Poštnina plačana v gotovini Leto XII., štev. 74 a ljpra„;,cfr- "it is"is 3124 3125 3126. inseratn' oddelek. Ljubliana. Selen, burgovs ul 3. - Tei 349-' m2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - leleton st 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica §t 2 - Telefon št 190 Pačun nr pošt ček zavodih: Ljub' liana št 11 842 Praha čislo 7« isi vV-e-n 5t 10S 241 LJubljana, nedelja 29' marca 1931 '29.KI.193l -krai,—ft^Mt « M« Naročmua maša mesečno 25 — Din, za mozemstvc 40 - Dtn. Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 io 312& Maribor Aleksandrova cesta 13 T«* lefon št 244T (ponoči 2582) Celie Kocennva ul g Telet št 190. Rokopis« se ne vračaio — Oglasi po tarifu Trgovinska pogodba v Pragi a v ponedeljek - .. « mm m_m____---n^MAV/lO Službeno sporošUo čsl. vladi - Minister Demetrovič potoval v Prago - Ustanovitev češkojugoslovenske gospodarske zbornice beograd, 28. marca. AA. Jutri ob 12. potuie v Prago k podpisu trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo minister za trgovino m industrijo dr Juraj Demetrovič z gospo L ministrom potuje šef kabineta Boško Ma-sic Praga, 28. marca. h. Jugoslovenski poslanik v Pragi dr Kramer je danes posetil zunanjega ministra dr Benesa ter mu uradno sporočil, da je včerajšnji ministrski svet v Beogradu odobrn besedilo češkoslovaško-jugoslovenske trgovinske oogodbe Jugnslovensk- trgovinski minister Demetrovič prispe v ponedeljek 30. t. m. v Prago, da podpiše poeodbo. Praga, 28. marca. h. Ves češkoslovaški tisk pozdravlja z velikim zadovoli- stvom veliki uspeh trgovinskih pogajanj ter se zahvaljuje jugoslovenski vladi, ministroma dr. Marinkoviču in Deme-troviču. poslaniku dr Kramerju in celokupni lugoslovenski delegaciji, ki se je tako izredno izkazala. . • Praga. 28. marca. g. Pripravlja m odbor češkoslovaško - jugoslovenske trgovske zbornice se bo v torek --51 marca ob 15.45 sestal v svečani dvorani mestne hiše k svoji ustanovni glavni skupščini. Tej skupscmi bodo orisostvovali tudi jugoslovenski trgovinski minister Demetrovič. poslanik dr Kramer. Češkoslovaški trgovinski minister Matoušek ter zastopniki vseh krogov, ki so intersirani na jugosloven-sko-češkoslovaškem trgovinskem zbh-žanju. Nadškof Jeglič vrnil italijanska odlikovanja Nadškofov odgovor na incident v Podbrdu - »Novosti« proti romanjem v Italijo Zagreb, 28. marca č. »Novosti« poročajo tz Liubliane, da ie nadškof dr Jeglič po znanem incidentu ob priliki nameravanega potovanja na proslavo goriškega nadškoia d.r. Sedeia po oovratku v Ljubljano vrnil svoja odlikovanja, s katerim; ie bil svo-ječasno odlikovan od italijanske vlade Ljubljanskemu italijanskemu konzulu je poslal pismo, v katerem pravi med drugim: . »Ker so me italijanske oblasti ob priliki moiega ootovanja v Gorico na meji zadržale m m; zabranile oot v Italijo, sklepam iz tega. da me smatrajo za nevrednega stopiti na italijanska tla Zato pa tudi mislim. da nisem vreden nositi italijanskih odlikovani ki sem iih dobil. Zato prilagam temu Dismu red sv Mavricija in red sv Lazarja obenem z diplomama, ki ju ie podpisa! c Mussolirii«. V drugem čranfoi razpravf.ra.rc »Novosti« o raznih romaniih. ki se pripravljajo za prihodnje mesece, in se izrekajo proti ro-manjem. ki so nameravana v Italijo, lako navajaio med drug;m. da pripravlja red konventualcev v Zagrebu za mesec junij roman i e v Padovo. ter naglašajo. da se po vsem tem. kar se dogaja našim rojakom v Italiji, po preganjanju duhovščine i« do aferi nadškofa dr. Jegliča tako postopanje ne more opravičiti. »Potrebno je podčrtati, pišejo »Novosti« da so bili konventualci od fašistov pregnani s Kvarnera ta so dobili zatočišče v Zagrebu. Sedaj pa sama organizirajo romanje v Padovo. V lugo-slaviii imamo dovolj svetišč in romarskih kraiev in docela nepotrebno je romati v Italijo. Zato upamo, da bodo tudi konventualci napovedano romanje opustili« Pod naslovom »Kod gre pot iz Slovenije v Palestino« pravijo »Novosti«: »KatoHšk- Hrvati in Slovenci pripravljajo letos romanje v Palestino Voditelj' hrvatskih romarjev so si izbrali oot preko naše države do Soluna, slovenski romani pa nameravaio potovati preko Trsta odnosno Benetk To nakano je treba odločno cbsoiati Slovenci bi se bili prav tako lahko ravnali po potovalnem načrtu hrvat-skrft romarjev, tem bofj Ker !e Sloveniji Zagreb tako blizu Sicer pa b' lahko šli tudi preko Sušaka in iugoslovenska paro-olovna društva bi iim gotovo šla na roko. Na vsak način bi morali Slovenci prav v tem času pokazati vsaj toliko narodne zavesti da ne bi potovali preko države, ki tako postopa z njihovim dušnim pastirjem.« Dragocena madžarska priznanja Carinska unija naj izolira Francijo, razbije Malo antan- to in Brisih" h ČSR Budimpešta, 28. marca d. Podpredsednik madžarske lige za revizijo mirovnih pogodb ar Tibor Eckhardt se zavzema v listih za pridružitev Madžarske k avstrij-sko-nemški carinski uniji Pri tem dokazuje da je ta dogo/or prvi korak K zedi-Ejenim državam Evrope oi cz Bnnnda. V novi carinski zv" is Nemčija jedro, okoli katerega se morajo zbrati vse ostale države. Vstop Madžarske v to unijo je edina rešitev za državo. Madžarska industrija bi bila kratkovidna, če bi se hotela odreči ponujanim možnostim Francoska politika ni nudila Madžarski ncbene druge izbire kakor da gre v propast ali pa vstopi v podunavsko konfederacijo pod češkoslovaškim vodstvom, priklenjeno na balkanske države. Zakaj naj bi sedeli v sobi za posle, če lahko zavzamemo mesto v salonu? Avstrijsko-nemška carinska unija pomeni likvidacijo Male antante. Dve tretjini češkoslovaškega zunanjega trgovinskega prometa se razvijata v avstrijsko -nemškem carinskem ozemlju. Ako se pridruži Madžarska, je izolacija češkoslovaške popolna, češkoslovaški državi ue bo preostalo ničesar drugega kakor da si izprosi vstop v nemško zvezo. Isto bo morala storiti tudi Rumunija Brez dvoma je, da se bo tudi Italija katere interesi so v nasprotju z monopolsko močjo Francije in Male antante. prej ali slej pridružila tej srednjeevropski grupaciji. Ustanovitev jugoslovensko-madžarcke gospodarske zbornice v Beogradu Vodja madžarske delegacije o pomenu in koristih nove institucije Prpricprlnik /hnrnice ie uoravnik Drž. hipotekarne banke dr. Gjuričič aovna seja madžarsko-jugoslovenske go- Predsednik zbornice je upravnik Beograd, 28. marca. AA. Snoči ob 10.15 je dopotovala iz Budimpešte v Beograd madžarska delegacija, ki bo prisostvovala današnji ustanovni seji madžarsko-jugo slovanske gospodarske zbornice v Beogra du. šef madžarske delegacije je bivši finančni minister Tibor Kallay, ki je v razgovoru z novinarji izjavil, da je prišel v Beograd v prvi vrsti za to, da vrne obisk gospodov iz Beograda, si sr januarja meseca bili v Budimpešti o priliki ustanovitve madžarsko-jugoslovenske gospodarske zbornice v Budimpešti. Kallay je nadaljeval, da v Budimpešti pripisujejo veliko važnost ustanovitvi te zbcrn ce in da polagajo v njeno delovanje velike nade. Osnovanje zbornice v Beogradu bo doprineslo mnogo k gospodarskemu sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko, že zda; se lahko z gotovostjo trdi, da je ustanovitev te zbornice bila sprejeta v obeh državah z največjimi simpatijami, kar dokazuje uajbolje dejstvo, da je tako ugledna osebnost v gospodarskem življenju Jugoslavije, Kakor je g vojin Gjuričič. upravnik Državne hipotekarne banke, pristal na to. da prevzame predsfedništvo zbornice »Mene zelo veseii. je dejal g. Kallay. da ie Gjuričič sprejel nase to delikutno dolžnost Madžarsko-ju goslovanska gospodarska zbornica bo brez dvoma velika institucija in jaz upam. da bo še zboljšala dobre odnošaje. ki obstojajo med obema državama.« Beograd, 28. marca. P- Danes ob 16. se je vršila v prostorih beograjske borze usta- spodarske zbornice. Na seji je bil izvoljen jugoslovenski zbornični svet. Sejo je otvoril predsednik dr. Milan šičarevič. direktor Jadranske podunavske banke, prisostvoval pa ji je tudi bivši madžarski finančni minister. Tibor Kallay. Za predsednika jugoslovenskega odbora zbornice le bil izvoljen direktor državne Hipotekarne banke dr. Vojin Gjuričič. BRIAND O CARINSKI UNIJI Napeta razprava v francoskem senatu — Resna svarila Berlinu in Dunaju - Francija se ne bo pustila izzivati Razsodba v procesu ge. Hanau Pariz, 28. marca s. V procesu »Gazette de France« ie bila danes objavljena razsodba Gospa Hanau je bila obsojena na dve leti ječe brezpogojno in 3000 frankov globe. Lazar Broch na 18 mesecev ječe brezpogojno in 3000 frankov globe, pravni svetovalec Hersant pa na 3000 frankov globe. Decourville in Audibert Piere sta b;la oproščena. Dunajsko nogometno prvenstvo Dunaj, 28. marca. s. Današnji prven stveni tekmi nista izpremenili vrstnega reda prvenstvene tabele. Armira, ki ima sedaj 21 točk, si je s svojo današnjo zmago utrdila svojo pozicijo na čelu tabele. Sledijo .ji Vienna z 18. Rapid s 17 in Au-stria s 16 točkami. Današnja rezultata sta bila: Armira: Slovan 4 : 1 (1 : 1), Ausiria : FAC 2 : l (1 : !)• Pariz, 28. marca. s. Pri današnji razpravi o proračunu zunanjega ministrstva so se v francoskem senatu vsi govorniki obširno bavili z nemško-avstrij-sko carinsko pogodbo. Predsednik zunanjega odbora senator Viktor Berard (radikal) je kot prvi govornik izvajal med drugim: »Dočim stremi v Evropi vse za mirom, nam je presenetljivi akt nemške diplomacije pokazal, da Nemčija še vedno ni ozdravljena od politike Viljema II. Ves svet ve, da so se za gospodarskimi dogovori, ki so se sklenili med Nemčijo in Avstrijo, vedno skrivali politični cilji. Vsa francoska javnost se je zaradi vesti o sklenitvi carinskega protokola razburila. V dunajskem aktu je zopet spoznala stare nemške grožnje v vsej meri hudobnosti. Zdi se, da hoče Avstrija negirati svoje obveznosti, ki jih je prostovoljno sprejela nase v ženevskem protokolu iz 1. 1922. Kredit 55 milijonov frankov, ki ga je francoski parlament takrat odobril za finančno obnovo Avstrije, je imel namen, da se zagotovi neodvisnost Avstrije. Francoski ministrski predsednik je takrat izrecno poudarjal, da gre za to, da se prepreči pri-klopitev Avstrije k Nemčiji. Od signa-tarnih držav ženevskega protokola so najmanj tri odločno mišljenja, da je Avstrija kršila ta dogovor. Ako se Anglija še ni popolnoma pridružila temu mišljenju, moramo storiti vse, da dosežemo njeno hitro in brezpogojno podporo.« Senator Berard je nadaljeval: »Kar se tiče postopanja pred Društvom naro- dov, v katerega polaga Anglija svoje nade, nočem prikrivati, da Društvo narodov nima dovoljnih sredstev za izvedbo svoje volje. Gledati moramo torej, kaj moremo doseči s svojimi lastnimi sredstvi. Carinski odbor francoskega parlamenta je v zadnjih dneh pokazal vladi sredstva in pota za obrambe^ trgovinskih pogodb. Smo proti politiki pesti in za politiko odprte roke, toda ako bomo prisiljeni, bomo znali braniti svoje interese in mir Evrope.« Berardov govor je bil sprejet z viharnim odobravnajem. V enakem smislu je govoril senator Lemery, ki je končal takole: »Ako energična protiakcija ne bo v kali zadušila načrtov Nemč'ie. bo uničen prestiž Društva narodov. To b» pomenilo povratek k zveznemu sistemu predvojne dobe ter največjo nevarnost za mir.« Proračunski poročevalec Berenger je označil carinsko unijo kot drzno inicija-tivo Schobra in Curtiusa ter je vprašal, kak odgovor namerav? vlada dati na njo. Zunanji minister Briand je ob splošni napetosti povzel besedo ter izvajal: »Ako je imel kak človek neprijeten občutek, ko je doznal za dogovor med Berlinom in Dunajem, sem bil to gotovo jaz. Vendar pa moramo hladnokrvno presojati sedanje dogodke in jih proučiti na njihovo bistveno vsebino. Ako naj ti dogodki pomenijo prelom z dosedanjo evropsko politiko, naj to na Dunaju in v Berlinu takoj povedo, pa bomo iskali drugih poti z največjim prizadevanjem. Amerika proti evropski solidarnosti Ostra nasprotstva na svetovni žitni konferenci v Rimu — Sovjetska Rusija izjavlja že naprej, da se ne bo pokorila sklepom konference Rim, 28. marca. d. Včerajšnja razprava na mednarodni žitni konferenci je bila izredno živahna V njej se je pokazala ostrost aasprotstva med vzhodno-evropskLml agrarnimi državami m prekomorskimi tir žavami, ki izvažajo žito, tako da se prav za prav lahko govoni o nasprotstvu med Evropo in Ameriko. Poljski delegat Rose je poudarjal, da nima nobenega pomena več še dolgo razpravljati o vzrokih sedanje krize, ker &o jih ugotovitve rimskega agrarnega Instituta popolnoma pojasnila Edino zdravilno sredstvo vidi zastopnik poljske vlade v preferenčnih carinah ln predvsem v boljši organizaciji kratkoročnih kreditov, s katerimi naj bi se bavila svetovna žitna konferenca, ker se je že Društvo narodov uspešno bavilo z organizacijo dolgoročnih kreditov Vsekakor je jasno, da eo sred stva posameznih držav izčrpana ln da se more pomagati samo z mednarodnimi sredstvi Francoski državni tajnik Poncet Je Izpopolnil Izvajanja poljskega delegata z navedbo rezultatov obeh pariških evropskih konferenc Ln ukrepov, ki jih je IzvršUa francoska vlada, da bi pripomogla vzhodnoevropskemu žitu do čim večjega odjema v Franciji sami. Argentinski delegat Lebreton je vpraša francoskega zastopnika, kaj bi rekla francoska nada, če bi argentinska *laga vsem svojim upravam Ln zasebnim ar g a nizaoijam priporočila naj Kupujejo namesto francoskega samo angleško ali tali jansko blago. To bi bilo tisto, kar je sto rila francoska vlada glede evropskega ii ta Lebreton je silno ostro nastopil proU evropskim stremljenjem tar je zastopal stališče, da je kriza samo posledica vojne Ln povojnih pojavov inflacije Prav nič ie morejo pomagati zdravila ki jih je orl-poročal rumunski minister za kmetijstvo Madgearu na zadnjem zasedanju Društva narodov preferenčne carine na pr bi ne rešile niti Evrope temveč bi samo prispe vale k nadaljnji poostritvi krize Tako sla be kupčije kakor je bila vojna se ne nao rejo sanirati na ta način, da se skušajo uvesti še slabše kupčije To vse je samo nevarno varanje samega sebe Državni podtajnak Poncet je zagovarjal francosko stališče ter poudarjal, da nI bilo to. kar je francoska vlada storila ta podlagi sklepov evropskega odbora, nobeno povelje, temveč samo priporočilo velikim mlinskim organizacijam in nakupovalnim družbam, na drugi strani pa znaša celotna količina vzhodno-evropskega žita, ki ga je bilo zaradi tega več uvoženega v Francijo, samo skromen odstotek celotnega uvoza, ki ga more bogata Argintina vsekakor dovoliti, ako se na ta način evropska kriza vsaj deloma omili. Senzacijonelno izjavo je podal vodja ruske delegacije prof. Kricman. da Sovjetska unija ne bo priznala nobenih sklepom konference za obvezne, vsekakor pa je Tiska delegacija pripravljena sodelovati pri prizadevanjih za odpravo krize. Rim, 28. marca AA. Agencija Štefani poroča: Na včerajšnji popoldanski konte renoi žitne konference je jugoslovenski delegat minister dr. Oton Frangeš nagla-šal, da je za kmetijstvo bistveno, da se dosežejo primerne cene za vse pridelke in da se racijonalizira način pridelovanja in prodaje. Rim. 28 marca s. Rumunski minister za kmetijstvo Madgearu je na današnji seji svetovne žitne konference ob odobravanju delegatov vzhodno-evropskih agrarnih držav utemeljeval od Rumunije in drugih agrarnih držav zahtevano politiko preferenčnih carin v korist evropskega žita. Argentinski delegat je moral že sam ugotoviti, da je že dejstvo nastopa Sov->etske Rusije na svetovnem trgu popolnoma uklonilo načeJo največje ugodnosti. Evropske države, tudi agrarne, so hotele mir in sporazum s prekomorskimi državami Ako pa bi prekomorske države ukinile za sanacijo evropskega gospodarstva potrebne minimaljie koncesije, bi se mogel 'istvaritl nevaren evropski blok proti Ameriki. Sovjetski delegat K r i z m a n ie svetovno krizo označil kot krizo nadproduik-cije. ki io Doostruje še kriza premajhnega konzuma v kapitalističnih državah, ker te države ne morejo več prehranjevati svo-lega prebivalstva. Sovjetskega dumpinga ni. temveč izvaža Rusija le zato. da plača svoje v inozemstvu kupljene stroje Nova nemška kampanja proti Poljski Vzhodnopruski deželni zbor proti hteva po ustavitvi Varšava, 28. marca AA. Poljski tisk v komentarjih k vestem iz Kraljevca v Vzh Prusiji navaja, da je istega dne in na isti seji deželni zbor Vzhodne Prusije sprejel 4 resolucije, ki so v glavnem naperjene proti Poljski Prva resolucija zahteva, naj se odkloni trgovinska pogodba s Poljsko. Druga resolucija zahteva od nemške vlade, naj nadaljuje protipoljsko akcijo v svetu Društva narodov v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin. Tretja resolucija je prav tako naperjena proti trgovinski pogodbi s Poljsko Kot argument navaja, da so s trgovinsko pogodbo s Poljsko ogražani gospodarski interesi Vzhodne Prusije. Četrta resolucija, ki so jo predložili komunisti, zahteva ukinitev plačil po Youngovem na- Za- da najdemo nekaj boljšega. Dunajski incident ne more škoditi francoskemu prestižu, vsekakor pa je način, kako so postopali, moral vzbuditi nezaupanje in vznemirjenje.« Svoj govor je Briand zaključil z izrazom upanja, da se bo mogla zadeva rešiti diplomatskim potom. Njegova izvajanja sta levica in centrum sprejela z viharnim odobravanjem. desnica pa z rezervo Kako se tolažijo v Nemčiji Berlin, 28- marca. AA. Tukajšnji politični krogi sodijo, da velika razburjeaost, ki je prevzela evropsko javnost zaradi objave avstrijsko - nemškega sporazuma, po malem pojenjava in da se razvija ozračje razumevanja in mirnejšega presojanja. Prav tako se opaža, da tudi v nemških političnih krogih položaj mirneje presojajo. Posebno podčrtavajo v Berlinu, da se Anglija ni solidarizirala s francosko tezo. nej?o si je pridržala pravico, da samostojno zavzame svoje stališče. Anglija je. kakor se je pokazalo, samo to zahtevala, naj svet Društva narodov prouči pravno stran nemško avstrijske pogodbe, na kar bo Nemčija. kakor se vidi iz odgovora dr. Curtiusa. tudi pristala. Kar se tiče grožnje Francije, da bo odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo, kar naj bi bila represalija na to pogodbo, naglašajo nemški krogi, da je Francija že prej hotela odpovedati to pogodbo ne glede na nemško avstrijsko pogodbo, ker se trgovinska bilanca med Nemčijo in Francijo razvija vedno bolj v nemško konst. V tem tonu pišejo vsi nemški listi. Zlasti pobiiajo verzije, ki so se razširile v inozemstvu, da je objavljena poaodba samo javni del avstrijsko nemškega sporazuma, dočim tajni del te pogodbe ni bil objavljen. Dr. Benes poseti Grajo Atene, 28 marca. r. Prihod češkoslova« škega zunanjega ministra dr Beneša v Ate» ne je določen za 14. aprila. Dr Beneš bo ostal v Grčiji 7 do 8 dni V tem času bo odpotoval z ministrskim predsednikom Ve* nizelosom na otok Kreto, kjer bo Venize« losov gost. Napravil bo tudi več ekskurzij ter bo posetil nekatera grška zgodovinska mesta kakor Delfi. Patras. Korint in druge. Bolgari in balkanska konferenca Sofija, 28 marca. AA. Bolgarska agen« cija poroča: Nacijonalni odbor bolgarske sekcije balkanske federacije smatra glede na vesti, razširjene v inozemskem tisku o nepopustljivem zadržanju bolgarskega na« cijonalnega odbora v vprašanjih, ki so na dnevnem redu druge balkanske konference v Carigradu, za svojo dolžnost, da odkrito in kategorično demantira te vesti Odbor izjavlja, da izdeluje edino on razne me» morandume, ki jih bo predložil odboru dvanajstorice za pripravo bodoče konfe« renče. Bolgarski nacijonalni odbor stoji od« ločno za idejo sodelovanja in sporazuma balkanskih narodov z odstranitvijo vseh ovir, ki nasprotujejo temu sporazumu. Otvoritev čsl. zdravniškega doma v Pragi Praga, 28. marca AA. ČTK poroča, da so češkoslovaški zdravniki danes posvetili svoj zdravniški dom Tej svečanosti je prisostvoval jugoslovenski poslanik v Pragi dr AJbert Kramer, navzoči pa so bi« li tudi dr Blaškovič iz Zagreba, dr Vi« škovič iz Beograda in dr Zalokar iz Ljub« Ijane ki so v svoj'h govorih naglaša)1 po« trebo jugoslovensko=češkoslovaškega pri j a« teljstva Njihovi govori so bili navdušeno sprejeti S svečanosti je bila poslana po« zdravna brzojavka Nj. VeL kralju Ale« ksandru. trgovinski pogodbi s Poljsko reparacijskih plačil črtu. Listi pravijo, da za to resolucijo niso glasovali samo komunisti, temveč tudi hit-lerjevcl ln socialisti. Poljski tisk označuje te resolucije kot izzivajoče, ker zahtevajo tudi umaknitev uredbe o otvoritvi poljskih šol v Vzhodni Prusiji. Te resolucije samo dokazujejo, v kako slabem položaju so poljske narodne manjšine v Nemčiji. Ljapcev bolan Sof?]a. 28. marca AA O bolezni ministrskega oredsedniks Liapčeva je bil" danes izdano uradno poročilo, k' pravi, da je Ljapčev obolel na vnetju oljuč, da pa ni nastala nobena komplikacija. Zbiranje podatkov o brpznosolnosti Beograd, 28 marca. AA Centrala indu« strijskih korporacij je otvorila anketo go« spodarskih organizacij, da se točno doze« ne stanje brezposelnosti v državi. Doblje* ne podatke bo predala ministrstvu za so* cijalno politiko in narodno zdravje skup« no s predlogi o ukrepih, ki bi jih bilo tre* ba storiti za pobijanje brezposelnosti pri nas. Letna skupščina PAB Beograd, 28 marca p. Danes dopoldne se je vršila prva letna skupščina Privilegi« rane agrarne banke Predsedoval je bivši minister dr Boža Markovič. ki je v svo« jem otvoritvenem govoru naglasi! važnost tega zavoda in se zahvalil Nj Vel. kralju, ki je dal imcijativo za ustanovitev te ban* ke Ob uavdušenih ovacijah delničarjev je prečital pozdravno brzojavko Nj VeL kralju in ministrskemu predsedniku Skup« ščina je nato razpravljala o dnevnem re« du Poročila o poslovanju banke so bila ;z« dana že prej tiskana tako da se je takoj pričela debata Udeleževali so se je pred vsem zastopniki srbskih seljakov ki so :z» razili razne želje in predloge glede bodo« čega dela banke Pn volitvah z žrebom iz« ločenih članov uprave je bil med drugimi izvoljen v upravni odbor tud' znam vodi« teli hrvatskih veljakov Karlo Kovačevič. Za komisarje so bili ponovno imenovani dosed^nr* komisarji dr Oton Frangeš dr. Milan Srškič in Vojin Oiuric (Obširnejše poročilo o poslovanju PAB smo že objavili v gospodarski rubriki.) «M f štejejo nas... LJubljana, 28. marca. V nasi državi se te dni pričenja ljudsko štetje. Ze v davni dobi civilizacije ;e ta »inventura« človeškega materiala v državi vzbujala občo pozornost Ljudsko štetje se ponavlja v nekem časovnem ritmu: vsakih deset let razpošljejo državne oblasti svoje popisovalce v slednje človeško bivališče, kjerkoli je že: v mestih, v vaseh, na planinah, na otokih. Ni to neko kapriciozno nadlegovanje ljudi, marveč važen državno-upravni akt. Niso ga mogle pogrešati države starega tipa. tem manj bi se mu mogla odpovedati moderna država. S popisom prebivalstva, njegovega imetja, njegovih socialnih in drugih odnosov, dobiva država celoten pregled o sebi. o svoji večno se obnavljajoči fizični, gospodarski, socialni in kulturni strukturi. Dobiva gradivo za svojo statistiko, ki brez nje ne more pravilno izvrševati svojih funkcij. Zaradi tega ne smemo videti v ljudskem štetju navadno upravno akcijo, marveč delo. ki ima za državo skoraj simboličen pomen. Jugoslavija izvršuje letos svoje drugo štetje. Prvo, ki se je izvedlo 1. 19Jl„ pada v dobo, ko je prebivalstvo naše države še precej čutilo vojno in nje posledice. Gospodarsko in politično življenje je bilo v znamenju počasne, z manjšimi recidivami združene, nekoliko mrzlične likvidacije svetovne vojne in v znamenju utrjevanja novega državnega reda. novega, stabilnejšega gospodarstva. Zaradi tega se je prvo ljudsko štetje izvršilo bolj na hitro roko in, kakor so pozneje ugotovili nekateri statistiki, nekoliko površno. V centru države, kjer se je obilno nagrmadilo zbrano gradivo, je bilo treba šele urediti statistično službo, zadeva, ki v praksi ni šla gladko izpod rok. • Razmere same so vodilne činitelje naučile ceniti statistiko; nje tečaj se v naši upravi dviga vedno bolj Sedaj je statistična služba v Jugoslaviji že dokaj organizirana, čeprav po znanstveni višini m teoretični izdelanosti gradiva morda še zaostaja za nekaterimi drugimi državami. Z novim statističnim razdobjem, ki mu bo desetletni mejnik sedanje štetje, se bo brez dvoma tudi v tem pogledu še marsikaj izboljšalo Tako je v zadnjih letih razveseljivo napredovalo statistično delo v vseh resort-nih ministrstvih. Naj omenimo samo debele statistične preglede, ki jih izdaja trgovinsko ministrstvo, statistične preglede naše zdravstvene službe itd Ne-opaženo za širšo javnost se ie statistično delo v državi razplelo po vseh njen;h področjih tja do njih najtanjših panog Zaradi te razširjenosti statističnega dela je tudi letošnje ljudsko štetje te-meljitejše in obsežnejše. Njegovi izsledki bodo deset let hrbtenično vezali vsakoletne statistične podatke; prešli bodo v geografsko in ekonomsko statistiko sveta, postali v svojih najsplošnejših številkah dostopni vsem narodom in vsem posameznikom, ki hočejo podatkov o strukturi naše države Tako imamo v ljudskem štetju neko generalno inventuro in ko bo njegovo obsežno gradivo izdelano, bomo gotovo Še bolj podprli svoje prepričanje o splošnem napredku naše države. Govorile bodo številke in njih primerjava z izsledki ljudskega štetja 1. 1921. bo veščemu očesu zgovorna zgodovina našega razvoja. Pred vojno je bilo ljudsko štetje za na^ politično-nacionalni dogodek Šlo je za fo. da se v nenarodni državi dožene naša številčna moč. in vsi se še spominjamo. koliko so si zlasti v obmejnih krajih in v mestih prizadevale avstrij- ske oblasti, da bi potvorfle Številčni. abstraktni dokaz našega obstoja, naše rasti, naše narodne in kulturne zavesti. Znane so še mahinacije s pojmom »ob-čevalnega jezika«. V novi, narodni državi vsega tega ni več. Sedanje ljudsko štetje se bo izvršilo na osnovi načela, da obstoji v državi jugoslovenska narodnost, a med njo bivajo sporadične manjšine drugih slovanskih in neslovanskih narodnosti. Potemtakem se je tudi v statistiko uvedlo načelo narodnega edinstva, kar je v skladu s sedanjo politično linijo in z logiko državne politike, ki vidi v Srbih, Hrvatih in Slovencih eno samo držav-nopolitično narodnost. S te strani ne bo mogel nihče stvarno ugovarjati, ker je načelo jugoslovenske narodnosti logičen postulat našega uedinjenja in edina trdno zarisana meja med državnim narodom in drugorodnimi manjšinami, ki jim gredo manjšinske pravice. Niti Srbi niti Hrvati in Slovenci ne morejo in ne marajo bti v Jugoslaviji manjšina, separa-tum v državnem telesu Tako je torej rešeno narodnostno vprašanje. Pravilno upošteva ljudsko štetje tudi dejstvo, da ima jugoslovenska narodnost dvoje jezikovnih kril: srbo-hrva-ščino in slovenščino, in da enotnega ju-goslovenskega jezika de facto še ni. Da zajame tudi to razliko, ki je značilna za našo narodno strukturo, bodo pri ljudskem štetju beležili poleg narodnosti tudi materinski jezik, za katerega je v popisnih polah določena posebna rubrika. Sedanje ljudsko štetje bo važno tudi za točnejšo ugotovitev narodnih manjšin, zlasti v obmejnih pokrajinah, kjer je bilo stanje ob prvem ljudskem štetju še precej pod vtisom nedavnih meinih izprememb. Danes se je stanje ne samo dokaj izčistilo. marveč tudi v marsičem izpremenilo: že preseljevanje je pod vplivom agrarne in sDlošne ekonomske krize marsikaj oredrugačilo. Posebne važnosti ljudskega štetja za ekonomsko, socialno in kulturno ocenjevanje naše države m nje posameznih delov se niti ne dotikamo Tisoči popisovalcev bodo te dni v službi važnih državnih interesov. Naj bi zbrani podatki potrdili tudi s prepričevalno govorico številk rastočo notranjo silo in utr-jenost Jugoslavije in nje prebivalstva! Naoredek nase mornarice Beograd. 28. marca. AA. Z novim voznim redom se je znatno razširila plovba ua Jadranu za leto 1931. Posamezne družbe so si nabavile nove ladje in uvedle tudi nove potniške proge. »Jadranska plovidba«, si Je nabavila razkošni parnik »Prestolonaslednik Petar«, s katerim bo opravljala službo aa progi Sušak—Kotor Razen tega je dobila dva manjša parnika, ki bosta vozila med Su-šakom Ln Rabom in na brzi progi &plit— Metkovič. »Dubrovačka plovidba« si je nabavila brzd parnik »šipanj«, družba »Boka« pa postavi v promet nov parnik za novo pro go med Dubrovnikom in Boko Kotorsko Pri sestavi novega voznega reda so posebno pazili na to. da se izboljša potniški promet in da se zadosti vsem potrebam, ki jih aaiaga promet in ki jib zahtevajo posamezna mesta na obali in na otokih Po novem voznem redu bo »Jadranska plovidba« prevozila 1,079 133 morskih milj. to je za 49.411 milj več kakor lani Parni-ki »Dubrovačke plovidtoe« bodo prevozili 202.104 morske milje ali 10 811 morskih milj več kakor lani. parnikl družbe »Boka« pa 134.940 morskih milj, to Je 6.800 mor skih milj več kakor lansko leto Pred glavno sknpscmo SKJ Savez Sokola kraljevine Jugoslavije bo Imel danes svojo prvo glavno skupščino. Sestali se bodo na sedežu sokolsitc organizacije v Beogradu predstavniki vsega jugoslovenskega Sokolstva da čujejo poročila funkcionarjev odobre raznfc predloge, račune ln proračun ter zavzamejo končno staliSče do raznih vprašanj tlčo-čih se odnošajev med Sokolstvom in javnostjo. Skupščina bo Imela tako rekoč značaj prejšnjih saborov, ker bo rešila mnoga Izredna vprašanja. Precizirano bo ob tej priliki med drugim stališče Sokolstva do šole, vojske, naroda države vere ln drugih vprašanj. Pojasnila se bo tako marsikatera zadeva, ki le bila dosedaj povod raznim razmotrivanjem. Ob tej priliki se bo dognala tudi moč Sokolstva v naši državi. Število žup se Je sicer le malo izpremenilo, ojačlle so se pa po številu društev, zelo mnogo je nastalo sokolskih čet ki tvorijo temelje poznejših samostojnih društev. Savez bo štel kmalu tisoč društev, število pripadnikov je že prekoračilo 132.000, ki pa še vedno narašča. Vodstvo saveza, župe m društva čaka še mnogo dela, da se bo ta velika armada tudi kvalitativno dvignila na nivo češkoslovaškega Sokolstva, čigar predstavnika Ur. štepanek in Krejči bosta tudi na skupščini. Da bo sokolsko gibanje zajelo prav vse vasi, trge, mesta ln sploh vsa naša naselja, Je treba, da se nadaljuje z vso doslednostjo ln trdno voljo v sedanji smeri in uspeh ne bo izostal, kljub odporu onih, ki se ne morejo uživetl v sedanje razmere m računajo na povratek nekdaniih dni brez-potrebnih diferencijacij v telovadnih organizacijah Sokolstvo. ki ima svojo nalogo. smer m cilj ter sredstva strogo ln točno določena, je pozvano in dolžno izpolniti v polni meri svojo dolžnost povsod širom naše domovine. Beograd, 28. marca. č. V prostorih raz« redne loterije se je vršila danes popoldne konferenca delegatov, ki so prispeli na ju« trišnjo prvo glavno skupščino Sokola kra» Ijevine Jugoslavije Na konferenci bili v najlepšem soglasju izdelani predlogi za jutrišnjo glavno skupščino. Manj pijače, več prosvete! Sevnica, 28. marca Statistika o potočenih alkoholnih pijačah v minulem letu nam izkazuje naslednjo potrošnjo: sadjevca 2250 1, vina 125.743 l, piva 31.490 1, žganja 2.905 1, likerjev 1538 1, ruma 1933 1, konjaka 94 l, špirita 885 1. Skupno je bilo torej potočenih 166.818 1 pijač v enem letu, ali povprečno 457 1 dnevno. Gostiln je 25, trgovin pa 12. Najmanj polovica tega denarja bi se mogla uporabiti v koristnejše namene, kar bi pomagalo marsikomu v sedanji gospodarski krizi. Več varčnosti! In več prosvete! žalostno je namreč dejstvo, da po-seča nedeljska kmetijska predavanja !e malo kmetovalcev. V sredo je bil napovedan občni zbor tukajšnjega Sadjarskega in vrtnarskega društva, a se ni mogel vršiti zaradi izredno slabe udeležbe članstva. 2e lansko jesen je hotelo tukajšnje učiteljstvo otvoriti kmetijsko nodaljovolno Šolo, a sta se priglasila le 2 obiskovalca. Občinski urad je dal kmetovalcem na razpolago brezplačno 100 kg arborina, zopet brezuspešno. To so pač dokazi skrajne malomarnosti. A nikakor ni samo v Sevnici tako. To Je le en sam primer. Samo z zabavljanjem tn čakanjem pomoči od zgoiaj, ne bomo dosegli Izboljšanja. Treba je sodelovanja vsakega posameznika in mnogo več zanimanja za razvoj in napredek kmetijstva od strani kmetovalcev samih. Zlasti malim posestnikom je potrebno, da koristno Izrabijo vsak kos zemlje ln izboljšajo svoj pridelek na množini in kakovosti. Sedanjost zahteva od nas razumnega dela, a kdor ne napreduje, nazaduje. INGELENU6 šestcend 9operheterodynsfc! aparat afi čudo racfiotehnlke na kratldh, normalnih in dolgih valovih t zvočniku Cen« Din 9750-- Zahtevajte specialne brofturt! Postite si aparat predvajati prt Vašem trgovcu! Reprezentanca radio tovarne „ISGGLEiV', LJUBLJASIA Tlikioftičeva ee»ta 34/1 O Telefon 319» O Pofttni predat mm Velik požar v Beogradu Beograd. 28 marca p Danes popoldne je izbruhnil požar v skladišču sena in slame na Tašmajdanu Skladišče Je last beograjske občine Slama in seno sta gorela s tako ogromnim plamenom da Je bilo videti ogenj daieč v okolici Beograda Gasilci so bili brez moči tn so se bili morali omejiti na reševanje sosednih objektov Zgorelo Je več sto vagonov sena ln slame. V zadnjem hipu rešena samomorilka Gufitanj. 28. fflftrcs Pri g. H. služI komaj 19-letna K. H. brez očeta, ki ji je že umrl. njena mati pa se nahaja na Dunaja Zadnje čase se Je mladenka rada družila z razposajenimi fanti. ki so jo spravili popolnoma s tira. tako da sta jo morali njena teta. ki stanuje v bližini, in gospodinja pri kateri Je bila uslužbena resno posvariti pred takim početjem, osobito ker so se začele širiti razne prav pretirane govorice. DnSevno in7dvnjenn m I o Honbn a» talrl očitki zadeli v živo ln ker je doživela najbrž tudi razočaranje v ljubezni. Je sklenila, da napravi svojemu življenju konec. Te dni proti poldnevu je izginila neznanokam. Njena teta jo je z zlo slutnjo začela iskati, ker se je mladenka nekoč izrazila, da za njo življenje nima več pomena. Ko Je stopila na podstrešje. Je opazila na vrvi, zamotani okoli kavlja. zabitega v bruno, pol-visečo žensko postavo. Na razburjene klice je prihitel gospodar, ki je nesrečno mladenko snel s kljuke. Mlada nesrečnica je bOa v popolni nezavesti. tudi žila je poneha vala bltL Z umetnim dihanjem se mu Je po dolgem času posrečilo obuditi mladenko k življenju. Le še pičlo minuto ln vsi poizkusi bi bili zaman. S kolom po glavi... Krško, 27. marca Komaj jo nastopajoče ugodno rrem« dopustilo izvrševanje prvih in najnujnejših del v vinogradih, že se je primeril obsojanja vreden dogodek, ki zasluži najstrožje obsodbe. »Koljenje« v vinogradih Je vsako leto v najožji zvead s poboji ln pokol JI tn bo zato treba resno misliti, kako bi se taki poboji enkrat za vselej odpravili. Ljudje, zaposleni s koljenjem in to večinoma mladi fantje, se ob takih prilikah preko mere na-pijejo ln v pijanosti napadajo tudi mirna ljudi. Tako Je bflo tudi v četrtek, ko se Je vračal proti domu Judež Martin, 26-letni družinski oče lz Bregov. Nič hudega sluteč je v neposredni bližini Leskovca naletel na skupino pijanih fantov, katerih eden ga Je s kolom udaril po rebrih tn potem še pe glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Tam je pobitega našel fregatnl kape-tan Vladimir Pfeifer, vračajoč se z lova. Takoj je dal nezavestnega Judeža spraviti v Leskovec, mu nudil prvo pomoč in ga pustil odpeljati v krško bolnico. VoCJuJc o- nun vpraSao.fe; Kdo Je naj-veC kriv takim pobojem, razgrajanjem, aufbisku itd., da se pošteni ljudje ne upajo v mraku iz hiš? Vsekakor zadene tn precejšnja krivda gospodarje, ki nudijo delavcem prekomerno pijačo! Pošteno delo zasluži pošteno plačilo, to Je res — vendar naj ne bo dopuščeno, da se to izvršuje največ v obliki vina! Edino z eksemplarič-no kaznijo se bo moglo zajeziti nevarno medsebojno pobijanje. fTmefJsM trg Praga, 28. marca h Mirna tendenca, cone neizpremenjene 250 do 400 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Javni markacijskl urad v 2atcu je do danes registriral 158 tisoč stotov po 50 kg letošnjega hmelja. mladostna lepota! .231 NOVA KOZA OBRAZA. Z aporat* jahalnega mt-dicin biološkega ,-re jarau lr Dorrain«- & Cie. fsm. .A-"trigeDl 3pttcia- Venus« pasuoe ibrai f 10—14 ioeb p»»ni»" izgubijo ca redno rt* $ube (nadeli peg* ttoboljice. mažfc >ba o groba koia - Obrai pvttnt Mten rrei ia nwbek kakor prt •najhnea otroka. — Garnltnra n «Mf)M. lepa okrogla in polna prša •o >kraa rsakr dame 01 pra« »o praa ie tako jak« takrtljana tn rišeta dobila bodo i uporabo »Lait de Jano« ta vi dno bujnost. okr lost ta trdnost v aajkrajiea Saša — Stane 85 Dia. RAVNO DR2ANJ8 TELESA M «»• tete • ooaitvijo »Sa&a Gerad-hal terja« PospeSuj* normalne libanj« ln pravilno ieloranjr pljnS V 14 lneb » pripognjen in grba«« arbet popolnoma ooravna Stane 52 Dia CENTIPOLIA, kotmetilkl utm. Zagreb. JnrUi». Zagreb, Bofovitora & Zastopnika za CELJE fft celjsko okolico IBOB dobave celo aiuoiea Ponudbe pod »Mithlenvertre-ter« na Jugoslov Rudolf Moe-m i i, Zagreb, Jelačičev trg 8t. 5- 4477 Htepartkega prcddeCavea ka )• bti to »trtjsfcih pod k* jih, mpč, Oče *oMka kleparja. Ponudb« m »Jntma pod fc. 4534. v reftkfh kodo« b»a«a m oddelek 4534 Trgovina t mc&amHn blMpo, v nfmi pro« motnem kraju bivše Štajerske, > mi« ii jonskim prometom manufakture. železnme, Specerij« in dciebiMni pri« delki, se zaradn prezaposlenost1 last« nika proda oziroma da v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju. ua« pod »Ugodno 100«. 4513 Vremenska napoved ZagrebSka (Temenska napoved sa damn Precej stalno, malo oblačno (i visokimi oblaki), toplejše. — Dunajska vremenska napoved sa *edei)»: V južnih Alpah menjajoče se oblačno ■ padavinami, padec temperature. *♦.*- .......................«■■■«.................... Prvovf«t«a a<»iM»tijra v Beograda išče zastopništvo lukratJvnegs predmeta. Daje prlma reference eventuelno garancija Cenjene ponudbe pod »Aglina 580« n* Jugomosse, Beograd, pošt. preL 409« 4471 poudre siamoise EN TOUTES COULEURS crtme siamoise JO UR ET NU1T crii<.. , jeam dc parts. p.h ZASTOPSTVA: LJUBLJANA Drogerija 8ANITAS :: MARIBOR Parfimerija V. VLASIC CELJE Drogerija SANTTAS :: 2027 Krasne žive r mk razHCnlh barvah Vam nudi velereja papig ln ptičev Vinko Vidmar, LJUBLJANA, Zelena jama. <397 VIŠJI KNJIGOVODJA v pivski, vinski, iganiski in spirituozni stroki verziran, z odlično trgovsko rutino, zmožen vodstva večjega biroja, vešč srbohrvaščine, nemščine in madžarščine in korespondence, dobi službo v pivovar-m in vi"«ski veletrgovini Sandor Zoff-mann v Vršcu. Oferte z dokazili o zmožnostih s sliko in obširnimi informacijami nasloviti na tvrdko Sandor Zoffmann, Vršac, Banat 4442