Let*LXIX. št. Ztl /rat 4 Din 2» do 100 vnt 4 Dm 2-60, od 100 do 800 mt 4 Dio A. ra$JI (MenO ptttt #rsta Din 4... Popust po dogovora, tnseratm đavo* pooebaj. — »Slrn«Mlri Navod« *eJ}a mejcćno v- Jugoslaviji Dto IZ*, ta mosemstvo Dto 25* Rofcopm m im vraeajo OKEDNIftTVO IM OFRAVNlflTVO LJUBLJANA, ■—fU»ia ««e» Ka«, a, Podratolot: MARIBOR 8fo—aajmjuia K> — MOWO MSBTO, ujubijanaKa a tlafloii K. 16» — G9&JB: celjsko uredništvo: TJHOMinij« jfna alka i. telefon šz. 06; podmlulca uprave: Kompot* alka 2. telefon «t_ 190. — JESEN1CK; Ob kolodvoru 1U1- Fofttna branUnlca v Ltfublja&i tt. 10351. Ženevska diplomaci}a v zagati: Abesinski cesar mesa račune Kljub pritisku velesjl abesinski cesar ne popuiča im terja od Droitra narodov svojo pravico — Spor priđe pred haaiko mednarodao sotfiiče Jeneva. 23. septembra. AA. Havas: Sno-*i je bilo skoraj grotovo. da bo skupšćina DN na. svoji danaSnji seji morala sklepati o usodi abesirtske dPlegracijp. Odbor prav-mkov je snoći izdelai vpra£anja. Ki bodo poslana mednarođnemu razsodišću v Haa.gr. će je ne^ruS še vedno pooblašćen, da Tahko da pooblastilo neki delegaciji, da zastopa Abesinijo na mednarodmh sestan-kih. Ni še ođloć^no. će bo to vpražanje poslal v Haag svet DN ali pa plenum skupštine PN Plenum se bo moral tuđi trjavit: o tem ali naj abesinska delegacija Se ostane v skupšćmi DN do odloćitve so-dišća v Haagn. Poostritev položaja zaradi neguševega prihoda tova d^jstva. Neg-uš je zapustil svojo državo ter po-be^nii z državno imnino v inozemstvo in je torej >a.-n zapuitil prestol ter se od-rekel vladar- kim pravice. Njegova delegacija ruma druge pravicel -cakor da zastopa cesar ja, kot privatnika, ne pa kot abesin-skeg-a vladarja. Pertinax piš:- v >Echo de parišt, da so pravniki prepričani, da bo haaćko eodišće ugradilo pritožbi abesinskegra cesar ja, Mus-solmi pa misli pr^križati njegove račune s tem, da br^ se prej zahteval priznanje novegra rimskesra imperija, s čemer raj bi bila envrat za. \-selej -likvidirana abes.n, eska afera. PertiTiax ćigrar mforma-rije potrjuje tuđi vedno dobro poučeni >Oeuvre*, se v zvezi s te»m bavi tuđi s staliSćem Rusija v Žene^., pri tern u§^otavlja, da Litrv-inov ni veo tolik^en optimirt, kakor je bil prej, ka.r i« v ženevskih kro^ih \txva\o splošno za^Tidenje. Pertinax misli, da je to posle-dica njego\*esra razočaranja, k*T po a^le-n:tvi franco^ko-ruskesra pakta ni prišlo do pr^a-kovanih dogovornv med obema freneralmma štaboma, za5tala po ao tudl pokajanja >. ^epte>mhra. b. V dobro informiranih krogih k> mnenia, da bo ItaHpi pod-p^rala diplomatike priprave ?a lokarnsko konferenco 1^ pod pocotem. da ^e ^e pr**d f^eetanJvom lokarn^kih ^ii uredi ^redozem^ko \pra^anie. T'reditAv tesa vpra?ania naj bi po ita!iian>kf»m mnenju pr^-i-tavljala protu konrp^itn Anglii^ in Franriu-* 7a itaHjansko «odek>van-*» v vprašanju t^klen'tvp zapadna ca pakta, v kat^rem bi Itali-a 5pr*»jela '»m-(ttvpne obvATP. \- tem f=m^lu je te dni komentiralo predajo ansle>ske note v Rimu tuđi italivansko ča^r»pi.*je. Angleiko-francoski dogovor Pariz. 23 5^p*^mbra o Kake -?» ic ir5 vedelo iz zanesljiveg-a vira, je bil ob prili- ki razgovora med Bdenom in Blumom doajen sporazum v nasledajth točkah: 1. FYa**co&ko-ang!e*l«a stremljenja mora jo za en^rat ošteti omejen* na obnovo lokamske pogodbe. 2. Vpras&nje rvne ^onter^nce o razoro-žit\*i naj »e taVoj spravi na dnevni red. 3. predloži o reformi Droitva narodov naj se ta ^n*«rat od^tavijo z dnevne^a reda in odgt>de za nedolo^en ča». Hoare o angleSkih interesih v Sređozemskem morju London. >3. »eptembra. AA. Miniater S«»nuel Ho^re se je vmil s svojega n«J-2x>rstvenefia po+ovanja po 5?>redozeTTidcem mOTju. Po povratku je zastupnikom km-d^nsk^h l>stov izjavil. da se Velik« Britanija atkakor ne Mmertva odreći svojim postojankam v STedozemsi:em enorju. Mnoga tehtna \-pr3Šanj« zahtevajo. da ohrani \*etika Britanija v tp»n delu sveta svoje sedanje mesto. I poštevati je treba pred-vsem to. da vodi)o čez Sredozemsko mor-je na jvažneiše prom^tn** ceste an^leSke«« cesarstva. Velika Brita-mi* ne o^raia ni-kogar. pač x>& kaže]<^ gotovi članki itali-ianske^a časopis>a popolno nepoznanje ci-^.^e^- in pobud angleške politike na Šredo-?emskem morju. Aneleška politika v tem morju se 2l«de s\-r»je2a bistva n: pr«v nič !zprem*>n'l^ \"e^ki Britaniji je do prija- teljstva vseh &rez€rn&kih držav, obenem pa skrbi tuđi za svovo \-»rno«t. Rickctt se boji za svoje mili}4mc Parii, 23. septembra. AA, V zvezi z od-hodoir znanesra fin^n<*nika Ricketa v 2en^-vo mi.tliin v tukajinjih bančnih krogih. da bo s-kuša] Rirketf rediti v socrlapju s ce*ar-j**m ?e!as>ijem »voje o1 -=^n*» po?k>vne interese v Abesiniji. 9*000 mrtvih Krvoločne borbe v španiji — Nečloveški pokolj pri Makedi, ki 90 jo vladae čete brez odpora izpraznile T a 1 a v e r a, 23. septembra. A A. Posebni Havasov dopisnik poroča: Makeda je bi .'a za\^eta v naglem tempu. Kolona Častejona je ob zori nenadoma nasko-čila m^sto od severa, podprta od letsU ki so nizko leteč obstreljevala naspr t-nike s strojnica mi. Naskok na mesto se je konca? ob 19.30. Branilci so zbežali in strojnice so jih tako pokosile, da njihova trupla pokriva jo v&o okolico v ši-pobitih 9.000 vladnih borrev, ranjenih rini 2 km. Govori se, da je bilo v bit kl pa so našli še 3.000 raiHčnikov. Pri za-«Wlo\-anjn neprijatelja so nporniški od-dofki prišli na nevero do Kichmonda in na jugu do pred Torijo«. Azana za kapitulacijo? Rabat 23. septembra. AA. Havas: Po zadnjih vest eh iz Cadixa je ođfte1^ p^lkrmiika Japue napredoval za 55 km od Talavere proti Madridu, širijo se vesti, da hoče predsednik republike Aza~ na izroriti Madrid nacionalistom. Temn se prothi I.arpo Cabaliero, ki trdi, da Ima vlada đovolj sredstev, da odbije nacionaliste. Vladna poroola Madrid, 23. septembra. AA. Havas: No- t ran je ministrstvo objavi ja: Na severoza-padni fronti je bil izvršen napad na upor-nike pri Oviedu. Neprijatelj se je moral umakniti. Na aragonski fronti »o vladne čete napredovale za 4 km proti Huesci. Upomiki so imeli velike izgube. Zaplenili so jim mnogo materijala. Na fronti pri Guadarrami so bili izvrfieni napadi na prednje oddelke upomikov. Pri Talaveri in Santa Olalia so nacionalistične kolore napadale, podprte od svojega letalatva. Napadi so se ponesrećili in vladne čete ao s velikim navduSenjem odbile neprijatelja. Položaj vladnih čet se je pri Toledu po-boljsal. Upomiki v Alcazarju so popoldne "morali zapustiti položaje izven Alcazarja in so se morali umakniti v podzemlje. V kleteh Alcazarja so našli Se 200 ton žita. Vladne čete so zasedle veliko cisterno in studence Upomiki so se divje branili in metali posebno granate in bombe. Vladne <*ete so zajele osrednje poslopje. Zdi se. da so bile izgube upornikov već je nego izgube vladnih čet. Poročila upornikov Casere«, 23. septembra A A. Štab generala Franca uradno obiavlja, da so nacionalisti zavreli mesto Torijoa, ki ni đaleć od Toleda. Vladne ćete so pustile na bo-jišču 80 mrtvih Nacionalisti so mnogo vo-jakov u jeli. Na and^iuškj fronti so nacionalisti sestrelili rai nadalje-vaJo. Tr*r»n^tvo je i^voje streljanje podvoi jik>. Samo 7adnii stolp «e ni poružen. Mi* li&ifki so vferaj zopet oblivali zjmdbo « petrolejem In bencinom in nato zj*ž^aH. I\>-žar > trafal vHf nr. Potopijeae To}»e ladfe L«nd«B. 23 septembra. A A. Havas: Po veeteh iz Sevilje *» nmaoaa&&mi latela potopUa križarko >Libertadc in vladnopod« morni^o >D 6<. 5O*ooo Sen^alcev v ftfMUtiji? • London. '_>3 septembra. AA. Havas: N^Jci londonski li^t je nb-avil v«pt. da je bilo 30/i)0 S^ne^airev poklanih na Span^ko me-jo ?pan?keca Maroka. FrancoeJco velekosla-nistvo je lakoj zanikalo ve^-t, fe5, da ;e brez podlace- Francosko-ipaitslui mej« zaprta Perpicnan. 23. »eptembra. b. Zaradi in* cidentov. ki 60 ^e pripetili v Puig^erdi in zaradi čimdalje bo!j pognutih prehodov ^pan&kih imličn'kov na francAgka tla. je prefekt vzhodnih I*ireneiev odr#»dil nai ostane franroska m**ia protj ^paniji med krajina Portpiljp Blanrhe in Pie de Dorria do nada-in;f»ga zaprta. Poostritev eensttre P»ri*. 23. rpptpmhra o, MadricUJca vlada, je uvedla sedaj najstrožjo cenzuro za pismena, telefonska in brzojavna poroćila vseh v španiji bivajoćih inozemskih novi-narjev. Inozemski novinarji bodo smeli od-slej telefonirati samo v posebej za to do-loćeni centrali, kjer bodo morali izročati tudi vsa pismena in brzojavna poroćila, katerim bo moral biti priložen Špojiaki prevod. Oblegan je Hoesce Barrelona. 23. ?eptemhr^ AA Katalonski vojni minister polkovnik SandiBo po-roća, da »o vladroe čet- v arednjem odseku aragonske fronte odbile već srditih napa-dov upomiake posad-ke v Hue'ci. \ladne *«te eo se umaknile za nekaj metrov samo v odseku blizu duševne botaJSnice. Vladno letalstvo je obetreljevalo aovraine postojanke. fl Uporniika letala Tea^nla, 23. «^ptembra AA VčeraT ie 25 Ietal metalo letake nad Madrid, v ka-terem »e prebivalstvo poziva, naj se preda, ke*r se bo krmahi zaćel koncentrićni napad na Madrid. Letaki pravijo, da po zadnjih uspehih nacionalistične ćete lahko v nekaj doeh prodrejo v Madrid. Nizozemski poslanik odpoklican Haag, 23. septembra, b Vizor^Mrselca v*a» ! da je odpnklifaU svojega podanika dr. i Flaesa v Sladridu. Pr^lamk je haje ž> za- ! pu*til Madrid Vzrok odpoklica je epor. ki ie na^ta1 med poelanikosn in madridfiko vlado zaradi knšitve ek&ter i formalnosti ho-land^keca po?laniftva. Tođi UracvaJ Burno* Aircs. 23 septembra. AA. Urugvajska vlada ie dane« »klenila prekmiti v»e zve?e z madridsko vlado in sicer zaradi -usmrtitev. ki %o bile izvršene zadnje dni pri katerih 50 bile umorjenc rudi tri sestre urugvajskega podkonzula. Urujjvaj^ka vlada je zapovedala osobjii *»voje^a poslanstva v Madridu, da naj takoi zapre prostore poslaniltva in da naj takoj zapusti Spanijo. Sorzna poročila. Cmrih, 23. septembra. Beograd 7. Pariz 20.2125, London 15J535. New Tork 307. Bru* eelj 51-86. Milan 2416. Ameterdam 207.75. Berlin 12330. Dmuj 56.70. Praga 12M, Vartevm 57^0, Bolurail« UflL J Kako bodo urejeni kmecki dolgovi Glavne določbe nove uredbe, o kateri bo jutri fffrirpal fn^f^trski svet Beograd, 23. septembra, r. Jutri se sesta-ne minigtrski svet. da definitivno odobri novo uredbo o ureditvi kmečkih dolgov in kmečke zasćite. Uredba bo taknj na to objavljena in istopi v veljavo 5 1. oktobrom. Glavne dolo^be nove ure«ibe so: Uredba o likvidaciji kmečkih dolrrov na-stalih pre*I 20. aprilom 1(132. Hl»^g pojma kmeičke^a dolgra bo deloma nekoliko *pre-menjen. Za kmecke dolgove se ne bodo smatrali dolgovi. ki so nastali na pcila^ri Wagovnega kredita in ne pre-^srajo «00Din, kakor tu*ii ne stari blagovni dolgovi, ki »0 nastali že pred 20. oktobrom 1930 in nišo bili pretvorjeni v menične dolg-ove. Nadi 1 je se za kmečke dolgrove ne bodo smatrali dol-govi. ki so nastali na po-ihiri p< d^lovnnja. Kakor dn«i!ej. ne bodo določhe uredbe ve-ljalc za kmećke dolgove pri Narodni han-ki, Driavni hipotekarni banki in Privilegirani agrarni banki. Ti zavodi pa lahko v e,-v<*ji pristojnosti izdajo održiv* o olnjša-vah -dnliTiikfvrn. ijl kat^r*1 hi sioer valjala urfMiM 0 km^čkih riolsrovih. V ta nam^n bo ustanovi}*5!! pri Privilepirani aemrni han-lci pospben fond. v kat-erepi s*3 boin \z državneira proračuna. Banke, samoupravne hran Inice, zadruge in zadružne zveze prenese jo vse svoje ktnečke terjat\^e na Privilegirano agrarno banko, ki bo na račun države pr^-vz^la ure-dit*er in likvidacijo teh dolc^v. PrivilecriTa-na agTarna banka ho denimim zavodom 5ft% cediniraniri te.rjatev priznala na t^ko-č**tt raoTmu. PAB Ko ixplao-ila d^narnim zavodom teh ,Vy • km^okih doleov v 14 l^tih v enakiH Tetnih obrokih. obr*»f*/>vala pa jh bo po 3*» letno. Xati o>narni zavod i-z svojih st^I st«»T\ (*"*» pa t+ \7tevajo tudi pri ini-ianju dolara. Oni posestnikL, ki imajo nad 75 ba renv Ijiške posesti ho«io o»1plač,Vi ?vojr dolg«»\e na na?Udnji nadin: Vsota dolira w» deli * š-tevilo h^ktamv. .Vko priđe na 1 ha re£ ka.kor '3f*0t\ Din «io!*ra. potem !^> ^ij>lača Ariš v 15 let ih če prid^ na 1 ha 1AH0 do 8 tisoo Din dol za *k» pla&i doljr v 10 lerih. v oheh priTTi%rih p.« plača 4.r> Oilst. rthrei*tk Dolgovi do 25.000 Din se bodo kmeta otpisali na polovico. Poltrovi n.i«1 ^f»o«io nin pa >f» r»o«1o lo d*"1*>ma o<1 pikali frk.ip n* imovinjiko sranje d«Etnika. Zniž-:».njp u»i* 4r*1-jrov n*1 bo ~m**l*> Kiti v^čj** n^sm :¥t o,l^t. Dolžniki. katerih dolfrovi pre^ecajo polovico vminneti pr>«pRgra. p.% hodo lahko za-ht^vali. da >e jim znižajo <1oli^>vi pr^v tako na polovico. Kttvtj* borjo mor»4i zmanjšane in *e bolo v r>f4oti pfrin*1** d«*-narnpfliii xavo/ta na t^ko^r-m nifrirm ^w\ Privil^cirani a-erarni banki m jih borto morali knW-ki dHžniki pjrt^Mti Privil^jrirani .^jrrarni Mnki. Doluovi nasproti privatnim (mt^hema hodo ur^j*jTii tako-le- Trgovcem in ohrtnikom bodo morali zašćitent kmečki dolžniki orfpla-čati blagovne dolgove brez odpiaa v 12 te-tib, toda tuđi brez obresti. Pr\i ohr^Jt b*-pad*1 lr>. novembra t .!. Kmrr.ki ^olirr»vi na-«»proti <\rnirkn privatnim ur^nikotn pa. m* znV žajo za 50 odgt.. preostalih .V> ndrt. pa 1ww <1n morali kmetje plakati v 12 letih 1 1 ortet. obresti. Ker bo PrivitetriraTia arrarna banka prevrela Ie kmetke dol^ove od denarnfh vrv«v dnv, bodo kmet je dofftrfki odpla^evafi Prf-\-fleqirani asrarnt hanki Ie dokove, ki «n» jib prej imeli pri denarnib ravodfh, prfratvA-kom pa bodo morali dolgove odnfa£afi n»-p obredno. Rim ne zaupa Berlina Gobbelsov obisk v Atenah ie izrval v Rlnm dv4Mne v iskrenost ttetnifcega pri}atel}stva Rim ,23. gf'ptembra o. ItaUjanaki t»k posvfča bivanju nemšk^a pr^pagandnega ministra Gobbelsa v Atenah na.jvec.io pozornost. »Popnlo d' ItaHa porrfva. da jp biLa srednja Evropa že od nekdaj in je tudi še se>daj ci^.j Hitlerjeve -poHVike. V Rimu 9n»a«trajo, da je z« Nemčijo za vzpostavi-tev stikov z Maio antanto in Balkansk« rvezo sedaj zelo ugojen čas. Nemćrja se pri tem ne <"«nejuje zqo\\ na pobričnn ak-trvnost, cnarveč prrp^suje še več/° važn^v»t ^^spoda-rsidm zađe vam, ker kahito r^i te naoin še m-nogo bolj urrdn ywr»j pniffiiJ^c vpHv. \' Berlfnu se p>ri ie«n ae tnmsLjo mnog-o na ro. da prodiranje Nemoije v srednjo Evropo in ne BaJkan ^kodtrie ibr-riianakim intferesom. ItaH>anski t*ak asra-di tega ne r*rikrrva neradov*>ljstwa rimskfh Icrogov &r>rićo rtoHtike Nemfiijo m be's^i z d>.kavMiim nezadovoljstvom tudi poro-vanja n^mških min>i&tmv po državah sred* nje Evrope in BaStana. Tihotapstvo orožja iz Belgije , v španijo ^panskim agentom so pomagali belgijski socia-listi — Oblasti so zaplenile eel oarnik orožia Broselj, 23. septembra, z. Pred dnevi so nail: aktovko. ki jo je izpubil Spanski vo-ja-ški ataS*? v Brusi ju. V aktovki so bili razni dokumenti, iz katerih je bilo razvidno, da je orguniziral velikopotezno ti-hotapotvo orožja iz Belgije v gpanijo. Po-drobnejša prei»kava je ugotovila. da sploh ni voj&Skega atažeja a tem imenom, mar-več da gre za nekeg^. novinar ja po imenu 1 Huerta, ki je zaupruk madridfike vlada. Pri organizaciji nabav orožja in prevoza t ftpanijo mu je poma^al g-eneralni tajnik belgijske socialistične stranke DeviprnL Oblasti so zaplenile parnik >Raymondc kl pa je najel neki socialistićni obćinsk: odbornik Ostenda. Na parniku ao zaplenile oblajsti 15 ton strojnic, pu£k in municije. Prcki sod ▼ Palestini London« 23. septembra. AA. Reu-ter: Na v^rmj^Bji aeji vlade je bOo sklenjeno, da se uvede preU »od v Pale- suni koneeiii vtfgtk techia. , pandfcn BumBelle He« izbruhnila vstaja . ■olesaa Titnlesca Sftfart Morite, 23. septembra. AA. Hava«: Zdravniki. ki sdravijo Titulesca, snoči nifeO objavili nobe^egm. poročila. Bohiik je po-poktee nekoliko po^ival in lavfi] ve^brase> kot običajno. Njegovo wUajb je ftacMoaiao VvnHnO« piVu t^TrrfTfofTfrTTlil ▼ Belgiii BniBeii, 23. šiept«o;bra. A A. VVeraj^ja se)a. vlade >e trajala 4 ur*1. Pravo^odni mi-nieter j© poročal o blšnki preiskavah, ki §o bile« bvedene po vsej Bel0ji na zabtevo driavnih tožilcev. Isti minifUer je predlo-Žil todi 0H0 v7*sto odrMb. kako hi Kilo trf*-ba zavarovati red in mir v Belgiji. Uhran je bn viadbi pododbor, v katerem gta dva soHalintrčna in katolička ministra, pre|LOVSNSK) NAROD«. »r*da. SS. »spterohra ISM. Stev. 217 Najlepša koncertna dvorana v Ljubljani L)«M)ajui |e dobila rea prav* kouotfUiu Avm*mmm9 kafcrtao smo aalbolj pogrtl>11 Izubijana, 28. septembra. Pred meaftci amo poroSali v sploinfh obris ih o Tolikih adaptacijskih delih v po-alopju Fflh&rmonlčne dniibe, ko prav s* prav ni bilo r©ć niti stare dvorane, nova je pa bila samo to na nacrt ih. Zato si tedaj $e ni*mo upali upisati, da bo preurejena filharmonična dvorana najlepša dvorana v Ljubljani. Zdaj, ko »e že pri pravi ja jo na njeno otvoritev, gaj bo v petek zvečer ie z»i5e! igrati kino. pa nas vprav veže dol-Žnost, da to povemo. Vendar pri tej veli-kopotezni preureditvi ne gTe samo za le-poto, eeprav je lepota tuđi izredno važen činitelj pri takšnih adaptaefj&h. Največji pomen adaptacije je v tem. da )e Ljubijnna dobila res pravo k©ncertno dvorano, kakr-šno smo najbolj pojrreSali. BHtveno pri prezidavi velike dvorane jo, da so jo pndaljšali na Hribarjevo nahrežje; e pod;iljškom je dvorana dobila prostor za Vftiik konrertni oder in lahek dostop nanj. rmoT jo tako velik, da bodo v dvorani laliko prirejali največje koncerte. Ko bo v dvorani koncert, ne bo irrvel ve-e nibče vti-&a. <1a je v dvorani kin^. Ol-tfinstva ne lx> v«č motilo l>elo projekcijsko platno, ki je ▼ »tari dvorani stalo na odru, zavzemalo prečej prostora in ze'o motilo a svojo \»eli-Bft in ogromnim crnim okvirjejn. Piojek-cijsko platno bo v novi dvorani pri koncer-tih skrito v posebni votlini. ki ima lej> arhitektonski okvir. Ko se l>o platno dvigni-lo, n« bo pokala! v ospro*lju projekt novih koncertnih orarel, ki jih bo dvorana najbrž dobila fc> ma ja prihodnjfrra leta. ko l*o o*\ 9. do 17. slovenski irlasheni festival. izred-no pomemhna kulturna prireditev, V ene»m akani ter se pov«od poznata oko ta roka nađarjenega arhitekta ing. PUtntrja, Ne smete sevedo misliti, da je arhitekt kaj iz-umetničil ter pokvarit prejftnji renetančni alog. Ost«] je prvotni slog tildi v barvah, a mra&nosti ni vet, Od*tranj©»a je tuđi navlaka, ki je preobteževala dvorano. Dvorana bo odalej uporabljiva prav tako pridnev ni kakor umetni svetlobi, kar je njena velika prktobitev, Eloktnona nusvetij^va je pa ae posebno krasna. Zarnice so prav tako skrite za vcin-em pod stropom. kakor so bile doslej. vendar je luč pri tej indirektni svetlobi ie posebno prijetna. božajoča najbrž zaradi jlato rumeneg* stropa. Strop je povsem nov in nihč« bi ne mogt-l uraniti, da je arhitekt naredll tako krasen strop ii heraklitnih plaše! Ražen indirektne avetlo.be- ima dvorana tuđi direktno, in sicer je povljarfiki pomoćnik nri dciu ta^nal v t6letnefa čevljarekega vajeuca !\ana Siurma v Celju pilo in fft hudo polkodoval po deinl rok i. Poikodo-vanci te tdravijo v eeljiki boini&nlei, —c Raaaare na delovncm trga. Pri celjski borzi dela §e je *»i b»ei.iTfre.nih (po večini odpuWm Westnov» de!avci in delavke), de-1« }i* V^31< lonujtHit, ia 40 oeeb, posredovanj je bilo !svT.k) nasproti 1Č7 (160 moškim in 27 ženskam, -'ne 10 t. *.r. Drlo omna. Nedelja, 27. septembra: Po poh\ »e je globo-ko pidklonil, l^jti nova gosta nis^a bila vsakdanja. Elegantni j*os(>od je bfl mož plave krvi — grof. Tuđi ps» ie bil poto-mec sliivTiih predn-ikov, kajti na sprejerani poH je sialo crn« tui belcm, da sliši p«a na ime Harry z opembo »mit altem SUmnrr baum.« Or>a plemenita tujc« »t« otišla v eobo. Kmalu je v %nb.\ pozvonilo — gos-pod je zabteval *obarico: pripravite kope-1 in pri-nesite krt«čo. Ko je bilo vse lenn pripravljeno, je tjrof izroctl sobarici psa. češ naj ga skoplje in počeke. Sobarica se je v začetku nekoliko uptrala. ko je pa pes » Silarim rodovnikom zaren&at, je na^lo iz-polnila zahtevo. V hotelu je m©d tem služin-ča-d že xve-dela, d.\ ima>o v c^^teh pravega T»em&ke.i2a jjrofa. Kmalu se ye tujec s svoj.in štirino gim spreml.ievalcem prikaza! v hotelski res*avraciji in sodel k prazni mizi ter z-a- hteval jediLni list. libral Je najprej ZA5C, na-to pa Se za ps&: najprej juho, zn njo pa še pečenko in mo&nato jed. Gost je kl so bi Li ta Ms v restav raciji, so radovedno gledali Cudu^kcga tujca, L: se je zdaj pa zdaj najLjnil k svojemu kosmatomu sosedu in mu nekuj pripovecioval. Stirinožec j« bistroumno pogleda! svojega £o&n*xUrj4 io »kočil aa »tirvl tc>r *e *\ edavo ozrl po dml» bič Mrdtcm je ntilakar princscl narocono večerj-o. C'cprav je pes nv-čr-ki /avija! z o^eiii in mu je ćelo iz plemeniteaa cohca Jidranila po rodovnt.škem telesu debela slina, se vendar ni dotakn.il jtnli. »Kje pa je aervietaV« se fe ohnnil grof na nalakar-ja, »Harry se prej ne bo dotaknrl jedi* Sole. ko je natakar lastn^ročno privezal servieto psu okoli vraitu. je Harrv si Ml! z-Cledu plemeniteu^ sosp^idar;a in z vidno slastjo med £la«jiitn cmobnjem pospravil naj^rej juho, nato pa še nečenko jn konč-no tuđi močnato jfnl. Plem>ič ca je lerw> obrisal s samieto, si pn/cjal miotko in <|* stojanstveno odšel na kratok sprehod. Brez koment*oncrv v nj^n^n olimočju dahe nad povprrčnostjo, jo uprx-viwno prizndpvanjo. c 40,000.000 izdat kov lorno. To^a ^|4*ni?r« ljubljansko si5ka: Ali Baba in 4O mbonikov Chu-Chin^how Kino Union: Železni demoni Kino Miwf#»: FrankenstHnova nevesta Kino Kanfts: Mr. Leu«tek, Realjeva ee«ta L Ra^ hovf^, Kongresni trg 12. in Nada Komo* tar, Vic-Tria§ka ce*ta. Oetrtek, 24. s^pt 15: Pesmi donakih kooakov (pWio>). — 12.46: l'oročila, vrame. __ 13: Ca«. aponvl, obv<*tila. — 13.t5: Vse mogoče, kar kdo hoće (plošee po Željan naroenikov). __ 14; Vrenie, l>orxa. — 1S: Kmecki trio, vm^oe vLoike po;e g. Svetozar Banovce. — 19: Ca^» vrenie, poročila, eporod, obvevitila. — 19.30: Nac ura; Sokolstwc> in woialni pokrot (Mars ko Sabl/ić) — Beograd. _ 19.50: Pesmi Jo*ephLne Kakarjeve (pjo4«e). — 20.1O: Slr>-venščina ta Sloveoce (g. dr. R-udolf Kola rič). __ 20.30: Oktet »Ljuhljanfikega Zvonac — 21.15: Čajkov^ky: VrI. eimf. or. iz Bostona; dirig : Sergej Ki^evicki. __ 22; Ca*, vromc, poročila. «*pored. — 22.2o: Injstni-inentalni dueti: Sodelujeta gg. AntunoviJS in Haršlag. Vlftm v «bčin*ko ptsarno. Danes ponoći jo hilo vl«nijeno v oboinako pa sumo na I>obravi. Neznani tatovi so odnesli pisarni stroj znamke »Adler«, razne obeinske štampiljke, iz bLa^ijne pa ves denaa\ K sreoi je bilo lc nekaj drobiža, skupno okrog 200 Din. Tatovi so brez sledu izginili. Dokument našili đni in našega Charlže Chaplin: Moderni casi PRIĐE ! Najboljši in najduhovitejši film ženijalnega umetnika! Vride v kino Union i tednu IkkIu tedaj prirt^lili 14 velikih kon-etrtov in najbrž tuđi ory;elski koncert. Glas-bena niatica se že zolo skrbno pripravlja na to prireditev. Onrle bo^lo veliko konotrt ne, in žo zaradi njih bo imela dvorana po- »ebno vminost. Dru^a velika pridobitcv pro/.i4 balkonskih, zolo udobnih se*iežt'v. postavljanih tako, da se nudi b slehernega prostora na projekcijsko platiio najlopM po-gl^l, pa tuđi na podaljšani koncertni cnl^r. Konoertni or se lahko podaljki dvorana mnogo prklohila po prezitla-vi tm li na svoji uporabnosti. Pri konce ni h bo «20 swiežev, n^tnje iaradi podaljšane-pi konecrtnega oreki pult in $tikalne priprave za gkioptični in druge projekcijske apar rate. St eno nad oilrom krasi velika Šan-tlova oljna slika, ki je najbrž edinstvena pri nas po svoji velikosti, Vendar ne smete misliti, tla je zaradi ra/sežnosti slike kaj Upela njena umetniška vrednost. Na sliki je okrog 40 portretov slovenskih sklada-teljev izza po!protekle dobe in sedanjogti. Sliko bi lahko imenovali: Glasbena Matica in njon skladateljski krog. Posebej moramo naglasiti, da je dvorana primerna za vse prireditve in tuđi za razstave. pač pred-vsom zara
  • odo izvajali veliki Lisztov oratorij Kristus. Notranja dela bodo do petka povsem končana. Zidarskih dol zunaj pa se najbrž letos ne bodo lotili. kar je v nekem pogledu tuđi boljšo. predvsem zato. da se bo zi-dovje dobro presudilo in da« ne bo nobene nevarnosti. da bi omet pozimi zmrznil, če bi še ne bil dovolj guh. Sporazum v tekstilni industriji IvenaSeaje meacd in zviianje istili v pod]et}]bf kjcr ]c bilo doslei delavstvo slabše platano Ljubljana, 23. septembra. Včeraj je konfino prišlo do sporazuma med 7a^tt>pniJci tekstilnih podjetij in d-e-lavstv«. Ker so se pokajanja zadnje čaše precej zavlekla so se nekateri še vedno hali, da ne bo še tako knmJu afcl©nj««t »porrazrum. za'to je v^erajSnja odločatev našla najboljši odmev v Javnosti in nedvcm-no bo sporazum pozdravilo tuđi (fclavstvo. čeprav je morde kdo pricakoval več od Oanutek kolektivne pog€ je izdelal Cenbralni tarifni odbor tckstilncga deU^* ^va predvscm po čeŠkecn vzorcu in drugih modernih kolektivnih pogodbah. Naglasiti je treba. §-nem previaduje ^»repfiSanje. da je doseže n z novo pogodbo lep uspeh, zlasti »a* radi tege> ker so »e ■necDde med posatnez-niml podje(|i preeej foeMČtfe ter dvigtrtte v podjetjih. kjcr je btt© d^fl^thro dml«Q •lahSe plaćano. Ne smpmo pa tA*m%i po»*t>itd, dt je u«peh sporazuma ie v tem. da je «pk»h pri«1« do njega po izredao ostretn aporu in hudih 2*p\e>tljA)£L BdJBOfti mr—m\ 4a je bflo na obeh stran eh kljub v&em dogodkom vendar še mnogo uvidevnosti iz zadržaaio-sfri. Neobjektivni hi bili, če bi ne priznali, da so bili delavski zastopniki, predvsem Centralni tarifni odbor, takt na in požrtvo-valni. Pomisliiti je treba, da so pogajanja trajala n«d mesec dni in da so vsi ud«le~ žene i pogajanj morali premagati precej velik živćni napor ter da ni t>rlo lahjko vedno obdržaiti hladno kri ter imrno ra2aodno«t. Na eni strani je Wk> d©Uvstv©, ki je htir telo s povsem drugaino taktiko «tea©ći sklenilev kolektivne pogedbt, kakor njr-«ovi pooblaščeni zastopniki, na drugi strani pa defodtjatai in d^Uv^ko a*stop«tvo. Bile so tore} prav za pr»v tri stranke Nedvomno bi prišlo do sporazu«m že zdftvnaj nrej jji tnorda bi traj*U pofla4*iiJa. najvec do H dni, če bi bHo deUvjjtvo disciplinirano in bi se pokoravalo avoienui zastopstvu. Zato je v resndei uspeh, da JC do sf>orazuma aploh pirišk), kijti prav lahko bi se vs« razdrk) in med d^avstvom ter njegovim i«s*oystvom, kafeor med podjetii bi zazijal nepgeino^ljW prepad. I>06eieni sporazum bo nedvomno VorbtU gpie6m>s»i, «rj gre zt okme 14.000 delirtr cov, ki predstavi ia>o vellco kupno «oB-Upavno p* tuđi. da bodo urajane r«mere j v imA tek»Hltvi indii^rijt *pH«a4« vrpod" budno tuđi na uredite*- razme? v dragih i ' poionjimJi. • »Za narodov blugror«, ki predstavlja politično satiro prile^rajočo &e vsaki dobi, ter ob-tožuje v njoj voditelja, ki trgrujejo z ^naro-/.ni^rjev in brodarjev je poslal v>€«i javnim in političnim činiteljem dravske banovine, vs( m načelnikom in šefom službenih edinie, ^osiM>larsktai? narodnim in socialnim društvom t«r korpo-racijam iid. referat, v katerem obravnava potrebo takoj^nje ch!pomoći v pogledu čašo v ne zaposlitve ouebja direkcije državnih železnic v Ljubljani. Namcn organizacije je doseli zboljsitnje razmerja zaposlitve oecb-ja v tem smislu, da se prizna |"K)troba izj^vm-nega stanja na-»ih železnic (»lfde na njihovo rentabilnost in obremenitev. To izjinnno stanje naj bo izraženo v normiranju ve^-joga atevila prometnoga osebja. Tuđi pri železniški upravi je mnogo pri-inerov zaposlitve po 10 ur ali pa Še već dnevno. Stalni progovni delavci nišo zaposleni niti ž.000 ur letno, eksekutivni usluž-benci pa vmnogih primerih daleč nad 4 tisoč ur. To je zelo nesoriaino in ni čuda, da je nezadovoljstvo vedno večje. Eni so premalo zaposleni in tuđi premalo za^luži-jo, drugi pa zaradi prezaposlenosti duševno in telesno propadajo. (>d vseh dogodkov državnih železnic za proračunsko leto 19STi 1936 je dala ljubljanska direkcija 21 odst. In 65.5 odst. nad povprečnostjo dohoev:ili kar nailri-^e po-fmetke, tako med drugimi gr. Skerpp Jan-ko svojo znano, prvovrstno sliko scverne Triglavske stene. prof. Ravnik Janko izbrane motive z Bohinjskega jezera, Tavčar Ivan izboren posnetek Jalovca, PlaninSe* Egon svojo v >PlaninsKem ve;tniK-u« že objavljeno .5liko »Jutro na VrSiču«, Kra-fovec Franc tipičen motiv z naših gorskih krajev, Kavčič Ivan prvovrsten pojsnetek Triglava, dr. Kajzelj Vladimir zimski po-snete< iz okolice Triglavakih jeze«", dr. Pretnar motiv s Prespan-kega jezera. Vse slike slovenskih foto-amaterjev »o zbudile med zbranimi delegati št'vilnih inozemskšh planinskih orgajiizacij mnogo občudcrvaTija. Našim planincem je treba čestitati k le-pemu uspehu. Lepoto naših slik in. oaze gw«ke pokrajine je še posebej pri spre-jemu delegatcv omenil zastopnik me^tn. županstva v 2enevi. m — 14.000 čeho.-IovaKov je bilo leto* na naši rivijeri, v Split je prispcl zastopnik praikegra turističnega urada ćedok Lama-rie. ki bo imel već konferenc z zastopiniKi naJih tuTističnih in hotelirskih organizacij zaradi zboljianja turietičrnih »vez med nago državo in e^cslovaško. Ceđok je po-elal letos s po ebnimi vlaki na naš Jadran 14 tiroč letovi&čarjev. Lahko bi jih pa poalal še već, ee bi se izkoriMil tuđi tas pred sezono in po nji. Prihoduje leto bo imel Cedok svoje zastopnike v vseh ve£-jih me^tih Hrvatskoga Primorja in mlma-dje. pa tuđi svojo reklamno službo bo pre-uredil. Joast CrawSord lepotica in icieal današnje mladine v prekrasni družabni drami ŽIVIM IN LJUBIM Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. Kino Sloga, tel. 27'30 — Za.grebiko gleda1ište jf že dobilo p<»- sojilo. Po d •■>!*: ih po'vi janji h je centrala državne Hipotekama bnnke prtetal« na to, d»a i^pla-ia njena podružnica v Zgrebu Kamsdci upravi 13 in pol nvlijona TSn za k-onćno sanacijo zG2rebškc;:!a gledališta. Ta drnar se bo porabil v prvi vrarti ts. pla-dik* gledaliSkih dolgov, zaostalih honoror-jev Marwm /a r^rravil-o rvr>*1^pja itd. — Jeson se je začela. Danes je p^ ko-lcdđrju /ačctjk jeseni. Vrcme pa šc no l^a-fe n«i jesen, ker je za kon*=c septembra 5e izre-dno t-rp!o t.iko. d& se ljudje še koplje-}o in srt. — Napravite veselje svoji drveni! N*J- primernejši in najcenejiA knjltel dar 9O Vodnikove knjige, k«r vam w* borih 90 Din nudijo obilo duhovnega utitka In ao» dobne izobrazbe. a _ KazpUane sliib« baMTUtkib cestar-jer. Kraljevska banska uprava dravske banovine raspisuje na obnovi § SI. zakona o banski upravi v obmo£m areskega eesU nega odbora Kočevje tri đlužbena me«taba* novinskih ce^tarjev, in ejcer na atede&ih ceetnih probah: 1) banovinska cesta I. re* da št. 9 od km 18.622 do km 23.063, 2) banovinska cesta II. reda št. 185 od km 18. do km 25.9bO, 3) banovinska cetfa H. reda 5t. 171 oti km 23.OJ0 do km 29.000. Prosilci za ta metsia niorajo tzpoinjevati pogoje iz cl. 2. uredba o službenih ra?merjih driav-nh ce*.ta-jpv in njih prejemkih in ne«ne- k> biti mlai>i od 23 in ne »tar«jši od 30 let. l'rojnje je treba vložiti najkaeneje do 15. oktobra pri ^recikeni cećLaem odboru v Koce v ju. — Konrno je rmagala sdrara pamet. La* ?ko kot letovišče in zdravilišče bi moralo že od veega začetka učivali u^odnosli po ^ 11 j^tnitvke tarife, ki dolova, da imajo pi>otje polovično voznino na državnih že* lezniv-ah. čiovek bi mi^lfl, da je asmo po e-ebi umevno. da espada Laško med letovi- ike kraje, loda treba ]e bilo mnogo priza-devanja. da ee je na merodajnem meslu to dokazalo. Generalna direkcija državnih že* leznic se ;e bila postavila na stalićee. da uživajo vozno olajšavo &amo oni gootje, ki estanujejo v zdravili^kem domu v Ladkem* v?i drugi etanujoči po hotellh ali privatnih hišah, pa nai bi te ugodnosti ne viivaH. Zveza -za tujski promet v Sloveniji ie »eve. da takoi posredovala in končno je general* na direkcija državnih želnzmc odredila, da vživajo pravico do vozne olabave vsi gostie v Lač>kem ne glede na to kje stanuje}^ M«Matafct«naU. trc^via loda mbo a« Jt . <*a*ttfalctttMu tu 4L MMtei trg 17. etraie. Udeleiil «e je krvavoga spopada pri Ual-U«iu, kjer je padk> okrog 100 domaći-nov. ki so «e borili pod italijaotko ia#Uvo. Ta «popad je dal Italiji povod a« okupacijo Abeainije. - Umri* Gerilka?* — P«^Mli. Smrt Marije Goriakov* t morju pri dibenUtu Ie vedno ni pojafiojeaa. K«r •*» n| o^la«il no, b«n njen sorodnik. i© policija ▼ Šibeniku odredila, da *o jo pakopaij. ker je njeno truplo i« razpadalo. njega Ilalijani odpeljali v Somalijo, icjer je moral biti vedno v prvih vrstan obmejne Jx Lfablfane —Ij Jubilejna »adna i« rrtaa rasstava na Vi^it. Mnogim ljubiteljem vrtov ni znano, da je priredila v teh dneh sadjareka podruž* nira na Viču izredno uspelo razstavo sad-ja, povrtnine in cvetlic v mežčanslci soli na Viču. ob priliki probave 10 let njenega obs stoja. Agilni podruinu*ni odbor jo Jtevilno članstvo tako Za interesi ral za prireditev, da dela čast vsem. ki so količkai doprineaii do tega velikega u«peha. 1« #trc»kovno_pf)uČne-ga vidika mora vaakdo, ki si je razstavo ogledal. krasoto sadja, zel°njadi in cvetlic, pohvaliti- Mnogi atrokovniaki *o «o i /redno laskavo izrazili o tej lepi raztstavi. Na« men razsiave je prikazati po^e^tnikom vrs tov, katere Trst© sadja, ze'^njadi ter na|-lepših cretlic se daio uspeino s primemo nego in oskrbo gojiti v viSkem okolišu. PREMIERA senzacionainega in vele- Dane« ob 16., 19.15 in 21.15 uri. aapeteg« mroa, iadeianegra v retui tllDDV DT17T A *Ff F7KTf T1FMANI HARRY FIELA ^^^^■■■■■■■■■^■■■■■^■^B Borba človeka § strojem-robot om! SyMlm Sehmlti, Wait*r Frmnelc, H Wmlter Jmasseo. Klao UaUoa, Ui. 29-21 —U Detalk ae je naaeJ n» Prulah. Vpra-sati Sv. Jakoba trg 8-U. levo. ~^li Film »Frankeusteinova ncvr>ta< v kinu Mo»te. Pravtjo, da je fiira >Fraa^en- steinova ne vesta« najgrozotnejći, por«>du Ulm »Fran.ken*t«»is nova. aeveata.«. Predatave eo ob 18.20 in 2030. — lj l'prava Rubadove tupe vabi vse elane upravnega in artistićnega odbora na zelo važno sejo Jutri 24. t. m. ob 18. uri v poslopju Glas bene Matice (soba St. 6). — Uprava. — li Izohraieva'ni in urni t«4aji Trgtov, skefEa dru&tva >Merkur< v Ljuhljani., Tr-povetko društvo >Merkur* priredi jH^Pnjii x oktobrom večerne izobraiovalne teča« oi* delavnikih v ca*u od 19. do 21. ure. Tecaji bodo za slovensko *tenocraf!jo ter začelni in nadaljevaini teč^j xa laščino in npnuč^-no. Prijave v dr^tveni pisarni, Tr^ovrki dom,, pritličje, od 8. do 14, ure. Oposiar^a-nio na konVlnost teh teeajiv. ki so poceni v«em interesentom na razpo^ago. ZVOĆM KINO SOKOLSKI DOM v šiški, telefon 33-87 V sredo in ćetrtek ob 8. uri Film orijentalske razkočnoati in lepote ALI BABA IH 40 RAZBOJNIKOV CHU-CHIN-CHOW Ana May-\VonK in Fritz Kortner. V soboto: »ZVEZDNI UTRINKIc — Od medveda »e učite htfi«ne. Za po- »nemajije sicer ne priporoćanio medveda Marka v živaLskem parku ob Lattermano-vejn drevroredu, niti za. j^led snage, pać pa njeg-ovega maleg-a severo,merižkega snrodnika rakuna, ki mu Ne.mci pravijo Wasohb&r, ker v&o hrano in sadeže natan-ko Of»err, pretino jih jtohrust.1«. Zuinimiva, jazbftcu podobna živalca =e popolacma vdo-niari \\\ st prav dt'hrn poru'n iu«li na na-fiil; vrtovih, KaKor kužeii se igta in teka za gospodarjem. Peljite otroke v Živalski rxtrk pogl^iat to priljubljeno žival. kijetu-<1i korist na zara-di i/.vr?tarjra krzna, u |\o-jlm nagonom za snago in higieno pa spođ-budna zlasti deci. Operite grozdje ;n osna* žite ^adje, kakor pirtiikavi medved raK.unf predno ga zavžijete« ^ - Razpisano je mesto zdra\"nika QV7J) v HraMniku. Rok za vložitev proSenj jo do 3. oktobra. Mesfto je stalno in ima zdrav-nii^ pravico do pokojnine, — Iz »Sluibenega lUta«. Službeni list kr, banske uprave dravske banovine« št. 77. z dne 23. t. m. objavlja uredbo o pri-lagroditvi predpisov, ki veljajo v območju apelacijskih sodiič v Zagrebu, Ljubljani in Splitu o postopku v zakonskih pravdah pred rednimi »odiiči novemu erra^aniike-mu pravdnemu postopniku, raz^laa o raz-pisu rednih volitev občinakih odborov sa obeine v dravski banovini, odločbo o izpre-membi naziva * Banovinsko veleposeatvo PonoviCe« v »Banovinska. Žrebčarna. Pono-viče pri Litijic, 3reb rniki«, lađa Uto« in to ft© v druffi polodci oktobra — Vodni. kova drusba. Ne odlaaajte torej a priato-pom v vrste Vodnikovcav» — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, precej oblačno vreme, motne ao krajevne padavinc, Včeraj je nekoliko de-ževalo v Ljubljani. NajviSja temperatura je znasala v Beogradu in Skoplju 30, v Zagrebu 27, v Ljubljani 26.6, v Splitu 26, V Mariboru 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.6, temperatura je znaSala 15 stopinj. na Mihaela Cvetka iz Piršenberga pri G-hokem ^o na ceć*ti napadli neznanci. Nekdo pa je 3 tako «iio udaril z roko po obrazu, da mu je fikora! izlil desno oko. Zaradi «il* nega udarca je Cvetko padel in fie pri tem §e močno po>kodoval po r presa-i =adjevec. 201etni domaSi »in Rudolf se je z rako prevee približal zohca* stemu kolegu stroja, ki ga ie zgrabilo in mu popo'noma zmečkalo prete de*ne roke. 11 let nega c^ina kajžarja, Fajdigo Lojzeta iz Prapret^ je konj, ki se je olepal obadov, hrcn-il v trebuh in nm Zadejal nevamo po-^kodbo. — Splaieni konji v Muri. V ponedeijek ponoći se je pripetila blizu Čakovca teika nesreća. Pri Sv. Heleni je bil sejem in tja se je odpeljal tuđi kmet Jakob Dalič i* vaši Kuzme. Zadaj je bilo k vozu privezano žrebe. Daliča je spremljal njegov 20-letni sin Matija. Naenkrat ata se konja, splaSila in zdirjala a vozom vred v Muro. Dalič je padel z voza in ker Bi znal pla-vati, je utonil, njegov sin je pa arečno pri-plaval do brega in se resil. Konja z vozom vred sta tuđi utonila. — 5.000 tajnih prostirutk v Zagreta. Zagrrebška policija prireja pog°sto racije, da zatre prostitucijo, ki se je silno raa-paala. V Zasrebu je zdaj okrog 5.000 tajnih prostitutk in isključena j« vaaka zdravstvena kontrola nad njimi. Foiicljrtt« racije ne morejo doacči pravega uspeha. Drugo veliko aocialno zlo Zagreba ao berači in mladoletne potepinke. — Kaca padta z drevesa med pogrebee. V nedeljo popoVdne so pokopala v Daruvaru šestm^sečnega otroka §obo*ltkarja Ljubomtra \*acka. Kar je padW z dhrjcff* koštanja med pogTebce strupena Icača. PedU je neki ženski na rame. |>ri te*n je pa zlezU na nogo neki deklici, ki j© je hitro brenila n« t1«. Med pogrebei ic n4~ stala silna paaiika. Koivčtio se je nekom« posrećilo kaco ubiti. — Obisti so se ji zraftl« in nrarlt je. V Rail^vcu pri Sarajevu je umrla te dnl šKiljđ Ivanka Senčur ix Cerknice pri Ra-keku. Oblasti *o prvotno domnevmle, cU gre za tkvin. včeraj j« pa obdukcija trupla pokazala, da je vzrok njene «n\rti red^k medicinski fenomen. Ivanka je imela zra-ščPTji ledvici. Smrt je nastopila zera d i Jcomjj>iik«cij v krvnim obtoku. — 12 Ijubfkov je podptrala z ro«ievim denarjem. St evo Obradovač is Siska je pozno »poznat, da ga njegova iena Miika vara in da ima k«r 12 ljubčkov. Ze pred §tirin>i leti je začela Milka kr»»ti enožu de-nar, da je lahko pocrpirala svoje ljub<3cc. Za. vse prizna, da je imelđ ljubavno rax-merje z njimi, samo za enega se ne more n«"*nniti. — Traci^aa »mrt -primorskega eadgraata. V nedeljo a« je pri petrla na Dunavu pod nančev^kim moitom pri Beogradu tezkane* je pet Tjudi, med njimi tuđi primoricki emigrant Viktor Rudnik in njegova Jen» Aniea. Bud- nik f« imel U geto} burno Ihrtjenje. Ki kor mnoge druge Slovence iz Itiret to tuđi Naj navedemo »akaj aort, ki ao careg vzbu. jule pozornost; od jabo^k- Jakob Lebel, lord Sufield, Landsberfeka reneta, ani> (janeževo jabolko), bellefl«ur, Gdan^ki robafc. Dama* «>on, Bismark, Baumanova in Ka«e^ka re^ neta,^Bojkovo jabolko, Ontario. bobovec; od hrušk: Hardijevka, dr. Luciui. kongrešovka, Viljamovka, Blumenbachovkji, Druardovka. pastorjevka, klorfo, Dilovka. Predaleč bi nas ved^o, ako bi navedli va« vrate prekrafe* ne zelenjav« in rastavljenih cvatlic. Odbor je poakrb«l tuđi za prcui*vanja- Tako i e imel izredno obiakano in a«lo pou£no predavanje • «kioptičn>mi aUkami tajnik Kme-tijeiie druibe g. Kafol, v torek zvečer ob 7. uri. Slik« j« predvajal 8. Lenard iz 5t. Vida. H koncu ae ja vriil ra&ffovor tuđi o lokalnem padnem sortimentu, najpriporoc-ljivejsih ?c»rt za okoiiro. —lj TlaKovanj« A6^eHS©ve ceste je adaj najvećje cestno delo v Ljubljani. Delo je v prvem mesecu dobro napredovalo. AJL kerčeva cesta, ki bo asfaltirana, je skoraj pol kilo»metra e. Navadao je največ 50b jeseni, zla»ti če je topla. Vendar goharji na povedu jejo. da ne bo y*£ dolgo gob. Če ne bo lcmalu d^-ževalo. Dane« so prodajali mlade po 12 Din kg, večj« pa po 10 Din. Tr? je bil dobro zaJožen s sadjem. Stoer pa je vladalo pie-cejšnj-p mrtvilo na ztlfnja«inem in perutni-na.r§k^TD trgu. Na debelo je bilo na i»rodaj prt^cr] krom pirja po 7^ par ks: naprpj in teljjt. ki je v »plošc^m po r»0 par. — li l*m^tno*tnji razstava Franrefa Kralja w> bliža fakliuokn. nstan** (viprta Ie $«* ta tp-1pii. Opaziti je. da je do^lej ni videlo £« mnouo zniinih obi.*kovalcev na^ih raT = >tav. Z!a«=ti opozariamo ^^lo, ki namira vas •f> na ra/^ta\o z pk-kur/i-o. da \r\ t5(or<* pravne usno. Do^lrj je rnr'e'lalo ra^^tavo di-ia^tvo klasične in dijakinje liroj^ke irimna- — Predsednik društva »Xoe« — deloži-ran! Mali prijatelji živali, ki tako radi prihajajo v iival'ki vrt ob Lattermanovem drevoredu, v;l dobro po majo pri ja zrne ga gospoda, ki jlm razkacuje pt'ohe, stor'^lje, veverlce in me. — Rim—*\'eapelj, 12 oni Po Italiji. PojaaĐlia aaatooj. Uprava »po bozjeju tvetu«, Ljubljana, VVolfovt 1, Iz Maribora __ Noti gledali^ki abonenti, ki do»l«) |« nis« Ubrali srdfiev. Ker je ai(*J t^agijna do dane« hranila latwkim abonentom tio*e danj« mede!**, latico od julri, *rede '23. t. m. naprei izherejo «ed*»ŽP, ko'ikor jih j© ua raipolago. Kar je povpra»?vanjr dokijJnj*' in te otvorj v *redi prihodn\**$n tedna •«-zona. je v interesu vsako^ar, ki •) ieli bol)* >i »edei, da ee pobriga za ahoama cimpraj. — Ciled. uprava nudi l*»to» i'J prireditev, 14 dram*kih.7 cla^benih pre-Utav t*r en kon i-ert za »edoni /aj>orcdnih menefnih obro kov, ki »o telo nuki lod 0 Din nav/gor) I'ripominjamo, da #0 ohroki cttlo v dobrih ložah Uko nizJvi, da *i lahko abonma oml#li vt>akdot kaj >ele gmotno bo!je #ituirtni «loj4. ki jih gledalište ra/en neka] čaitnih i^jem l't^reAa med abonenti. — Oo orite* dramske **»jou« bo pri badnji fetrtek. Otvoritvena pri*d»tava bo tnana ru^a umetnina >Ži>i mrtvac«, globf>kadra* ma, ki je j© napisa! znameniti pi*«telj U l\»i«toj. Hežijo vodi glavni režiser J. Kovir glavne vloy# igrajO Rralieva, Ra#b#rffar)#-va, Nakrit in Tiorni^ek Ostale vidnejld u-oge igrajo Zakraj^kova, starčev«. Savi> nova. Čirom,* J. Kove in P Kovi^. Sicer pa ie zat>oi»leii se ve* uledališki ansambl ter zbor. — Na ▼»eslovAn*kem idravniSkem kongre* su, ki se je pred tinevi vr^il v Sofiji, je zitetopal zdravniiko društvo v Mariboru po-r.Lovodeči [>odpreii»»e'inik j». dr. Rudolf Kac- __ Dva velika požara v Slov. poricah, po« eoi»tnic'i Geri Zore v \ ant»tinoih v Slov. go-ricah je ogenj popolnoma unifil goapodar-*ko potslopje, orod e in «eno. ška ikoin __ Krvav preipp. Proteklo nod eita «e prepirali dve skupini faatov v lom^ičevem dre-voredu- Iz prepira je nafttal kmalu pretep, v katerem «0 zadohili Joiet Janiek, Walter Koje in Ivan Gu^Un pr*»f«»j*nie po4kodb4i ua ^lavah. pietep je konca 1 Je1«, ko j« n^ki pasant od>lal ^tirt #trplr v /rak in tako pri-kriral fttražnika. Ranjence fo prepeljali ▼ bolnico, stnrtlri pa <^o pot>epnil: proti Piramidi. — Slikarska raz-ttava v Selniri *>K Dravi. Prihodnjo n^dolo 27 *o[»t?mbra ho otvorj«*« na ilikamka rastava tamkaišnjejza domari. na Loira ^uSniP'ia. t*lu<4att*lia zagreb*k« umr1no>lne akademije. Slikar l>o raz*tavil okoli 60 svojih del. — Pnizku* samomora. Vferaj doptvMne *i je hotela v/»>ti življenje t*»k.*tilna delavka Marija P. v Primorski ulici 1u. ? tem, da je popila prrrcej^nio Količino ^idola. Poklicajii re^evaiei so jo odpeljali tako; v Holnioliciia ima slučaj v preij»kavi. MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Di^i 3.—, beaeda 1 JDin. davek 3 Din preklici Za plamene odgovore ^lede maUb o&rlaaov Je treba priložiti zaamko. — Popuatov sa maOo oajlaae ne prisnauno. B«woda 50 par, davek d Din Najnaanifti zneeek 8 Din GRAMOFONSKE PLOdCB ra gramofone brvše tvrdkc A Raeberger, dobit« po raiprodaj« nih eenah. Dalmatinova 1(V, Piknik. 2452 R0LA!m«KB CVETITB GOMOUE hijacint, tulipaoov, narcis, kro* kueov itd nudi Sever & Komp. Ljubljana. Zablevajte cenik! 48 R. DALMATINSKE SMOKVE za jelo. okuane, letoanje nudi po Š Din kg Sevar ft Komp.. Ljubljana 40 R, GO3TIUVA najlepAa točka ljubljanske pa« riteri je jae od^a ali proda; po« treben kapital 30—50 Heoc Din. Dober za«lui«k. 24S7 P8IH0.GEAF0L00 FelLfca Globo&iik v Ljubljani, hotel »SIod< eoba St. 63, Spre* iema ob vvakefn ea»u tud i «i GOSPODIČNA a •rednjeSoleko isobnmbo, brac aradatev i#li primarnoga lapo* elenja ali pa *=amo regnega po« znaiKtva 1 značajnim od 30— 40 l«t «tarim driavnJUn uradni-kom. Ponuđb« pod »PoStena in ranac 2.486 Narodna tiskarna LJUBLJANA KNArLJRVA 5 > IZVRdUJS V«4 i TISKARSKA § DBLA M TSR SS i •^rPOROC* i Makulatunti papir proda uprav« „Slovenskega Narodau Ljahlfa«af Knafl]«va nQa Itcv. f Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, »reda, Hl septmhn 1M6. Siev. »7 Ivan Čanka r: Za narođov blagor Iz razgovora z režiserjem ing. arh* Boi&aom Stupico Ljubljana, 23. septembra. O nobenem slovenskem pisatelju se ni toliko pisalo, polemiziralo in ga sku.sa.Jo tako različno tolmaCiti na nebroj načine v, kakor baš Cankarja. Njegova dramatska, dela. so široko polje, na katerem so se po- ■kušali mnogi režiserji z rešitvijo problema: kakšen stil zahtevajo Cankarjeve Igre? Sočnost in sodobnost njegovih del je prenesla vse stile: rcalis^ičnega, naturali-»tičnega, neorealističneg-a, simbolistične-ga, grotesknega in kar izvira Se pavrst :z teh. Razumljivo je. da producira vsaka doba #voj stil. Vsi, kar smo jih doživeli na odru pri najrazličnejših predstavah, so bili izraz svoje dobe in rožiserjeve osobnosti. Kaj pa je bistvo teatra in interpretacija posa-meznih predstav? Režiscrjevo gledanje nanje in njegov način, kako JOi tobnaČi grledalcu. će bi vsi režiserji enako režirali isto predstavo, bi si Jo pač vsak samo en-krat ogledal. To, kar dela teater veeno mlad in neizčrpen, pa so razli£na gledanja režiserjev in razlicna pojmovanja posa-meznih vlog. Stupica je nad najmlajši režiser. Znane so mu domala vse Cankarjeve predstave iz povoj nega časa pri nas, in bas te, ki Jo je zdaj zrežiral — ni videl. To se mi «11 vredno poudariti. da bo vsem jasno, da je zajemal popolnoma samo is sebe in ni imel za svoje delo nobenega starega vzora. Skušal se je približati bistvu Cankarjeve politične satire s Studijem o tem, pod kakšnim vplivom je bila napisana, kajti brez dvoma je viđen vpliv tu jih svetovnih dramatikov na tem Cankarjevem đelu. Stupica predstavlja najmlajso režiser-sko generacijo, ki gleda življenje cvim real-neje z ono noto nove stvarnosti, ki nam približa dinamiko umetnine, in z začimbo življenjsko neobhodnega humorja, s katero skuša preiti tragiko in simbolizem. V Cankarjevih delih so pogosto scene, ki so jih doslej tolmačili simbolistično, ker so učinkovale neživljenjsko. Stupica je smatral, da jih je potrebno razrešiti na naturen način. Poleg tega se nahajajo v Cankarju oštri kontrasti komike in tra-gike; Stupica jih je skiisal nivelizirati; ko-miko je na diskreten način omejil, tragiko pa je skuSal omiliti s stalno noto humorja, ki preveva vse delo. Romantična in sentimentalna mesta. ki se čujejo danes nekoliko patetično, so Crtana, ne da bi bilo delo bistveno okrnjeno. Novo v- Stupteevi inscenaciji je to. da nastopa *narod* v začetku in na koncu igre vidno, (doslej ga je bilo samo čuti za kulisami). Ulica pred dr. Grozdovo hiSo je mišljena v orkestru tako. da je občinstvo v parterju soudeleženo kot gledalec s ceste in nima samo pogleda na voditelje naroda, temveč tuđi na narod sam. S tem je od-straniena enostranost dogajanja in delo zadobi z efektivnim nastopom naroda v dvrh ekstremnih srečanjih z voditeljem, novo noto. V Sturticevi režiji podrži Cankar ogledalo pred Slovence: toda ne s traerično ali mesijansko eresto fpmveč z grenko norfta-vostjo in Tinorom li'iHsrva. zoper voditelje, ki kupcu je jo z »narodovim bla grome. M. S—eva. cike pobirajo po mestu Posledice dragega tobaka in obubožanosti nižjih slojer Ljubljana. S.j. septembru. Kadilska Mra^t in visoke ceae tobačnim izdplkom na pni strani, na drucri strani pa ©bubozanočt brezpo£clnih, je prisilila mnoge siromake k pobiranju odpadknv cigar in c-igaret aU »čLkovc jk> ultrah, trsiih. pred gledališči, kini. hoteli in na smet i se ih- Iz higienskih t>z.irov je tro'oa to ol**>jati, toda čuvarji ljutfckega zdrav ja 80 br&z moči. ker še ni pravilnika, ki bi zabran jeval metan je čikov po tloh, monopolska uprava pa je pri tohaku že itak prišla na svoj račun. Cike pobirajo kadilci, let nima.ro denarja za drage monopolske izdolko. Kajenje je luksus, ka ti kilogram najslabšo^a ci^aretnega to* baka stan^ danes 150 Din. K totviku potreb. ni papircki pa eo tuđi draiji in jih trafike brez tobaka niti prodajati ne smejo. Ti kadilci si pomn^ajo s časopisnini pa* pirjem. ki eicer ne diši prijetno, toda strast premaza vse nedostatke, Potrto vidiš na ulini v tla zroče ljudi in to so lovci za ciki. Pridni pohiralci vstajajo ob t>vilu in oble-tajo že ob zori vse drevorede, trge in ulice. Zelo na potu so jim ceslni pometači, l'o* biranje je nvnotro uspešnejše Ztjodaj zjuJra-, in v začetku meseca **> ciki mnogo vecji, ka--kor proti koncu mosora. Tuđi konkurenca je mpd pohiralfi. Prrd hotelskim vhodoničtos ji vedno Čedno oblečen mož in se ozira ■zdaj na u^ico, zda] prodse na tla. Pri nje-govj nogi leži lop čik; mož caka ui£o-ln? prilike, da £a noopaženo ix)bore Sram 1^1 je in boji se, da bi pa kdo ne videl. Pa illoj fimolp: nekdo so pribHža. suno 7. nn^o čik, da odleti in s:a hladnokrvno jx>!ipre. Tuđi ženske ee perajo s tem poslom, mon-da za može, da se jim prikupilo. Ali ni lo« po, ko ekrbna iena nervira svojemu niožu namesto male južine zbirko čikov in jo mož hvaležno potreplja \*o rami? Koliko dol>rp_ pa tiči vtoh zavrzenih čikih. Razvila ?p je tuđi trgovina & ciki, ki nosi v^e znake pra* davne trs^ovine, ko 5e ni^o jKJznnli denaria. Nabiraler. ki ni karliloc, pač pa žvoči tobak, polira ciko cigar in ci«iar*t, drujzi jo kadi» i lec in pobira tuđi obe vrsti čikov. Ta dva ei pot^m cike zamenjata tako. da dobi č\- kar cigare, kadilec pa cigarete. Ciki cigar so baje prav dobri za žvečenje, ker vse« bujejo mnogo nikotina, v gramozni jami na Polianah, kamor odlasrajo emeti iz me« sta, br^kajo po smeteh otroci in iščejo dike, menda za očeta. Vnies dobe tuđi kako najjnito sad je. ki ga kar na messtu 6 slast-jo ix>vžijejo. Siromaki so iz bližnje barake in ne xvdo, kakšni nevarnoeti za zdravje so izpostavljajo Obsojanja vredno je. da starci puste brskati otroke po tej bacilo* nosni nesnagi. Skrajno nehijjienično je tuđi da postopači porabliajo v bolskom drevo-rodu odprte mesarske stojnice za luščenie Čikov i 11 po stojnicah posedajo in ee pogoeto slišiio sumljivi g'asovi izpod njih. drugi dan pa polagajo tja mesarji meso. Stojnice bi morale biti za prte, kadar se ne prodaja meso Po rn '1?pbojni sodbi pobiralcev čikov so najsJa!>s.i ciki y Monte Carlu pod TivoUjem, kar je razumljivo, ker se tam shajajo vpo* kojenci, ki svoje cigare in cigarete iz varcL nosti do kraja izrabijo in se prav nič ne ozirajo na -otrpine v kadilski strasti. Smeti iz kavarne "Kvropes: stalno prebrska prile* ton možakar in izbira dragocene Ske, ki jih po'em doma lušči in predela v nove cigarete. Zelo dovzetni za cike so jetniki. ki pa se niorajo. oropani svobode, omejiti le na iu^tično palačo in se tu jih priđe v poštev le omejeno stevilo, kl so zaposleni pri či-Sčenju. Ko se vrnejo v svoje celite, je prvo vprašanje sojetnikov. ako »o prlneeH kaj 5i* kov. Tu je se po čikih od čikov veliko poze* Irnjo. Mesarji sicer ne sloviio posebno po svoji rah]očutnostit ali zgodilo se je, da se je bolie oblečen moi pred za njim gredočim nioš^riom sklonil in pobral kar dva čika. Ko jo mesar to videl, eo mu je milo etorik) prj srcu in je ponudil možu cigareto, ob-enem pa ^ra je pozval, naj vrže čika pro5-Mož je uboaal dobrosržnega mesarja, ven* dar pa ac je knialu vrnil in čika pobral. Ciki so torpj zelo iskana življeniska po-trolisčina obulK)žanih kadilcev, Hvgieia pa sp nad tem opravičeno zgraža. Z mcdoafoibM razstavc pmv v Ljnbl]aiii ^fail domači in lllrakl ovčarji prav nK ne zaostaj&jo za redkitnl inozemskitni pasmami psov. To smo viđeli zlastl v nedeljo na veliki modnarodni razutavi p*ov na tekmi »Dama s psom«, kjer Je vrbodiU posebno pozornost jra, Ljubiaava GroSljeva s svojim te veikrat odlikovanim psom. 19*000 kilometrov po zraku Sovjetska Rusija vođi v polarnih razisKavanfih in osvajanju arktičnih krajev 13. septembra je priletelo na moskovsko letalidće letalo SSSR N-208, na kate-reia sta pilot Sigmund Levanevski tn kr-mar kapitan Viktor Levčenko preletela 19.000 km dolgo pot iz Amerike v Evro-po. 5- avgusta sta se dvig^ila v L/>s Ange-leau, 15. avgusta sta. preletela zahrbtno Behring^ovo ožino md Aljasko in severo-vzhodnim delom Sovjetske Rusije, 2- septembra sta bila že v Kra-nojarsku, kj^r sta zamenjala čolničke pod letalom s kole-si in se pripravila za zaJcljučiii polet do Moskve, V neprestani borbi z naravniml elementi sta prebijala drana letalca izred-no težko pot ter zbirala bogato aerolodko in aej-onavigracijako gradivo. so preleteli 9.000 km dolg"o r>rog^>, ne da bi se spustili na tla. Mislim, da mora biti drugi korak otvoritev najkrajše ssra^ne proge med Sovjetsko RiiSijo in A me riko nad severnim ledeninn oceanom. Po naji-nem mnenju mora voditi ta proga nad ^e-vernimi otoki američke celine preko sever-nega dfla Gronlandije, Spjtzbergov in se-verniin delom skandmavo^ega polotoka. Ta zračna proga bi merfla od Moskve do Iyvs Ajigrelesa 9700 km- Miđva sva preletela 19.000 fcm. Kmtiar letala, kapitan L*evCenko je po-vedal kratko o nevamem poletu čez po-laraie kraje tole: ■ »Na poletu nad Kanado in Aljasko sr/a ubirala ravno pot in se orientirala iakljurS no po aparatih. Najtežja in najnftvarnejša ovira na tej poti je bila me-gla. Nad Kanado in Aljasko je zakrivala megla gore, ekalnato morsko obalo, doline rek in mP-sta. Navigacijske naprave letala so nama omogodale leteti na slepo srećo. Mogla sva dolgo leteti nad oblaki brez zveze z zemljo in pTi tem »va bila brez skrbi, da le-tiva prav. sele nedavno je prfletel cl^vek Rokavski preliv in to je bila prava senzacija. Naši piloti fO pa pokazali zadnja leta Cloveštvu primere poguma in spretnosti. Zato ni čuda, da iščejo baš sovjetski letalci najkraj-se poti med EJvropo in Ameriko. Te poti vodijo nad ogromno ledeno pustinjo, nad Sevemim ledenim oceanom. Splošno se priznava, da vodi Sovjetaka Ru?ija v polarnih ražiskavanjih in osvajanju arktič-nih krajev. Naša država je vzgojila mnogro pognmnih letalcev, naša industrija je dala vzoma letala, sposobna za polete na velike daljave. Prvi korak v tej smeri je bil polet Ckalova, Bajdukova in Beljakova, ki Levanevski Pa tud! profra, po kateri em. ldtefaL, je vsestransko udobna in gospodarsko korišt-na zlasti za zvezo rned Ameriko in Dal^-vmn vzhodom. Po najinem mnenju bi morala voditi zračna pot iz Sovjetske Rustje v Ameriko preko Aljaske, po sovjetskem aeveru preko Cuhotke k Habarev->ku. Tadi OB BO DO CMAHI UMk najKTMJVK WHA P^*^ P^^^ ko sevemegr* t«c«ja, ne bo izcTuMla »vo-Jegra pom«na ta m«dnarodna p*v«rna pro-ga, ki veže Ameriko x Daljnim vrhodom. Zbirka dovtipov Belgijsici trflovec slovanske^a imena Je&o Borowski ima svojevrstno /birko in knjižnico, v kateri je nad 30,000 najboljših dovtipov tn šal. zbranih od vsch verrov. Ce-lih 35 let je zhiral Borowski ta svoj ?ak1ad po vsem svetu, celo po Afriki. CXidno se sliši, da smatra /a najboljši del svoje zbirke baš divji cvet afrišicega humorja. na- mreč pismo nekega domaćina, a friškoga trgovca evropski tvrdki, ki je bil z njo v poslovnih stikih. Pisec se pritonije. da še ni dobil naroće-ne pošiljke mila. V pismu rohni. preklinia tvrdko in kliče najhujso kazen na njo do tretjoga kolena, oben«m pa izraza upanje, da bodo kobilk-e opustošile njena polja, in vrtove. Toda pismo, ki bi lahko »lužilo za primer afrvških psovk, ima svojevrsten za-ključek, nekaj re« klasične^a. Na koncu je namreć pripisano: »Pravkar sem na^l po-grešano po^iliko mila. Valjala *^e je pod pultom. F$O£j vam poplaćaj in nikar ne za-merite.« Modistka z redom Legije časti Klegantni Pariz je izgubil eno svojih najmarkantnejših postav. Jeanne Facqui-nova ni bila samo lastnica enega najve^jih pariških salonov. genijalna risarka osnut-kov, orpanizatorka in umetnica. temveč je skoraj vse življenje ohranila prestiž kot najelegrantnejša Parižanka. Pred leti je za-ćela svojo karijero v pariški modni industriji kot midinetka in najbrž bi ne bil nih-ce vedel, kako velik talent se skriva v lepi glavici pod Širokim klobukom, da se ni jel shicajno zanimati zanjo njen gonpodar Jooephe Facquin, lastnik ve likera modne-pja salona. Priletni mož jo je zasnubil In jl kmalu izrotil vodstvo podjotja. Za Pariš je bila to velika senzacija in mnog^ so prorokovali stovečemu salonu skoraJSen konec. Mla Jb pad#l pr*vflop^, naj bi doUia StrOja. red Ćaatne legije. Pmzi-dcot Rotncare se pa ni bal nobćno^-a cxlpo-m in tako je dohna bivša midinetka naj-▼ttjo fnnoosko fwttlluwwuije. Njen dnizab-ni potocaj Je bfl izraften v nj«nem dni^m isalcom, kr> Je bfta orrvrfena z bivSim fran-etikUu, pofltenflDom v Petrogradu Noulen- 90BL _ RaNo bi in A*«raf ? — £wOdi bi ssAb v o^fooj sii ▼ vodo. — Afe. «la| pa ie -virfftm, da me ha 1)u-hSL __ Ki*k> to 4a m? — K«r bi «* potem w> mo^ta por*->6fti — ?(o... jaz U... jaz M đkoril to po popola. ZAHVALA Za sočutje in sožalje, ki smo ga bili ddezni ob tefiti, nenadomestljivi izgnbi naše blage, dobre, ljubljene žene, maintoe, aaatn^ tete, !>*#■■ lwje in avakinje, gospe , VIDE BIBROVE ro}. Perfaavec SOPROGE BANČNEGA INSPEKTOIUA, se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljDjemo. Posebno se zahvaljujemo čc. duhovačrni, ć*, sestr»kemu zt>oru Maj-merjevega doma, gospodu dr. Vilku fepornu za zdravnisko pomoft, ravnateljstvu in uradniAtvu Kreditne^a zavoda za trgovino in industrijo ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti v tako lepem stevilu. Iskrena hvala vsem darovalcem prelepega cvetja in vsem, kl so nam na kakrsenkoli način blažili naso težko bol. LJUBLJANA, dne 23. septembra 1936. Globoko žalnjo^i mož v imenu svojih otrok In ootsJega sorodsiva. EMILE GABOR1AU 15 ZHKONSKI IN Čili NEZHKOHSKI O I II ROMAN. Odločni Tabaretov glas hi bil moral vzbudtti Noelovo pozornost. Toda advokat se za to ni zrne-nil. Ni imel kdaj pomisliti, kaj pomeni ta glas. Od-gavoril je toreti- — To vem že tri tedne. Za to odkritje se moram zahvaliti naključju. Imam važne dokaze, toda to so samo moralni dokazi. Edina beseda vdove Le-rouj?:eeve, ena sama njena beseda, pa bi postali odločilrvi. Te besede ne more več izgovoriti, ker so jo ubili, toda meni jo je povedala. Gospa Gerdy-jeva zdaj vse taji, poznam jo, in če bi ji položili glavo, na tnalo, hi še vedno vse tajala. Moj oče se bo nedvomno obnral proti meni -.. Prepričan sem, dokaze imam, toda s tem zločinom ie moje prepri-čanje oslabbeno. moii dokazi so zdaj tako rekoc enakj ničli. — Pojasnite mi vse po vrsti, — je dejal po krat-kem razmišljanju Tabaret, — vse, razumete. Stari ljudje značio včas:h dobro sveto vati. — Pred tremi iedni, — ie zaoel Noel pripovedo-vati, — sem potrebo val * nekaj starih vrednostnih papirjev, pa sem odprl pisa^no mizo gospe Gerdy-jeve. Nehote sem brskal po predalčku, od leve » desne so se sipali papirji. Naenkrat sem pa opazil sveženj pišem. Čuden ootraf^i glas me ie napx>til. da sem vzel pisma iz predaleka in prečital prvo. ki mi je prišlo v roke: — N ste storili prav. — je menil Tabaret. — Naj bo; črtal sem torej. Ko sem prečital deset vrstic, sem bil prepričan, da je ta pisma pisal moj oce^ čisrar imena mi gospa Gerdyjeva navzlic mojim prosnjam nkoli ni hrrtela izdaci. Sami boste razu-meli. kako me je to pretreslo. Pograbil sem sveženj, se zaklenil tu v kabinetu in željno prebral vsa pisma od začetka do konca. — In zato s»te zdaj knr*o kaznovani, ubogi moj otrok. — Prav pravite, toda kdo na mojem mestu bi se bll mogel upirati te»j izkušnjavi? Ta pisma so mi trgala srce. v n-jrih sem naše! dokaz tega, kar sem vam prav kar povedal- — AIS ste vsaj obdržali ta pisma? — Imam jih tu. gospod Tabaret. — je odgovoril Noel, — ki teer morate pozna«t4 njihovo vsebino, če mi hoćete svetovati, vam iih takori prečitam. Advokat ie odprl predalcek pisa^ne miže, pri-tisnil na nevidno prožino in vzel iz skrivnega manj-šega predalčka sveženj pišem. — Razumeli boste, dragi moj, da vam prihranim vse brezpomembne podrobnosti, ki so pa vendar glede na oekrto važne Seznanim vas samo s tem. kar se neposredno nanaša na to za devo. Tabaret se je udobno zleknil v naslanja ču in napeto čakai. kad mu povedo Noelova pisma. Njegov obraz in njegove oči 90 izdajale nestrpno radcr vednost. FV) razvrstitvi, trajaroči dokai do-lgo, je advokat vzel eno pismo in ga zače4 čita«ti z glasom, ki se mu je tu pa tam trese!, čeprav je na vse načine skrival svojo razburjenost. »Moia vroče ljubljena Vailefja!^ — Valerija — ie pri pomni 1 Noel — to je gospa Gerdy>;eva. — Viem, vem, ne pustite se motiti. Noel je torej nadalje val: »Moja vroče ljubljena Valerija! Danes je kra&en dan. Zgodaj zjutrai sem prejel Tvoje drago pismo. Pokril sem ga s poljubi, stokrat sem ga prečital in zdaj leži na mojem srcu med đrugimn pismi. Med čitarrjem tega pdsma, o, mila prijateljica, bi b:1 kmalu umri od radosti. Torej s»e nisi zrnotala- Torei ie to res? Milos-rno nebo je slednjič nagradilo najino vročo Ijubezen. Imela bova sina. Dobtm sna od svoe oboževack: Valeriie. njeno živo podobo. Oh. zakaa na ju loči tako neizmerna dalja? Zakaj nimam krti, da bi prelete] k Tvojim nogam in Ti padel v naročje izp:t najslajšo naslado? Ne, nikoli nisiem tako kakor v tem trenutku pre-kHnial te usodne zve^e. v katero me je prisilila moja neizprosna rodbina, ki se ni dala omehčati mojim solzam. Sovražiti moram to ženo, ki nosi proti mori vol# moje ime kot nedolžna žrtev ba^-barsrtva najinih roditeljev. In da bo moda bolest pppolna, mi je napoveckria tuđi ona potomca. Kdo bi doumel mo>e gor^e, Če pomislim na bodočnost teh đveh otrok. No dete, sin predme-ta moje Ijubezni, ne bo imelo fK* očeta, ne premoženja, karti zakon, izdan, da po-ganja v obup občutljiva srca, m; bram proglasiti tega otroka za svo;ega. Toda drugo de»te, osovra-žen? žene, poslane že s 5vamim svojim rojstvom boga-to. visokega rodu, obdano z Ijubezni in spo-stovanjem. Na to grozno knvičnos-t ne morem već misliti. Kaj nai ^i rzm^lim. da jo popravim? Ne vem, toda prepričan sem, da jo bom popravi]. Najbolji de! mora pripali toli z^želenemu sinu. naj-dražjemu, najboU vroče Ijubljenemu, tako hočem,« — Kdaj je datirano to pismo? — je vprašal oč© Tabaret. — Poglerte. — je odgovori] Noel. Izročil je pismo Tabar*e obeh otrok. ki prideta na svet, nišo zastrta. Ob koncu vidimo skoraj že kiki na-klep, ki se pozneie ne bo bal uresniČrti ga, ne me-neč se za božje in človeške postave. Začenjal >e skoraj neke vrste obfcožnioo. toda oče Tabaret ga je zadržal. — Ni vredno na dolgo in široko govoriti o tem, — je dejal, — saj je itak dovolj jasno. Take stvari mi nišo španska vas- Sem kakor navaden porotnik in vendar prav dobro razumem to.