje dr-vsoča velika množica ljudstva, šali narode v podaniški sufnoati mnog«, v narodnih nošah. Sedaj je čaa, da se napravi križ . Ob tej priliki ao prodajali raz- »Utem, da izgine madež ne razglednice a sliko pokojnega P«dan!štva. njihova mesta pa za-pesnika in poaameznimi verzi nje- vzemajo svobodni državljani svo-govih '»odnlh držav - aa2rilSk77!^Ja2r,L,|Wk0j ^ * 'fHlonoake do>» Mindlerji obtoibe. " ' ^ ^^ HIUo „- % —- ta vgaam. . tmni » stoletnih spon. Hpone pa MM mkm "tirtri da Gregorčičev dom je zelo na ro- ne hodo odletele «awe od sebr bitt mantičnem kraju. Vrt lefti nekako kajti treba jih je atreli i., ae o nad prepailom, iz kalerega ae sliši ] svobod it i njihovih nirslih obje-,* M ^ Ani $115. Žena ni a tem sadovolj na In dala je prigneli evojega moža na sodišče za družinske r*r. mere. Obtožila ga je. da ne ekrni zenjo. Pred aodnikom fr dejala Mislim, da mi gt« malo ve« de na rje, redi tega sem ga dala privesti nd sodišče." Sodtdk se je nasmehnil in opre to ki -------- . • :; — ^. rv mm ~ Ujinovin mrzlih obir rn aa lave imela v njem izvršim, sred- šumenje Hoče. Cloveko uhaja po-Lov. Zato je potrebna sloga, ne mora PROSV ETA SODIŠČU London, 16. 'okU— Iz Kima javljajo uradno, da je italijansko krodovje vzelo v poaeat draško lu-ko, medtem ko »o italijanske čete na suhem okupirale Drač. Velika zalogo streliva in drugega materi-jala je prills v roke Italijanov. Avstrijaki vojni stan je prizna* v »iuočnjem poročilu, da so Avstrijci izpraznili Drač v Albaniji. grbi prodirajo ob Mora vi; vzeli so 44 topov. Pariz, 16. qkt, *r-\ Po zadnjem uradnem srbskem poročilu prodirajo srbske četo na obeh straneh reke Mora Ve severno od Niša. Nemci so pustili za seboj 44 velikih topov. Srbi se pritožujejo, da ae Dol-gari ne drže pogojev premirju. Srbske čete, ki operirajo v okolišu Krive Palauke, so nsšle, d> je 4. bolgarska divizija vzela h seboj na Bolgarsko 2700 ovac, 4000 ko-njev, 1300 volov, 1020 mul in 1500 vozov iz srtjakih krajev. Bolg*i-ski stotnik je velel zažgati skiu-dlžče žita v Stracinu iu živiho so vzeli s seboj. VILftOHOVA NOTA JE POV- ZROdlLA PANIKO V BER turu. e tOBOTRI OIOli aatoa Rrsal, Bes 14«, Oaaoaabug, h. ; I,»A« BadUkk, bos «SS, B»ltktoa, Fs. Bvifcolf Platorisk, Bos «18, BrUgorilta, Pi Jakob lltklST««, L. Bos », Vtllosk, F* M. P«trovi«h, 14815 Halo Ave* Os1Ma»sei, * Ameriške vesti SDRAfmS - BPBOUUVI SA iLovnoa 411—4th Avenue (NA BFROTI POtTI) Pittsburgh, Pa. drtg* beleaal SMfttk Oadrtrt vssae Mmi kaUro fiims« f »»•)• k, Upwablje aajbsl)s ^ Odpravite posodo as sladkor la ao porabite prt obedu rt kot ko Ičei i sli kavino ftlioo sladkorja. 6e h*** svabodo, kuplts šarite!* dotrtoga posojila svo 12S rudarjev in 25 delavcev pri kosovih pečeh potrebujemo za delo pri New River Company, kateri obratuje 15 rudnikov v New River okraju, kjer se koplje ne kadqči se premog z imenom New River Coal, kateri je poznan kot važna potrebščina za zmago v ti vojni. Premog je 4 do 6 čevljev visok. Mehak premog. £ivljensko stanje v tem kraju j« dobro, dole in cerkve. Mi imamo C. O. in Virginla Ry. vozove na razpolago, dela se vsak dan. Premogarji ki so brez dela se Seli, da pridejo sem in tako pomagajo sebi in vladi. Pišite ali se pa osebno oglasite takoj: THE NEW RIVER COMPANV, McDONALD, W. VA. ali pa pri katerem si bodi U .S. Employmeat Uradu. Iz življenja Tomaža Križala „ l*ovest. Spisal Josip Hrastar. m uru — (Nadaljevanja.) Kaj to pomeni f Kdo to ii pevci f Krila j je čo-ktri, da so odpeli, nato je stopil iz eot^ v velo. Takoj za njim je bil Btrel. Tedaj je utopil iz gruče mladenič, velik in raven kakor sveča, jaanega. inteligentnega obraza. Uatavil se ja pred Križajem. "Hliiaii smo, goSfeod Tomaž Križaj, da »te se zaročili a hčerko našega prvoboriteljs, gospoda Majdeta. Nismo mogli drugače, nego da xmo ne zbrali acdaj tukaj, ds vam čestitamo s slovansko pesmijo, ki jo tudi vi nad vse spoštujete. Izvedeli smo vsa, kar se je godilo v nedeljo svečer in smo prišli, da vam izrazimo svoje spoštovanje ter vam se ponudimo v pomoč, kjerkoli nas boste potrebovali. Bog vas živi V* Križaj je bil presenečen, vse je začelo vrati in kipeti v njem. Htrel je videl, kaj se godi v njem, je vedel, da bo na to odgovoril navdušeno in z vsem lastnim mu ognjem. A videl je tudi, da posluša spodaj Trdan in vsa njegova družina, videl t udi, da se je na stopnicah zbralo nekaj drugih ljudi, zato mu je pošepnil: "Polji jih najprej v sobo, tam se bo vsa lepše oprsviio in rssvilo!" In povabil jih je Križaj v aobo. Tam se je vrstila pesem za pesmijo, tam je dal Tomaž zopet duška švojirn Čuvstvom. ^Jv • Ko so pozno po noči odšli od Križa ja, je ta odprl okno, čakaj vroče mu ja bilo od razburjenosti in začela ga je boleli glava. A tedaj je slišal, kako so po trški ulici korakali pevci, kako se je glasila ' v noč "Naprej zastava Slave!" . . . V. Lepa, topla noč je bila. Na jasnem nebu je plaval mesee in razsvetljeval okolico, da se je videlo kakor po dnevi. Komaj toliko je bilo sape, prihajajoče čez svetle gore, da *o se jedva gibale najtanjše veje kostanjev na dvorišču pred Pola-jevo gostilno. Niso se gibale, samo podrhtovale so v pričakovanju in hrepenenju. Po vzduhu je dišalo po spomladi; njeni prvi poslanci niso mogli biti .daleč, nevidno so že obkrožali Polajevino in pluli nad sanjajočo dolino. A česar so se dotaknili na svojem potu, se je zbudilo iz sna, si je po-mencalo oči in je zrlo začudeno okoli sebe. Drevje je bilo Še golo, grmovje rjavo, a napela w* je bila ~ nenadno lubad, in akozi njo ja sililo v brstje novo zelenje. In to življenje se je začelo prelivati drugo v drugo, je začelo polniti okolico v tej svetli mesečni noči. Človek bi vzel v roke popotni les, bi romal dalje lahkih nog in lahkega srca čez doline in bregove, prebredel bi potoke in reke. nič bi ga ne moglo ustaviti, preden bi se zavedel, bi bil ▼ obljubljeni deželi, kjer ga pričakuje bela, topla roka. kjer koprne po njem mehke, drhteče ustnice in polne, kipeče grudi . . . V Polajevl gostilni je pggsnila zadnja luč. Tiho kakor v grobu ja bilo vsa naokoli, od nikjer nobenega glaau. Ura je bila komaj deset, a h je vse spalo v hiši. Tedaj so se natihoma odprls vežna vrata. V njih se je pojavila Milena. Zavita je bila v temno, dolgo žensko ruto, ki jo je sedaj potegnila čez glavo. Oprezno je zaklenila duri, potegnila ključ is ključavnice ter ga položila na okno zraven vrat. Poatala je nekoliko in poslušala. Nič se ni genilo gori, njenega odhoda ni zapazil oče. Tiho ja stopala dalje kakor senca, i/pod kostanjev na pot, s pota ns cesto. Tsm se je še enkrat ozrla na rojstni dom, samo za hipec, a že je hitela dalje. Krenila je na pot, ki vodi proti Maj-detovemu mlinu. Hvetlo je bilo in toplo. Dišalo je po spomladi. Oildsleč je zašumela voda, kakor bi se bil v daljavi premaknil vlak. In vlak se je premikal enskomemo dalje, a bil je dolg, ni ga hotelo biti konca. Med temnim drevjem se je premikal, skrl-vsi se, kskor bi vozil mrliče . . . Z bližnjega dreveaa je sprhutala nočna ptica. Zazibala se je senca v mesečini na poti in izginila. Z gore se je oglasil lisjak, enkrst, dvakrat, njegov glss je zatonil ta bližnjem gričem. Drevje se jc močneje zszibalo, prevzelo gs je hipoma večje hrepenenje, zahotelo se mu je solnčnih žarkov in njih objemov. v Milena je začela hoditi počasneje. Njena noga »e je nehote uatavljala; vplival je nanjo čar te lepe p red pomladne noči, dasi je bil v duši črn obup tu v srcu brezmejna bolest. Odkrila je glavo, njeni lepi lasje no se zssvetlll in poarebrlli, a v njih okviru je vztrepetal kakor meneč bledi, bolestno izmučeni obrat. Itila je lepa, žalostno lepa. Ob poti je bil nizko odrezan parobek. Nanj je sedle, kakor bi bila utrujens. Ovlla je ruto te-anejc okoli života in se akrčlla v dve gube. Glavo je naklonila na kolena in Ždela nekoliko trenutkov nepremično, kakor bi bila umrla. Od daleč je enakomerno, počasi in akrlvsj drdral vlak po nizki struni, med temnim drevjem .kakor bi vozli mrliče. Ko je dvignila glavo, jc zasvetil prav «>d lilisu Majdetov mlin. Mesečina je oblivala bela poslopja. na sprednjem zidu je trcpHala rnRovilaala senra velikega knatanjs na dvorišču. V pritličju nekje je še bila luč. njen pramen se je lilival na dvorišče v ravni črti kakor velik, zagorel curek. Milena al je pogladila la*e, vstala in stopila •lalje. JUvila je na dvorišče k Majdetu Tiho je hodila, po prstih, za njenimi atopinjsmi nI bilo sledu. »budil M nI niti v bližini priklenjen Čuvsj Pri bližala aa ja oknu, ki je akosenj sijala luč. Ni bilo rastrlo. Nekaj jo je s silo vleklo tjs. morala j«r pogledati notar. V sobi ao sedeli v raagovoru Majde. Krtžsj In Martea. Prav tačsa ja Majde vatsl In šel i« anbe. Tedaj sta se pa hlpaaaa trašala Milenlna in Križa jevs desnica; topel, kkren pogled j* šinil ii oči, KriAajevs deanfoa aa ja orlla Maričinega tilnika, in ustna so se sdruiUa v dolg, vroč poljub. Mileno je zszeblo, da ae je streals In se zavlls leane^e. PB08 VETA MAS SLOVENSKI ODDELEK ja nalašč tu naatavljen, da ae vam ust reže. (V Ima«* » __ » , . . „ .. *nl •"•'"»k« «■'"»« v.n. bodo rade Tiaiti »dolinic srooooe rapite, ism hitreje bo konee Zadolžnics svobode je ena« najboljših vlog na svetu, to ps radi tega, ker jamči se te vse premoženje v Združenih držsvah. ▲ noč ja bHa topla, dišalo ja po spomladi. Vlak pa je tačaa privozil prav blizu. Prav za Majdetovim mlinom ja zašumel, zaprhal, kakor bi se bil ustavil in čakal, da kdo vstopL Čemu čakati, dolga je še pot, hiteti je treba, kdor zastane, mora gledati za njim s težkim srcem in z bolno dušo! Čuj, kako sika, kako prha, kako vabi in sili! Milena, kaj čakaš ,čemu še čakaš, ko si že tako blizu f Milena, vstopil In Mileus je omahnila od okna, hitela čez dvo-rišče, zavila za mlin. Za hipec je prenehalo šumenje, sikanje tu prhanje, kakor bi ae bilo začudilo, da uekdo prihaja še v zadnjem trenotku. Odprla in zaprla so se vrata, Milena je vstopila. Vlak se je zopet premaknil, zašumel in vozil dalje in skrivaj po nizki strugi, kakor bi vozil mr: ltte . . . Nsd jezom je obvisela Milenina ruta na nizkem vrbovera grmu. Mesec je v tistem hipu zatonil za goro ... Noč ps je bila svetla in topla, v vzduhu je dišalo po spomladi . . . e Pozno je že bilo, a v sobi pri Msjdetu so še sedeli vsi trije in se razgovarjali. Bili so razni načrti glede taktike pri bližnjih državnozborskih volitvsh, ki so se razvijali nocoj, a pretresalo se je tudi vprašanje gllde Maričine in Križajeve poroke. Treba je bilo urediti še marsikaj, zadeva ae ni dala izvesti tako naglo. Bližala se je spomlad in žnjo delo, za njo poletje in Se večje delo in skrbi, a gospodinje ni bilo razen Marice. "Težko ti jo dam, kakor bi ti dal težko polovico lautnega teleaa, zakaj pogrešala jo bode hiša in pogrešal jo bodem jas. Kje naj vzamem d{Ugo kar izpod roke, da mi bo gospodinjila f A ker se ljubita, nočem biti nasproten vajini sreči, rze-mitase!" In domenili ko ae, da bodi poroka pozno pod. jesen, ko bode že nehalo delo na polju, ko se bode lažje odtrgala od hiše, ki se je v njej rodila. Križaj ni bil že vea večer takšen kakor na -vadno. Bil je akoro redkobeseden in večkrat je vstal, da bi ae poslovil. Sam ni vedel, kaj mu je, a težko, teano mu je bilo okoli srca... V stenski uri so se odprla vratica, zakukala je kukavica dvanajstkrat zaporedoma. Tedaj je Križaj nenadoma prebledel. Dvignil je roko in si mencal oči, kakor bi se bil pravkar prebudil iz težkega spanja. Mencal je in mencal a nekaj ni hotelo iz njegovih oči. Skočil je kvišku - in zamahnil z roko proti durim. Njegove oči ho ae izbullle, strmele so v kot. A tedaj je omahnil na stol, roke so mu padle na mizo. "Moj Bog, kako je hudo, kako mi jc slabo V' Majde in Marica sta preplašena planila kvišku. "Čakaj, Križaj, opri ae nama, apremiin te v posteljo, morda ti odleže. Marica, prineai čašo vode!" KrijUij se je premaknil na stolu. "Ali ga ne vidiš t Prav tik mene je, njegova glava sega do stropa. Odpravi ga proč, prosim te!" . , In kakor bi ae bil bal, se je odmikal s stolom vedno dalje na sredo sobe. Marica je prinesla vodo. Izpil je nsglo poln kozarec. A tedaj so se pojavile potne kaplje na njegovem čelu. "Glej jo, Milena jc tukaj! Kaj ti je, Milena f Zakaj se cedi voda od tvojega krila in kam ai zadela z glavo, da sega krvava proga preko tvojega čela t Pojdi proč, mraz veje od tebe in mrtvaški hlad!" Vatal je in bežal proti vratom. Majde in Marica sta ga ujela pod pazduho in ata ga peljala gori v aobo/ Oziral ae je nazaj, kakor bi slišal nekoga, ki stopa za njim navzgor ter bi se ga bal. "Pojdi spst, Marica," je dejal Majde sestri ter ji položil rahlo deanico na ramo. "Ne razburjaj se, morda bo bolje. Spravim ga v posteljo in ostanem pri njem. Ako bi se ne umiril, pošljem hlapca po sdravnika." Marica je odšla, srce se ji je krčilo v prsih. Legla je oblečena na posteljo in ni zatisnila očesa do jutra. Križaj se je polagoma umiril in zaapal. Majde je sedel zraven njega v naalanjačin tako ostal do • Jutra. Šele potem je odšel v svojo spalnico. Prva selena lisa se je drugo jutro pojavila na travniku onkraj vode za mlinom. Zbudila jo je noč, pobarvalo jo je toplo solnce, ki je pravkar vzplulo izza gore. Brstje ob vodi je bilo napeto, vrbo ve mačiee so rumenele in se klanjale nad vodo. V kostanju, visoko v vrhu, sa ja prvič oglasil ščinkavec. Prišla je pomlad, nenadoma je pri-šls in se našel ils ob vodi, da bo krajša in lalje uje pot v goro. Križaj je odprl oči. Začudil aa ja, ko ae je videl v mlinu. Kako jo prišel na to posteljo, kdaj je prišel, ni vedel. Čutil je neko bolečino v sencih, pred očmi ae mu je maglilo in zdelo se mn je, da »e je snoči zgodilo ž njim nekaj posebnega, nekaj nonsvaduegs. A kkj ja bilo, ni vedel. Odprl je okno. Sveti vzdih ja napolnil sobo, prav od blizu se ja sasvetila selena liaa na travni! tu, pred očmi so trepetale rumena mačioe. Tedaj je ps nastal spodaj hipoma lum in krik. Pritekel je Majde k hlapcu In k delavcem, odprlo se je Msrlčino okno. Hlapec je zagledal v Čisti vodi pod jezom žensko truplo, ki ja bilo stisnjeno med jelšjiml koreninami. Poklical je delavce, potegnili ao; pred ujiml na travi je ležala Polajeva Milena. Velika krvava proga je segala preko njenega čela. Križaj jo je videl skoai okno. Prebledel je kakor sinoči In obstal je na mestu kakor priklenjen. A nato je počasi zlezel sknpaj In aa sesedel ns tleh. Ko je stopil v njegovo sobo Majda, ga ja našel nezavestnega Polotil ga je na posteljo ter odredil vsa potrebno, da se pokliče zdravnik. Majde je bil bled kakor atena, trdo stbnjene ao bile njegova uatnlee, a Marica ja stiskala vročo glsvo v blazino svoja postelje. Njeno telo se ja krčevita streslo, a solza niao bolele l« tesnih prs ... RAD BI IZVEDEL JL1■ . . .' 77i . ' , jpK ■ kje se nahajata Josep Peč man in fcouis Slavec; pred pol letom bila sta v Primero, Colo. a sedaj pa nc vem kje ata. Torej uljudno prosim cenjene rojake tirom Amerike, če kdo ve za njihov naslov naj mi to naznani za kar bom zala hvaležen, če pa bosta sama čitala ta oglas ju prosim, da se mi prijavita i-mant poročati nekaj zelo važnega. Pišite na naslov: Anton Lipold, P. 0. B. 088, Primero, Oolo. SAMO DVE STO SRN USTRELJENIH V SEZONI. Denver Oolo. — V lttoir.ji. štiridnevni lovski sezoni je bilo v državi Colorado ustreljenih po poročilih lovskih čuvajev, ki so pazili na to, da se lovci ravnajo po obstoječih postavah, manj kot dve sto srn. Walter B. Fraser, lovski komi-sar, ceni, da je izmed sto lovcev komaj eden ustrelil po eno srno. Srn je te dosti v gorovju, to« da pasejo se na krajini, da ne morejo lovci do njih. Ravnokar smo prejeli stotina KRASNIH NOVIH OBLEK Lepe jesenske obleke izvratnega kroja, narejene iz finega blaga, različne vrste kroji vsebujejo vse najnovejše delo — okraski — in brez ovratnikov, i. t. d. Baržun, Sergc, Taffeta in 8atln v črnem* marina, plave, modre, rujave, zelene in druge barve vredne $19.75 se dobe po ' * 14.95 NOVI ZIME5KI POVRŠNIKI. Kraano blago za to ceno. Veliko je narejenih iz same volne, vrste blago ki bode trpežno. > Izvrstno finega izdelka vseh vrst blago in rasnih barvsh se dobe po *25.00 POSEBNA PRILIKA V IZBIRp 2.600 OBLEK IN POVRŠNIKOV KUPPENHEIMERJEVEOA IZDELKA Za može in mladeniče po primarni oeni »35.00 Dol* se tudi druge, obleko in površniki po $18 do m. $18to*65 MORSKI POLIP IN NJEGOVI SOVRAŽNIKI. ; !Pri morskem polipu se večkrat opazi, da so nekatere lovke krajše kot druge, da iz krajših lovk poganjajo nove. Pri dveh polipih v londonskem skviarju ao opazili, da je neki polip imel dvoje lovk, ki sta bili komaj tri palce dolgi; iz zaceljenih ran so pa raatle nove tanjke lovke, ki ao bile dolge kot šivanke. Ilesnica je, da nekatere ribe smatrajo lovke polipa za posebno siadfčico. Posebno nevarna je morska jegulja, ki živi kakor polip na skalnatem morskem dnu. Ravnatelj akvarija v liavru na ) Francoskem je videl, na kakšen način napade jegulja svojo žrtev. Ko so spustili polipa v basin in se je dotaknil dna, je previdno pre-iskal umetno napravljeno akalna-to dno. Instiktivno je Čutil nevarnost, ki prihaja od morske jegulje. Ko je spoznal, da je prikrivanje zaman in je čutil, da se ga o-pazuje, je spremenil taktiko. U-maknil se je hitro in pustil za sabo temno črto, ko je izpustil iz sebe črnilu podo/bno tekočino. Potem se je pritisnil ob skalo, in je sknšal s svojimi lovkami ščiti svoje telo. Stran, ki je bila odprta . napadu, je tvorila sesalne glavice. Približala se je morska jegulja in tekala ugoden prostor /a napad. Komaj ga je našla, je u-griznila, potem ae je stegnila in sukala tolikočasa krog sebe, da je z enim samim močnim sunkom odtrgala lovko polipu. Vsak grižljaj jegnlje je stal polipa eno lovko, dokler ni ostal le život brez lovk. # Polip ima torej hude sovražni-, ke,' katerim ne more do živega s svojimi lovkami, ki so drugim Živalim zelo nevarne. DOBRA PLAČA — STALNO DELO! Nsš premogorov je edini v tem okraju, kateri dobi vedno dovolj vozov in kjer lahko stolno delate. Premog je 5 čevljev visok. Rov le atrogo UNIJSKI in naii rudarji zaslužijo dobre plače. Rudniki ko oddaljeni le dve milje od mesta AMSTERDAM, O., in vi lahko dobite tukaj stanovanja po zmerni ceni v najem in tudi življensko stanje je zelo povoljno. MI POTREBUJEMO 25 DOBRIH RUDARJEV. Sem lahko pridete naravnost s N. Y. Central R. R. železnico do Postaje Amsterdam, Ohio. Ali pa pišite za pojaanila na: THE WOLF RUN C0AL CO., WOLF RUN, OHIO. Španska influenca % V sedanjem -času raz&irahja kužne bolezni ipanake influence, katera izgleda na prvi pogled nič več kot navaden prehlad, morali bi se zelo paziti, da se jo obvarujete. Kot najbpljle sredstvo za obvarovanje proti ti bolezni vam priporočamo sledeča navodila: grganje in izpiranje grla in nosa z Severa'« AatUepsoI, kateri naj se uporablja raztopljen, vzemite po en del tega -zdravilu na tri dele gorke vode. Ko se počutite z malico ali takoj za pričetkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve S«vera's Cold and Crip TabtaU (Severove tablete za prehlad in gripo) in ponovito na vsake tri ure dokler vaša čreva ne pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kaielj tedaj vzemite fte Severe s BaUam tor Lung« (Severov Balzam za pljuča). Pojdite v postelj vzemite kakšno gorko pijačo, da se dobro spotite. Ce se pa fte ne čutite boljše, potem pa hitro pokličite zdravnika in naredite vse kar vam on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da * obvarujete pred influenco, za torej, Je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah pe sledečih cenah: Sevara'* Antuapaol, 38 ceatov. Savera's Cold and Grip Tableto, 30 ceatov. Severa'* BaUam for Lung«, 28 ia 80 caakov. Ako vam je nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni potem jih naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Vsak ko&ček blaga je nov in je izdelan po je*ciwkem in zimskem kroju. Ničesar kar lahko naredi obleko krasno in izpuMeno pri izbiranju blaga. Vaak kos blaga je jam*en od Kaufmana in od Kuppenheimerja. Z drugimi besedami rečeno mi vas zadovoljimo ali vam vrnemo denar. Izbira je med 2.500 oblekami In povrfiniki vse po eni ceni $35.00. Krojača na Ely in okolici se priporočava sa krojaško delo nove obleke, simske sukuje, čistenje, krpanje, likanje, barvanje, mo£ke, ienske in otročje obleke. Smo v zvezi z najboljšim Dry Oleaning in Dye House družbo. Naša delavnica je v bivšem poštnem uradu. JOK KOMATAR, and JOHN TEfeAN Oompany, ELY, MINN. FARMA NA PRODAJ "ProsreU" pile u blagostanje ljudstva. Ako se strinjsi x njenimi 'idejami, podpiraj trgovce, Id oglašajo v Prosveti — V ulogi imam vas sa vsakdanje potrebščine po anmi coni. ANTON ZORNIK, Imritkla Proda se kmetija 25 akrov zem Ije z, vsem orodjem, katera Uži prav pole« prijaznega jezera. 4 akre je posejanega z deteljo fo travo, 10 giav goveje živine, j, krav, en vx>l, en bik in tri teiice Petem je ena svinja in 7 prašičev Poleg kmetije je 4000 akrov piu stega pašnika, kateri se sme upo. rabiti s§mo za to farmo.cNa dru. Ki strani večje šume so Jia drugi naseljenci ki skupno pasejo, tukaj redko.kedaj pade sneg. Tri milje hoda do šole. Cena za kmetijo z senom in vsem orodjem in liviuo j« le $1,500. Vzrok, da prodam je to ker sem samec in poleg tega hc bolan. Ravuo sedaj sem bil bolau dva tedna in so morali sosedje zamene živino rediti in oskrbovati. Sprejmem tudi partnerja, da bova skupno obdelovala, to je zelo pri. praven prostor za živinorejo. Za pojasnila pišite na: John Werder, P. O. B. 32, Bimingham, Wash.