Poštarina plaCant ▼ eotovkri
leto 1X111. ftev. 8
V Llubllanl v sobcto 11. januarju 1930
Cena Din 1 —
tzfaafe
<kn jMpoMne, tevzemS n&deije te prazaifce. — Inserati <k> 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50. vežfi iaserati petit vrsta Dto 4.-^ Popast po po dogovora, fetseratai davek pgeobe*. »Sioveaski Narod« vefea letoo v Jugoslaviji Dto 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se oe vračajo. — Nase telefonske Številke" so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126,
PRIHOD DEPUTACIJE DRAVSKE BANOVINE V BEOGRAD
Davi ob 9. je došel v Beograd posebni vlak s poklonitveno deputacijo iz dravske banovine,
ki je bila prisrčno sprejeta od zastopnikov beograjske občine
Beograd, 11. januarja. Deputacija občin iz dravske banovine z ljubljanskim županom dr. Dinkom Pucem in potnim maršalom mas. tajnikom dr. Fuxom na čeflu je dospela davi ob 9. v najlepšem razpoloženju s svojim posebnim vlakom v Beograd. Posebni vlak je prispel 20 minut za rednim brzovlakom. V vlaku je bilo vse urejeno, da so potniki ugodno prebili noč. Deputaciji so odšli nap-roti štirje odposlanci beograjskega odbora za sprejem, ki so na poti irz Vinkovcev do Beograda dali udelež-nitem vsa potrebna obvestila o bivanju v Beogradu, razdelili nakaznice za stanovanja 'kakor tudi potrebne izkaznice za vse 'priredi: t ve. Priliod deputacije :z dravske banovine je na peronu beograjskega kcllodvora pozdravila vojaška god/ba s sviranjem driavne himne. Sp.re.iem deputaciie iz dravske banovine danes dopoldne ni bil ofiaije-Ien, zato pa je bil tem bolj prisrčen. Oficijieien sprejem se bo vršil popoldne, ko dospe ta tudi depoitaciji iz drinske in
dunavske banovine.
Sprejema deputacdae iz dravske banovine se j-e udeležilo večje število meščanov, zdastd pa mnogo beograjskih Slovencev. Po odsviranju državne himne je pozdravil goste podpredsednik beo&rajske občine Zadžina, ki je želel bratom od severa dobrodošlico v imenu mesta Beograda. Njegov iskren govor je napravil na vse prisotne najlepši vtis. Vojaška godba je ponovno intonirala državno himno, nakar je predsednik sprejemnega odbora Radosavldevič v kratkem govoru dal članom deputacije vse potrebne podatke. Določeno je, da se danes ob 16. zberejo visi na kolodvoru k slovesnemu sprejemu ostalih deputacij. Med re«m so se člani deputacije iz dravske banovine razšli v svoja stanovanja in na ogled mesta, mnogi pa tudi s parniki v Zemun. Na člane deputacije iz dravske banovine je napravilo dober vtis, ker so nastanjeni po najboljših hotelih v Beogradu. Glavna stan deputacije iz dravske ba-
novine se nahaja v hoteiu -Excelsior«. Beograd je ves okrašen z zastavami in raznobarvnimi električnimi žarnicami. Na Terazijah je postavljen veii-k slavolok z napisom »Živel kralj! ŽiveJ-a Jugoslavija!«
Kakor znano, ipriredi zvečer beograjska obči-na v Narodnem gledališču na čast gostom slavnostno predstavo.
Zastopstvo ljubljanske občine
Ljubljansko občino zastopa 22 občinskih svetovalcev z županom dr. Dinko Pucem. V dteputaciji so naslednji občinski svetniki:
Josiip Ambrož i č, Ivam Dachs, inž. A. Ditricli. dr. O. Fettich, Metod Gojma-jer, Ivan Hribar, dr Jerič, dT. Rudolf Koprivnik, Ivan N. Jeglič, Anton Li&o-zar dr. Lukan, Lojze Lombar, Lovša A., Ivan Mihelčič. Ivan Tavčar, L. Pšek, dr. Vladimir Ravnihar, Josip Rebek, Josip Turk in Ivan Vrbtinc.
Interna zastopnikov ostalih slovenskih občin je že priobčilo »Jutro«.
Za IVeZO evropskih drŽav |   R«sii« zahteva izročitev
Brtand namerava v Ženevi započeti razpravo o ustanovitvi
zveze evropskih držav
Berlin, 11. januarja. »Vossische Zeitung« javlja iz Pariza: V dobro rcučerjj'h krogih zatrjujejo, da ima zunanji minister Eriand namen izrabiti prisotnost večjega števile zunanjih ministrov vodilnih evropskih držav v Ženevi za pricetek razmo-travanja možnosti ustanovitve zveze evropskih držav. Abo bodo razmotovainia imela pozitiven uspeh, se namerava nato ustanoviti pri Društvu narodov stalen evropski od!b£;r, ki bo izdelal konkretne predloge za ustanovitev zveze evropskih držav.
Tardieu o važnosti reparacijske konference
Francija je vedno pripravljena
janja z
— Haag, 11. januarja. Na snočnem banketu je imel francoski ministrski predsednik Tardieu daljši govor, v katerem je povdarjal važnost in na^ loge reparacijske konference. O tej važnosti je ministrski predsednik glo* boko prepričan ter je povdaril, da vodijo konference tri temeljne ideje: 1. mir, 2. zaupanje in 3. sporazumevanje. Da se te ideje oživotvorijo, je treba predvsem dobre volje posameznih dr* žav. Francija bo storila vse, da se od reparacijske konference izdelani pred* lo^i uresničijo in da se doseže popoln sporazum. Na podlagi medsebojnega zaupanja je Francija vsak čas in ved? no pripravljena z nacijonalnimi in mo* ralnimi garancijami, z jasnimi sporaz* umi o varnosti vzdrževati mir v Ev* ropi. To bo cilj tudi prihodnjega zase? danja Društva narodov v Ženevi. Tre*
varovati mir v Evropi — Poga-Nemcd
ba je na popolnoma novih temeljih ustvariti v Evropi nov svet.
— Haag, 11. januarja. Nemški zu* nanj i minister Curtius in minister za zasedena ozemlja Wirth sta včeraj po* setila francoskega min. predsednika Tardieuja in zunanjega ministra Brianda. Razpravljali so o pravni re* šitvi za primer, da Nemčija ne bi iz« polnila obveznosti po Youngovem na« crtu. Zdi se, da so na tem sestanku pogajanja napredovala, vendar pa se je po teh razgovorih doznalo od nem* škc strani, da še nikakor ni uspelo spraviti v sklad pobud Francozov, ki jih vsebuje francoska spomenica o sankcijah, z željami Nemcev.
— Par/z, 11. januarja. Snoči ob 19.40 je prispel semkaj francoski zu* nanji minister Briand.
Nemški oficirji vkitajski vojski
Obdclžitev nemške vlade, da pcSSJja oficirje in   municijo na< Kitajsko — Zalivala LHvinova neonskemu poslaniku
Berlin, 11- jan. AA. \Vodiov urad demantira vest šanghajskega lista »Evening News«, ki trdi, da je oficirje ki služijo v Cangkajše-kovi armadi, dala na razpolago nemška vlada in da pošil a nemška vlada na Kitajsko velike količine municije in drugega materijala- V zvezi s temi trditvami povdar-jaio na pristojnem mestu v Berlinu, da je oficirje, ki jih meni list, izbral sam Čang-kajšek iti njegovi direktni poverjeniki. Nemška vlada je v načelu proti vmešavanju Nemcev v notrano borbo tujih držav. Oni Nemci, ki gredo v tuje dežele in se tam bojujejo, delao to na lastno odgovornost. S posipanjem vojnega materijala nima nemška vlada nrkakega posla, ne more pa preprečiti, da bi se voni materijal pošilja? na Kita sko, ker je to dovoljeno. Take transporte opravljajo tudi druge državo, a na nemških
ladjah tri vojnega materijala, ki bi izviral iz Nemčije-
Moskva, 11. jan. AA. Komisar Litvinov je poslal nemškemu poslaniku v Moskvi pismo, v katerem se zahvaljuje za pomoč, ki jo je nemško poslaništvo v Moskvi izkazalo sovjetom, ko :e prevzelo zaščito sovjetskih državljanov v Mandžuriji.
Oddaja veleprodaje soli
Beograd, 11. jan. Samostojna uprava državnih monopolov objavlja pogoje za oddao veleprodaje soli od 1. aprila 1930. do 1. aprila 1935. Po sklepu monopolske uprave, ki ga je odobrilo tudi finančno ministrstvo, je veleproda a soli razdeljena na 10 področij, na Beograd m na devet banovin- j
Sesedovskega
Pariz, 11. jan. Agentura »Radio« javlja iz Moskve, da bo sovjetska vlada zahtevala od Francije izročitev Besedovskega, ki je bi] v Moskvi in contumatiam obsojen na 10 let ;eče zaradi poneverbe. Kuska sovjetska vlada se postavlja na stališče, da Besedov-ski ni nfkak politični begunec, marveč je bil v Parizu pri ruskem poslaništvu sovjetski uradnik.
Carica Milica in Kosovska de-wc£ka svetnici
Beograd, 11. jan. Znani naš državnik Čeda Mihajlović, ki biva v Londonu je poslal patrijarhu Dim'tri u apel, v katerem zahteva, naj se carica MiSica in Kosovska de-vojka proglasi.ta za svetnic!.
Imenovanja v gozdarski službi
Beograd, 11. ian- Današnje »Službene Novine« obavljajo ukaz. s katerim so imenovani za gozdarskega inšpektorja 1-3. pri gozdarskem odseku dravske banovine v Ljubljani inž. Anton Šivic, za viš- gozdarskega svetnika dravske banovine Vladislav Fazan, za viš. gozdarskega svetnika dravske banovine Emil Bbernigner. za viš. goz. darskega svetnika 1-4- Karel Tavčar, za viš. gozdarskega svetnika 1-5. Alojzi! Štrancar, vsi iz Ljubljane.
PoJJski polet preko atlantskega oceana
Varšava, 11. januarja. AA. Ameriška Poljaki bo že plačali tvrdki Caproni 20.000 dolarjev za izvršitev letala, s katerim hočejo poljski vojni letalci letos preleteti Atlantski ocean.
Umor šefa »Ecke«
Moskva. 11. januarja. AA. V Vitebsku je bil na zelo skrivnosten način umorjen šef »Ceke* Višnjakov. Pri ubitem 60 našli listič z besedami: »Smrt vsem komunistom.«
Za umetnost navdušeni lovci
Sofija, 11. jaguarja. AA. Udruženje boigairskih lovcev je razjpisa&o naoečaj za gteda-S-Ski! komad v tr>e«h d<a?a-TPVih :s lojvsfcejga žjvljcoja Prva nagrda ije 10 tisoS Ibrmmt, druga 5000 'Lovov. Deta borib izvajali dfleftNti lovskah dnuštiev fti bo izdano v lovsto fcrcrižrfci
Glasilo kaznencev
— Budimpešta, 11. januarja. V Budimpešti je izšla pr^a številka lista, ki je namenjen kaznencem. List se imenu'e »Zaupanje«. Izha'al bo dvakrat na teden. — List bo prinašal velik pregled raznih dogodkov po svetu, tako da bodo kaznjenci informirani o dogodkih izven kaznilnic in oa bodo mogli po končani kazni ponovno stopiti v življenje. List ureTa žena bivšega ministra pravde Nagya.
Manifestacija francoskih in nemških bojevnikov
Berlin. 11. jasvjap>a. AA. Ura-dno g>a^:io reipu-bEkanske zveze nemških booevn'fkov Re'-chs-baoner objavlja vest. da bo »veza cro^ed^e v Verduna in na hribu Chemin de Dames veiiko mait^festactjs&o zborovanje nc-m&krn in franco-skh boijevniJcov. Priredčtov je cdivleaia od |pn-vojfiejiia neonske in franoosikc vlade.
Uredba o odslužitvi glob
Minister pravde je izdal uredbo, po kateri se glebe lahko oci služijo z delom a& pa nadomeste z zaporom
Beograd, 11. januarja. AVirateir pnarvde dr. Mš
4an 5rskič lazdaj ured-bo o odsiuiienju ffiob z delocn čn dzpcenTŠnčeru-anju teh kazni v zaporno &ja2£n. Uredba se giosi: § 1 Gtabc tzrečeoe po kazesrskem zakoniku, rasen ciob za kasnčva de-•jarrjo, žzATŠeoa h koristo!>tth(Ja, izrečenih pofeg joče aiii strogega zapora, Iabko odtslniEŽr^o ooso-jeasca po dorv*ol>enjai sodčSča dedoma aii v ceSoti s svobodiuain detejn v •korist fondm za. ffnadfiJo tn popravllastjc kazesiskirh zaykx1«o.y, zavodov za vzga^aire Ln ooboftlSeA'aiice ter zavodtov za izvrše-
i-anje o5w-ateih s-redstev, ic sider sacno jurd dc-17h. ka iajvaoa v svoji r«dEa>i ta food država fll kaikžffia samoucwavira kot^oraoiča in sarrx\ atoo Je v času prošnje za to flrihMMK dcjia prj-Eka  ca taio deda.
§ 2. SodSSe bo v vsaapecn pocrfčnem primeru, ■prodon doivoH odstaženie z dte&oen, za^jotovBo ob-sojenou deio. ki je prunemo njegovi strokovni raoibraizb: ta njogovj sposabnosin. Gkdc na to in na os>ta*-e pril^e po^dl^nčh siu«6ajev bo odTedjJto odigra do za obsojeCTČevio dte!o v sc*>naauim<u z uprarvno fohdia ozv-noroa s knacevoi-mi orcaoa foa>-da cznroma z oblast;-©«!«, pri kaoemn bo obso-jOTtec delađ. Ta nagrada ne more bk večja od lOO Din  in  ne   ma-rvga   od   25  r>*-n  na dan.
§ 3. V skiler>u. s katerim se d«y\mYyu\e obsojenca ods^uefonre d-emarme kazm z dedom, se bo rra-voduo dek>, ki      mora invrSrti, ča.% bn| va na-
g.rada za to d<eOo, ki? je odrejeoa po pned-p4«i prejsntjeisa   paragrafa.   Ta   sk-tep  pperime obsoje-
oec, upraviteirj fonda oz^oma ono oblast-vo, pri •katarom bo d dal obso'emec.
§ 4. Uprava fonda oziroma kraijevai organ fonda oziroma obki^ t!vo bo obvies-tfio sodr'šie, koliko dna fe obsojenec dola!, in se bo 'iz.roSfo +3-ko ipotrdlTo tudi obsolencu, črim bo ođstaH svojta donamo kasen z deilom at kzgotov! dodolfem HM poseil, zapusti deVi ali je od posta odp^SCen.
§ 5. Ko prej-nne sod,:š6e to obven^Jo, bo — ako obsojenec ni deda! prt do!c»h fonda — sporo£«k>
upravi fonda ostroma krt^evoociu aas&ou iooO*. JooJtko dni is pri katerecn oMastvc Je vrSS posek ver toii&o znaša oo d<ek\ oprava (onda pa bo ta rnesek oa svoj oačon irairjaća od dod&oe •♦->-.
sti.
§ 6. Obsojenem, kž «5awt, da ne sprejme do:a. ki nw ga Je OKtredtio sodi Sce, ki ne isvr&i d-ek
sni ga :2?isc« a£ pa je po sv Os Invvidd od*pu5^cn
od d-era, se t>e more v«»J dovr^ljti od-sftažo»ijc i-t« 2>obe z (Jenoeu-
§ 7. Ako se globa ne more nisi oka6a4 a<a od«
<sVaiitn s dsciotn bodčsš satto, ker jc obso*et>cc no^e odsJužiii z delom, bodisi faer Je iz^rufcol pra-vic« na o<Js)ii!Ženee z deAom, bodis« ker sodnSče sarn-^ ne smatra zn primesirk da covr* obsojenca d-elo namesto piobe, — se mn izoresmana ta globa v prostos^oo kaireju m sacer laion. d-a 6-e vzam« namesrto 60 D kazen enodnovoeiza zapora. Ta za-•por oe more bftf dbJHS od Jota dni pri ziocki-&5vah ki Sest* mesecev ori prestopkib ter U c?rw pri eV>bai po xa4ioon o «o<5neim kazemefltmm r*^-stooacfu.
§ S. če se sdoba za kaomva d&jeova rt ko-rfsnri!WWQ, feredena poteg fece a4č $troce«a m-ipora, ne more ptocati, sc ©Jesmo od pred'p^o.v
prejšnji paTa^rafov ezipreimeni tako, da se cV-iIoČb  nasmes-bo IOO Din en doc fe-če ozaroma slro—
se?a zapora, kakor je oač čracena ka«ea
al sJrouesa ropora, vendar na )eč3   ne morr
b^tn datjSa od I^a dtw rn z»por oe c-r\*ž od s>tfih moseoefv.
§ 9. Pni uporabSanjo CJneJSnifi pr«4»ioov — če 2Te za man] kot 60 a£ 100 Dtn al Se so to-riT-vi ostanki večfri (Jeoarofti kazni — se smatra,
da znaša denarna kaze;: ogJroraa o<teix> dr-sarne k<aani 60 ozrroma 100 Dčn.
§ 10. Predi v v te aredoe se ime Jo uporab* v vseb dtočarh odstežorHa rtob z ćeVmr odro-ma nadomesfitve d onarue kazm   v   prosTostoo. Uredba s*opa v veljavo z dnem   progUašen^a r »SJnd9>einSh oovčnab«.
Mani« o nalogah upravnih oblasti
Oživotvnrjenje nove upravne razdelitve v Rumunji
Bukarešta, 11. januarja. AA. »Rador« javlja: O priliki prisege novih ravnateljev administrativnih oblastev je predsednik ru-munske vlade Maniu imel govor, v katerem je med drugim dejal:
Začetki vašega udejstvovanja predstavljajo zgodovinski trenutek v razvoju ru-munske države. Vi boste zdaj morali izvesti administrativno ureditev, ki temelji na lokalni avtonomiji in decentralizaciji, zavzemajoč se za lokalne interese, obenem pa za centralno državno oblast. Imeti mo rate vero v kralja, namestništvo in vlado, ki vam poverja novo organizacijo države.
Prosim vas, da omogočat^ narodu svobodno izražanje njegove volje v mejah zakonov in nikoli ne pozabite, da so uradniki v službi naroda. Decentralizacija ne pomeni nikakega separatizma ali razpada narodnega edinstva, ki se je zelo ukorenJnilo v vseh delih Ln vseh kotih naie države. Zivljenae na deželi mora pomeniti rekonstrukcijo oblasti vseh lokalnih sil za dobrobit vsega naroda. Naj vas vedno vodi misel, da delate za slavo rumunskega prestola in kralja Mihaela, ki mu vsi želimo, da doseže visoko starost, ter bodite vselej zvesti vladi in namestniStvu.
Vojne nevarnosti za
dolgo časa izključene
Važne izjave angleškega mornariškega ministra  o pomorski razorožitvi — Sporazumi med Anglijo in Japonsko
London, 11. januarja. Snoči je imel prvi lord admiralitete Alexander v Sheffieldu važen govor o nalogah pomorske razoro-žitvene konference v Londonu in o angleškem stališču glede ua omejitev pomorskega oboroževanja. V svojih izvajanjih je na-glasil ogromno delo, ki ga bo morala premagati konferenca v rešitvi problema pomorske razorožitve, ki ga ni rešila doslej še nobena konferenca. Zadnja leta se je svetovni politični položaj zelo zboljšal. S pariškim mirovnim paktom so se v vprašanju omejitve pomorskega oboroževanja odprle možnosti, ki so se zdele pred kratkim izključene. Pomorska razorožitvena Konferenca se bo sestala v veliko ugodnejšem ozračju kot ženevska pomorska konferenca 1. 1927. Od tedaj je bilo v svetovni politiki rešeno marsikatero sporno vprašanje m so se izravnavala mnoga nasprotja Smo upravičeni, je nadaljeval lord Alexan-der, smatrati, da smo prišli v dobo, v kateri je za dogleden čas vsaka vojna nevarnost izključena. Zato je angleški admi-
ralski svet sklenil, znižati angleške zahteve o minimalnem številu križark, potrebnih za britanski imperij, na 50 namesto 70 križark, ki jih je priznala ženevska konferenca leta 1927 britskemu imperiju. Število 50 križark bo veljalo za Anglijo do 1. 1936, t j. do časa, ko se sestane druga pomorska razorožitvena konferenca. V tem času bo svet angleške admiralitete proučil znova položaj in določil temu primemo svoje stalLsče. Končno je lord AIexander poudarjal, da je Anglija pripravljena znižati število križark od 70 na 50 edinole pod pogojem, da bodo razorožile sorazmerno tudi druge države,
London, 11. januarja. Snoči so se nadaljevala v angleškem zunanje-m ministrstvu posvetovanja med angleškim ministrskim predsednikom Macdanaldom in japonskim odposlanstvom za pomorsko razoroj;tve»no konferenco v Londonu. Med razpravo je prišlo v raznih točkah vpraSanja pomorske razorožitve, ki so posebnega pomena za Anglijo in Japonsko, do zadovoljiv«™ sporazuma.
Gospodarski položaj Anglije
Minister Thomas o brezposelnosti in pospeševanju industrije
London. 11. januarja. AA. Včeraj ie I imel angleški minister za brezposelnost "Ibomas v trgovinski zbornici v Manchestru j važen govor o brezposelnem vprašan i u. Govornik je naglasil, da bi bilo bla7Uio pretiravati brezvposelno vprašanje, ker bi to napravilo najslabši vtis na inozemstvo, ki bi lahko menilo, da je angleški narod oslabljen in narod brezposelnih. Minister je nadaljeval, da morajo vsi angleški kregi stremeti za tem, da se premagajo vse tež-koče in da se z največjo energijo oz-lnvi gospodarsko stanje države. Anglija ii gospodarsko tako slaba, kakor menijo kro^fi. Gospodarsko stanje an«rl*»ške države se je zadnje čase zelo zboljšalo in vsi krogi, ki t
bodo delali ta gospodarsko obnovo Angli-x, lahko trdno računajo na vladno pod poro. Razvoj angleškega imperija ni prerogativa stranke ali razreda. Amerika je razposlala svoje trgovske Jiisije po vsem svetu, dočim jih je Anglija odpoklicala. To se mora izpremeniti. Vlada bo obnovila diplomatska trgovinska zastopstva v rr.z-nih državah in bo ojacila diplomatska zastopstva povsod, kjer obstojajo. Industrija in finance morajo skupno delati za gospodarski napredek države. Končdo je iz-r.-'zM minister svoje zadovoljstvo, ker mo. re izjaviti uradno, da je londonsko mesto živo zainteresirano na obnovi industrije as široki in solidni podlagi t
Stran Z
•SLO
HALO!
HALO!
Dane« bomba smeha
Bnster Keaton
t veiefllmu ogromnega smeha
Pot skozi okno4*
Buster Keaton kot zaljubljen fotograf, ki ima smolo pri svojem posta ta
pri lepi nevesti.
POPOLNOMA NOVO! SMEH!
ob: pol 8. in 9. uri ter jutri v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8. tn 9.
KINO IDEAL.
Mestne hiše na Poljanah
Vlomilci tatovi, parčki, otroci in nered — »Rdeče svetKlke — Notranjost hiš — Berači, revščina in dobrodelnost
Ljubljana,  11. januarja.
Dasiravno smo si že t lanskem avgustu, ko so se vseljevale stranke, ogledali moderne in praktične notranje uredbe in naprave 10 mestnih hiš na Poljanah, sido morali zadnjega lepega jesenskega popoldne ponovno v te lepe zgradbe tja doli za Ljubljanico in Reichovo tovarno.
Nase novine so namreč objavile, da se pogajajo v »Rdeči hiši«, kot so nekateri posiH krstili mestne hiše na Poljanah, razne nerednosti: da se vlamlja v podstrešja, da otroci kriče po dvoriščih ter da se po temnih vežah in kletnih prostorih shajajo
— pomislite! — ljubavni parčki. To nas je dvignilo!
Res, čedne so tc mestne stavbe; lepe stavbe, obsežne 3 in 4 nadstropne stavbe in na vsaki solidna streha in na podstrešjih vlomilci in tatovi — kot je bilo tiskano —; in v prizemlju številna zamrežena okna in za okni kleti, primerno temna seveda, kot sc spodobi, in v kleteh parčki — kot je bilo tudi tiskano. Tako n. pr. kot v mestni okolici ali kjerkoli »na kmetih« v kakem skednju, temačnem seveda, kot se spodobi za vlomilce in sorodne elemente.
Ko smo ugotovili — radi tatov namreč, da imamo denar in uro varno v žepih in da smo dovolj krepki, — radi vlomilcev namreč, ne za drugo —. smo se pogumno spustih" na prvo dvorišče, kjer otroci kriče in uganjajo nered, — kot je bilo tiskano.
Uprav presenečeni pa smo bili, videč, kako mirno so se na solrtcu igrale deklice in kako dostojno in tiho so se zabavali fantički, ki so metali papirne eroplane — lasten fabrikat — po zraku. Vse lepo mirno, brez kričanja in nerednosti. kot pri dobro vzgojenih otrocih. Kak red kako dobra vzgoja po skrbnih starših, kakšna solidnost pri teh prikupnih, umitih, čedno oblečenih deklicah in fantičkih na obeh dvoriščih. Res, presenečeni smo bili!
Napotili smo se v prvo hišo. Pročelje tc hiše na Poljanski cesti napravi irapozanten ■vtis- Nerazumljivo nam je pa. zakaj se hoče posili krstiti teh 10 lepih mestnih hiš za »Rdečo hišo«, ko vendar na vseh 10 hišah ni niti malo poštene in prave rdeče barve. Zato pa močno sumimo, da se temu ali onemu posili-krstitelju, ki pohlevno zavija oči, ko govoriči in pisari o teh mestnih hišah, morda tudi krepko kolče po kričečih »rdečih svetilkah«, ki bingljajo nad hišnimi vrati gotovih hiš v zakotnih ulicah inozemskih severnih mest. Te hiše naziva jo namreč tamkaj med drugim tudi »rdeče hiše«; Ljubljana pa, na srečo, takih hiš že dolgo nima!
Vhodna stanovanjska vrata v vseh 10 mestnih hišah na Poljanah so svetlo ples-kana, stopnice so svetle, solnčne in zračne, šipe okroglih in visokih oken na stopnicah vseh hiš so posnažene, temnih hodnikov nikjer in sploh napravijo vse hiše — tudi v notranjosti — dober vtis.
Na odprtih podstrešjih so ob zaklenjenih predelih posameznih strank svetli in čisti hodniki — pa brez vlomilcev in tatov —, kot ni bilo tiskano. In v kleteh, kjer naj bi bili parčki, — kot je bilo tiskano —, same ljube zakljenjenc drvarnice, polne premoga in drv; in ob Številnih drvarnicah široki, svetli in snažni hodniki in
— kar smo pravzaprav iskali —, o parčkih pa šc duha ne.
Do trdega mraka, ko so zažarele na vseh stopnicah električne žarnice, smo prehodili vseh 10 mestnih hiš od kleti do podstrešij in smo se u-erili, da vlada v teh hišah vzoren red ter da je tiskana beseda te mirne in solidne mestne hiše glede vlomilcev, tatov, parčkov in otrok po nepotrebnem neokusno razvpila. — Samo javna cesta, ki vodi med temi 10 mestnimi hišami, še ni razsvetljena.
Ampak berači! Da, to je pa poglavje zase.
Nič manj kot 14 beračev smo našteli tistega jesenskega popoldne na stopnicah novih mestnih hiš na Poljanah.
Od 61etnega fantka in punčke s ceste, ki sta nam naučena lagala, da sta jima umrla oče in mati, teta je pa bolna, in bledega mladeniča, tam nekje od Kočevja, ki je baje prihajal iz bolnišnice, in drugega krepkega, brez posla, in tretjega, po poklicu pečarja nekje od Dobregapolja, ki je.nam zatrjeval, da je nadušljiv in bolan; od dveh rdeceličmh deklet, kj sta nam moleli blok razpuščenega društva ter pobirali podpore za brezposelne v okoliških Mostah, in tretje, ki je prosila za revne otroke iz okoliškega Sela ter nam molela enak blok, —- pa do fratra, ki je pobiral milodare za neko bolnišnico, ki se menda ustanavlja ne vemo kje že, ter dveh nun neznanega tujega reda, ki sta prosili za neko sirotišnico nekje na Hrvatskem, kjer se bodo sirote menda oskrbovale zastonj; — od široke in krepke matrone, se v podjetnih letih, doma menda iz Št. Vida, z izposojenim, tujim otrokom v naročju, ki je nas prosila podpore, ker je »može poklicen k vojakom, in smejoče so ženske s klobukom na
glavi, ki je nas ustavila ob 6. zvečer na stopnicah ter nam molela nabiralno polo, s katero je pobirala »prispevke« za Miklavža in božićnico revnih otrok na Gradu, — pa do zabuhlega dedca, hropečega in stoka jočega, — vse, vse to berači po teh hišah, katere smatrajo za eldorado poklicnih deiomržnežev, sleparjev in tatov.
In zvone, zvone na stanovanjskih vratih neutrudno, kot bi šlo kar za pet ekspresnih telegramov skupaj! In ako bi se čutili varne, ni izključeno, da bi ne zapel tudi vetrih svojo milo pesem v tej ali oni ključavnici. Tipi so že pravi!
Večina teh prosjakov zapiva v večerih in nočeh priberaČent denarje v izbranih beznicah, — moški in ženske, vsi skupaj. Ponoči se pa skriva aLi prenočuje po šupah, skednjih in kozolcih Mestnega loga ali Ljubljanskega polja ali v tivolskem gozdu v tretjem rajonu in v sili tudi v lepem gaju na Gradu aH pa v zanemarjenih stanovanjskih prostorih obširne mestne okolice. Podnevi so pa — do nastopa mraza — povečini posedali ti ljudje po klopeh Miklošičevega parka, ali kakor pravijo ti tipi v svojem žargonu »atovega parka« ter so delali načrte za gotove podvige. Tupatam je policija enega ali drugo dvignila s klopi ter jih spremila na Blervveisovo cesto, ali kof pravijo ti tipi, »k stricu«, od koder so jih odpravili »k teti« v bolnišnico na oddelek primarija dr. Demšarja, ali pa »k mami« v zapore justične palače. — Ob d opol-dnevih pa prihajajo drug za drugim na magistrat »k strogemu stricu«, ki podpisuje nakaznice za podpore in ki radi svoje dolgoletne prakse te svoje delomržne in vlačugarske tiče prav dobro pozna in jih zato praznih rok kratko odpravlja.
Z magistrata se pa zakadi ta jata v nove mestne hiše na Poljanah, kjer je zaenkrat menda njen eldorado.
Da, tudi prava revščina je v Ljubljani, kot povsod. Pa velika in številna in skrita, ki zmrzuje v podstrešnih in dvoriščnih sobicah ter barakah. Resnična revščina, ki gre za zajutrek k maši, da se pogreje v cerkvah, za kosilo otepa dan za dnem povečini kavo in kruh, za večerjo pa leže k počitku. Ta resnična revščina bolehnih vdov z otroci, betežnih deklet ter starih ženic in mož in drugih pa ne pritiska na zvonce in ne hrope po stopnicah, ker ima prirojen ali privzgojen čut sramu do pros-jačenja in prejemanja javnih podpor.
Zato je posebno pozdraviti akci:o mestnega socijalnega urada, da se v mestu čimpreje
centralizira vsa dobrodelnost; radodarni Ljubljančani naj pa nakazujejo le temu uradu milodare, tudi najmanjše, ki jih dosedaj dan za dnem dele med nadležne profesijonalne delom ržne in vlačugarske izgubljence, ki se povečini pritepajo v mesto od vseh vetrov.
Uprava policije bi pa storila veliko uslugo mestnemu prebivalstvu, ko bi enkrat pošteno zatr!a že neznosno cestno in hišno berasko nadlego. ki ponižuje naše sicer prijazno mesto. n-k.
Prva slovenska knjiga o novinarstvu
Dr. Vladimir Knaflič, avtor »Socializma«, »Jugoslovenskega vprašanja«, bivši urednik »Vede« in »Njive«, novinar, sedaj odvetnik v Ljubljani, znan kot poseben poznavalec tiskovnih zadev izda v kratkem veliko znanstveno delo »Traktat o tisku«. Prvi del vsebuje zgodovinsko primerjalno studijo o pričetkih, razvoju in zaprekah tiska in novin ter o vsebini tiskovnega prava in tiskovne svobode v nekaterih deželah. Obseg tega I. dela bo nad 12 tiskanih pol velike osmerke, torej okrog 200 strani. Golo naštevanje poglavij ne more ihistrirati bogate in velezanimive vsebine; O postanku tiska in novinstva v poedinih deželah. Francija Italija. Anglija. USA. Nemčija. Index Romanus. Avstrija-Slovenija-Dalmacija. Hrvatska. Vojvodina. Bosna. Srbija in Črna gora. Razvoj v Evropi po vojni. Zveza narodov.
Drugi del vsebuje tolmač k tiskovnemu zakonu, III. del, pomemben zlasti radi popolnoma nove zakonodaje pa razmotrivanje o uvredi in kleveti. Iz celotnega dela je razvidno, kako mnogostranski problem narodove kulture je tisk in kako globoko je tisk z vsemi svojimi koreninami spojen s temelji obstoja naroda v lastni moderni državi. Brez tiska ni države, niti nauka, ni učiteljev ne učencev, ne vlade ne cerkve, ne poslovnega življenja niti vojn. Tisk je sredstvo vsega.
»Traktat o tisku« bo izšel v založbi Učiteljske tiskarne. Vsak del bo stal v subskripciji 90 Din, dočim bo znašala poznejša knjigarniška cena najmanj 115 Din. Subskripcijski rok traja le do 30. t. m. Vsak del je sicer zase zaključena celota, vendar se oddaja delo le celotno; naročnik I. dela je obvezan vzeti tudi II. in III. del.
VENSKI   NAROD«, dne U. hmuarM
I   Anton Pintar - 70letnik I
Anton Pintar, trgovec in posestnik v Kamniku, praznuje jutri 70. leto svoje starosti. Jubilant, CTign po vsem kamniškem okraju, je rodom iz Gornjega grada na Štajerskem.
Jubilant je bil že od nekdaj odločen naprednjak .Kot tak je dolgoleten naročnik »Slovenskega Naroda« in podpornik raznih kulturnih in strokovno gospodarskih društev. L. 1906. je postal tajnik ^ Gostilničar-ske zadruge« in »Zveze gostilniških zadrug v Ljubljani«. Kot dober pevec-basist je bil tudi med ustanovitelji pevskega društva »Lira« v Kamniku.
G. Pintarju želimo, da bi učakal še mnogo srečnih let!
Predpust, ti čas presneti!
Pravijo, da so Sv. Trije kralji nekak mejnik v letu. Po koledarju se namreč ta dan začne predpust, obenem je pa to sezona za ženitev. Že pred vojno je bilo pri nas največ porok med tremi kralji in pa pepelniČno sredo. Včasih se v tej sezoni poroči več parčkov kot vse leto.
Poroka v predpustu je namreč nekakšna tradicija in včasih so to smatrali za bonton. Nevesto, ki je ujela ženina v predpustu, so blagrovali, občudovali in iz zavisti tudi obrali do kosti.
Tudi Ljubljančani spoštujejo predpust kot sezono ženit ve. Lani jih je menda največ v predpustu zlezlo v zakonski jarem, zdi se pa, da tudi letos ne bo slabše. Čeprav je število zakonov po vojni zelo nazadovalo, je vendar vsako leto predpust v znamenju ženitev in možitev.
Torej Ljubljančanke, na plan. Katera ga še ni ujela, naj se potrudi v predpustu. Če ga ne bo v predpustu. bo zopet leto zamujeno. Nikar, da bi za vami vlekli ploh.
V pričakovanju princa Karnevala
Lani je bil kratek predpust. Že februarja ga je bilo konec, dočim ga bo letos šele 4. marca. Zato ni čuda, da so se Ljubljančani temeljito pripravili nanj. Snega ni in noče biti in zatorej ljubljanska mladina ob nedeljah pridno brusi pete po parketu, se udaja ritmu melodijoznega valčka ali suče po zvokih zadnjega šlagerja »Tam v mali slaščičarni«, ki ga tako imenitno zasvira Merkurjev dancing-band. Pa ga res pihneta oni s harmoniko in mali njegov kolega, ki razbija po bobnu, ki je najmanj polovico večji od njega.
In da se v predpustu ne boste dolgočasili, so vam ljubljanska društva pripravila že celo vrsto prireditev. Na Merkurjev ples gotovo ne boste pozabili. Že iz hvaležnosti do njegovega orkestra. Merkurjevci bodo zarajali že danes. Potem je še cela vrsta drugih prireditev. Na Taboru bo nemara staro in mlado na valčku, zdi se pa, da vam bo ugajala tudi ilirijanska prireditev, ki so jo krstili »Danes bomo tiči«. Ali ni to originalno? Črnobela reduta je že tradicija, brez SlavČeve maškerade si pa zaključka predpusta skoro ne moremo ^.isiitL Na Svečnico bodo rajali lovci ali pa planinci. Ne vemo sicer, kdo je letos na vrsti, ker imata društvi medsebojno pogodbo: enkrat lovci, enkrat planinci. Na vsak način se bodo Ljubljančani prav imenitno zabavali.
Z novim letom se je začelo, januarja in februarja se nadaljuje, konec bo pa v marcu. Predpust je samo enkrat v letu in zato ga ne smemo zamuditi.
Premalo snega, pravijo smučarji
Pa jim res ni nikoli prav tem smučarjem. Lani smo imeli snega na metre tako. da so se celo Eskimi pritoževali, da jim ga primanjkuje. V potu svojega obraza so ti siromaki brodili po močvirju, namesto po ledu in snegu. Dejali so, da je bil preklicane zmešnjave kriv samo Nobile, ki je strašil po severnem tečaju in jim pregnal sneg in mraz. Zato so sklenili, da pojdejo pred haaško razsodišče. Pa jih letos ni bilo in so si nemara premislili.
Najbrž je letos narobe. Eskimi imajo dovolj snega in mraza, pri nas ga pa ni kljub svečanim obljubam in prerokovanjem vremenskih prerokov, ki so napovedovali hudo zimo, najmanj dva metra snega in pa približno 30 stopinj pod ničlo.
Pa so se temeljito zmotili. Ali res nič ne vedo, ali so bila čreva in dtob, iz katerega so prorokovali, gnila, ali pa so nemara delali reklamo za premogovnike, češ, ljudje božji, založite se s premogom In so se res založili, zlasti Ljubljančani, veseleč se, kako se bodo zimi smejali v brk.
A glej ga spaka! Zime ni in je nočo biti. Nekam sramežljivo je prikimala. Brez snega je m tudi mrzla ni. Namesto tega je prinesla meglo, kar na debelo, tako da bi jo lahko izvažali na vagone. Smučarji so hudi. Tako lepe načrte so imeli. Skakalnico so si zgradili na Rakovniku, pa še več drugih na Gorenjskem. Zdaj je pa
im
padci res trud v vodo. Res je sicer, ds. bo nemara sezona trajala de psr tednov, vss>-dar smo sredi zime m je skrajni oss, da
pridejo smučarji na svoj račun. Saj si vendar niso omislil »muči m lepih temno-modrih dresov za parado aH za omaro? Tako res ne gre in bo treba poslati posebno peticijo sli pa resolucijo vremenski centrali t nebesa.
Obisk v zagorski steklarni
Zazori*, v januarju Kadar srrem mimo steklarne, vselej me že iz daljave objame zatohel hlad iz te mračne stavbe, ki leze vedno bolj na kup.
Visoka, obokana okna v sajastem debelem zidovju. v njih vegaste oknice, v oknicah razbita in prašna stekla, ob zidov j u na tleh omet .vsepovsod zarjavelo,in skriv-ljeno železje. mračne, mokre širluknje v podnožju —- to I« steklarna na zunaj. Mrtva in negibna za tujca stoji tam kakor ladja, ki je nekoč nasedla in čaka samo še svojega konca. Za tujca tako, domačinom pa govori vsaka njena guba, govori in pripoveduje o preteklosti, je kakor ljuba, vsa stara, betežna in onemogla starka. Govori o času anno 1812., ko so zagorele njene peči in se je zasukalo okoli njih sto miši-častih teles, skozi dolge »fajfe« so neprenehoma — skozi eno celo stoletje — pihala usta vročo stekleno gmoto v lesene kalupe, odkoder so v tisoč oblikah in mavričnih sijajih vstajale na dan cele generacije plemenitih in proletarskih zastopnikov steklenega rodu. Bobnelo je v pcdzernlju, kjer so v vroče >$irluknje« razni Kračrnani nakladali premog, da se ie v peči pretvoril v plin, ki je sikal v gornje nadstropje v topilu* peči. se vnel in talil grmade peščene gmote v tekoči kristal. O. in kje so vsi. ki so nekdaj hiteli po njeni notranjosti, odnašali, prinašali, si brisali potna čela, pekli v tambricah purane, praznovali, se veselili, živeli in umirali skozi stoletje! Kje so »fošingsbali. einašernc in sto drugih drobnih veseli, ki so dajala svoj ritem vsej okolici!
Stopim v podrtijo; po trhlih lesenih stopnicah ležem previdno v gornje nadstropje. Tam pa je vse razdejano: Peč udrta in sesuta, železje zarjavelo, vse pa pokriva debela plast prahu. Skozi okna piha in poje ob črepinjah veter polnočno pesem. Hodim po stavbi, osemdeset korakov sera, osemdeset tja. dvajset počez — vse tiho — velika arena spi. V sredi ždi nalik ogromni sivi jajčni lupini vsa preluknjana peč. Okoli nje še sameva petnajst korit na visokih prekrižanih nogah, v njih črepinje, povsod sanv črepinje — v kotih, na oknih, v tambricah, v vegasti omari pod križem so nabasane celo v par starih ženskih čevljih. Ob stenah so naloženi zaboji steklenic, povsod so razpostavljene nosilnice, leseni kalupi in črepinje, črepinje, same črepinje. Nad omaro visi v zaokvtrjeni škatlji Kristus. Ves je okrašen s preperelim sivim papirjem in suhimi smrekovimi vejicami Trije rdeči kozarci za večno luč so se Že davno naprašili, ni je več steklarkine roke, da bi nalila olja in prižgala nemirni plaracn-ček v tej grobnici 2* od slovesa sem je zapuščeno to znamenje, a vem, da plahuta marsikatera tiha molitev iz daljine v tej mračini. Paračin. Hrastnik ... in vedi bog kaka so vsa ta imena, tja jih je gnala sila — kos kruha.
Drugače pa je ta gori mir kakor v začaranem gradu. Iz dolhv udarjajo v to ti-hoto živi jn nepretrgani udarci življenja, ki drvi tod mimo . . . Goste sence se love pod zakajenim lesenim ostrešjem . . • Glej. glej, tam v kotu vendar znak življenja? Grmade vrbovih šib, lepo bele in zdrave so, ni jih še pokrila plast sivine. Stopim skozi lesen hodnik in odrinem nizka vrata. Začuden obstojim. Kakor bi za-, živel pred menoj košček skritega bajnega življenja. Prijetna toplota dahne vame m pet parov tihih, začudenih oči se zazre v nepoklicanega obiskovalca.
»Glejte no, dejal bi, da sanjam. Pozdravljeni!«
Izkazalo se je, da so to edini, ki so ostali od trope, ki je odletela v daljino. Opletajo velike steklene buče z vrbovino. Tiho snujejo, pred njimi pa leže na tleh z vlažnimi koci pogrnjeni snopi vrbovih šib, da se ne posuše: človek bi mislil: otroci so pospali, sedaj jih pa čuvajo v tiho delo zamaknjene mamice. Prsti brzo in ročno švigajo od vitre do vitre- V enem dnevu deset malih ali pa pet velikih pletenk. To je vse, kar je živega ostalo od nekdanje industrije.
Pritličje je pokrito z debelo preprogo gnijoče slame, oboki zakajeni, železne sa-mokolnice, peči za plin, dolge železne »šir-štange«. Vsa zagonetna stavba je kakor kraljestvo iz 1001 noči za mladino, ki se skriva in lovi po temnih hodnikih in luknjah, ki jih ne prešteješ. V srednjem delu stanuje stara mamka. Na dvorišče, vse pre-preženo s tiri, gleda iz nasprotne strani staro prazno skladišče. To je vse, prav vse — prav za prav nič, brez življenja, nikomur v tolažbo . . .
Ko se poslavljam, mi uide pogled vzdelž pročelja. Dva dimnika so že podrli. Na njunem mestu zijajo rdeče odprtine kakor krvava rana na živem telesu. Na živem? Morda bo pa vendar oživela še kdaj Saj je trdna in zategla. le njena zunanjost je zdelana. Pomislite — sto dolgih rodovitnih let! Ami.
Naočniki pod vekami
Vodja kielske očesne klinike prof. Helne je nastopil te dni s senzacionalnim izumom. Izdelal je neko vrsto proteze, ki jo je mogoče nositi pod vekami na rož enači in ki odpravlja vsakršno daljno- ali kratkovidnost kakor navadni naočniki, samo da je na zunaj ni videti. Takšne proteze so prakticirali sicer že nekoliko let prej, a niso bile splošno uporabne, ker sčasoma razdra-žijo roženico ni io utegnejo poškodovati. Samo za neke določene blezin. ki ne pripuščajo nošnjo naočnikov, so si jih pacijenti natikali za štiri, pet ur dnevno. Heine je princip teh nevidnih naočnikov sedaj izpopolnil, Da-li se bodo obnesli, je drugo vprašanje Za moške je nošnja navadnih naočnakov vsekakor prijetnejša. Morda pa se jih bodo oprijele ženske, ki jim naočniki baje ne pristajajo. _
Zadnji sklep.
— Že tretjič se poročim v isti obleki. Prihodnjič si dam narediti novo, ali pa ostanem vdova.
a«7«sWc«
KOUBDAR.
Dance: Sobota, 1L jaaubarja 1930, katoličani: Hlftn. pravoslavni 29. decembra 1929, Deoa Betlehemska.
Jotrf: Nedelja, 12. januarja 1930: Katoličani: 1. po razgl. Gospodovem, pravoslavni: 30. decembra 1929. Anisija.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Drama: Cvrcek sa pečjo Opora: Poljska kri.
Ktno Matica: Latinska četrt uSvetialav Petrovič).
•Ono Meni: Grof M on te Christo.
Kino ljubljanski dvor: Žena ▼ plamenu.
Šentjakobski gledali* k i oder: Pred poroko. Ob 20.
Predavanje v društvu »Soča«: Ob pol 21. Predava prof. Mirko Rupel.
Plesni venček privatnih naine*4-enre\ v l nI onu. Ob 20.
VeseBcn mestnih delavcev v Mestnem doma. Ob SO.
Prireditve v nedeljo.
Drsana: Ob 35. >Bitka*. Ob 20 Na* gospod Župnik«.
Opera: Ob 15. »Gorenjski slavcek«, ob pol 20. »Beneška noč«.
Kino Matica: Latinska četrt.
Kino Ideal: Pot skozi okno. (Buster Keaton).
Kino Ljubljanski dvor: *2ena v plamenu.«.
Šentjakobski gledališki oder; Pred poroko«.
Film ZKD: Svetovna vojna. Ob 11 ▼ Matici.
Lutkovo geldališce na Taboru: ob pol 16. Rožencvet in Lilij ana.
Lutkovo gledališče O&koslovejiske tis«M Ob 16. v Narodnem domu: Gospercek. dvorni svetnik.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jutri: Susnik, Marijin trg, K tiral t, Gosposvetska cesta.
Drama
Začetek ob 30.
Sobota, 11. januarja; »Cvrček ra pečjo«, premijera Izven.
Nedelja, IZ januarja ob 15. »Bitka*. Ljudska predstav« pri znižanih cenah. I/ven. ob 20. »Naš gospod župnik«. Liudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek. 13. januarja; »Don Carlos«. Red E.
Torek.    14. januarja:   »Cvrcek /a pečjo«.
Red A. Sreda, 15. januarja: Zaprto.
Ljubljanska drama v prizor i jutri popoldne ob 15. dramo »Bitki«, zvečer o+> 20. un pa francosko komedijo »Na^ gospod župnik«. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah, izven abonmaja.
Opozarjamo na nocojšnjo premi jer o v ljubljanski drami. Vprizori se Dicken-»ova dramatizirana povest »Cvrcek ra pečjo* v režiji g. Cirila Debevca. »Cvrcek za pečjo« je komediji z globoko občuteno, prisrčno vsebino. Predstava se vrši izven eled. abonmaja. Nastopijo: ga. Saričeva Medvedovi, Mira Danilove in Vida Juva-npva ter gg. Cesar, Kralj, Skrbi nšek m Gregorin.
Opera
Začetek ob pol 20.
Sobota, 11. januarja: »Poljska kr.«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja,    12. januarja   ob 15; Gorenjski slavček. Ljudska predstava pri znižanih cenah. I/ven.
ob pol 30: »Beneški noč«, opereti. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13 januarja: Zaprto. Torek, 14. januarja: »Jonnv avira«. Red H Sreda,   15. januarji:   Gostovanje ;pan>ke grupe Escudero. Izven.
Danes sc poje privlačna Nedbalo\a opereta »Poljska kri* ki jc bila v preteklih
sezonah na nisem odru zelo toplo sprejeta. Delo se odlikuje z lepo melodijozno glasbo in pestrim, živim dejanjem. Nastopijo: ga. Poličeva. ga Balatkova, gdč. Ra-karjeva ter gg. Drenovec, Peček. Povhe, Janko, Simončič, Jerman. Rus in drugi. Dirigent ravnatelj Polič, režiser g. Povhe. Predstava se vrši izven abonmaja pri znižanih cenah.
V nedeljo popoldne ob 15. se poje naša domača opera, Focrsterjev »Gorenjski slavček«. Sodelujejo: ga Ribičeva, ga .Jer-manova. gdč. Španova ter gg. Kovač, Grba, Rumpelj, jMohorič, Janko in drugi. Dirigent prof. Jeraj. — Zvečer ob pol 2& se vprizori Straussova opereta »Beneška noč«. Opereta se odlikuje po pestrem in slikovitem dejanju, bujni instrumentaciji ter nit-lodijozni glasbi. Večno lep valček preveva to lepo klasično delo. Zasedba je običajna. Dirigira g. Nefat, režiser je g. Povbe. Obe nedeljski predstavi se vršita izven abon-mana, pri znižanih cenah.
Opozarjamo cenjene obiskovalce nedeljskih gledaliških predstav, da se dobe v nedeljo dopoldn* v predprodaji vstopnice: za opero oz. opereto pri dnevni blagajni, za dramo pa pri večerni blagajni v vestibulu opernega gledališča
Špenski plesni in pevski večer. V sredo 15 t. m. nastopi v operi s svojo lastno družbo slavni španski plesalec Vicente kseudero. V zboru se zlasti odlikujejo: plesalki Carmita Garzia in Carmen Alme-ria. pevka Lina Perez-Acosta. pianist Pilar (Iruz, umetnik na kitaro Luis Mavoval, dalje specijalista za ciganske plese: Nina Pa-trocino in Nino Aleada itd. Vicente Eactt-dero je znan po vsej Evropi, v Tarizu je /elo priljubljen, v svoji domovini pa naravnost oboževan Vsekakor, revija bo. po informacijah, za Ljubljano dogodek. Opo-/ariamo na predpredajo vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Šentjakobski oder
»Pred poreko«, izvrstno burko, vprizori Šentjakobski oder v soboto II. in v nedeljo 12. jan. Burka je velezabavna in '^dejo posetniki popolnoma na svoj račun. — Pri predstavah bo oddajala naia /nana tvrdka za radio-potreKščine Franc Bar potom zvočnika komade iz raznih operet. — Vstopnice so v trgovini gosp. Miloši Karničnika na Starem trgu.
Stev. 8
»SLOVENSKI  NAROD«, dne II. jamarja 1930,
Stran 3
DOSEDANJI IN NEKATERI NOVI
NAČINI UTRJEVANJA CESTIŠČA
Zanimivo predavanje nadsvetnika ing. Mačkovška—Naša cestišča
je treba utrditi, sicer ceste ne bodo dobre
Ljubljana, H. januarji. V sredo & lm. je predaval nad-svetnik g. ing. Janko Mačkovšek v mestni posvetovalnici o dosedanjih in nekaterih novib načinih utrjevanja cestišča, oziraje se na ljubljanske prilike. Predavatelj je izvajal :
Naše ceste so z ozirom ua promet doživele tekom zadnjih osemdeset let dva velika prevrata, ki ju označuje priče-tek železniškega obratovanja in pa prie>-tck splošne uporabe avtomobilov. Nase državne ceste so
pred zgraditvijo železnic
morale nositi ves promet tudi ua velike daljave, ako izvzamemo one količine, ki so jih tovorili uaši čolnarji in brodniki na Savi in Ljubljanici. Posebno v burnejSib časih in vojnih zapletljajih so te ceste veliko trpele in zato ni čudno, če so iz tistih časov spomini na stanje teh cest precej enaki onim. ki jih ima današnja generacija o njih sedanjem stanju. Uvedba železnic je deklasirala promet ceste skoro zgolj le na lokalni promet. Propadanje tega prometa je povzročilo, da so izginili nekdaj preteči »štong-lajterjic in prevozniški podjetniki z naših glavnih cest, in da so večinoma propadle tudi velike postajne gostilne s svojimi hlevi in prenočišči ob naših glavnih cestah. Dobili smo pa zalo lepe in kot miza gladke komunikacije, ki jih imamo kot take v spominu še do izbruha svetovne vojne.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so dali dobi nov pečat v prometu na naših cestah in
razširj e van je avtomobilskega prometa
ki ga baš v zadnjih letih doživljamo, pa provzroca silno propadanje cest. Res je, da se običajno avtomobil ne oddalji preko 100 km od svoje garaže in da se tedaj vedno in vedno vrača na svoje izhodišče. Vrača se pa tudi večkrat na dau. In ker večji gospodarski centri niso tako silno oddaljeni od drugih, vidimo avtomobile tudi na onih točkah glavnih cest, ki so svojčas p!e-de  prometa samevale v idiličnem miru.
To vedno naraščanje avtomobilskega prometa pa učinkuje silno kvarno na naše ceste, kj so makadamske, to Be pravi z gramozom posute.
Ako primerjamo
učinek voza
g konjsko vprego z onim avtomobila na cestno površino, tedaj moramo ugotoviti naslednje.
Pri konjski vpregi deluje teža voza in tovora vedno le uavpično ter se vsled tega cestišče tlači in deloma tudi drobi pod učinkom železnih platišč. Brzina je posebno pri težjih tovorih mala in prahu skoro ue Čutimo, razven v kolikor ga ne vržejo konji s svojimi kopiti. Povsem drugače je stvar pri avtomobilu. Tu je glavna teža voza in tovora ter tudi pogonska sila koncentrirana na zadnjih kolesih, ki poganjajo
vozilo vsled dane jim rotacije; nastanejo tedaj močne tangencijalne sile ua površini ceste, ki obenem sekajo manjše drobce, delajo luknje in povzročajo neznosen konjski vpregi, to učinkovanie še v nepri-prah. Tudi brzina, ki jo dosti večja kot prt jetnejši  meri manifestira.
V prehodnem času — Be namreč smatramo, da bodo polagoma avtomobih* prevzeli večino vsega prometa — pa imamo na naših cestah še sumiranje neugodnih učinkov, kajti železna platišča naših voz s konjsko vprego drobijo dosti mehak gramoz v prah, ki ga uato avtomobili razžene-jo na vso sosesko. Vseld tega ni čudno, ako uaše glavne makadamske ceste pri vedno gostejšem avtomobilskem prometu tako izgledajo, kot pač izgledajo. Saj je na primer znano, da so v Nemčiji sedaj izdajali 4 krat več za vzdrževanje cest napram predvojnemu vzdrževanju, pa so kljub temu nastajale vedno hujše pritožbe nad njihovim stanjem in pri tem moramo pomisliti, da se na mnogih krajih v Nemčiji uporablja za posipanje izborni eruptivni materijal, tedaj gramoz visoke trdnosti. V Ljubljani in njeni okolici pa imamo na razpolago za
posipanje cest
v največji meri hitro obrobljiv savski prod iz gramoznic ter manjše količine dolomita iz lastnega kamnoloma v LaniŠču. Slednji je v vsej ljubljanski okolici najboljši posi-palni materijal. Njegova trdnost znaša v suhem stanju 1897 kg na cm2, po večkratnem zmrzovanju pa 1611 kg na cm3. Gramoz iz gramoznic na ljubljanskem polju, ki ga uporabljajo vse cestne uprave w bližini Ljubljane, pa ni povsod enake kakovosti. Sem pa tja se dobi v tem prode u celo porfir s trdnostjo 2660 kg na cm* in v istem prgišču dobimo zopet apnenec, ki ima le 925 kg na cm2 trdnosti v suhem stanju. Aritmetična srada teh raznih vrst da 1678 kg na cm2 v suhem stanju. Neprimerno slabše pa se obnaša ta savski prod po zmrzovanju, kajti po večkratnem zmrzovanju znaša aritmetična sredina trdnosti le še 1080 kg na cm2. Pri nas tedaj ne le samo promet, marveč tudi vsako zmrzovanje silno kvari makadamske ceste, da razpadajo pri tako nizki trdnosti gramoza v prah in bla- ' :o. To nam tudi dosti jasno kaže, za (saj se | te ceste tako hitro izrabljajo in tudi vidi-mo, zakaj so posebno po pomladanskem odtajanju pritožbe iz vseh slojev prebivalstva  tako številne.
Ako hočemo radikalno odpomoČi, moramo na primeren način ■
utrditi naša cestišča
Ljubljana, kj leži v pretežnem delu na savskem produ, pred vojno ni čutila posebne potrebe, da svoje komunikacije tlakuje kot n. pr. ZagTeb ali pa vojvodinska mesta, kjer je vsak dež napravil ilovnata tla ekoro neprehodna. Zato je bilo pred vojno napravljeno le približno 1H km tlakovanih cestišč iz naslednjega materijala:
Nekatere ozke pasaže iz St Peterskc ceste ter Starega in Mestnega trga proti Ljubljanici s savskimi kroglami, to je z materijalom, ki so ga Ljubljančani že par 100 let uporabljali za tlakovanje svojih komunikacij.
Liti asfalt na betonski podlagi v Šelen-burgovi ulici, ki je dosegel že skoraj 35 let, kar se mu tudi pozna.
Porfirni polovica rji iz tirolskega porfir-ja, ki so položeni v strmi Prešernovi ulici, kjer je sicer vsako deževje to prometno ulico silno raztrgalo.
Regularni granitni sedmaki, ki jih je svojčas položil cestni erar na Dunajski cesti.
Obupno stanje bolj frekven tiranih komunikacij ljubljanskih po končani vojni je prisililo občinski svet, da je pričel v večji meri tlakovati najpotrebnejše ploskve. Pri-četek je bil storjen leta 1921 s tlakovanjem VVolfove ulice, katero tlakovanje se je vsled cenene dobave materijala izplačalo že v treh dobrih letih. Tolikšni bi bili namreč vzdrževalni stroški za to ozko a vendar silno frekventirano ulico v tem kratkem času.
Ako upoštevamo najnižje cene zadnjega časa. bi znašala naprava položenega tlaka v preteklem desetletju okroglo 16 miljo-nov dinarjev. Ker pa so bilf posebno okoli leta 1924 cene višje, je faktično bilo izdanega več in sicer za dobrih 10%, tedaj skoraj IS miljonov dinarjev, tako da pride v resnici prosečna cena za m* vseh 70.762 m2 položenega tlaka na okroglo 250 Din. In ker je bila 6 tem tlakovana dolžina 8107 m2, pride na prosečni tekoči meter znesek 2180 Din-
Kot omenjeno se je dolžina tlakovanih komunikacij podaljšala za 8.10? km v pre-
tečenem desetletju na 9 646 km. To ra je le 6.52% ali ena petnajstina dolžine onih onih ljubljankib komunikacij, ki imajo svoja imena (izvzemši promenadne poti in kolovoze na Golovcu, Gradu, Rožniku in Tivoliju).
Dolžino in način izgraditve komunikacij na ljubljanskem   mestnem   ozemlju nam prikazuje naslednja tabela: Računske dolžine po stanju koncem leta
Način graditve
vozišča 1918 1929
tlakovano   - 1.539 km 9.646 km
makadamsko 82.311 km 97.100 km
neizgrajeno 27.322 km 41.146 km
Sknpaj 111.172 km 147-b92 km Upoštevane so v tej tabeli le one komunikacije, ki so imele v označenem letu že svoja ulična imena. toda br*»z strado-nov na Borju ter proinenadnih poti in kolovozov na Gradu, Golovcu. Rožniku in Tivoliju.
Kratek komentar k gornji tabeli bi bil naslednji:
Dočim bi pred vojno vse tlakovane komunikacije imele dolžino n. pr od Figor-ca do stare šišenske šole ob ponierijalni meji, bi segla sedanja dolžina od Figovca že do Medvod.
Tu<ii računska dolžina makadamskih komunikacij se je podaljSala od 82.311 na 97-100 km, tedaj za 14.789 km aU za daljavo od Figovca do Mengša K temu moramo prišteti še dolžino 8.107 km, za kolikor so se makademska vozišča skrajšala vsled tlaikovanja. skupna dolžina novonapravlje-nih maksdemskih cest znaša tedaj 22.89G km ali približno Figovec-Kamnik. Pri tej priliki je pa potrebno povdariri, da so te vse te novogradnje komunikacij izvršile brez posebnih kreditov^ marveč I«1 iz prihrankov iz tekočega kredita za vzdrževanje in čiščenje cest.
Lep aapredek na razvoju tlakovnih in makadamskih komunikacij pa je paralelizi-ran na drugi strani s podaljšanjem š*» ne-izgrajenih cest Računska dolžina neiz<rra jenih cest je bila po prevratu tako dolga kot državna cesta od Figovca do Logatca. Danes pa znaša računska dolžina še neiz-grajenih cest dosti več, namreč od Figovca preko Logatca do Planine.
Vidimo tedaj, da so potrebni nekateri ukrepi, ako nočemo, da bo sčasoma dolžina neizgrajenih komunikacij % in se začela približevati y, dolžini vseh komunikacij, ki imajo svoja ulična imena.
Ako se za trenutek pomudimo pri dejstvu, da je 41.146 km še neizgra j enih vozišč, pridemo do naslednjih ugotovitev: Po dosedanjih izkušnjah in glasom analize cen stane naprava 1 tekočega metra navadne makademske ceste z vsemi zemeljskem! deli in dobavo gramoza prosečno Din 27O in sicer več na jugu, nekaj manj ua severu mesta.
Naprava teh 41 km manjkajočih cest bi tedaj stala okroglo 11 milijonov dinarjev.
Z napravo komunikacij pa se vrednost stavbišč silno dvigne. Saj vemo. da so se n. pr. v Sp. Šiški v dveh letih dvignila stavbišča na večjem parceliranem kompleksu od 11 na 40—60 Din, na nekaterih delih severna Ljubljane celo še za večjo diferenco, pa tudi Mirje kjer se je cena dvignila od 35 do 120 do 150 Din ne zaostaja, lahko tedaj rečemo, da dvigne naprava ceste in napeljava vodovoda vrednost stavbišča prosečno najmanj za Din 30
pro ni- iu to celo na ozemlju, kjer kanalizacija sploh šc ni napravljena.
Sedaj 6e pa vprašamo, kolikšne so investicije mestne občine na 1 m= parcele; parcele so globoke najmanj 30 m do 35 m; ker stane naprava 1 m1 običajne makadamske ceste, kot že povedano, prosečno Din 270 za tekoči meter, pride na 1 m1 parcelne fronte na eni strani ulice Din 135 ali na 1 m2 parcele 3.80 do največ Din 4.50. Ako bi tedaj parcelant prispeval največ Din 4.50 od m1, pa bi imel cesto na pravljeno, mestna občina pa nikakih tro-skov; to se pravi, ako bi parcelant prispo-val pri še neizgra jenih 41 km za vsa teko ei meter obulične fronte Din 135, bi to vrglo 11 milijonov dinarjev, napravili bi pa še vedno čistega dobička 30 m2 X 30 Din minus 13^, tedaj Din 765 na tekoči meter obulične fronte ab okroglo 63 milijonov dinarjev na vseb 41 km dolgih še neizgra-jenih komunikacijah; a tudi če je vsled raz. nih momentov in obresti ta dobiček tudi eventualno manjši, jo račun še vedno silno interesanten.
Parcelanti, odnosno oni, ki špekulirajo s stavbišči in zemljišči, obogatijo relativno v izredni meri, dočim ne prispevajo direktno k napravnim troškom za komunikacije prav nič.
Vidimo tedaj, da ima mestna občina že z napravo navedenih makadamskin cest velike težkoče in da je v vedno večjem za-stanku pri izgradnri novih makadamskih komunikacij, ker ji finančne prilike ne dovoljujejo hitrejše izgradnje, odnosno ker nima možnosti. d2 bi pritegnila k napravi komunikacije tudi dotični' e. kojim se vrednost zemljišča dviga vsled del, ki jih plačuje mestna občina.
Tem nedostatkom se pa priključuje sedaj Še de stvo, ki smo ga ugotovili, da je dosedaj namreč v Ljubljani tlakovana le ena petnajstimi vseh komumkaci.i, da torej tudi kluib dosti velikim tlakovalnim delom nismo šc
preko prvih ptrlžetkov
2 razširjenjem mesta se promet veča na mnogih starejših komunikacijah, na katerih makadamska plast ne more več dolgo vzdržati; pa tudi v raznih slavnih ulicah novonastalih kolonij ;e promet vedno več i, ali pa bo v kratkem zahtevalo boljše utrditve cestišča, ki je makadamsko. Ako vzamemo n. pr. v poštev samo dolžino netla-kovanih erarskih cest, ki znaša 7995 metrov al! okroglo 8 km in bi jih erarska uprava tlakovala in sicer v splošnem tako. kot je tlakovala svoje mestna občina v pretekleoi desetletju, tedai po 250 Din za m2, bi znašali trrški dobrih 17 mi flonov dinarjev- To pa še niso vse ceste, ki zahtevajo utrditev. Saj imamo še vsepomo občinskih važnih komunikacij kot so n- pr. Streliška ulica, Za gradom. Pol anska cesta, Celovška cesta, Bohoričeva ulica z Vodmatskioi trgom in Staro potjo, Smartinska cesta, Vidov-danska cesta, Gradišče, Emonska cesta, Igriška ulica itd. in h katerim se pridruži tudi še več važnejših komunikacij v šiški in za Bežigradom ter na vseh ostalih delili mesta. Ako hočemo dvigniti dolžino utrjenih cestišč samo na polovico vse dolžine Ljubljanskih komunikacij, jih moramo tlako-vati še 64.3 km tu ako bi tlakovali z materijalom, kot v preteklem desetletju, bi to stalo okroglo  140 mili ono v dinariev.
To so ogromni zneski in je vsled tega treba nekoliko pregledati naokoli, če ne dobimo kje kaj primernejšega vsaj v ceni. kar b« pa tudi še ustrezalo tehničnemu pogledu-
Predvsem lahko ugotovimo, da je
tlak iz regulrniih kock
predrag (po 4S1 Din, obenem s pripravo planumaV ?a; lahko rresto 1 m2 tlaka iz regularnih kock položimo skoraj dvojno ploskev tlačenega asfalta (00 275 Din). Funkcijo regularnega tlaka bodo morali prevzet; polovičarji. za katere so investici e skora enkrat manjše Res je, da lahko regularni tlak obrnemo pri pretlakovanju in to faktično samo enkrat, dočim polovičariev obračati ne moremo Ali za vso življensko dobo polovičan*ev smo izgub'li obresti investiranega kapitala, ki smo ga več izdali za tlakovanje z regu'-a rnim tlakom Boljše bi tedaj kazalo, nabaviti
polovičarje
in Hh. ko bodo dorra'ali. zopet nanovo nabaviti Do teh zak'učkov so prišli seda tudi že drugod in celo Dunaj, ki je predvsem forsira! regularni tlak. se v tem pogledu zopet približuje izneŠenemu naziran"u. Vsekakor pa bodo regu'ame kocke še vedno potrebne za specialne slučaje posebno ob tirih in na r?znih križiščih- Za 1'trbPanske prilike, kot kaže že velikost pol-žene ploskve, je pa prav primeren in uporaben
drobni tlak
ki je obenem naceneši tlak za Ljubljano Pozabiti namreč ne smemo, da za ta tlak v Ljubljani ni potrebna betonska podlaga, kot zahteva n. pr. zagrebški ali pa beograjski in dunajski teren, kajti naš savski prod je tako trden, da ne potrebuje posebne betonske plasti. Vendar pa prihajamo tudi pri drobnem tlaku do prepričanja, da so za pro-metnejše ulice bolše nekoliko veče kocke, kot smo jih doslej uporabljali in ko se bo ta tlak v bodoče polagal, bo treba tudi gledati, da se zalijejo špranie in s tem obvaruje kocke pred prehiTo obrabo, obenem pa v higiienskem pogledu omeji razv"janke prahu.
Izmed homogenih tlakov "e vsekakor najbolj priporoči1'"v še vedno
tlačeni asfalt
kateremu očitajo le vozniki s konjsko vprego edino napako, da je nekoliko pregJadek zanje. V Liufcl ani se je tlačeni asfalt izvrstno obnese!.
Betonske ceste
so cenejše od tlačenega asfalta in le» nekaj dražje od drobnega tlaka, videti pa je. da bi jim prijal predvsem avtomobilski promet dočim so železna platišča na vozovih ; precej hud sovražnik tega maierijala.
S tem pa niso še izčrpana \sa gradiva, ki bi lahko prišla v poštev pri utrjevanju in konzerviran u vozišč- Se pred svetovno vojno se je v tem pogledu napravilo posebno v Angliji, pa tudi v Franciji, že dosti uspelih poizkusov z uporabi anjem tera in bitumena in njih emulzij.
Ako uporabljamo eno ali drugo teh snovi, jo uporabljamo lahko na tri glavne načine.
Najradikalne'ši način je naprava
asfaltnega ali terovega betona
to se pravi, da dobi zmes tera aJi bitumna s kamenitim materijalom svojstvo betona, da moremo tedai doseči kar naibol kompaktno ma«*) s kar najmanjšimi vmesnimi prostorčki Zao je potreben materiial, ki ima visoko trdnost in ustreza splošnim zadevnim pogojem. Semkaj spadaio rami načini, ki ima o v raznih kraji-h druga imena, ki pa se imenu?e'o v splošnem dljam asfat, »Topecac itd
Drug način uporabe tera ali asfalta :e
makadamski način
Gramoz, ki mora rudi !meti zrna razne velikosti, se enostavno na noči v :»ru ?li asfaltu Ln nanese na cesto, kot se pač navadna makadamska cesta dela. spodaj debelejša, potem pa zmiraj manija zrna Ue-rov makadam, asfattni makadam).
Tretji način p3 je način obdelave cestne površine s terom ali bitumnom; z ozirom na rzkušnio. da ie voda največji sovra#n*k ceste, se s površinskim teriaism a!i bitu-tniraniem doseže, da voda ne pronica v notranjost ceste- Ta notranjost torej ne tr.ore ob zmrzlinj niti se napenjati, niti se spodrr ustroj ceste ne more hitr*ie »zrabiti k«* se sicer ob vlagi obrabi Ta način konzerviranja je seveda najcenejši Treba pa ie takoj reči. da se ga r.e more uporabiti za silno frekventirane ceste v mestu. psČ pa prenaša namanj 500 ton pr>rx\ti\i na dan. na Bavarskem n. pr. suponira'o celo 1200 ton. ako je pretežno avtomobilski promet in podobno tudi v Švici. V mestih pa ie površinska obdelava s cerom ali bitumnom naravnost ideaina Drel\ s-:n v stanovanjskih ulicah in rudi v predmestjih.
Vsa, tudi najveći3 mesta n.i zaoadu una-jo ogromne ploskve tako obdelane maka-
1. Gosposvetska cesta od km 0—3 0 . .
2. Gosposvetska cesta od km 3 0^—7.0 . . 3 Dolenjska cesta od km 0—5.0 . . . 4. Tržaška cesta od km 0—2 . . - . . 5 Tržaška cesta od km 2—5 .   .  .  , •
6. Dunajska cesta od km O.S— 4.8 •  . -
7. ZalošKa cesta na mitnici
Vidimo predvsem, da zahtevajo te komunikacije na mestnem ozemliu odgovornejši način utrditve vozišča, kot le obdelavo cestne površine
Vidioio pa tudi interesanten pojav, da ie izvzemši D; lanjsko in Zaloško cesto na vseh ostalih že avtomoblski promet z ozirom na težo v večini, posebno pa Še na dru gem delu Celovške ceste (proti Gorenjski).
S prometnim štetjem ;e treba nadaljevati in ga razširiti na vso državo ter ga vršiti Po enafclb *<idikth in normah.
Paralelno prometnim štetjem pa je treba največjo skrb p-lasrati tud: dobremu ka-tnenltemu materijalu: čimbolj se bo ta Tiaterijal pruViževal trdnosti 250X0 kg na cm2, tembolj bo vztrezal posebno kot vrhnja plast konzerviranega vozišča.
V Ljubljani poleg številnih drugih ulic lahko s površinskim konzerviranjem utrdimo tudi nekaj komunikacij, ki bi nai glasom tlak ovalnega programa iz leta 1922 dobila granitni drobni thk; to ie n. pr Pogačar-jev trg. šolski drevored. Lingarieva ulica: pa tudi komunikacije, kot ie n. pr Erjavčeva cesta in n?e? slične ulice imajo le tolikšen promet, da bi z ahkoto površinska gbdelava s terom ali bitumnom ustrezala vsem pogojem. Prepariran pride v Ljubljano postavljen na Din 1.8—2 za kg ni je carine prost. Neprepariranega tera ni
damske površine, po&ebnj ra *;c It ta naitn obnesel na podeže'ski-i ».^uh. kjer n pretežak promet. Večk-a' »ma le v »asih časopisih čitali raz.ie pjto^iitte črt-j^. v katerih so pisci z racnde *xm ncitavijfcH. ca so se vozili n. pr -eio v severni Ai' ki tudi po 100 km dolgn epstan 1: so bi!« v " -novem prav tako asfaltirane, kot o pr Miklošičeva cesta Vžađat ft e vnral irtde« kajti to so ceste, ki so po večin' le na površini obcVane s terom j!; pa btumnom. Senčne partie cc>t n.s,. prtporc&jivc za tj obdelavo, tudi 1C purtij?. ki e/c ia "!>vici.
Nemci n. pr. pr.iv'J 1. da jih le 'c ta način rešil popolnega propad.1 niiho.ih s'av nih cest« In res 'C ja sc me more primerja i izredno dobro sedan e ^tan » nemških cest z onim n. pr. iz 'eta 1925 Pa tudi »cesta sama. n. pr Miinchen. LeiDzij H^din uporabljajo na izredno .nnogh krajih IVO« jega ozemlja baš ta načia. ki pride z dvakratnim obdelavanem na Mark 1^0-1 Si. t j. od 21 do 2A Din za tT
Ta način konzerviranja -es[;ŠČ bi b.! p, 1-poročljiv tudi za nas. kajti v -plodnem it to po\sem preizkušena metoda. IN nirj vtt svojih otrrčih bo!ezni. kit ;c to đe'ema biV> ?e ored vojno
Teri in bitumeni odnosno njih emu!zi> ^ že normalizirani in prikrojen klimafćn.m razmeram ter se je ta na^in konzcrv:ran a pričel uporabTjati pri naSi severni gdsedl — Avstriji. Mislim, da bi posebno
nrxa letovišča
svoje prašne ceste, ki utegnejo tujca ne-gnati, zelo lepo lahko s tem RaSnom utrdila, pa tudi na§e glavne ceste bi l-liko dobile tako prevleko in H na ta način z-gurl prah — nadlega sosedom i:i pa lukn;e v cesti — nadlega in opasnost za voznika in pešca- Načini so že preizkušeni, tamo treba ;ih ie smiselno uoonbiti.
Predvsem je važno, da se ugotov
velikost prometa
Ako smo v gotovih razdob-h ti BTOtnH in pa težo njegovo ugotovi'!, vidimo tudi pred seboi ja^no tendenco razvoja in na podlagi tega lahko ukrepamo o načinu rojevanja. Potrebno ie tedaj
prometno štetje
na vseb naših glavnTh cestah in po vsej državi, ki ne bo kazalo samo Štev^o voz. marveč tudi cenilo obtežbo na dan- Taka štetja so pa potrebna tudi v mesih «=am h na raznih komtmikacfah ker nam Jij?;o siihio poučno sliko o razvoju prometa
Do kakšnih zanimivih rezul'atov pridemo, nam pove n- pr. štetje na glavnih J*o* voznih žilah v Ljubljani, kj so razven Zaloške ceste, vse erarske Največji promet izkazuje Gosposvetska cesta v mestnem poeneriju.
Vozila	na mo-	Vozila s konj-	Skupai
t orni	pogon	sko vprego	
	1890	1254	3144
•	852	312	1164
	910	1329	2239
•	670	928	159$
•	55]	ARA *tO*t	1035
	600	315	915
•	223	2SS	511
rr.ogoče priporočati pod nlkaJchn pogojem, ker mora že pred uporabo Izgubiti vsa lažja ol a, imeti pa tudi ne sme toliko prostega ogljika, kot ga imajo katrani naših plmaren-
Uporaba   Mtona  in  silikatov    (n. pr.
strassil) v Nemčiji ni prodrla Pri kitonskih cestah ie treba površ!«no pravtako konzervirati s terom ali bitiumnom Pri silikatskih cestah pa ostane še vedno stara nadloga — prah.
Ceste je pa treba varovati tudi Pred
direktnimi škodljivci
obemska purava je že pred več leti prepovedala uporabo železnih platišč* na tovornih avTomo»biJh, pred kratkim je bil napravljen tudi sklep, da se prepoveio ^olnogumfasti
obroči na tovornih avtomobilih, ki s -> posebno na m kadamskih ces?a^ nadvse skod Ijivi. Naše tlakovane ceste pa narbo'j kvarijo oni vozniki, ki se postavljajo s hitrim galopiran'em po njih: s recn namreč ti rte-.••r |- oglušujoč ropat, marveč tudi zelo veliko škodo na tlaku- Brzin preko 6 km na uro bi smela bti pri konfski vpreg; dovoljena Ie za gumijaste obroče-
Ako noče postati Lnbljana žarišče tu'-skega promea mora tedai poleg drugih na-'oe tud; za svoje komunikacije še veliko, veliko storiti.
Vreme v dravski banovini
Ljubljana, 11. januarja. Včeraj je bil sv. Pavel, puščavnik- O njem pravi star vremenski rek: »Če na sv. Pavla megla stoji, je do ©pmladi bolnih mnogo ljudi<. Torej Pavel ne obeta nič dobrega. Po poročilu beograjskega observatorija je bilo včeraj v vsej Jugoslaviji oblačno in megleno vreme z lahnim mrazom. V dravski banovini je danes pretežno deževno, v največjem delu Gorenjske okoli Kranjske gore je začelo snežiti, tam je tudi najnižja temperatura, dočim se je po drugih krajih živo srebro dvignilo nad ničlo.
Na Gorenjskem: Bohinjska Bistrica +3 C, dež; Kranjska gora —6 C, sneži; Jesenice 0 C, megla; Tržič +2 C, oblačno; Kamnik 4-1 C dež.
Na Štajerskem: Celje +3 C, oblačno; Maribor +1 C, oblačno; Dravograd, 0 C, megla; Ljutomer +2 C, oblačno. V Prek-murju —1 C, megla.
Na Dolenjskem: Brežice 0 C, dež; Št. fanž na Dolenjskem +4 C, dež: Novo mesto +1 C, dež: Kočevje 4-1 C. dež. Na Notranjskem: Rakek 4-3 C, dež.
Kolonizacija ob madžr^ski meji
Sunotica, M. januarja. Miiiristor za kjnet&srvo i je potrdi] sktep mestneea poglavarstva v Su-botffca!. da se na ll'leb"'i hfeu madžarske ire o proda revni-m sViem 18 oralov zem^ za gmtno zrvžaoo ceno. Ta se bo naselilo 40 do 50 dm-2&0. i
Zo^et nemiri1 v Afganistanu
— Pešavar, 11. januarja. V Kohidamanu
v Afganistanu je prišlo med afganskimi vladnimi četami in nekimi plemeni do krvavih spopadov, v katerih ie bilo ubrtih 15 oseb. Afganska vlada koncentrira močne čete. da uduši nemire.
Ruska eksoedicija za rešitev ameriškega leteča
— Moskva, 11. januarja Sovjetska ekspedicija, ki bo odšla iskat amerfškega letalca Eielsona, bo krenila iz Krasnoiarske-ga še tekom tega meseca. Ekspedicijo bo vodil ruski letalec Cuhnovski. ki se je proslavil s svojimi rešHnimi akcijami povodom katastrofe italianskega zrakoplova >ltalia<. Čeprav vlada v Sibiriji huda zima in pritiska mraz do — 40 stopinj, bo ekspedicija v kratkem pripravljena na odhod.
Borzna oorooila.
UUBLJANKA BORZA.
Ljubi lanska borza danes ni poštovala: Amsterdam 22.77, Berlin 13^1, Brus-1 7.885. Budimpešta 98948, Curi h 1095.9, Dunaj 795 40. London 275.34. Nev%york 50.44, Pariz 222.25.
INOZEMSKE BORZE.
Curi h:    Beograd 9.1275.  Pariz 20.28, London 25.1375, Newyork 516  Milan °GP9. M?drid  86 5.  Berlin * 123 275.   Dunaj 7-00, Sofija  a725.  Praga  15.265,  Varšava 57.75, Budimpešta 90.29.
Stran 4
»SLOVENSKI   NARODi, dne 1! tanuarja »930.
Stev. 8
Dnevne vesti
_ Odlikovanje fratteo&kega poslanika. Kralj je odlikoval francoskega poslanika na našem dvoru g. E. Darda z redom belega Orla I. 6topnje.
— Izpremembe v na*i vojski in nuirna-rici. Za komandanta 1(3. artilerijskega polka v Ljubljani Je imenovan dosedanji pomočnik komandanta 5ole za rezervne oficirje arriljerijfki polkovnik Radovan J'* vanović; absolvent roniorske vojne akademije uareduik Branko Hribar je poFti! ročhik korvcle.
— Delegacija beograjUc policije v Bnti->larL Na študijskem potovanju po Evropi je prispela v četrtek v Bratislavo delftgaetjt beograjske državne poucije pod vodstvom š&fa Acimovica. Delegacija si je ogledala notfeijsko ravnateljstvo, o katerem bo je izrabila zelo pohvalno. Včeraj je odpotovala v Berlin.
— SenzacUonaJni uspeh zagrebškega zdravnika. Z Dima a  smo prejeli naslednje
pismo s prošnjo za objavo: V včerajšnji številki »Slovenskega Naroda« jc pnobčen članek »Senzacijonami uspeh zagrebškega zdravnika dr. Golda«, ki je odkrili sredstvo proti raku in zdravi na dunajski kliniki. Jaz, podpisani dr. Gold, izjavljam: Izumitelj te-Ca eminenuo uspešnega sredstva proti raku je g. AJojz Poljšak, strokovni učitelj na mestni šoli v Celju, ki sam s svojimi zdravniki svoie sredstvo na dunajski kliniki m v drugih javnih bolnicah s prav veiikirr. uspehom preizkuša. — Dunaj, dne 10- januarja. — Dr. Gold-
— Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 26. januarja t. 1. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je z odlokom z dne 2. januarja 19.30 G- D. br. 100600-20 odobrila polovično vožnjo na vseli železnicah delegatom, ki sc bodo udeležili občnega zbora.
, — Reklama za X. jubilejni ljubljanski velesejem. Ministrstvo je z odlokom upravnemu odboru ljubljanskega velesejma dovolilo: L da sme izobesiti v vseh poštnih prostorih, ki so pristopni strankam, reklamne lepake za »X. jubilejni ljubljanski velesejem«, ki bo v Ljubljani med 29. majem in 9. junijem 1930 in za jesenski velesejem > Vse državna lovska razstava«, ki bo med 31. avgustom in 15. septembrom 1930. 2. da se smejo nalepljati na vse pisemske poštne j>oSiljke vinjete kot reklama za zgorai rečeni prireditvi.
— Letošnji literarni jubileji. V včerajšnjem poročilu popravi: 55 let izpolnijo kulturni delavci dr. Gojmir Krek, dr. Rado Kušej in dr. Milan Skerlj.
— Abecedno kazalo za' onov. Kot posebna priloga je izšlo abecedno kazalo zakonov, kraljevskih odredb, naredb, pravil-Hfcov, razpisov, važnejših razlogov in objav, pnobčen h v HJraduem listu 1 ubljan-ske in mariborske oblasti«, odnosno po 7. oktobru 1929 v »Uradnem listu dravske banovine^ od 3. julija do vštetega 10- novembra 1929.
— Rajhenburg. Ponovno opozarjamo na skioptiČna predavanja v Sokolskem domu, ki bodo jutri v nedeljo. Ob 4. uri je mladinsko predavanje, ob pol S. uri zvečer pa za odrasle. Vstopnine ni. Zvečer se predava o grozotah svetovne vojne. Predava g. Kravos iz Ljubljane.
— 25tetnica pevskega društva LiiihHanski Zvon. Prispevke za slavnostno številko ^Zborov« sprejema uredništvo le še do 16. t m.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta južno vreme z manjšimi padavinami. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v Ljubljani in Splitu je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v f>pliiu 12, v Skoplju 3, v Ljubljani 1.8. v Marjboru m Beogradu 1, v Zagrebu 0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<53 mm. temperatura je znašala o.6.
— I" sode po In prepir. Janez Glavač iz Spodnje Jelenje pri Litiji, star 63 let, se je včeraj doma spri z zetom, ki ga je med prepirom tako močno pahnil, da je starček padel in si zlomil ključnico. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
— Tragična smrt dveh otroč.čev v Zagrebu. Včeraj sta sc v Zagrebu pripetili dve smrtni nesreči, katerih žrtev sta postala dva otročička. Na nenavaden način se je zadušilo dete zakoncev Petaniek. stanujočih na Trešnjevki Otrok je spal v otroškem vozičku, ponoči pa se je vozičku dno nenadoma udrlo. dete je padlo pod voz in se
zadušilo. Rodite^i so trdno spali in niso čuli otrokovega stokanja. Ko se je mati zijutraj zbudila, je bilo nesrečno dete že mrtvo. Komisija je ugotovila, da gre za nesrečno naključje in zato je opustila preiskavo proti roditeljem. Strašna nesreča se je pripetila popoldne na Jurišičevi cesti. Petletna Milica se je iztrgala služkinji iz rok in stekla čez cesto. Istočasno je pri-vozil tramvaj in otrok je prišel pod voz. Vozniku se je sicer v zadnjem hipu posrečilo voz ustaviti, toda bilo je že prepozno. Tramvaj je otroku odtrgal eno nogo, drugo pa zmečkaL Deklico s prepeljali v bolnico, kjer je pa takoj po prevozu umrla
— Trdovraten samomorilec. V Dubrovniku se j© včeraj na strašen način končal življenje pek Lorozdan. Skočil le iz tretjega nadstropja neke hiše in obležal mrtev. Najprej se ic hotel zastrupiti z razstopino sode. pa so mu rešili življenje. Nato je hotel skočiti skoz? okno bmluice, pa so ga zadržali. Tretjič mu samomora niso mogli preprečiti. Vzrok je bila neozdraviiva bolezen.
MONUMENTALNI VELEFTLM
2ENA V PLAMENU
(Weib in Flammen)
V naslovni vlogi nenadkriljiva ruska umetnica
Olga Cehova
še nikdar ni dosegla filmska umetnost v prikazovanju človeškega trpljenja in ženske ljubavne strasti (Leidenschaft) tolikšnega uspeha in tolikšne popolnosti kot bas v filmu »Z.ENA V PLAMENU c. Olga Cehova, izrazita, temperamentna in strastna ruska umetnica, je svoji vlogi dala toliko življenjsko silo in pogon, da je njena ljubavna strast v vseobči človeški grozi in trpljenju na man pridobila vse občinstvo. — Ne zamudite si ogledati to filmsko veledelo!
Predstave ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9. Jutri ob; pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
Film je ilustriran s pojačenim orkestrom!
KINO »LJUBLJANSKI DVOR«.
Dva samomora* V Srbobranu se je ustreli! v glavo čevl.ar Lazar Pavličev. Bil je takoj mi tev. Vzrck samomora ni znan. Na pravoslavni božič se je v Bečkereku ustrelil 171etni Pavel Bukovski. Ni pa znano, ali je izvršil somomor ali če gre za nesrečo.
— Zagoneten umor pri Derventl. V bližini Dervente je bil te dni izvršen zagoneten zločin. Na državni cesti, ki vodi v Banjaluke, so našli v jarku mrtvega neznanca, ki je imel več globokih ran na glavi, oči-vidno zadanih z nožem. Njegove identitete še niso ugotovili Pri njem so našli samo listine, iz katerih je razvidno, da gre za trgovca z živino. Vse kaže, da je bil neznanec umorjen. Roparji so ga počakali v zasedi, ga ubili in oropali.
— Samomor narednika v Mostar ju. V četrtek ponoči si je v Mostarju končal življenje narednik Jovan Vukovič. Zjutraj ga je našel vojak Lazar Ninkovič v taboru s prerezanim vratom. Vukovič si je z bajonetom prerezal grlo. Ko ga je Ninkovič našel, je še hropel, toda vsaka pomoč je bila zaman. Še pred prihodom zdravnika je narednik umrl. Vzrok samomora ni znan, govori se pa, da ga je žena osumila komunizma. Vukovič je namreč napisal pismo, v katerem zatrjuje, da ni bil nikdar komunist in obenem prosi, da ga pokopljejo na pravoslavnem pokopališču.
— Dve žrtvi neprevidnega streljanja. V Žubekovcu pri Novi Gradiški je te dni seljak Marko Bakič v proslavo pravoslavnega božiča streljal s puško. Blizu njega je stal njegov llletni nečak Pero Nikovič, ki je radovedno opazoval strica. Bakič ie tako nerodno ravnal s puško, da se je nenadoma sprožila. Krogla je zadela dečka v glavo. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Novo Gradiško, kjer je umrl, ne da bi se zavedel. — V Vujakovcih pri Banj aluki je posestnikov sin Branko Vulin s tovarišem Milanom Vranešom pregledoval nov revolver. Nenadoma se je samokres sprožil in krogla je zadela Vulina v prsa tik pod srce. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je resno.
Iz Ljubljane
— Zanimiva statistika ljubljanske bolnice. Kakor amo že včeraj poročali, je ljubljanska bolnica lani sprejela 17.836 bolnikov, dočim je 2990 bolnikom sprejem odklonila. Zanimivo je, koliko bolnikov je bilo sprejetih v posamezne oddelke. Največ so jih prepeljali ali jih je prišlo na oddelek št. 1, to je kirurgični. Tam so jih sprejeli 6929. Večinoma so bili ponesrečenci in taki, ki so se morali podvreči operacijam. Na drugem mestu je interni oddelek. Na št. 2 se je prišlo zdravit 3830 bolnikov, ki so bolehali na raznih, želodčnih in pljučnih ter notranjih boleznih. Na št. 3 — potoloSki oddelek (za ušesne bolezni) so sprejeli 1168 bolnikov, na dermatološkem (4) pa 1460. Zelo so razširjene očesne bolezni. Na okuli-stičnem oddelku, ki je 5. po številu, so zdravili iMi 2374 bolnikov. Najmanj bolnikov je bilo sprejetih na infekcijskem oddelku. Na številki 6 je bilo lqT" 385 bolnikov. 7. oddelek je neurološki in opazovalni. Ta je sprejel 725 bolnikov, in sicer živčni 425, psihiatrični pa 300. K bolnici spada tudi otroška bolnica, kjer so lani zdravili 965 otrok. V bolnici je lani umrlo 965 oseb, rojenih je bilo pa 1275 otrok, od teh 652 dečkov in 623 deklic.
—I j Umrli so v Ljubljani od 1. do 1L januarja: Jožef Laznik. župnik v p., 77 let, Zaloška c. 11. Jernej Šesik. invalid, 37 let Židovska steza 6, Marija Muršič, zasebni-ca, 78 let Cernetova ul. 3; Uršula Strgar, žena posestnika, 73 let Movica 10; Marija Jurjevc, bivša kuharica, 77 let, Pred škofijo 14: Filomela Senekovič, vdova up. gim. ravnatelja, 83 let Janežičeva ul 12; Gizela Finžgar, vdova up. profesorja, 64 let. Dunajska c. 35; Franc Goričar, trgovec in posestnik, 41 let Sv. Petra 29; Vincenc Zima, pečar, pomočnik, 48 let Tržaška c 4; Avguština Vanelli, hči monterja, 4 mesece, Gajeva ul. 17; Milena Rozman, hči strugar-ja, 3 mesece, Verovškova ul. 30; Mihael Fajdiga, mestni ubogi, 65 let. Japljeva ul. 2; Miro Kune, filozof. 20 let, Jurčičev trg 2; Ivana Passath. zasebnica, 61 let, Kri-ževniška ul. 5; Franc Bergant, trgovec in posestnik. 58 let, Sv. Jakoba trg 6. — V bolnici: Marjana Mavrovič. žena davčnega upravitelja, 51 let Kočevje; Stanko Zupan, ključa\Tiičarski vajenec, 16 let, Mengeš; France Jakopič, sin posestnika, 20 let Peče; RozalUa Koren, hči posestnika, 14 let Vel. Pirešica; Angela Nesman, žena statista, 26 let. Moste: Marija 2eleznik, hišari-ca. 45 let Črnuče.
JAVNA ZAHVALA.
Ob priliki jubileja mi je došlo toliko prisrčnih čestitk, da mi ni mogoče se zahvaliti vsakemu poedincu.
Izrekam tedaj tem potom vsem s\>ojim prijateljem, znancem in tovarišem, posebno pevskemu društvu Sla\*ec za prekrasno podoknico, svojo najtoplejšo zahvalo.
GAŠPAR BOLTE* sodavičar in posestnik.
—lj Zanimivosti z ljubljanskega trga.
Kljub slabemu vremenu je bil današnji živilski in sadni trg dobro založen. Na trgu je bilo mnogo lepih jabolk, katera so prodajali po 3 do 6 Din kg. Mnogo je na trgu domačega radiča, ki ga pripeljejo v mesto okoličanske kmetice. Merica je bila po 1-50 Din, kg pa po 10 Din. Mnogo je bilo tudi zeljna tih glav po 1 Din komad. Krompir je v ceni stalen in sicer 1 Din kg. Veliko je bilo na trgu jajc. Kmetice so jih ponujale po 3.50 Din par, dočim je perutninar g. Golob z Lesnega Brda pri Horjulu danes prvič pripeljal na trg okoli 2000 jajc ter jih je prodajal po 3.25 Din par. Vsako jajce ej bilo žigosano ter iih je prodajal po 3-25 Din par. Vsako jajce je bilo žigosano ter je bil točno naveden datum, kdaj je bilo jajce znešeno. G .Golob je na Lesnem Brdu napravil velik kokošnjak, v katerem redi do 1200 raznovrstnih kokoši. Ljubljansko gospodinje so sicer marljivo segale po teh jajcih.
lj— Podaljšanje plinovega omrežja. Te
dni polagajo plinove cevi v Aškerčevi ulici v poslopje, v katerem se nahaja rudarski institut
— »Modrj angel«- Kakor znano, se ie Em-iil Jannings povrnil iz Amerike v domovino ter »e sedaj trdn* angažiran pri Ufi. Njegov prvi letošnji in po doigem presledku zopet prvi evropski velefilm   bo »Modri
angel«. Fthn bo seveda ronfdm in se z* prav pridno snima. V l/finih ateljejih so sezidali luško krčmo »Modri angel«, v katero zahaja zatiuMjeni profesor, ki ga igra F. Jannings. Mlado umetnico LoJo, ki očara svoje gledalce s svojimi zapeljivimi plesi, predstavlja Marlene Dietrich. Film bo velika senzacija in Jannings ie ob novoictoetn fatervjuvn nekemu novinarju izrazil svoie veselje nad tem, da mu je končno dana možnost postaviti svoje umetniške sne v službo domovine in da mu bo mogoče končno ne samo igrati, temveč tudi govoric. HCajti le na ta način je mogoče dati svoii kreaciji notno žrvfjensko sik* — pravi Jannings-
—lj Mestno drsališče v Tivoliju se je moralo zapreti, ker je nastopilo južno vreme. Zapetna otvoritev bo naznanjena v dnevnikih.
Danes
Merkurjev ples
¥ veliki dvorani hotela ,1 nion,
—lj Svetovna vojna 1914—1918. Gran dijozna panorama dogodkov iz vseh bojišč za časa svetovne vojne; ta film predvaja ZKD danes in jutri v prostorih Elitnega kina Matice. Današnja predstava sc vrši ob 14.30 — jutrišnja ob 11. dopoldne. Nihče ne sme zamuditi ta spored. Oni, ki so se udeležili voin, jim bo film spomin na težko, že prestano dobo, oni, ki ne poznajo še osebno vojnih grozot bodo v fUrnu dobili pojm in sliko o težkih mukah, s katerimi Je btta tzvojevana naša svoboda.
_lj Podpore krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani- Ljubljanske reveže obveščamo, da smo razdelili vse podpore in da je zaenkrat vsaka prošnja za podporo brezuspešna.
—lj Sestanek kolesarjev. V nedeljo 26. t m sc vrši ob pol 16 uri družabni sestanek vsega članstva kolesarskega in mo-tociklističnega društva »Sava« v Ljubljani v hotelu »Bellvue«. Vabljeni so tudi prijatelji kolesarskega sporta.
—lj Sokolsko društvo Moste p. Lj. priredi v nedeljo dne 12. t m. ob 15 uri v društvenem domu običajno plesno vajo s čajanko. Dobro došli vsi prijatelji našega Sokola in iskrene zabave. Zdravo. Odbor.
—H Plesni venček družabnega odseka Z. P. N. J. se vrši jutri v nedeljo 12. t m. v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob pol 20 url Na tem zaključnem večeru se vrši tudi tekmovanje najboljših parov plesne šole. Vabimo tem potom vse cenj. obiskovalce ter njih prijatelje. Igra Danzing-Merkur, sedaj najboljša plesna godba. Posebnih vabil se ne razpošilja. Odbor.
—lj Lutkovno gledališče na Taboru vprizori v nedeljo 12. t m. ob pol 16 uri novo zelo učinkovito pravljico »Rožencvet in Lilijana«. — Gašperček sc je vrnil iz afriške puščave ter privedel s seboj renčečega leoparda, silovitega zmaja, kosmatinca in osla ter očarljive metulje. Vse te živali nastopijo v omenjeni pravljici. Tudi eksotičnih cvetlic ne bo manjkalo. — Pridite, malčki, vam ne bo žal. — Vodstvo je namreč napravilo korak naprej in bo dajalo slične dragocene predstave le v slučaju, če se bo občinstvo odzvalo z radodarnim prispevanjem za kritje ogromnih režijskih stroškov.
—Ij Znižanje dopolnilnega davka zem-Ijarme. Davčni zavezanci, ki imajo pravico za znižanje, se opozarjajo, da vlože prijave do 31. prosinca 1930 pri mestnem magistratu Mestni trg 27-111. soba 48 ali pa pri davčni upravi. Tiskovine se dobijo isto-tam. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
—lj Opozarjamo na inventurno prodajo pri NOVAKU Kongresni trg 15. Za 20% in več znižane cene. 29-n
—lj Trigiavanom in ostalim akademikom, kj se udeleže danes »Triglavanskega večera« v Kranju, sporočamo, da je skupen odhod ob 18.50 Radi četrtinske vožnje se naj vsak javi vsaj četrt ure pred odhodom tov. Fr Lahu.
—4j Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V nedeljo ob 10- odborova seja, v ponedeljek zvečer vaja mešanega zbora.
—lj * Soča«. — Janez Svetokriški — je naslov današnjemu predavanju, ki se bo vršilo pri »Levu«. Predaval bo g. prof. Rupel. Pričetek ob pol 21. Vstop prost
—lj Sokol IL obvešča svoje članstvo, da je preminul njega ustanovitelj in dolgoletni odbornik br. Fran Brgant Pokojnega
brata spremimo na njegovi zadnji poti v nedeljo 12. t. m- v kfeflfa in z društvenim praporom. Bratje in sestre, k   nimajo kroia
se udeležijo pogreba v civilni obleki z znakom Zbirališče je ob 3. pop. na šentjakobskem mostu. Odbor.
m
Latinska četrt
(Premijera v Elitnem kinu Matici). P ovce t o nežno-romantični ljubezni med k alf im idealnim umetnikom m mlado lepotico Parrzm je bila obdelana 2c daLaj-krat in sicer tako crramatično kakor tudi v raznih operah in končno tudi ▼ filmu. Snov jc izredno mična ter je imela pri publiki vselej uspeh. Poglejmo le Verdijevo opero »Traviato« ali Pucinijevo >»Bo-heme«! Sc danes sta obe operi ▼ modi. n« v«eh svetovnih odrih uživata pri poduki cih  izredno popularnost.    Tudi sloviti M.
Dekobra se ni mogel ustavljati mikavnemu sijaju snovi, seveda jo jc temeljito predelal, nekoliko moderniziral in postavil dejanje v današnjo dobo. — Quarticr Latin! PariSk* latinska četrt, središče bohemske-ga šarma in ljubavnega čara! Tu je bivališče študentov, ki prisostvujejo dopoldne na Sorbonni učenim razpravam vseučilišč-nih profesorjev, popoldne pa prodajajo vozne ristke v poslovnih lokalih »Gomp.i-nie de \Vaggons-Lits«, mladi medicinci. ki zvečer igrajo po raznih kavarnah, restavracijah in nočnih lokalih, da si prihlu^uo takse za kolegij in denar za življenskc potrebščine. Tu je središče bohemskega življenja, polnega slacfkosti, ljubezni in tudi trpljenja.
Junakinja tega filma, mlada Musette, študentka medicine, igra ob po»poldnc^ th v kmu. Njen bogati oboževalec ji seveda to dopušča iz strahu, ker je nekoč izjavila, da bogataša ne bo nikdar poročila; vsled tega mora tudi molčati o svojih premoženjskih razmerah in živeti navidezno zcio skromno življenje ubogega umetnika slikarja. Carmen Boni in Ivan Fetro\*ič sta v teh vlogah izvrstna, njih igra je tako živa in naravna, da ha gledamo s pravim užitkom. Tudi sicer je film bogat na razkošni inscenaciji in ns divno-lepih t srce segajočih prizorih.
Rokavice
Rokavice eo važan del damske gurd--r be, posebno pozimi. Usnjene rokavice *.* lahko noeijo k vsaki promenadni obleki, llokavice iz bele kože se nosijo tudi k pl-i-ščem in kostumom, nekatere dame jih pa nosijo relo k oblekam brez plaAČa. To *• pa lahko dovolijo samo dame, ki imajo majhne roke. V svetlih rokavicah sf |4* namreč roke večje, posebno pri ozkib rakavih. Zelo hvaležne «o take rokavi(^ h kožuhu. Vsaka dama, ki ima kožuh, dobro ve, da se rokavice kmalu u maže jo. Zato no nujno potrebne rokaviee, ki se dajo oprat: K temnemu pla§ču, h kateremu bi svp*1^ rokavice ne bile dovolj elegantne, ?e nosijo barvaste rokaviee. Svetle rokavi«-« j* treba poposto prati in zato kožn močno trpi. Ne trnemo torej gledati pri svetlih rokavicah na ceno. Napačno je misliti, da fcvj prihranimo, če kupimo bla<?o po cent Pn-•sebno pri rokavicah ne ememo gledati na ceno. ker jih rabimo vsak dan m k*T s* kmalu obrabijo, če niso prvovrstne. Dobre rokavice vedno odtehtajo dva  para -labih
Kar se rokavice po prvem pranju mn?. no skrčijo, je treba pri nakupu paziti, da vzamemo vedno nekoliko veije rokavi<«». Niti dame, ka rade nosijo »lo teisne roK.i-vice, bi ne smele pozabiti na to. Ca kupimo tesne rokavice, t*^ nam že po prvem pranju raztrgajo ab' pa tako skrčijo, da «r» zelo crrde. Č*e dama ne nosi rada nekoliko vecph rokavic, je najbolje, re jih takoj po nakupu opere. Paziti jp treba tudi na \ožo, ki ni nikoli enakomerno debela. Kvaliteta kože je odvisna bas od tega. bt *o razlike v debelosti večje ali manjšo. Koži je navadno tanjša na koncu prstov. Dokler niso rokaviee oprane, se to takoj opazi.
Zelo enostavno.
Preiskovalni sodnik: »Gospod profesor, posebnih znakov, po katerih bi spoznali zločinca, nam najbrž ne morete navesti.
Priča (slaven kirurg): »Pač, pač. Temu gospodu sera šivaj srce in po tem znaku ga ne bo težko spoznati.«
Mihail Kozi rev.
Kdor zna pa zna
Vasja je nujno rabil denar. Zavoljo usode in socijalnih razmer, pa tudi zaradi neprestanega čiščenja sovjetskega upravnega aparata Vasja nikjer ni služil. Zato mu je bilo vseeno, kateri urad vzame na piko. Zakaj je izbral Vasja za svojo operacijo baš gospodarski oddelek komunalne uprave, mi ni znano. Toda to je postranska stvar. Oči vidno ga je vodila rx>t mimo tega oddelka, ko je krenil na lov za denarjem.
Vasja je zvedel kot neodvisen in skromen inteligent v informacijski pisarni, da uraduje predstojnik oddelka v sobi št. 72, da ni posebno navdušen za birokratizem, da sprejema nenapovedane stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od ene do treh in da sP piše Jevgenov.
Vasja se je spomnil, da je danes kot nalašč petek. Pogledal je na stensko uro in se prepričal, da je tudi čas primeren, kajti do dveh je manjkalo se četrt ure. V vsem tem je videl dobro znamenje in zato je krenil naravnost v sobo št. 72. Samozavestno je prestopil prag.
Tovariš Jevgenov je pregledoval nekake listine in delal na robu opazke.
I Vasja   je stopil   k njegovi   mizi in uljudno zakašljal.
— Želite, tovariš? — je vprašal Jevgenov, ne da bi odvrnil pogled od listin.
— S prošnjo prihajam, tovariš Jevgenov. Leta 1928 namreč nisem imel zakonitega dapotsta, pa bi rad dobil denarno nagrado kot kompenzacijo za neizrabljeni dopust. Denar potrebujem.
Jevgenov ga je začudeno pogledal in zmajal z glavo.
— Dovolite, kaj ste bili I. 1928 zaposleni pri nas? Ne spominjam se.
— Nisem bil zaposlen. Toda to nič ne de.
— Kako morete torej zahtevati kompenzacijo za neizrabljeni dopust, če pri nas sploh služili niste?
Va'sia se je prijazno nasmehnil.
— To je nesporazum, tovariš Jevgenov. Če bi zahteval od vas plačo za leto 1928, bi bilo vaše vprašanje umestno in moja zahteva neutemeljena. Toda kot vesten državljan zahtevam samo nagrado za dopust, katerega n> sem izrabil, kar lahko potrdi tudi vaš personalni referent na podlagi izkaza o dopustih.
Jevgenov je debelo pogledaj Vasjo in odkimal z glavo:
— Ne razuTmem vas dobro, tovariš. Če niste služili pri nas, tudi nist* imeli pravice do dopusta. A če niste imeli
pravice do dopusta, ne razumem, da bi imeli pravico zahtevati denarno kompenzacijo tega dopusta.
— Prav pravite, tovariš Jevgenov. Če bi bil imel pravico do dopusta, bi ga bil gotovo izrabil, kajti po dotič-nem dekretu naše vlade in po vseh navodilih komunističnih celic moramo zatirati močno razširjeno razvado med sovjetskimi uradniki, ki zahtevajo denarno nagrado za neizrabljene dopuste. Ker pa pri vas nisem služil, nisem torej mogel dobiti dopusta, niti izrabiti ga. Zato imam pravico do denarne kompenzacije.
Igevnovu se je začek) vrteti v glavi.
— Tega pa sploh ne razumem, — je dejal in skomignil z rameni. — Potrudite se k personalnemu referentu.
Vasja se je poklonil in odšel. Personalnega referata ni bilo težko najti. Prav lahko je tudi zvedel, da je predstojnik personalnega referata Ktaudiu.s Petrovič. Tu je b9 Vasja že neprimerno pogpumnejši in bojevi te jša.
— Klaudij Petrovič, tovariš Jevgenov me pošilja k vam, da mi napišete potrdilo, da 1. 1928 nisem izrabil dopusta, ki gre po zakonu vsem uslužbencem gospodarskega oddelka komunalne uprave. Pišem se Plujev... Vasilij Plujev.
Klaudius Petrovič je nataknil očala
in vzel s polic** seznam vseh uslužbencev. Prečital je vsa imena na P, toda Plujeva ni našel.
— V sezmamu uslužbencev vas sploh ni, — je dejal in odložil očala.
— Le nikar birokratizma! — je zagodrnjal Vasja. — Ne pozabite, da stojimo pred novim čiščenjem sovjetskega aparata! Saj nisem prišel k vam Po potrdilo, da-li sem v seznamu uslužbencev gospodarskega oddelka komunalna uprave ali ne. Zahtevam samo potrdilo, da lani nisem izrabil zakonitega dopusta. Izvolite mi torej dati to potrdilo in sicer brez dolgih birokratičnih ceremonij.
Klaudius Petrovič je pogledal Vajo, popraskal se je za ušesi in napisal:
»Potrdilo, s katerim se državljanu Vasiliju Plujevu potrjuje, da lani ni izrabil zakonitega dopusta, pripadajočega uslužbencem gospodarskega oddelka komunalne uprave.«
Vasja se mu je lepo zahvalil in s potrdilom v roki se je vrnil k tovarišu Jevgenovu.
— Prosim, tovariš Jevgenov, tu je moje potrdilo. ,
— Vrag vas vzemi s potrdilom vred! —- je zarohnel Jevgenov.
— Prosim, da na podlagi tega po-
trdila ukrenete vse potrebno, — je dejal Vasja samozavestno.
Jevgenov ga je poslal v pravni oddelek. Pravni oddelek nwi je brc/ obotavljanja napisal na potrdilo resolucijo, v kateri je bilo rečeno, da ima pravico do denarne kompenzacije v znesku šesttedenske plače vsak uslužbenec, ki iz tehtnih razlogov ni mogel izrabiti zakonitega dopusta.
Na podlagi te resolucije se je obrnil Vasja že po lastni inicijativi na mestni odbor in na svojo komunistično celico. Tu in tam so mu dali potrdilo, da ni pomislekov, da mu izplačajo kot rednemu članu »Zveze komun, omladine« denarno nagrado za neizrabljeni dopust. Manjkalo je šV nekaj m-nut do treh, ko so mu izplačali pri blagajni gospodarskega oddelka komunalne uprave 180 rubljev.
Doma se ie pa Vasja prijel za glavo.
— Ah, teoec neumni! Zakaj nisem zahteval kompenzacije še za 1. 1927? Saj tudi predlanskim nisem imel dopusta. No, kaj hočemo! Zdaj je ie prepozno, pa nič ne de. Takoj jutri poj-dem v finančni komisarijat po zakonito kompenznacijo za dopust Tam pa ne pozabim na predlansko leto. »Hej, tovariši, dajte mi denarno nagrado za neizrabljeni dopust v letih 1927 in 1928!«
Stev 8
Stran 5.
&     Moda in $emki kotiček g?
JE GOSPODINJSTVO IN ZAKON
PROBLEM MODERNE ŽENE?
Nekaj misli k perečemu vprašanju poseganja žensk v področja,
katera si laste samo moški
Božena Travničkova priobčuje v * Ženskem Obzoru« pod tem naslovom zanimiv članek, ki globoko posega tudi v vprašanje celibata uradnic, o katerem smo slišali nedavno toliko različnih naziranj. Ker bo ta članek nedvomno zanimal tudi naše čitateljice,  ga  priobčujemo v celoti.
Žena v starih časih
Se nedavno je veljalo zakonsko življenje in gospodinjstvo za edini in najboljši pokhc žene in njeno življensko preskrbo. Moi jc bil glava rodbine, njen ustanovitelj, rednik, nosilec vseh pravic in odgovornosti. Predvojna evropska rodbina je bila zadnja stopnja razvoja rodbinskega življenja, slonečega na monogamiji. Rodbina jc veljala za državo v malem, deca in potomstvo sploh je bilo božji blagoslov, otroci so bili nosilci narodove bodočnosti, zaieljeni prirastek delovnih moči. Vse življenje so obvladovali možje. O ženi je veljal vedno Pavlov izrek: Mulier taceat in ecciesia. 2ena je ustvarila v okvirju rodbine tip matere m gospodinje, po kateri se naši dobi toži.
Vrline teh predvojnih žen so kamen, s katerim se kamenja sedanja poročena, samostojna žena, kateri se odrekajo vse sposobnosti za gospodinjstvo in materinstvo. Pri tem se pa pozablja ali namenoma prezre izprememba gospodarskih in drugih razmer, ki vplivajo tudi na ustanovitev rodbine. Baš izprememba razmer, ki postavi moderno ženo pred rodbinski prag, jo sili k samostojni eksistenci. Gospodarska baza modeme rodbine sloni pri večini naših ljudi na moževem in ženinem zaslužku. Prejšnje čase se Je opiralo ustanavljanje rodbin na imetje (posestvo, dota), oni ki so lahko računali s stalnimi dohodki, so bili v večini in delovno ljudstvo je bilo odvisno od lastnikov zemljišč in obrti. Zakoni so se sklepali z ozirom na imetje, na potomstvo kot nadaljevanje rodu, ljubezen ni bila vedno glavni motiv zakona. Žena se je cenila v rodbini po višini dote, po gospodinjski spretnosti, marljivosti in delavnosti in kot bodoča mati. Na kmetih je ohranila gospodinja do dandanašnjih časov svoj prvotni pomen, v kolikor izvirajo rodbinski dohodki iz kmetijskih pridelkov. Drugače je Pri onih, ki nimajo toliko zemlje, da bi se lahko preživljali. Siromašni kmetje brez zemlje aH z malimi posestvi tvorijo zdaj pretežno večino našega ljudstva in vsi ti se morajo preživljati z delom.
Pomen dela
Tako smo polagoma prešli od imetja kot vira preživljanja k delu, ki tudi preživlja človeka. Imetje je bilo vzrok vojn in sporov. Ob nakopičenem premoženju je rastla beda. Premoženje je vzbujalo zavist, lakomnost in zapravljivo s t Iz bede raste mržnja in maščevalnost Krščanstvo je ustvarilo usmiljenje, miloščina je bila pest, s katero so ljudje trkali na nebeška vrata. Toda najboljši lek bede je delo. Tudi prejšnje čase je bilo treba delati, še mnogo bolj. nego zdaj, toda to delo je bilo navezano in odvisno od lastnine in obsegalo je vedno izvestni krog ljudi. S seboj je prinašalo odvisnost in suženjstvo neposedujo-čih. Znak naše dobe je ali bi vsaj moralo biti spoštovanje dela, če preštejemo množice onih, katerim je delo edini rednik. Kakor je pa ustvarjalo nepravilno nakopičeno imetje bedo neposeduj očali, tako je brez>po>e'rnost posledica pomanjkljive organizacije dela. ivazne gospodarske vede hočejo odpraviti bedo s pravično razdelitvijo vseh posestev, z odpravo privatne lastnine, s pravico do dela itd. Pri tem enostranskem materialističnem naziranju se pa pozablja na psihologijo človeka, ki se ne zadovolji samo s tem, da potolaži svojo fizično lakoto.
Posledice vojne
Rodbino skoro vedno zadenejo vsi prevrati, vihre in reforme. Razvoj rodbine na krščanskem temelju še ni bil končan, ko je človeštvo nehalo verovati v nadnaravne reči in prejšnja moralka se je zdela prazna t raza. Vojna je dovršila to delo dvomov in razpada starih oblik. Ljudje iščejo nove oblike življenja tudi za rodbino. Stari mo-ralki je odzvonilo, a nova se mora šele izoblikovati. Stare generacije, vzgojene v krščanskem duhu, ne morejo razumeti brezvercev in socialistov in nasprotno. Dočim se doktrine med seboj krešejo, dokazuje življenje edino in večno resnico za spolno razmenje med moškim in žensko: Sramežljiva in zvesta ljubezen do groba. Vse drugo je nečista navlaka, spojena z moreč© osveto.
Duševna razdvojenost
Za zakonsko življenje (katerega pravno obliko mnogi odklanjajo kot težke verige) je na$T>r&ladnejša monogamija (zavoljo otrok. Toda oni. ki uničujejo sedanjo obliko zakonskega življenja in rodbine, za* vzemajo čudno stališče do otrok. Sklicujejo se na gospodarske razmere. Tako se rodbina polagoma krči na golo sožitje, če
treba tudi brez zakonske zveze. Kaj pomeni vse to iz vidika morale in novega naraščaja, nam pokaže bodočnost Zaenkrat pa stojimo pred dejstvom, da je zdaj težko ohraniti eksistenco vsem onim. ki nimajo zagotovljenih trajnih dohodkov od imetja ali dela svojili rok. Še težje je pa skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti rodbino brez zasigurane eksistence. Človeštvo, hrepeneče po svobodi, še ni znalo zatreti v sebi nizkotnih strasti in povprečnih nagonov in tako poveča bedo našega siromašnega človeka pogosto še beda duše.
Fizične potrebe niso glavno
Toliko se govori in piše o spoštovanju človeka, toda nikjer se ne greši proti človeškemu dostojanstvu toliko, kakor v spolnem razmerju. In ker trpi pri tem največ ženska, bi si morala moderna ženska največ prizadevati, da se razmere v tem pogledu zboljšajo. Usodna zmota naše moral-ke ie v tem, da je njeno središče in cilj v prvi vrsti zadostiti fizičnim potrebam človeka. In nobena stvar ne ponižuje moderne ženske tako, kakor odobravanje tega gesla. Prav pravi K. Scheinpflug, da so žene, ki posnemajo može v razuzdanosti, vzrok razvrata v zakonu. Seveda ne smemo generalizirati, kajti kljub strahotnemu odstotku je vendar samo odlomek števila žensk, ki pozabljajo na to, kar je njihova naravna dolžnost, ki brskajo po svoji podzavesti in uveljavljajo svojo razuzdanost v imenu napačno tolmačene svobode.
Zavist konkurence
Kdor pazljivo zasleduje vse zmede naše dobe; se lahko prepriča, da človeštvo še davno ni doraslo pravilnemu razumevanju raznih sodobnih znanstvenih in iilo-zoiskih gesel in da vodi baš različiu tolmačenje poedinih resnic v zmede in kaos. Ženo, živečo prej samo v rodbini, je zdaj zajel tok. Svojega življenja ne gradi več samo na možitvi, materinstvu in gospodinjstvu, ker je treba prej zasigurati samo golo življenje, in mi smo prišli sele tako daleč, da prisojamo ženi pravico do samostojne eksistence, k čemur so nas prisilile le gospodarske razmere. To pa nikakor ni širokogrudna gesta razumne suverenitete. Šele priznanje j^vne enakopravnosti pomeni povzdigo žene, ki pa kljub temu še vedno trpi, ker velja za manj vredno bitje, ki ne zna samostojno misliti in ustvarjati. Sodelovanje žene v javnem življenju se presoja iz zavisti konkurence in očita se ji, da znižuje plače, ker dela ceneje in onemogoča moškim ženiti se.
Vojna kot preizkusni kamen
Vojna sama je bila preizkusni kamen za vse ženske. Žena je znala pomnožiti svojo fizično in duševno energijo in junaško je kljubovalo vojni furiji. Priznanje enakopravnosti je bila samo logična nujna posledica njenih vrlin. Vojna je pa tudi pokazala šepavost in plitvost mnogih priznanih resnic in gesel, ki so dotlej vodila Človeštvo. Vojna je bila kakor strahoten potres, iz razvalin katerega vlači povojno človeštvo izkrivljene in zverižene vrednote prejšnjih stoletij. In ker so zrasle nove generacije pod drugačnim vzgojnim očesnim kotom in zavzemajo drugačno stališče do vsega, jih starejše generacije ne razumejo. Starejše generacije so smele izboljševati in izpopolnjevati tradicije, nove generacije pa morajo zgraditi nov svet iz razvalin. Zdaj je tudi žena graditeljica, dočim je bila prej samo oskrbnica. In vse izpremembe vplivajo tudi na duševnost moderne žene. Prosta in svobodna hrepeni po zdravju in energiji, po izobrazbi in možnosti uveljaviti vse elemente svojega bitja.
Zaikonl prej in zdaj
Bodimo veseli, da je nehala biti zgolj seksualno bitje in da hoče obvladati zakonsko življenje in materinstvo tako, da ohrani pri tem svobodo svojega bitja. Za moderno ženo je absurdna misel, da bi morala zavoljo svojega otroka izgubiti eksistenco. Iz tega izvira hrepenenje po telesnem zdravju, po čistosti in legitimnosti seksualnega razmerja sploh. Izkušnje iz preišnjih časov pričajo, da trpi vsaka ljubezen pod težo nezvestobe in podcenjevanja človeka. Na tem so bolehali prejšnji zakoni, ki so držali zaradi svoje zunanje vezanosti (pravo, cerkev, javno mnenje) bolj skupaj, toda za zakonce so bili pogosto pravi pekel. Pri ženi se jo cenila dota in gospodinjska sposobnost bolj kakor njena osebnost Notranja ve« takih zakonov so bili otroci in navada. Moderna samostojna žena, ki prinaša možu v zakon svojo pridobitno sposobnost in vofcjo deliti ž njim vzfdrževanje rodbine in otrgovornost za njeno srečo, ni plod kakega justamenta in kaprice. Ona je rezultat zmage v borbi za osvrbojenje individua iz kakršnegakoli rob-stva. Saj ne more nihče zdeti, da bi smela biti siromašna ženska, ki se ne more poročiti, ker nima dote, samo služkinja ali prostitutka, na stara leta na nadležna be-račica.
Delu čast
Pomen samostojne ženske v javnosti bo rastel s pomenom delavca in z zmago dela nad imetjem. Imetje ali delo sta di-vizi sedanjega boja raznih gospodarskih sistemov in odmev tega boja se razlega tudi v rodbino. Učimo se videti imetje od-| nosno vir narodnega blagostanja ne samo v podedovanih zemljiščih, posestvih itd., temveč tudi v marljivih rokah, ki lahko ustvarijo nova posestva. Socijalna pravičnost zahteva zdaj bolj nego delitev imetja nuditi ljudem delo in pravične plače. Na dlani leži, kako kratkovidna je sedanja samostojnost žene, če se ne udeleži te politike, ki pomeni zmago najlepše pravičnosti in najboljše opore človeške samozavesti, da se sme človek preživljati z lastnim delom in lastno spretnostjo. Delavka in kmetica prinašata kot glavni doprinos v zakon veselje do dela in baš delavnost je v teh slojih glavni vzrok osebnih vrlin. Flirt in prostitucija uspevata samo v lenobi in za-pravljivosti in v tem tiči tudi glavni vzrok, da je toliko nesrečnih zakonov.
Samostojnost ne sme hrti ovira
Samostojnost ne sme biti ovira zakona za ženo, kajti baš s -tem. da se zna sama preživljati, najbole dokaže svoje sposobnosti. Vzgoja med štirimi obrambnimi stenami rodbinskega doma ne more vplivati v tolikih smereh na edkliSko dušo, kakor življenje samo, v katero vstopi samostojna ženska s svojim poklicem fn delom. Vzgoja od mladih nog na temelju vsečloveake moralnosti bi morala biti najboljši talisman dekliSke duše. Krepostna in moralna ženska v nobenih dobah in prevratih ne izgubi ua svoji vrednosti, nasprotno samo taka je ideal moškega srca, o Čemur nam nudi dokaze ne le literatura, temveč tudi fivlje-nje samo. Mikavnost dekliškega pojava in dražeča čustvenost kurtizane sta dva tefcajn ženske privlačnosti za moSkega.
Zavest enakovrednosti
Zakonsko življenje je zdaj problem samo za ženo - lutko, ki se sama ne preživlja, dalje za ženo . roparico, ki brani sebično samo eebe in uničuje ter izsesava nalik raku okrog sebe vse preko mej čednosti, zvestobe, tradicij in prava. Zakoo-so življenje ni problem za samostojno r»-no, četudi z možitvijo opusti svoj poklic in se posveti izkljufoo rodbinskemu živ. ljenju. Baš od teli žen lahko pričakuje reformo rodbinskega življenja in reformo oazi ran ja o braku in položaju žene v rodbini. Taka žena ne opira svoje človeške samozavesti na doto. temveč na zavest svoje enakovrednosti, a bodočnost svoje rodbine gradi na lastni marljivosti in kreposti. To nudi povsem drugačne življenake možnosti, nego če ostane žena po smrti moža . red-nika in po izgubi dote v največji bedi. Ta notranja 6igurnost zagotavlja ženi tudi podaljšanje telesne lepote, obenem ji pa daje sposobnost in vztrajnost, da utrdi zakonsko življenje na manj krhkih vezah, kakor so mladost telesna lepota in bogastvo. Moški, siti vseh ženskih čarov, imajo zdaj priliko preikusiti trj>ežnost prijateljstva med možem in ženo.
Borba med ženskim in moškim spolom
V splošnem vsi ti poskusi glede ureditve mirnega sožitja v zakonu, lasti glede na samostojne žene, ne morejo odločiti one pradavne borbe med obema spoloma, ki prinaša v človeško življenje toliko čarov in gorja. Preko vekov in ras se vleče ta borba. Niti celibat in askeza, niti prostitucija se ni izkazala kot pravilna rešitev. Najbolje sta se obnesli doslej v zakonskem življenju monogamija in rodbina z otroci. Osredotočeno zanimanje za skupno delo v blagor drugega in za bodočnost dece se je izkazalo kot najzanesljivejše pomirjevalno sredstvo na poti k moralni povzdigi človeštva. Dam je bil zavetišče, kjer se je moški skrival s svojo telesnostjo, a iena je bila njegova oskrbnica v spanju in j>o-čitku. Na razvoju človeške inteligence je slonel tudi razvoj rodbine, V iati meri, kakor je n. pr. krščanstvo poplemenilo človeško srce, je rastel tudi pomen rodbine, v kolikor — so se velike ideje ustavljale rudi nad strehami preprostih h i5.
MafterijaKzeni naše dobe
Naša doba se razlikuje od drugih vojnih udarcev baš v tem, da je porušila tudi same temelje naših domov in adi se, da kažejo večje veselje do graditve novih domov ionske, nego molki, ženino materinstvo, katero so tako visoko cenile predvojne ženske generacije, ni več glavna os ženinega življenja. Uveljavlja se materijali-stUSno naziranje na otroka, katerega roj« stvore« spravlja v odvisnost gospodarskega položaja, ne da bi veljala zdrauost istočasno za moralno dolanost. Tako ne očetovski in materinski čut krha in pacaliaira, na drugi strani se pa firi nekak atrupen cinizma, kj ni povsem zmnoaOivo merilo v oceni avijenskih vrednot Bai materijalizem nafte dobe je premaknil pomeo om ožene Je. ne z materinstva na gospodinjstvo fn zahteva z veHkira trnaeem posebne od eamo-jtfojne ženske goja>nrimjako nildsiiiia*
Žena v svetovnem gospodarstvu
Vidimo pa. da jemlje industrijalizacija in komercijalizacija veega življenja mo. derni poročeni ženi pretežno večino onih vrlin, ki so delale iz prejšnjih gospodinj nekake obrtniške vseznalke. iz. gospodinjstva pa delavnice. Mehanizacija gospod inj-■dva — tehnika — odvzame ah olajša skoro vse gospodinjske posle tako, da lahko poročena žena naše dobe dobro opravlja aoerjodinjstvo in samostojen poklic Sedanje rodbinsko gospodarstvo se naslanja na 'cnarne dohodke, kar posega tudi v kmečka gospodarstva, kjer se sirovine vnovču-;ejo, industrijski izdelki pa kupujejo. Zena je zdaj pritegnjena v svetovno gospodarstvo tako, da si pridobiva znanje in spretnost in opravlja temu primerna de!a v   dobrobit  celote   preko   rodbinskih meja.
Gmotne dobrine še niso vse
Gospodinjstvo kot samostojen poklic se lanko opravlja v velikih gospodarstvih in podjetjih, dvomim pa, da bi hotela veljati poročena žena za >plačano gospodinjo«, ker bi hoteli nekateri doseči. Zakoni nanašajoči se na zakonsko življenje in rodbina, sicer še niso popolni, toda zakoni itak n:so za ljudi častna prisilna uzda. Pametni zakonci streme za skupninr ciliem in ne ovirajo drug drugega iz lastne sebičnosti. Pijance, lenuhe, in razuzdance obeh spolov bi morali pravzaprav izključiti od zakonskega življenja V zakonu bi se moralo vse delati na podlagi medsebojnega zaupanja in pametnega sporazuma glede na položaj, posebno na gospodarske razmere. Toda pretirano naglašanje gmotne strani ovira polet duha in srca v višave, v katerih se vidi jasneje in diha lažje in kjer se čuti človek čudovito srečnega tudi brez lepih oblek, opojnih 6trasti  in gastronimčnih dobrot.
Zgodovina ae panavlja. Dočim so ohranile delavske lene in večina kmetic povsem pravimo stališče do svojega ženstva, rušijo žene drugih slojev samo podlago svojega bitja % različnimi poskusi, misleč, da ječe pod jarmom, katerega so jim naprtila stoletja in da ie je treba radikalno osvoboditi. In tako vidimo, da skuša en del žen dvig. niti pomeo rodbine za narod in državo in da vidi v materinstvu najlepše poslanstvo žene, druge pa bere od materinstva fn zakonskega življenja.
Na obroke
V starih časih se je reklo »na dolge ali »na kredite, zdaj se pa pravi »na obroke<, razlike pa ni nobene. Mnogi se tega ne zavedajo, kajti naziranje o tem se je obenem z nazivom izpremenilo. Kupovati ua dolg je bilo v starih Časih sramotno in ljudje so se sramovali, če niso mogli takoj plačati, kar so kupili. Zdaj je pa kupovanje na obroke moderno in nihče se ne sramuje, če hodi po trgovinah s knjižico in brez denar, ja. Na obroke se kupuje zdaj vse, srečke, obleka, drva, premog, pohištvo, knjige, avtomobili in celo hiše. Po vseh večjih mestih so trgovine, ki prodajajo skoro izključno na obroke. Ugotoviti, kje tiče vzroki in kakšne so posledice tega kupovanja za trgovino in državo, je stvar strokovnjakov. Oglejmo si samo, kakšen pomen ima ta način kupovanja za rodbino in poedince.
Na dolg, to se pravi na knjižice, so ku. povale nekatere gospodinje že davno. Vzrok je bil deloma pa ta, da so pošiljale nakupovat služkinje in da jim je bila knjižica kontrola tako, da služkinja gospodinje ni mogla varati. Večinoma so pa kupovale in kupujejo še sedaj na obroke ali na dolg zaradi pomanjkanja denarja. Mnogo je rodbin, ki niso krive, da jim denarja primanjkuje. Ljudje delajo in varčujejo, pa vendar dohodki ne zadostujejo in treba je izbijati klin s klinom. Mnogo je pa tudi takih rodbin, ki razmetavajo denar za razne nepotrebne stvari, za najpotrebnejše jim ga pa primanjkuje. Neverjetno je. koliko je ljudi, ki ae ravnajo po geslu »bo že kako in ki morajo imeti vse, kar vidijo in kar jim slučajno ugaja. Pri teh lahkomiselnih ljudeh je možnost kupovanja na obroke prava nesreča, ker jih zapeljuje, da kupujejo nepotrebne stvari, katerih bi gotovo ne kupili, Če bi morali takoj plačati.
Na obroke dajejo trgovci blago samo ljudem s fiksno plačo, torej v prvi vrsti uradnikom. Pogosto se pa pripeti, da požto obroki vso plačo in da je treba takoj i.rve dni meseca so pet kupovati na dolg. Končno tudi plače za obroke ne zadostuje več. Trgovec zaseže dolžnikovo plačo, delodajalec mu izplačuje samo eksistence i minimum, V6e drugo pa gre za kritje dolgov. To en sicer skrajni primeri, ki pa niso redki. Resničen je pregovor, ki pravi, da je dolg iz sklede. Zelo mučna in neprijetna je zavest, da bo treba plačati se toliko in toliko mesečnih obrokov za stvar, ki je že porabljena aH obrabljena ah o kateri se je izkazalo, da ja bila sploh odveč. Na obroke odnosno na dolg kupljenih stvari ae človek nikoh tako ne veseli, kakor v gotovini plačanih, ker se zaveda, da niao njegove. Zelo dvomljivo je tudi, da se da kupovati na obroke enako dobro in po istih cenah, kakor proti gotovini. Trgovec hoče ime'j plačane obresti in razliko, kajti pogosto v*eh obrokov ne dobi, ker jih ni mogoče hjtir-jati.
2e iz tega sledi, da je pametneje varčevati in kupovati potrebščine takrat, ko imamo toliko denarja, da jih lahko takoj plačamo. Če lahko prihranimo denar po nakupu, zakaj bi ga ne mogli pred njim? Mnoge stvari bi lahko počakale 6—12 mesecev, kolikor je navadno obrokov, a ven. dar r* kupujejo ljudje na dolg. Zakaj? Ce vzamemo one, ki sploh ne mislijo plačevati obrokov, nam ostanejo Ifralie, ki kiinujojn
r»a obroke zato. ker jth morajo plačevati, dočim jih k varčevanju nihče ne sili.
Poleg obrokov, ki se plačujejo za sagaj, imamo pa še obroke, katere je treba vplačevati naprej. To so v prvi vrsti prispevki za pokojninske sklade, za zavarovanje vseh vrst itd. Te ustanove so zelo koristne za ljudi, ki nimajo dovolj krepke volje, da bi eii prihranili nekaj denarja za stara leta ali za primer težke bolezni. Tako so vsaj **ri-•= lijeni varčevati in si znsicrurati bodočnost i obroki.
Dolgo ali kratko
Drage čitateljice! Za kaj sc boste odločile? Za dolge ali kratke lase. za kratko ali dolgo aH celo najdaljše krilo? Gotovo ste si v tem pogledu že na jasnem Toda ta problem še ni rešen. Ali že veste, da »e vrši huda borba za nadvlado dolgih aH kratkih las in da se Parižanke, pa tudi Du-najčanke resno upirajo dolghn krilom?
Ce ste v zadregi, vam pokažemo izhod. Glede frizure, zlasti glede predpustne frizure, je zadevA skoro že v redu. Te dni so imeli namreč pariški figari — ne figar-ji, prosim — kongres. Cisto navaden vsakoletni kongres. Pa so si skočili v lase. Zakaj? Zaradi frizure. Eni so se namreč navduševali za dolge, oziroma »podaljšane« lase, drugi so pa zahtevali, da morajo biti lasje kratki. Zahtevali so renesanco dečj« glavice, njeno zopetno spočet je, čeprav še ni bila umrla. Zmagala je dečja glavica, o kateri je večina mojstrov zatrjevala, da je praktična, estetična, srčkana in ljubka. Parižanke sicer rade plešejo, še bolj »e pa navdušujejo za sport in zato plesu na ljubo nočejo nositi dolgih la«.
Tudi dunajski lasničarji so istega mnenja. Odločil so se kar za mično »bubi« glavico, kateri po njihovem mnenju asj-boij pristojajo kodri vodne ondulacije. Pravijo, da jc podaljšana frizura sicer čedna in elegantna, da pa pri Dunajčan-kah nima sreče. Sploh je to delikatna frizura, ki zahteva veliko nege in stalne »ti-ke z lasničarjem.
Glede predpuatue frizure torej nc boste v zadregi. Pariz m Dunaj sta rekla svoje in to jc treba upoštevati. Tudd gle-dc krila si ni treba beliti gla^e. Za ples j« elegantno dolgo in čca kolena do pet podaljšano krilo, čeprav tudi kratko krilo ni baš napačno. Za lepe nožice ga celo priporočajo. Parižanke si v tem pogledu »ploh ne puste ukazovati in oblečejo, kar se jim zdi primerno. Za ples večinoma do^c obleke, za sport krajše. Najbolje je torej, da si omislite dolgo krilo, če bi vas pa pri sportu oviralo, ga lahko odie2ote
Moda v Parizu
Lice pariških ulic se je izpremeniio, Izpreminja ga vedno nova smer mode. Zadnja leta so bile pariške ulice skoro vedno enake. V Parizu ni bilo videti pestrega blaga, niti razkošne elegance, za katero bi se človek oziral. Zdaj se je pa Pariz nenadoma izpremenil. Parižani nimajo več oči za megleno nebo, temveč samo za nove razkošne toalete. Vse Parižanke se oblačijo zdaj mnogo elegantoejše, nego v prejšnji sezoni. Še pred dobrhn letom so hodile ves dan v praktičnih delovnih obiekah, zdaj pa nosijo v elegantnih restavracijah tudi čez dan samo male popoldanske obleke. Le redko se prikaže ta ali ona v športnem dresu ali elegantnem jahalnem kostumu. Prejšnja leta je segala meja za popoldanske obleke do petih. Zdaj pa sega do opoldne in elegantna Parižanka, ki odhaja po obedu ob treh iz restavracije, bi za vse na svetu ne nosila dopoldanske obleke. Ob S. je pa po pariških ulicah že vse polno dam v velikih večernih toaletah, v katerih zahajajo zvečer v restavracije.
V restavracijah ali v manjših družbah nosijo elegantne Parižanke tako zvane pol večerne obleke, ki so iz muselina, svile ali moare satena in imajo večinoma dolge rokave. Če obleče dama obleko z rokavi, ne sme biti njen spremljevalec v smokingu. Nasprotno pa zahteva večerna dekoltirana obleka dame pri gospodu smokmg. velika večena obleka pa frak. Drugače se pa ravna obleka gospodov večinoma po številu povabljenih gostov. Na večerjah, katerih se udeležujejo trije ali štirje, lahko nosijo gospodje temne obleke, če je pa deset ali dvanajst povabljenih, je predpisan smoking. Za večerje, na katerih se zbere 30 ali O mostov, zahteva pariška moda frak. Strogo pravilo zahteva, da so gospodje vedno v frakih, če so navzoče dame, v izključno moški družbi pa v siik>-kingih. Toda Parižani ne sredo tako daleč, kakor Angleži, ki večerjajo celo doma v smokm^ih, dame pa v dekoltiranih oblekah.
NOGAVICE z ŽIGOM
Madžari ne pridejo
iz škandalov
Kako so Madžari med bolj še viško diktaturo pct&arepali avstro-ogrske bankovce in češkoslovaške koCke
takoj po boljše vi škem prevratu izročiti sovjetski vladi banko z vsemi zakladi in v sporazumu s sedanjim ravnateljem madžarske Narodne banke dr. Fenyesom je bilo celo sklenjeno izročiti novi vladi tudi vse nedotaknjene
originalne klišeje
takratnih 20 in 300 kronskih avstrijskih bankovcev, poleg tega pa 38.000 pol papirja za tiskanje bankovcev. Od prvih večernih ur do pozne noči je ravnateljstvo banke lepo prosilo sovjetsko vlado telefonično, osebno in po odposlancih, naj končno zasede banko. Ko je prišel slednjič ob 3. zjutraj v banko oddelek vojaštva, je izročil vladni komisaT Ludvik Beck po vseh predpisih Avstrc-^grsko banko poveljniku oddelka. Tako stoji v protokolu uradnika, ki je imel v banki nočno službo, in to so potrdili z lastnoročnimi podpisi vsi ravnatelji.
Zelo zanimiv je tudi odstavek, v katerem Farago pripoveduje, kako je sprejelo uradništvo drugi dan boljše-viškega komisarja, gimnazijskega profesorja Lengvela in kako so se novemu šefu vsi prilizovali. Ko je novi guverner banke, slučajno tudi Lengvel, izjavil, da potrebuje sovjetska vlada mnogo denarja in da se ne bo strašila niti ponarejanja avstroogrskih bankovcev, so se brž oglasili višji u-radniki, češ, čemu pa potrebuje vlada ponarejalce denarja, ko imamo v banki originalna klišeje pristnih bankovcev in ko smo vsi pripravljeni vladi v tem pogledu pomagati. In tako so začeli v 16 budimpeštanskih tiskarnah na račun sovjetske vlade tiskati bankovce in natiskali so jih za
dobre tri milijarde kron
Kaj se je godilo pozneje pri zamenjavi in delni devalvaciji teh »belih« bankovcev »rdeče« vlade, kako so postaji bančni uradniki in njihovi sorodniki kar čez noč milijonarji, o tem pripoveduje Farago zabavne zgodbe in se prav nič ne sramuje priznati, da je zaslužil kolega X. pri teh manipulacijah toliko in toliko 100 milijonov, kolega Y. pa toliko in toliko milijard. In vsi ti gospodje zavzemajo zdaj visoka mesta v madžarski Narodni banki. 2e ta Faragova trditev mora povzročiti v Budimpešti prav kmalu velik škandal.
Poleg bankovcev so pa ponarejali tudi koleke, s katerimi so nostrificirali 1. 1919 na Čehoslovaškem na Rašinc-vo odredbo bankovce Avstro-ogrske banke. S tem so hoteli Madžari zanetiti nemire na Slovaškem, obenem pa dobro zaslužiti, kajti kolkovani bankovci so imeli 100 do 150% ažio proti nekolkovanim. Madžarska sovjetska vlada je
oficijelno naročila
državni tiskarni, naj čimprej izdela en milijon Češkoslovaških kolekov. Madžarske bankovce so kolkovali s ponarejenimi češkoslovaškimi koleki u-radno v Budimpešti v sami Avstro-ogrski banki. Farago po pravici naziva boljševiškega guvernerja banke Lengvela »predhodnika princa Wir> dischgratza« in logično se človek ne more ubraniti domneve, da so ponarejali francoske tisočake s sodelovanjem
Eno najzanimivejših poglavij povojne dobe v srednji Evropi je nedvomno zgodovina boljševiške diktature na Madžarskem. Morda so bila še romantičnejša intermezza v onem letu med zadnjim topovskim strelom in prvimi podpisi na mirovnih pogodbah, toda ta so, že pozabljena i u zanimajo kvečjemu zgodovinarje ali noveliste. Drugače je pa z boljševiško vlado na Madžarskem, zaradi katere se v komisiji za vzhodne reparacije še zdaj prepirajo. Češkoslovaška vlada stoji po pravici na stališču, da je bil madžarski vpad na Slovaško prava vojna, naperjena proti določbam v Padovi in v Beogradu sklenjenega premirja in da mora Madžarska povrniti vso škodo. Madžarska vlada pa pravi, da se boljševiški vpad na Slovaško sploh ne tiče madžarske države, temveč da je bila to stvar tolovajev in zločincev, ki so se nasilno polastili državne oblasti in .vdrli na Slovaško, kar je treba smatrati za
privatno razbojništvo
Toda to je nevzdržno stališče, kajti nešteti spomini in avtentični zgodovinski spisi pričajo, da se je strinjal z iredentističnimj eksp edicijam i sovjetske vlade ves madžarski narod, ves bi-rokratični aparat, posebno pa ves častniški zbor z generalnim štabom na čelu. Baš te nacijonalne vojne operacije so držale madžarsko sovjetsko vlado štiri mesece na površju in ob njih se je končno razbila.
Nov dokaz, da pri madžarskem boljševizmu res ni šlo za nasilja roparske tolpe, ki se je polastila državnega krmila, je knjiga, ki je izšla nedavno na Dunaju v nemščini pod naslovom
»RevoSucijonarno tiskanje bankovcev«
Spisal jo je bivši višji kontrolor budimpeštanske glavne podružnice Avstrc-ogrske banke Max Fa>rago, ki je že pred vojno zaslovel v madžarski literaturi in publicistiki z valutno-politič-nimi in zgodovinskimi razpravami in ki je bil zaradi udeležbe pri boljševiški revoluciji 1. 1920 obsojen na 5 let težke ječe. Njegova knjiga napravi vtis obrambe moža, ki se bori za svojo mc-ralno, obenem pa tudi gmotno rehabilitacijo in ki z vso točnostjo dokazuje, da je bil izvršen na njem
dvojni justični umor
JustiČni umor je zakrivila tako discipll-nairna komisija, ki mu je vzela vse pravice, izvirajoče iz ZOletne državne službe, kakor tudi preki revolucionarni sod, ki mu je prisodil 5 let težke ječe. Da si pribori izgubljene pravice, kopiči Farago, ki se naziva dober madžarski patrijot, dokaz na dokaz, a med njimi so nekateri, ki segajo daleč preko okvira zaprašenega procesa.
Tako pripoveduje Farago na podlagi uradnih zapiskov slavne podružnice Avstro-ogrske bank> v Budimpešti, da je prevzela madžarska sovjetska vlada banko
na izrecno prošnjo' ravnateljstva
Ravnateljstvo banke pod vodstvom vladnega komisarja Becka je sklenilo
madžarske državne tiskarne in madžarske Narodne banke, kakor se imenuje sedaj glavna podružnica bivše Avstro-ogrske banke v Budimpešti.
Razumljivo je, da so ogorčeni nad Faragovinri odkritji bančni in vladni činitelji in siceir ne samo zato, ker so prizadeti mnogi uradniki madžarske Narodne banke, temveč tudi zaradi
političnega pomena teh indiskretnosti. Farago se je šele nedavno preselil na Dunaj in vse kaže, da se ne bo tako kmalu vrnil na Madžarsko. Madžarska vlada je v kočljivem položaju, ker lahko toži Faraga samo na Dunaju in zahteva konfiskacijo njegove knjige samo od dunajskih oblasti.
S
podmornico
na severni tečaj
Wflkins je prepričani da se da s podmornico lažje doseči severni tečaj, nego z navadno ladjo
Sfdošno oieseceoeose je vzbadal načrt kaoitena Huberta VVilkktsa, ki se namerava napotiti na severni teča? 6 podmoT-
nčc<»- AimcrčSiki Lis.tr so pisali, da jc tio narječja   pnstakvvš&na   snreba. ICacntan
VVaBrins je oa oaiplsaJ kratico razpravo, v kateri ookaztrje, da nevarnost in fantastično« i5jeiSove<ga načrte od taJoo velika, kaikoT se zrdž «cw>ts6anain i>tncJem.
Letala in zrakoplovi so osvojili zračne vrša ve nad severnim tečajem, piše Wilkins. parniki pa še niso prodrli ledu polarnega morja tako, da bi dosegli tečaj. V borbi z ledenimi gorami se je potopilo v 100 letih
najmaaj 200 ladij
Mnogi junaški kapitani so našli v Severnem oceanu smrt. Drugi, srečnejši, bol izkušeni ali previdnejši, so se re-šiili in lahko pripovedujejo dolge zgodbe o trpljenju, grozotah in mukah svojih ekspedicij. Nobena ladja, ploveča po morju, ne more prodreti debelega ledu, niti kljubovati pritisku ogromnih ledenih gor in snega, katerega nosi veter. Niti tedolomilec »Krasin«, opremljen s sijajnimi mehaničnimi pripomočki, ki si je vrtal pot skozi led, da bi rešil No-bila in posadko »Italce«, ni mogel upati, da premaga ledeno pustinjo in si pribori pot preko tečaja.
Državniki in trgovci iščejo že mnogo let krajšo pot iz Evrope do Azije, z Aljaske do Floride, iz Seattla do Ne\v-yorka on do drugih krajev. Ce bi bilo mogoče potovati po Severnem morju, bi bila razdalja med temi kraji zelo skrajšana. Iz Seattla do Newyorka skozi Behringovo ožino je mnogo bližje, nego skozi Panamski preliv. Toda iskanje severozapadne ali severovzhodne morske poti je bilo doslej zaman. Zahtevalo jo že več sto življenj in mir lijone denarja. Ltfudje so pluli na ladjah okoli Severnega oceana, toda vzhodne proge za parnike niso našli. Pomen severozapadne poti je še vedno tako velik, kakor je bil, toda oni, ki poznalo Severno morje, menijo, da se s parniki ta cilj ne da doseči.
Byrd in Amurndsen sta z mehanično izbo-mimi stroji dokazala, da letala lahko poslužujemo za krajše arktične poti in da se da s .poletom nad velikim krogom skrajšati pot približno za polovico. Kmalu bodo letali potniki preko severnega tečaia tako varno, kakor letajo sedaj preko Rokavskega preliva, toda potrebne bodo ladje za prevoz težkih tovorov živil iz rodovitnih krajev severne Rusije, Aljaske in Kanade. Ta pomorski promet bo mogoč. Čim pridemo do varne in ekonomično prometne metode. Moderni mehaniki so nam pomagali prel-eteti severne ledene pustinje. Leta izkušenj so dokazala, da ne moremo upati, da bi premagali led kot tak. Obračamo se torei na moderno mehaniko
da bi nam pomagala izogniti se ledu in kljub temu prodreti v polarno morje.
Gospodarskih možnosti podmornice ljudje še ne razumejo dobro. Kot tovorne ladje bi mogle podmornice odpreti važna pota v polarne kraje. Razdalja med Livenpoolom in Yokohamo znaša skozi Panamo 12.250, skozi Sueški preliv pa 11.100 milj- Za parnike enake velikosti in hitrosti bi bil prihranek na času po arktični poti velik. Gradnja nodimornic se ni mnogo zbolj-šala od leta 1883, ko je zgradil Simon Lake svojo prvo trgovsko podmornico. Toda moderni mehaniki so si prizadevali vsestransko izpopolniti stroje. Težki Dieselovi motorji so zavzeli mesto parnih strojev z lahkimi motorji na bencin velike hitrosti. Električiie baterije so bile tako izpopolnjene, da funkcionirajo dolgo in da jih moremo razmeroma hitro znova napolniti. Nekatere vojaške podmornice lahko pljujejo pod vodo do
10.000 mij daleč
Obseg podmornice ni manjši od obsega navadnega parnika in njena uporaba ne zahteva posebno velikih stroškov. Izdelani in odobreni so bili načrti za podmornice s 13.000 tonami. Zgraditi bi se dala še večja podmornica. Take podmornice bi pa ne plule nepretrgoma pod Severnim morjem, temveč bi se ootipljale samo tam, kjer jc led tako debe'. da ne morejo pluti po morski gladini.
Nepoučenim se morda zdi, da so za podmorsko plovbo nepremagljive ovire, toda točno proučevanje razmer dokazuje, da se dajo vse ovire premagati. Arktična temperatura je poleti nad •ničlo. Podmornica bi operirala v voda, ki ima bolj alj manj ustaljeno temperaturo. Izolacija sten v podmornici je obramba za notranjost podmornice, ker se ne more nič zgoditi, če je atmosfera primerno hladna. Moderra podmornica se lahko potopi 300 čevljev globoko. Nansen trdi v opisovanju svoje ekspedicije, da ni nikjer opazil, da bi segal led nad 14 čevljev globoko pod vodo. Peary in Stefanson pravita, da nista nikjer videla ledu, ki bi sega! nad 120 čevljev globoko V arktičnem oceanu ni nobenih ledenih gor. Ledene gore. Id se pojavljaio v severnem Atlantiku, izvirajo iz južnega dela Gren-landije. Arktično morje tudi v največji zimi ni pokrito s trdo ledeno skorjo. Amundsen je 1. 1925 v zgodnji pomladi pristal s svojimi hidroplani na vodi 90 milj od severnega tečaja. Vsi, ki so predlansko zimo in lanske pomladi preleteli tisoče milj nad severnimi ledenimi pustinjami, so opazili, da so na razdalji 25 milj kraji, pokriti s tenkim ledom. Zato so prepričani, da bi bilo mogoče v poznem poletju pluti od Spitz-bergov proti Behringovemu morju ali nazaj vsaj četrtino poti, ne da bi naleteli na debelo ledeno skorjo.
Vse kaže, da bi se bilo mogoče dvigniti na morsko gladino, kjer ni le-
du, vsaj na vsakih 30 milj, toda to bi bila naša največja nevarnost, čeprav se zdi ta trditev oa prvi pogled zelo čudna. Led se v polarnih krajih skoro vedno premika. Razpoke v ledeni skorji neprestano izpreminjajo obliko io obseg. Vsak čas lahko izginejo Podmornica bi morala biti pripravljena pluti po potrebi
ves čas pod lede m
Ktjob temu nihče ne misli na podmorsko vožnjo brez presledka, dolgo kakih 2000 milj. Moderne podmornice se dvignejo na morsko gladino z Dieselo-vimi motorji. Ko se potapljajo, jih gonijo električni motorji in baterije. Z napolnjenimi baterijami lahko operira podmornica v določenem času in z določeno hitrostjo, potem je pa treba baterijo znova napolniti. Ckn večja je hitrost, tem prej se baterija Izprazni. Iz izkušnje pa vemo, da znaša povprečna hitrost podmornice pod vodo 4 ali 5 milj na uro. Manjše podmornice bi se lahko torej s polno paro zaletele v led, pa bi se ne poškodovale.
Za ekspedicijo na severni tečaj s podmornico, ki naj bi se vršila v tekočem letu, bi bili pa potrebni za vsak slučaj varnostni ukrepi. Potrebna bo nalašč v ta namen konstruirana podmornica, ki bo imela dve spojeni kabini tako, da bo mogoče tudi pod vodo zlesti iz podmornice in popraviti stene, če bi se poškodovale. Potapljači bodo lahko med vožnjo raziskovali morsko dno, kar bo za znanost velikega pomena. Podmornica bo lahko lomila led tudi nad seboj, za kar bodo potrebne morda eksplozivne snovi. Tako sc bo lahko vsak čas dvignila na morsko gladino tudi tam, kjer jc ledena skorja debela. Prepričan sem, da bo s podmornico lažje doseči severni tečaj, nego z navadno ladjo.
Bala princese Marije Jose
Belgijska princesa Marija Jose je imela toliko bale, da je pripeljala v Rim 50 kovčegov. V njih je bilo več sto oblek in plaščev, okrašenih z dragocenim krznom, velika množina najfinejšega blaga, krep-žoržeta, satena in žameta, p rep roženega s čistim zlatom in srebrom. Poleg tega je pripeljala nevesta nad 1000 parov svilenih nogavic, več sto parov rokavic, čevljev itd. Tudi z nakitom se je dobro založila. Njene obleke so strogo v duhu sedanje mode. Dopoldanske obleke so primerno dolge, večerne pa zelo dolge in tesne. Vse princesino perilo je svileno in satenasto, okrašeno z najfinejšimi belgijskimi čipkami in krasnimi ročnimi deli. Princesa ima 30 jutranjih domačih oblek, okrašenih z italijanskimi ročnimi deli.
Ena najlepših oblek je iz roza krep-žoržeta, posuta z biseri in dijamanti, s kepom iz roza moare, obrobljenim s srebrno lisico. Druga obleka je iz modrega savojskega žameta, okrašena s čin čilo. Poleg tega ima princesa še kratko večerno toaleto srednjeveškega kroja, vso iz čiste zlate tkanine. Druga večerna toaleta je iz zlatega lame, bogato okrašena z ročnimi deli in dragulji. K tej obleki spada plašč iz zlatega lame, obrobljen s čincilo.
V zaporu.
— Koliko so ti prisodili?
— Samo štiri mesece, toda tu mi tako ugaja, da bom najbrž še kaj priznal.
Sumljivo.
— Je učitelj klavirja še hi? Kuharica: »Menda bo še tu, kajti
gospodične že pet minut ne slišim igrati«.
O. OH ver:
Strahopetec
Zadržal sem se bil po opravkih delj nego sem mislil in tako se je zgodilo, da sem se vračal v London šel2 z večernim vlakom. Spakii vagoni so bili že vsi zasedeni, vendar se mi je pa posrečilo dobiti kupe I. razreda. Postlal sem si in nekaj ur sem res spal. Zbudil sem se na neki postaji. Pogledal sem •na uro — 'bilo je pol štirih. Vlak je krenil dalje in že sem hotel znova zaspati, ko mi je zapihal v obraz hladen nočni zrak. Pogledal sem. V kupe je stopil neznanec. Čim sem ga zagledal, sem sedeJ in si pomel oči.
Bil je mladenič petindvajsetih let in sam sc mi ni zdel strašen, toda njegova obleka je bila sumljiva. Bil ie golo glav, suknjič je imel raztrgan, ovratnik samo na pol zapet. Razpraskane roke .''O molele iz umazanih rokavov in čevlji so bili vsi blatni. Plaho se jc oziral po k upe ju.
Pogled mu je obstal na meni in v mojih očeh je opazil začudiE-nje.
— Vem, da je moja zunanjost čudna, toda nikar sc me ne bojte. — je dejal.
Zasmejal sem se. Niti dveh takih možakarjev bi se <ne bil bal.
— Ni3 bojte se, da ustavim vlak. — sem ga potolažil.
Stisnil se je v kot in si podprl glavo z roko. Obsedel je nepremično, samo mišice na obrazu so mu drgetale. Bilo je jasno, da trpi.
— Kaj se vam je pripetilo? — sem ga vprašal radovedno. — Ne bojte se, da bi mislil o vas tako, kakor misli policija.
— Strahopetec sem, strahopetec T — je zastokal moj sopotnik.
— Kal ste pa storfH? — sem se začudi.
In fant je začel pripovedovati:
— Vedno sem se zavedal, da 9©m
slabič, a danes sem se o tem trdno prepričal. Imam prdjjatelja, dobrega prijatelja, in zgodilo se je, da me je povabil k sebi v Exbmg Hali, kjer je bila že zbrana večja družba. Veste, največje zlo je osmešiti se vpričo ženske. In baš to se mi je pripetilo. Priznam, da sem bil sam kriv.
No torej, včeraj so me pregovorili, da sem se udeležil s prijateljevimi gosti terenskega jahanja. Nisem hotel priznati, da neznani jahati. Spotoma sem potil krvav pot. Zvečer je šla vsa družba plesat, jaz sem pa obležal bolan doma.
Jaz in še neko dekle, gospodična Carter. To je krasno dekle in »bila sva dobra prijatelja.
Zvečer sva kramljala in igrala, a kmalu sem se poslovil, češ, da sem utrujen in da grem spat. Presenečeno me je pogledala. B3a je vajena, da so se moški sukali okrog nje in slišal sem, da rada koketira. Ne. nisem hotel ostati z njo sam, da bi se mi drugi posmehovali. Vedel sem, da je poslala služinčad z doma.
Dejala je, da počaka sama. da se družba vrne s plesa, jaz sem pa odtšel v svojo sobo. Kmalu sem zaspal. Kar me je nekaj zbudilo. Zdelo se mi je, da sam slišal ženski krik. Je bil to njen glas? Ta misel me je pognala iz postelje. Brž sem oblekel pižamo in planil na hodnik. Po prstih sem se splazil do stopnišča. Nagnil sem se — in kri mi je zastala v žilah.
V veži, pred visokim stebrom za uro, .b stala gospodična Carter nepremično liki kip, roke ob sebi, glavo nagnjeno nazaj, usta malo odprta. S hrbtom proti stopnišču je pa stal kapitan Mavtarv. Poznal sem ga. Bil je visok, krepak mož rdečih las. Zdaj je stal tu in meril z revolverjem na njo.
— Pomeniti se hočem z vami. zelo tiho pomeniti, — se je začul njegov g&as. — Ste me razumeli7
— Ra-zumela, — je odgovorila komaj slišno.
— Samo četrt ure bo trajal najin pogovor. Točno ob dveh bo končan, če naju ne bo nihče motil. Uiti mi ne morete, Beatrice!
— Usmilite se me, prizanesite mi! — je za šepetal a proseče.
— Tiho! —je zarohnel kapitan.
Ni se upirala. Tedaj je malo manjkalo, da nisem zakričal jaz. Kaj storiti, kaj storiti? Mar naj mu vržem na glavo stol ali sploh kaj težkega? To bi ne šlo, ker sem stal previsoko. Moral bi po stopnicah doli, a predno se to zgodi, ustreli mene in nj,o. Ali naj grm doli, To je moja dolžnost. Toade pogled na revolver me je pripel k tlom. Ničesar nisem bil zmožen, celo najenostavnejše misli ne. Nisem dobro slišal, kaj govorita, čeprav sem videl, da govorita oba. Končno sem znova zaslijal njen glas.
— Tako mlada sem še, — ie tarnala. — Umreti še nočem. Ne — no&m — nočem še umreti!
Njen glas me je presunil. Da, poj-dem doli in ustreljen bom. toda resiti jo moram.
Do dveh je manjkalo še devet minut. Na koncu teh devetih minut umre. Moram se oborožiti in požuriti v vežo, da preprečim umor. Morda me zasliši, da se plazim za njdm. in obrne se. Tedaj bo lahko zbežala. Ozrl sem se na vse strani in zagledal v kotu stojalo z golf-parMcamd. Po prstih sem se splazil tja in vzel eno. Sezul sem copate in se plazil po preprogi v nadi. da se mi posreči planiti od zadaj na kapitana. Še vedno sem slišal njzu drhteči glas. Do dveh je maTrjkak> samo še šest minut. Na stopnicah sem obstal. O. kako strahopeten sem bil! StaJ sem cek> mhrnto, v dubu sem pa videl, kako rraskakuiem kapitana. Kmalu sem pa zagledal v du-hu drugačen prizor. Njen krik me je
izdal, on se obrne i u pomeri — pa je po meni. Toda ne — planem po stopnicah — — ah, da, stopnice! Vidim jih pred seboj drugo za drugo. Štejem jih
— štiriindvajset. Najprej deset, potem se stopnišče ohrne in za ovinkom jih je še štirinajst.
— Se pet minut! — slišim kapitana,
— pet minut in potem — smrt!
Smrt! Stopil sem na prvo stopnico in zopet sem jih preštel. Še triindvajset.
— Smrt! — je ponovila avtomatično in zadrhtela. Sesedla se je v naslanjač in si zakrila obraz z rokami. Me vsaj ne opazi.
Zopet previden korak. Še dvaindvajset. Morda ne dvigne glave in ne zakriči, ko pridem na ovinek. Enaindvajset!
Smrt! Kaj že zopet ne morem naprej! Njen vzdih me je prisilil prestopiti. Dvajset — devetnajst. Zdelo se mi je, da morata slišati moje korake.
— Bi mi radi še kaj povedali? — je vprašal. Ta trenutek sem porabil za ■nov korak.
— Dovolite mi še trenu tok — sam še trenutek. — j*» prosila.
Zasmejal Se je . Njegov smeh je pomeni! zame nov korale.
— Cemoi to? — se je zasmejal tako glasno, da sem lahko prestopil dvakrat. Petnajst!
— Glejte, saj sem le ženska!
— Toda želel bi. da bi bili moški!
— je zarohnel. — Če bi bili moški, bi vas bil že davno ustrelil.
Groza me je spreletela pri teh besedah, vendaT sem pa zoret prestopi. Štirinajst! Zdaj se stopnišče obrne. O, če se kapitan ozre!
Zopet ji je začel groziti. Še tr-najst stopnic. Zadostuje, da obrnP glavo, pa bo po meni.
— Da niste ženska, — se je 7ačnT niegov zverski glas, — bi ne opravili samo s smrtjo. _____ _
Dvanajst... Kaj je smrt, Tema, Nič več? Hotel sem slediti poti svoje duše.. Ne morem.
— Še trenutek — jc moledovala. — Bojim se... Enajst..; Usmilite se me:;; Deset: Vstala je. Še devet stopnic. — Kaj hočete še. Nikar ne storite tega.-
— Tiho! — je zarohnel. — Še ena minuta!
Roke so ji omahnilo, dvignila jc glavo in zagledala mene. Osem stopnic... Stisnil sem palico in planil doli.
— Bežite — sem ji zaklical. — Hitro zbežite! Toda ona ie skočila med njega in mene in iztegnila roko, kakor bi hotela zadržati moj udarec.
— To je igra! — je vzkliknila. — Izkušnjo imava.
Sprva ji nisem verjel. Šele ko sem pogledal njemu v oči, sem se prepričal, da je res samo igra. Ce bi se kapitan smejal, bi i i ne bil verjel. Toda on se ni smejal.
Stal sem na zadnji stopnici.
— Ne razumete? — je vzkliknila.
— Jutri bo predstava. Ste slišali, da me je klical Beatrice? Ime mi je pa Evelvna. Kaj niste tega vedeli?
Spomnil sem se, da so pripravljali dramo, v kateri naj bi igrali Evelvna in kapitan junakinjo in junaka. Pa t -di če bi se ne bil tega spomnil, bi moral vedeti, da ji je ime Evelvna.
Palica mi j* padla iz rek. Gospodična Evelyna se je smejala do sol/. Stopnic je bilo konec in omedlel sem.
Ko sem sP zavedel, sem ležal ra postlji v svoji sobi. Vrata so bila o -prta in od spodaj se je razlegal smeh
— njen in drugih Družba se je bVa menda vrnila in zdaj so sP zabavali na moj račun.
Oblekel sem se in pobegnil skozi strarska vrata. Preplezal sem ograjo in hitel na kolodvor. Zdaj sem tu. In zdaj veste, kako je človeku pri srca, če se spričo *<mske tako osramoii, ka-kar sem s« jaz.
V dobi čudežnih iznajdb
Anonimna anketa, katera iznajdbe zadnjih let je nejpamemb-
nejša
Ljubljana. 11. jan.
V zadnjih 30 letih so avtomobil, aeroplan in brezžično oddajanje vesti v ozračje popolnoma spremenili svet. Napredek, zlasti na področju tehnike, je naravnost čudovit. Katera iznajdba v zadaijem času je naj pomembnejša? S tem vprašanjem sem se obrnil — ne-ofciiielno seveda — na več svojih prijateljev. Profesor kemije, ki sem ga najprej pobaral, mi je odgovoril:
Bertheletove pilule
Najpomembnejša iznajdba v zadnjem Času so Bertheletova »sintetična živila« Marcel Berthelot. največji učenjak moderne Francije, je po dolgotrajnem eksperimentiranju sestavil pilule s tako zvanima sintetičnimi živili ter hranil z njimi šest ljudi tri tedne. Trikrat dnevno so použili gotovo število pilul — to le bila vsa njihova hrana. Koncem treh tednov so trije izmed šestih nekoliko sbnjŠali, dva sta tehtala natančno toliko kot ob pričetku te nenavadne dijete, eden pa se je celo zredil.
Ko Berthelot svoje pilule še izpopolni, ne bo potreba nobenih kuhinj, špecerijskih prodajaln, restavracij, peka-rij in mesarij. Kadar bo treba zajtnko-vati. kositi ali večerjati, bomo vzeli par pilul v usta. ne da bi prenehali z delom in ne da bi nadlegovali ženo zaradi kuhe Ko bodo sintetična živila splošno v rabi, bo šele prišel pravi čas za žensko emancipacijo, ker ne bo imela žena drugega opravka v hiši. kakor vzgoje vati otroke.
Zanimivo jc. da se kemiki bavijo tudi s tem. kako skrajjšati čas, potreben človeku za spanje. V A.rneriki — deželi čudežev — so pridno na delu, da se sestavi pilula, ki bi povzročila, da bi človek zaspal, kakor hitro bi jo použil, ter da bi spal samo deset minut resničnega spanja. Trdi se, da spi Človek v resnici samo deset minut spanja, v katerem počivajo možgani, telo in mišice, ves drugi čas pa da je samo nekakšno nezavestno dremanje. Ko bo sestavljena taka pilula, ho človek spal lahko kierkoli. Tako ho imel stanovanje udobnejše, kajti postelje mu ne bo treba potemtakem nič več, niti spalnice, imel ho 2?» ur in 50 minut časa dnevno, torej ^e enkrat toliko, kot ga ima sedaj. Vse to se nam zda morda prefan-tasiičtto, toda spomnimo se Tomaža Fdisona. staroste ameriških izumiteljev, ki jc že pred 40 leti trdil, da ljudje mnogo preveč spijo. Da bi dokazal, da je temu res tako, je spal in še spi baje samo po dve uri na dan. Edison je danes nad 80 let star. vendar je še čvrst kot mladenič, in upa. da bo živel še dolgo let.
Funkovo prrnlajevanje starcev
Zdravnik, ki je šele pred kratkim končal svoje študije, in sicer v inozemstvu, je bil mnenja, da je najpomembnejša iznajdba zadnjega časa pomlajevanje starcev po metodi pariškega zdravnika dr. Kazimira Funka. Nova metoda je zelo enostavna. Ni treba nikakršnih opičjih ali kozjih žlez in nobene operacije. Nova metoda se nanaša samo na moške in bo v kratkem preizkušena na kliniki v Newyorku.
Dr. Funk jc svetovno znan. ker je odkril vitamine, redilne snovi v hrani. Nedavno je v družbi z dr. Benjaminom Marrowom v Newyorku odkril moški hormon, to je kemično tvarino, ki je glavni princip moškosti. Iz te tva-rine ie dr. Funk prepariral ekstrakt, ki se v obliki seruma vbrizga s hipoder-mično iglo in ki potem revitalizira ali nanovo poživi celo telo. Dr. Funk upa. da bo mogel preparirati ekstrakt mo-
škega lK>rmona v obliki tablet, ki se použijejo, nakar bo starec ali izčrpan mož postal zopet mlad in krepak.
V zvez: s Funkovo metodo pomlajevanja starcev je zanimiv predJog pariškega zdravnika dr. He^nendeza. naj bi se ustanovil institut, v katerem bi študirali samo »mehanizem smrti«, da se odkrije metoda preprečenja smrti. Da smrt ni neizogibna, je dokazal že profesor J. P. Mevmans, ki je ohranil življenje v glavi psa tri ure potem, ko je bila odsekana. Ruskemu profesorju KuUbakinu se je posrečfl poskus, da ie človeško srce utripalo še 30 ur po smrti človeka.
Zelo pomembna se mi zdi tudi iznajdba ekstrakta iz suprarenalne žleze v ledvicah Borisa Sokolova mladega ruskega profesorja eksperimentalne medicine v Pragi. Ta ekstrakt, ki ga je Sokolov nazval »corferrol«. ima to lastnost, da raztopi mišične stanice. Uniči jih s tem. da zanese vanje velfko več kisika, kot ga potrebujejo, zaradi česar se celice zaduše. Ako se torej ekstrakt vbrizgne v izrastke raka. morajo stanice izrastka poginiti in bolezen je ustavljena.
V najbližji bodočnosti ho mogoče z zvočnimi valovi oživeti mrtvo srce. Profesor F. Newton s princetonske univerze je imel žel v i no srce v stekleni cevi in ko je spoiil cevko z aparatom, ki proizvaja nadzvočne valove — onih neslišnih zvokov, ki vibrirajo po več sto tisočkrat v minuti — je srce začelo utripati. Stvar je velikega pomena, ker bo morda na ta način možno regulirati utripanje srca pri ftudeh.
»Mehanični možgani«, ki nadomeščajo 60 delavcev
Strojnemu inženjerju, ki ima vse tehnične iznajdbe zadnjega časa v malem prstu, se je zdel poslovni stroj Norvežana Rolfa Hofgaarda najbolj pomembna iznajdba. Značilno je. mi je pričel razlagati, da je organizirala Amerika družbo fiofgaard - Remington Corporation, ki ima monopol novega patenta. Ameriški bankirji so že f-i-nan-cirali družbo in stroj bodo izdelovali v Bridgeportu, Conn
Novi stroj je dobil ime »Business brains«. ker bo vodil blagajno in knjigovodstvo v bankah in veletrgovinah. Stroj je elektrornagnetičen in hkrati opravlja delo »cash registra«, vpisovanja zneskov v knjige, seštevalnega mehanizma; to delo vrši stroj z absolutno natančnostjo. Z žicami, ki vežejo centralno del stroja z vsemi oddelki poslopja, je mogoče par operaterjem opraviti posel cele armade uradnikov. N. pr v neki banki, kjer se je vršila preizkušnja, je stroj nadomestil 60 uslužbencev, od 68 jih je ostalo komaj osem, ki so s pomočjo novega stroja opravili vse potrebno.
Stroj se lahko spoji z več »cash registri« in drugimi avtomati ter hkrati opravlja delo knjigovodstva, klasifikacije in statistične službe v velikih bankah, departementnih prodajalnah in ve-letergovinah. Vsak operater lahko operira s »centralnimi mehaničnimi možgani« stroja iz kateregakoli oddelka v poslopju. Mehanizem stroja je tako natančen, da lahko beleži tudi provizije in čiste totalne vsote, dalje funte in drobce v teži kakor tudi drobce v cenah — sploh ni treba nikomur več računati in pisati številk, treba je samo pritiskati na gumbe.
Capkovi roboti, pred leti še utopija, postajajo potemtakem čedalje bolj resničnost.   Iz neke tehnične revije posnemam, da je izgubilo delo na neka- i terih zapadnih železnicah   v Ameriki I
■■■■■■■■■■    — —__MS—
17.000 kurjače v, ko so družbe instalirale mehanične kurilne aparate. Od l 1920 je izgubilo delo pri amerrških železnicah nad 400.000 delavcev. Nad 70 odstotkov produkcije v pekarski industriji opravljajo stroji; rezultat tega procesa ie, da >e majhno število slabo plačanih in neizčnpanih delavcev, ki opravljajo s stroje, izpodrinilo peke. ki niso izgubili le svojega dela, temveč so prišli tudi ob svoj poklic.
Sedaj prihajajo v modo avtomatični Pisalni stroji, (teletvpe), avtomatični kurjači, avtomatični kondukteri in prodajalci, stroji za izdelovanje stekla in še nrn-r drugi mehanični roboti.
V nek jklarni v državi Ohio je pred kratkim mehanični robot izpodrinil 250 izmed 400 pudkrjev (visoko izurjenih in najbolje plačanih delavcev, ki izdelujejo železo). Ostalih 150 pudterjev producira sedaj 500 ton več železa v istem času. kot ga e preti produciralo 400 delavcev.
V avtomobilski industrijo, ki je bila Še pred nekaj leti pribežališče na cesto vrženih delavcev, je mehanični robot postal pravi vladar: s pomočjo strojev in novih produkcijskih metod producira danes 30 avtomobiflskih delavcev toliko kot je pred leti produciralo 100 delavcev.
MartaKcev hidrogiroplam
Bivši avstro-ogrski vojaški letalec me je opozoril na epohalni izum hrvatskega emigranta Lovra Martuliča iz Kastva v Hrvatskem Primorju, ki je konstruiral fantastičen avion - hidrogi-roipom, s katerim se da letati, pluti in potapljati.
Martuličev hidrogiroplom je zgrajen iz jekla, hermetično je zaprt od vseh strani ter ima notranji rotativ. Kakor poročajo iz Amerike, kjer so aparat preizkusili, znaša konstantna hitrost v zraku in vodi 150 km na uro. Pod vodo vzdrži del j kakor podmornica. Ameriška vlada je že naroČila 100 takih aparatov ter prične v kratkem graditi hi-drogiroplome ogromnih dimenzij.
Zelo zanimivi se mi zde poskusi ruskega profesorja Rinina, ki obetajo senzacionalne rešitve, ker se v svojem končnem cilju približujejo problemu neskončnega poleta brez pogonskega goriva. O načelu, ki ga vodi pri njiegovih raziskovalnih delih penpetu-uma mobiie — bodočnosti letalstva je Rinin izjavil:
Letalu, ki bi doseglo stratosfero, to je zračno plast nad zemljo, kjer ni več oblakov, bi se v višini več deset kilometrov nudila možnost direktne preskrbe s kisikom in vodikom v istem razmerju, ki daje pogoje za pokalna plin. Seveda bi pa bilo treba to mešanico šele primerno zgostiti Ta proces bi pospeševal turbokompresor, ki bi se pognal ob startu s pomočjo goriva ter bi se pozneje sam preskrboval z dobavljanjem in komprimiranjem kisika in vodika v nadzemskem prostoru. Naprava ki bi dosegla to možnost, bi tekla potem sama od sebe.
Razume se, da so za polet v območje stratosfere »potrebne posebne naprave, ki bodo letalo pognale v veliko višino. Treba bo izumeti primemo katapult o, reaktivne aparate tn druga sredstva. Će bi letalo v opisanih razmerah doseglo stratosfero, bi bilo vprašanje neskončnega poleta najbrž rešeno. Aeroplan bi krožil neuehoma okoli zemeljske krogle in bi lahko dosegel hitrost več tisoč kilometrov na uro.
Moderno tehniko in človeka bodočnosti čakajo torej še velika crreseneče-nja.
Nevidni izstrelki iz letal
Artiljerijski oficir mi je pripovedoval, da je londonski bakteriuolog Leon-hart Hill pred tremi meseoi napovedal odkritje novih bakterij, iz katerih se da izdelati strupen smodnik, ki prekaša po učinku vsa dosedanja uničevalna sredstva Samo en gram   tega brez-
barvnega smodnika zadostuje, da se pomori milijonsko mesto. Ti mikrosko-pični izstrelki bodo najstrašnejše morimo sredstvo bodoče vojne. Predstavljajmo si posledice napada letala, ki bi raztrosil nad velemestom sovr. države nekaj gramov tega strašnega strupa in zastrupH njegovo ozračje. Nevidni izstrelki so lahko tudi nebakterij-ske vrste. Španski artiljerijski strokovnjak Manuel Diaz je pred kratkim konstruiral torpedni izstrelek ki po izstrelitvi iz podmornice ne razvalov-i morja in ostane neviden sovražni latfrji. Eksplozrvna snov teh izstrelkov je baje stokrat večja od snovi dosedanjih razstrelilnih sredstev.
Piramidno mesto z visečimi vrtovi
Gradbeni inženjer je bil mnenja, da je najpomembnejša iznajdba zadnjega časa piramidno mesto z visečimi vrtovi največjega sodobnega francoskega arhitekta Henrija Sauvageja. Kot zgled staži njegova hiša iz tekla ki cementa v Parizu in mnoge v Parizu in drugod zgrajene stavbe ki jih ie imenoval »stopničaste hiše«, ta marson a gradin. Vsako nadstropje se dviga drugo nad drugim kakor stopnice, tako da so fasade vedno manjše m manjše. Tako je vsako nadstropje dostopno sohneu Vsako stanovanje je pravzaprav stanovanje ob cesti. Kakor ie Sauvage v nekem pogovoru izjavil, je treba smatrati njegove doslej zgrajene piramidne hiše kljub njihovi ogromni dimenzft zgoljj za vzorce. Hiše bodočnosti si za-miSlja s 16 nadstropji. Sauvagejeve hiše so higijensko najbolj praktične izmed vseh dosedanjih konstrukcij hiš, vrh tega pa opremljene z najmanjšimi stroški z vsem komfortom, ki ie mogoč v današnji dobi.
Racfio
Ljubitelj radia se je odločno zavzel za radio. Prepričan sem, je dejal, da bosta tekom 50 let zavzela vodimo mesto, ki gre danes časopisju, »govoreči list«, ki ga bomo s pomočjo žepnega radia povsod lahko čufe\ in »svetimi list«, ki bo brez govorečega teksta in bo pošiljal radeo kinematoskopične posnetke istočasno v vse dele sveta. Prepričan sem tudi, da je iznajdba televizije vprašanje zelo kratkega časa. Ko bodo ljudje govorih z najoddaloenej-šimi kraji, se bodo lahko tudi gledali. Svet bo postal manjši, kakor je danes vas. _ »•
Proces proti ponarejata červoncev
V Berlinu se nadaljuje senzacijo-nalna obravnava proti ponarejevalcem červoncev. V četrtek je bil zaslišan ol -toženec Schmidt. Njegov oče, ki je te dni umrl, je bil tovarnar. Med vojno je bil obtoženec prostovoljec, pozneje pa član prostovoljnih vojaških organizacij. Prvo lekcijo o protiboljševiškem delovanju mu je dal baje Noske. Seznanil se je z generalom Hofmannorn, ki ga je opozoril na gruzinsk« patrijote, bivajoče v Nemčiji. General mu je baje tudi povedal, da so že med vojno pt-magali Nemčiji na Kavkazu, ker so zalagali nemško armado z municijo. General Hofmann je bil baje v zvezi z angleškimi krogi in sodeloval je pri akciji, kater* cilj je bil odtrgati od sovjetske Rusije Ukrajino in Kavkaz kot najbogatejši pokrajini. Schmidt se je seznanil tudi z obtožencem Bellom, ki j«, deloval v ukrajinskih in balkanskih zadevah. Potoval je v Turčijo in spotoma se je pogajal z madžarsko vlado. Po Schmidtovem mnenju sta politika in trgovina v tesni zvezi, posel-no na Balkanu, pa tudi v Nemčiji. Na predsednikovo vprašanje, s kakšno trgovino se je pečal na Balkanu, je obtoženec odgovoril, da ima v mislih na
30
•fflot-cef &r>icllet
Vohunki je šlo »torej za to, da čini r*re>i izgine ker je imela smolo, da so jo zalotili v tujem stanovanju. Kair na slepo srečo in v nadi. da ji bo nakijučje še enkrat pomagalo, je planila k najbližjim vratom
Sam hudič je menda podpiral ljubico Landrv Vurfa, kajti vrata so se odprla in vohunka je smuknila v tesno predsobo.
Oddahnila si je. Zavest, da je na varnem, jo je pomirila. Zdelo se ji sje, da je stanovanje prazno. Vendar pa m pozabila, da je previdnost mati modrosti.
Po prstih se je plazila naprej. Ker je imela na nogah klobučevinaste sandale, se njeni koraki niso slišali. Tiho ie odprta vrata in smuknila v večjo sobo, kjer je močno dišalo po rožah.
Magdalena je videla, da je soba polna rož- Globoko je vdmovala opojne vonjave. Ponosno je izbočila prsa. Čutila ie. da je zopet silna. Zdelo se ji je, da je V svojem nagneniu k zlu zmožna vsega.
S svojo visoko postavo v tesnem črnem svilenem triikoju, z roko na bodalu, zataknjenim za pasom, m z maslko na obrazu ie bila Magdalena sredi bedtfi rož strahotna.
Mogfla se je skriti za košaro rož, visoko kakor ona.
Potem ie po stari navadi šVoko odprla oči in nastavila ušesa, in spoznala je. da se je motita, misJeč, da je stanovanje prazno.
Na balkonu, katerega vrata so bila odprta, sta sedela mlada zaljublijenca. Luna ie obsevala krepko moško postavo m nežno, dražestno telo žene. zavite v belo tančico.
Novoporočenca!
Mislila sta, da sta sama. Navdušeno sta občudovala naravne lepote. Njune oči so blodile po čarobni panorami obale, ki se je videla tja do Italije.
Večkrat sta se krepko objela in poljubila. Plavolasa glavica se je sklonila na ramo in nežen ženski glas je vprašal:
— Me ljubiš. Boris? Moški gflas je odgovoril:
— Bolj kakor svoje življem^. Bea-trice!
Potem sta umolknila in poslušala daljino šumenje nevidnih orkestrov, spremljajočih pljuskanje valov ob obalo.
Tesno ofojeta sta čutila kako s-e vedno bolj ipribližnjejo blaženi trenutki ljubavne opojnosti. Vdihovala sta svež morski zrak rn divne vonjave rož.
Prvi ie spregovoril on. Prhmenjal je ljubljeno ženo s plavolaso boginjo, ki je sit opi 1 a na zemljo, da ga osreči. Prisegal je. da jo bo vse življenje ljubil in oboževal Roka mu je močno drhtela, ko ie božal mlado ženo po vratu.
Zeno je spreletavak) hrepenenje po hiubezmi.
Potem se je mož nagnil in ukradefl poljub nji, ki postane odaj zdaj njegova žena v pravem pomenu besede,
Magdalena je vedela iz lastne izkušnje, da so zaliuMjenci radi na samem 'm da se hočejo njihove duše ločiti od zemlje m dvigniti visoko visoko ... do iTedostopnih sani.
Mlada zakonca, tesno objeta in zdru-
žena v eno telo, sta bila podobna zaljubljencem. Lepo je biio sicer sanjati v bledi mesečini o ljubavni opojnosti in odlašati trenutek največje slasti, toda zrak je postajal vlažen in že sta čutila, da pihlja od morjza hladen vetrič.
Nedvomno se kmalu vrneta v sobo in prižgeta luč.
Tedaij bo vohunka znova v nevarnosti. Najbolje bo ne čakati, da jo presenetita, temveč poiskati si pravočasno drugo skrivališče.
Magdalena se je po prstih vrnila. Ker pa ni hotela ostati na hodniku, kjer bi jo lahko vsak hip zatotfli, je srmnenila v sosedno sobo, ki je morala biti spalnica. .
Zaničljivo se je ozrla na mehko posteljo, ki je čakala mlada zakonca.
Že je hotela zlesti pod posteljo, pa si je premislita, ker se je spomnila, da bi ne mogla izrabiti spanja mladih zakoncev in pobegniti.
Stopila je torej k oknu, skozi katero je hotela »pobegniti, čim se zakonca vrneta v sobo.
Magdalena je spretna, in če bo treba, se bo plazila od balkona do balkona, dokler ne pride do strelovoda, po katerem se spusti na tla.
Ta možnost jo je vzpodbudila, da se je skrila za zaveso iz težkega brokata. Tu bo na varnem. Zakoncema ne pride na misel pretakati sobo, kamor jo Miče ljubezen. 9
Magdalena se je stisnila med oteo in zaveso.
Bil ie že skrajni čas. Mož m sena sta se vrnila v sakm. Prižgala ste kič. Magdalena je začula njun pogovor, in ker ni vedete kaj početi, se je začela zanimati zanj.
Ozračje se je bilo ohladilo. Miada žena je zadrhtela in mož je dejal: Vrniva se!
2ena ga je molče ubogala. Mož je na-dalijeval :
— Ce bi vedela, mila Beatrice, kako sem vesel, da si po bratovem odhodu zopet oblekla belo obleko, ki ti tako lepo pristooa.
Moja nevesta si . . . moja krasna nevesta . . . neomadeževana bela roža. Kadar te vidim v tej deviški obleki, še bolj razumem, kako sem srečen, da sem dobil tako ženo.
— Ne zahvaljuj se mi za to, kar je docela naravno, Boris. Želela sem samo, da mi tvoja roka sname pajčolan in odtjrga rožo, pripeto na prsih.
Moj gospod, moj vladar si. Ti si po-osebrienost vseh mojih nad. Ljubim te tako, da komaj čakam, da ti da»m najdražje, kar ima dekle na svetu.
— Je-li res, dušica moja. da ne drhtiš, ko stojiš na pragu oovega življenja?
— Ne, zaupam ti.
— Hvala . . . hvala! Draga Beatrice, saj sem samo navaden moški. Moraš mi odpustiti, če bom kdaj žalil tvojo rahlo-čirtnost. Namenoma tega nikoli ne storim. Ničesar nočem storiti, kar bi ti ne bilo po vofri. Nikoli ne boš imela povoda očitati mi karkoli.
Ljubim te . . . Mislim, da si moja z vso du5o. Rad bi . . .
— Pst, Borfe! Počakaj še . . še trenutek . . •
Tvoja udana m poslušna ženka sem. Kmalu postanem tvoja žena. Toda krasne gredice ne smeš prezgodaj opleniti. Minute, katere preživljam zdaj, se nikoli več nc vrnejo. Bodo še dru-
Baika*ku običajno trgovino, pri kateri znaša zaslužek do 100%, kar velja za trgovino z žrvHi in petrolejem, za tihotapstvo živil in orožja v Rusijo itd.
Med zasliševanjem obtoženca Beiia je zagovornik glavnega obtoženca predlagal, naj sodišče javnost izključi, ker hoče prečita ti dokument, ki bi nio^el ogrožati varnost nemške države. Sodišč* je izključilo javnost samo v svrhe utemeljitve tega predloga, toda za izvornik ga je poznej* sam umaknil. Obtoženec Bell je izpovedal, da ie - -deloval z Schmidtom in da jc dobil od njega 40.000 mark. Mislil je, da gre denar iz Sclunidtovega žepa. bil je pa presenečen, ko je zvedel, da je plačal 5000 mark neki trgovec, da bi postal bolgarski honorarni konzul. Bell je tudi izjavil, da ie prispeval Schmidt 5000 mark za potovanje generala Hoimanna v London, kar pa Schmidt odločno taji.
Kdaj bo konec sveta?
V vseh dobah so živeli ljudje, ki so se zanimali, kdaj bo konec sveta. Zdaj so skrbi v tem pogledu odveč, kajti slavni fizik Svante Arrhenius je točno izračunal, kdaj bo na našem planetu konec življenja. Učenjak trdi, da bodo živeli ljudje na zemlji š** dve milijardi let. Toiko časa bo namreč soln-ce še izžarevalo toploto, potem pa objame zemljo strahovit mraz, ki umči vs*» organično življenje. Ohlajena zemlja se bo brez vsakega življenja še nekaj časa sukala okrog somca, potem pa razpade.
Dve milijardi let je časovno razdobje, katero si človek težko misli. £e težje si je misliti razdaljo med po-edinimi nebesnimi telesi. Dve milijardi kilometrov je v svetovju malenkost, ker znaša komaj 100 svetlobnih minut. To pomeni razdaljo, katero preleti svetlobni žarek v 100 minutah. To je kozmični izlet, ki traja eno uro in tr -četrt, d oči m potrebujte svetlobni žarek cela štiri leta, da pride z naše zemlja do najbližje stamice Alfa Centauri, čeprav znaša hitrost svetlobe 300.000 km v sekundi. Ta stalnica je oddaljena od naše zemlje samo 4 bilijone milj, kar ni mnogo, če pomislimo, da so nekatere stalnice oddaljene od nas več svetlobnih tisočletij.
Nedelja, 12. januarja.
9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.20: O pridelovanju lanu, predava g. Šinkovec; 11: Pevski solistični koncert g. Batistlč; 11,30: Koncert radio-orkestra; 15: O pomenu kmetijskega stanu za Slovenijo, predava FT. Erjavec; 15.30: Prenos iz lutkovega gledališča; 16: Reproducirana glasba; 16.30: Koncert citraskaga krožka >Vesne«; 20: Prenos is Prage: Simfonični koncert; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Jazz-band; 23: Napoved programa za naslednji dan;
Ponedeljek, 13. januarja.
12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz danasnjib dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkestra; 18.30: Dr. Leben: Francoščina; 19: Zdravstvena ura; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Cajkovskega večer, izvaja radio-orkester; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Frmnz Josefove vode«. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvaliio »Frana Joaefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi oteklino ^eter, zviša izločevanje želodca, vstopnjuje izločevanje seči, po-krepi presna vijanje in posveži kri. »Fran z J ose f ova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
m  rsssr mi   iiiii  m i    iiimiii iimiji
ge . . . toda takih, kakršne so te, ne bo več.
Dovoli mi okušati slast teh blaženih trenutkov počasi. Veš, nekam bojim se. Srce mi močno utriplj-e. V sencih mi bije kakor kladivo po nakovalu.
Drhtim, toda bridkosti ne čutwn i)0-bene Nasprotno, vse na svetu se mi zdi ta hip lepo. Tvoja žena sem, Boris, in ta zavest mi je neizrečeno prijetna.
— Da. moja žena si, Beatrice! 2ena si, pred katero bi rad vse življenje klečal. 2ena si, ki je razpršila težke, mučne sanje, katere sem tako dolgo sanjal.
Umori . . . kri . . . groza . . . Vm; to se izgublja v preteklost. Pred menoj ic zdaj samo še divno jutro . . . »utro ljubezni Sreča je tako velika, da se je kar bojim.
-— Molči in preženi te mračne misli, — je dejala mlada žena smeje.
«— Ne. vedeti moraš, kaj se godi v moiji duši. Moja duša ti mora biti «rca!o, v katerem se boš lahko videla. Kaj vse sva preživela zadnje mesece! Bi! sem siromak.
In tvoj brat tvoj plemeniti brat, ta dragi Maxime de Fril-euse, se je zavzel zame. Postala sva prijatelja. Zaupal sem mu tako, da sem mu povedal, kdo sem in kakšna je moja preteklost.
Cwn >e vse vedel, mi je začel prigovarjati, naj mu pomagam pri velikem delu osvete, katero je bil zasnovat. Dejal mi «}e:
— Zdaj nisi več Palot, temveč postajaš ono, kar nisi nikoli neha! biti, namreč Boris Kant emir.
In tvoj oče ni umrl strašne smrti, kakor si mfett! Preživel je krvavo revolucijo in zdaj je tu« prav bazu tebe.
Znižane cene!
Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, bolender-je, male avtomobile* šivalno stroje, najnovejša dvokolesa. Prodaja na obroke! — Ceniki franko.
TRIBUNA" F* B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov ska cesta št. 4
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi, žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR
lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
>mM'ali €)g1asi<
Vsaka beseda SO par. moča »e lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brc* znamke ne ndenuariama      NalmardH oglas Olm 5-—. ———
DRVA
PREMOG
KOKS
pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št. 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. 11-T
Ilirija
drva
20odstotne kronske bone
kupuje Pučka Štediornsca. taložni zavod d. d-, Osrjek, De-S2<ttčrra irl. 27. 110/L
Dve parceli
ob Streliški ulici naprodaj. — Poizve se: StrcliŠka ulica ^3.
609
Klavirje
tn planine prodaja, izposoj uje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev W A K i£ I VF.K, Ljubljana, Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2. 814
Hišo
z lepim vrtom, 15 minut od postaje Logatec, ugodno proda — Andrej Mihevc, Martin hrib 36, Logatec. 613
Enonadstr. hiša
z vrtom in malim vinogradom ugodno naprodaj. Pojasnila daje Matija Kosančič, Dolnji Bo-štanj pri Sevnici. 612
Uganka P. P.
Kateri resor t uradniko/ (ki pa niso uradniki) prištevamo naj-plodovitejšim v naši državi? — Na to uganko razpisane so tri lepe nagrade. Rešitev bodi kratka, odgovor zadostuje na poštni dopisnici, z natančnim naslovom rešitelja uganko, naslovljeno na upravo *Slov. Naroda« pod 3>Uganka<c. čas resenja: tri dni. V sobotnem r-Slov. Narodu« obvestilo. 596
Likanje obleke
18.— Din
Kemično čiščenje 18.— Din
Plesno garderobo, frake, smokinge, najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito posije, WALLET, EXPRESS, Ljubljana, Stari trg 19. 615
L. Mikuš
1 3UBUANA  Mesir:  <ro 15
Ilirija J
I    premog *
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a Trgovski pomočnik
ššče službo za takoj. Podudbe aa upravo »Slov. Naroda« pod »Tr-gonrana 592«.
i ■■■■■■■ m.....rrm
Strokovno uglašuje ter popravlja klavirje
G. Jurasek,
Ljubljana, Ključavničarska ul. št 3 — Mestni trg 22 4JT
Nižji drž. ulužbenec
želi poročiti dekle, ki bi posedovalo kako premoženje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod i>Miroljuben/575«.
Stanovanje
drve sobi, kuliuva in pritiklioe, poti ure od mesta, takoi CKkktm. Avto postaja. Ponudbe m upravo tejra 1: sta ^>od  * Čistost*. 586
Absolventinja
trgovske šole, zmožna slovenskega in nemškega jezšika ter stTodepd&ja, išče za-četno službo. Nastop lahko lakoj. Pomiudibe na upravo lista pod »Pisanna 599«..
Mlađ strugarski
pomočnik
trezen, priden in pošten — išče službo; gre tudi za slugo. — Ponudhe na upravo »Slovenskega Nar.« pod »Strugarski
rjomočnik7577«.
Ilirija
koks
Dunajska c. 46.
Te'efon 2S-20
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehatalrn palic Popravila sr izvršujejo — točno iii solidno —
ŽaluzMe
lesenih tekstUnih rolet (dervo* vitki) rolete iz gradelna se done najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL mferurb. 32
Posest
Rcalltetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva c. 4 proda:
VILO, enonadstropno, novozi-dano, enodružinsko, 6 sob, kopalnica, vse pritikline (sobe po 30, 36 ra-), 3 minute od tramvaja, Din 400.000.—.
HIŠO, dvonadstropno, eno šti-risobno, dve dvosobni, štiri enosobna stanovanja, vrt, dvorišče, blizu stare šišenske cerkve, Din 290.000.—.
VILO, visokopritlično, novozi-dano, krasno komfortno 4-sobno stanovanje ,dve trisobni stanovanji, lep ograjen sadni, zelen jadni vrt, Spodnja Šiška, Din 275.000.—.
HIŠO, trinadstropno, 18 tro-dvo- in enosobnih stanovanj, sredi mesta, Din 435.000.—, 10% obrestovanje kapitala.
VILO, novozidano, dve trisobni, eno dvosobno stanovanje, 900 m2 zemljišča, krasna lega, Pod Rožnikom, Din 310 tisoč.
NOVOZIDANO, visokopritlično
nišo, 600 m2 vrta, Bežigrad,
Din 230.000.—. HIŠO, enonadstropno, eno tri-
eno dvosobno stanovanje, Rož
na dolina Din 140.—.
Poleg tega večje število hiš, vil v Ljubljani, gostilne, trgovine, kmetska posestva na deželi, stavbišča, v mestu in vseh predmestjih ,po najugodnejših cenah. en
INVENTURNA PRODAJA
blaga za obleke, plašče, suknje itd.
samo do 25. t. m.
Tvrd k a NOVAK
speč. trgov, »akna LJUBLJANA, Kogrresni trg:
Oglejte Prihra
si, okoristite se! i te 20% i 11 več!
Zapustil nas je danes za vedno nas nepozabni predobri soprog, oče, stari očka, zet, tast, svak in stric, gospod
Fran Bergant,
trgovec in posestnik,
v svojem 59. letu.
K večnemu počitku ga bomo spremili iz niše žalosti Sv. Jakoba trg 6 na pokopališče k Sv. Križu v nedeljo 12. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Ohranite ga vsi, ki ste ga poznali v blagem spominu!
Ljubljana, dne 10. januarja 1930.
ŽALUJOČI: Leopoldina, soproga; Anica poročena Markelj in Stana, hčere; Franci in Joško, sinova; Ivan Korče, tast; Polde Markelj, zet; Dušan, vnuk;  Katica Bergant, svakinja;  Vlasti in Zorka, nečakinji in ostalo
sorodstvo.
renmatizma9 protina
Iznebltl?
Ali se hočete svojega
Trsamie in zbadaoje v u&h in čSenfcih, otefcKne u-dev, pohabljene roke in nofie, te-sranje in zbadante v rastrih de&h telesa ter cek> oslabljen.je oča 90 mnogokrat posle-dice revmatazma in protina, katere morale odstraniti, ker boSezen sicer vedno bol naoredorje.
Nudim Vam
zdravilno pijačo, ka razkraja sečno kislino, posoeštsje Izmearjavanje tvarsn in iz~ ločevanje, torej na to fcakozvam univer-sadni ali tajca bek, ampak prodnik t, k~ ga nudć mali narava v dcbro.tr> trpečega človešitiva.
Vsak dobi brezplačno poskušajo!
Pfin-te mi isk&\, nakar bodete dobili od moteh, v vseh dežetoh se oahajodociih zastopstev  popolnoma zastonj  in tranic
poskusil jo    skupno   s    po^asrii irao razlcjo.
Na ta način se bodete sama ptepričali o neškodlpvosti tega sredstva in o n-jego-vem hiteeTO učankni.
Abt. 15
AUGUST MARZKE, BERLIN - WILMERSDORF Bruchsalerstrasse Nr. 5
Le še nekaj srečk
med nfimi je gotovo nekaj večjih dobitkov
je na razpolago«
Naložite malenkostne zneske v ta srečonosen papir. V nadalj-nih razredih se težko pride do srečk, ker so večinoma prodane
za vseh pet razredov.
Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolago v Ljubljani;
V oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu.
Zadružna hranilnica r. s» z o.« z«, Ljubljana. Sv« Petra
cesta 19
Lovske puške
floberte, brovirus »illoli, oiitole za strašen]« psov. lovske 13 ribiške potrebščine ima v založi: F. K. KAISER. puškar v Ljubllanl, Kongresni trg 9.
ABICIJSKI STROJ
najnovejše izdelave na zalogi pri tvrdki
jCctcf.   Sofama, Aj*sht;a„a
ŠELENBUROOVA UL. 6 — TeL 29-80
Za smučarje!
Tirolski in češki loden v veliki izbiri priporoča
A. & E. Skaberne
Ljubljana
IVAN BERNIK
izdelovatelj žaluzij in rolet LJUBLJANA       LINHARTOVA UL. 16
Naprava rolet v stara okna brez poškodovanja zidu in slikanje
Posebno priporoča rolo za okna pri novih stavbah, sistem »Ljubljana«. — Najcenejša dobava vsakovrstnega ripsa in damast-rolo (drvonitke) po vzorcih. —Žaluzije se izvršujejo v vseh barvah po želji naročitelja. >FLOS* avtomatični zastorni zavijalci vedno v zalogi. — Novost! Vsakovrstne orijentalske zavese med okni. — Vsa popravila s? točno in ceno izvršujejo. Pojasnila in proračuni brezplačno.
POZOR, GOSPODINJE!
99
§I»OL»
že 30 let priznano najboljše sredstvo za Čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime
99
SI !»OI>"
Radi preselitve
februarja 1930 v hižo št. 10 iste ceste (nasproti evangeljske cerkve) prodajam vse v naso stroko spadajoče blago
po znižanih cenah
Elektrotvrdka
A. VERBAJS
Gosposvetska cesta št. 13
Šivalni stroji
in kolesa, najboljši materiial,
precizna kons rukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji ,,U rani «*•
NO   *21 tli O
prt Jo§o Peteline,
Telefon 2913
ob vod', v bl'žini Prešernovega spomenika. Več'etna jrai-ii uri ja : 1'onk v vezenja brrzplafcn
Uubliana
Unetfive Josip Zvpaa&L
— Z« •HmmJkm tiefcarao«: Fran MmttdL
Vsa v UvtoHzci,