,t. 61 tarnati v Trstu, v teran m Posamezna Številka 20 cent* Letnik XLIX lifaaj*. Lcvsemfi poodeijek, vsrft dan ejatraj. UrptalStvo: atlet sv. r snBto Aslikegs St 20. L nadstropje. Dopisi aaj se pUUJafo mddStnL Na' 1 pisma w o« sprejemalo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ta odr*«*^; Anton Oerfoec. — Lastnik tiskarna Edinost.Tisk tiskarne Edinost NsroCuina %aaš2 za mesec L 7.—, 3 meseca L tt^OTpol j^U L XL— In celo leto L 60,— Im i«o*cmitvo mesečno 5 lir več. —^"frdefuu nrednifitva in uprave it 11-57. cDINOST ne številke v Trsta ln okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Srokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent samrtnice. zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica t«. PešačiSka Asilkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprava U-57. Naša zastopnika pri MussollnUu Morda, bomo morali poslušati >s!usati očitanje,! ministrski predsednik z vso pažnjo sledil da se trdajamo povsejn neopravičenemu besedam naših predstavnikov ter da je daJ optimipmu, ko tudi razgovor naših kandi- primerna zagotovila. Iz poročila je razvt-datov dra. Wilfana in Besednjaka z mi- dno nadalje, da naša predstavnika nista nistrskim predsednikom Mussolinijem pri- govorila samo o volitvah, marveč da sta Stečajno k drugim znakom iz zadnjih i se dotikala tudi drugih stva^ ki so naše-časov, ki obujajo nada, da pridejo za mu liudstvu na srcu! našo najrodno manjšino vendar nekoliko rulejši časi. Vsaj v toliki meri, da pride r.^e ljudstvo do oddiha po vseh hudih uda^rih, ki so padali po nas. Priznavamo odkrito, da po tolikih grenkih izkustvih, ki smo jih doživeli v teh petih letih našega no državljanstva, ni zamerili nikomur, če je pesimist, če se ne more v njem oživili iskra nade, da bi moglo priti tudi dru-Ivdor jc bi! vedno tepenf nima zlahka k ere, da ga bo kedaj božala dobrohotna roka! Tak pesimirem, ta nevera v spremembo na boljše, sta utemeljena v človeški naravi. Vse to priznavamo radi in se ue čudimo nikakor, da so mi-J nam i pesimisti, ki nas ne morejo razumeti, ko vedno in vedno govorimo našemu ljudstvu, naj ne obupuje nikar in naj ne izgublja vere, da nam sinejo boljši dnevi. Prerokujejo nam, da doživimo prav gotovo grenko razočaranje. Morda bo res tako. Ali nam so v nislih besede, ki jih je napisal nedavno čehoslo-vaški senator Vaclav Klofač, ta preizkušeni politik in odličen češki narodni borec: • Optimizem, vera v boljše čase, je potreben tako posamezniku, kakor narodu. Zakaj: kdor je zapndtl pesimizmu- dvo-mljivosti, ta je izgubljen\» Senator Klofač je ugotovil, da je bila sreča češkega naroda in njegova rešitev v tem, da je tudi v najhujših časih črpa! svojo mu ljudstvu na srcu! Upravičeno si moremo domnevati, da je g. Mussolini tudi v tem pogledu podal primerna zagotovila o svojih namerah v postopanju napram naši. narodni manjšini. Glavno vprašanje, ki more dati njegovim besedam še le veljavo, pa je, ali bodo besedi sledila tudi dejanja? In ta morajo priti tem bolj, ker je po izjavah načih predstavnikov tudi ob tej priliki in v lice ministrskega predsednika — da hočemo biti lojalni državljani, da z veseljem pozdravljamo sporazum z Jugoslavijo — odvzeta vsaka podlaga za znana summče-nja, s katerimi se je hotelo doslej opravičevati vse krivično postopanje proti naši narodni manjšini. Povsem logična in opra-; vičena je bila nada, ki jo je izjavil dr. V/il-fan, da bo ta sporazum ugodno vphval tudi na položaj slovanskih državljanov ▼ Italiji! Temu logičnemu zaključku se ne more odtegati tudi g. Mussolini, ker mora ravno on le želeti, da bi sporazum med Italijo in Jugoslavijo slonel tudi na duševnem razpoloženju naše narodne manj- šine! To mora razumeti Se najbolj ravno on, ki je najizrazitejši tip nacionalizma in nosilec nacijonalne ideje! Svoja zatrdila našima zastopnikoma more g. Mussolini prevesti tudi v prakso, ker so zahteve na^e narodne manjšine najskromnejše, ker ne zahtevamo nič drugega, nego kar nam gre po naravnemu in državnemu pravu, ničesar, kar ne bi bilo v skladu s koristjo države. Ukrene naj, da se zacelijo najprej hude rane, ki jih je vsekala našemu ljudstvu dosedanja, iz temelja zgrešena manjšinska politika. Povrnite nam naše ljudsko Šolstvo, ne ovirajte nadalje drugih naših kulturnih naprav na njih snovanju, odprite zopet vrata oblastev našemu jeziku in zagotovite nam svobodo enakopravnih državljanov na političnem udejstvovanjnt Krivice, storjene našemu ljudstvu v teh pogledih, naj Mussolinijeva vlada odpravi! rotčm še le bomo uver-jeni, da je bilo zadoščenje jdtinisttrskega predsednika na izjavah naših predstavnikov res iskreno in prisrčno. Kajti resnično je le tisto zadoščenje, ki ga spremlja tudi resna volja za praktično izvajanje! Ne odrekamo se nade, da se mora to spoznanje uveljaviti tudi v Rimu, V toliko osta-i jemo optimisti. Će pa bodoči dogodki po-" kažejo, da naš optimizem ni bil opravičen, bomo vedeli, kaj je naša dolžnost kot glasila naše jugoslovenske manjšine v Italiji! esTO-je vsekdar žive vere v zmago*. Tako je treba razumeti tudi naš opti- Volilni shodi Opozicija popoiarov - Volilno potovanje on. Finzaja RIM 9. Zadeva on. Lcngiaottija, ki je ponovno sprožila vprašanje, kako stališče V uatu^j^ nravstveno zavzemajo popolari napram fašizmu in moč iz neizčrpnega vira svojega idealizma, | ^oanji vladi, je končnoveljavno rešena, ma *rcAl/ r\ O t* T1 Vf>rt> v uspeh in | Politično tajništvo popolarske stranke je objavila daljše poročilo o zakijučku inci-UKO je ireoa i-.u^u ^ — denta med otL Longmottijem m ^stojn mizem. Ne trdimo, da pridejo boljši časi «Popolo». Iz tega poročila je razvidno da že jutri, afi pojutrišnjem; ohranjamo pa je on. Longmotti pisal dne Z. t. m. vodstvu trdno vero. da pridejo, da morajo priti prej popolarske stranke pismo, v katerem pro-ali s*ej ako ostanemo zvesti svojemu si vodstvo, naj zavzame staluce napram idealizmu, ako ne izgubimo vere in ako napadom lista «Popolo» na njega radi borne iz nje črpali pobude za svoje delo njegovega govora v mestu Brescia V tem in svoja stremljenja. Kar je treba neobho-. govoru je Kan. Longmocti poudarjal, da iz dno >e da ostanemo neomajno zvesti — I nasprotstva med fašizmom m popolari-sami sebi, svojemu rojstvu in svojemu ho- zrnom ne sme nastati SMtemaijcna opozi-tenju da si ohranimo to svojo najvišjo: cija popolarske stranke proti vladi, uo etično dobrino: pravico do svojega na-: zaključku pbma on. Longinotti prosi vod-rodnega obstanka in življenja! Da si ohra-. stvo, naj izjavi, ali je s svojimi izjavami nkao razumevanje, da je le tako samo- prekršil disciplino. V.odstvo straidce je kvoie življenje podlaga za vsako koristno 7. t. m. odgovorilo on. LonglnoUiju v in uspešno snovanje, za vsak napredek in glavnem takole: V polnem soglasju s pozira z voj bodi v kulturni, bodi socijalni, bodi vom, ki ga je vodstvo objavilo po razpu-gospodarski smeri! To v smislu tistega slu zbornice, je jasno, da ne pomeni seda-znanega pregovora: pomagaj si najprej nje opozicij ona lno zadržanje popolarske sam in notem ti bodo pomagali tudi drugi!: stranke nasproti politiki vlade neizbezno Mi sami moramo vedno in vsekdar, ob sistematične parlamentarne opoaici|e. ker vsaki priliki, spričo vsakega vprašanja, ki ne zabranjuje stranki odobriti one ukrepe, se tiče naših etičnih in materijalnih intere-, ki se ji zdijo vredni odobritve. U-Iede pri-sov, na jasen in odločen način kazati svoje pomb lista «Popolo», da je stranka v opo-j hotenje, da ostanemo zvesti svojemu rojstvu in da branimo svoje življenjske interese! Tudi v tej smeri je avlijenca naših dveh žici ji, izjavlja vodstvo, da je odgovornost popolarskega lista popolnoma ločena od odgovornosti vodstva stranke. V ostalem pa je itak tudi list sam popravil svoje prve kandidatov'ori g. Mussoliniju znak, ki j ostre napade na poslanca. On. Longinotti opravičuje nado, da se bližajo boljši časi se je s tem odgovorom zadovolji ter izja-tudi za živlfenje in snovanje - v našem vrl, da smatra incident za zaključenega. domačem tabori?. Skupno sta šla k načel- Tudi «Popolo» je zadovoljen z odgovo- niku vlade. Skupno in v soglasju sta i r0m. «Končno je imelo vodstvo — piše predočila g. Mussoliniju žalostni položaj ljst — toliko poguma, da je jasno izjavilo, in potrebe naše narodne manjšine; so- fa je splošna vladna politika prisilila počasno sta mu tolmačila pritožbe in zahte- polarsko stranko, da je prešla v opozicijo. ve načega ljudstva; sporazumno s*a rnu Benetkah, Rovigu in Padovi predložila zahtevo, da bodi našemu Ijud- y %edaXišL Fefli„e ie stvu zagotovljeno povsem svobodno in od; BbNi.IKb, 9. V gledališču r eni„e je nikogar in nikakor ovirano glasovanje na imel sinoči državni podtajmk on iOfim nastopom pri Mussoliniju — urejevala svoje delovanje tudi v bodoče naše parlamentarno zastopstvo! Pričakujemo, ne splača govoriti. «Glede komunistov — je nadaljeval — nočemo prikrivati, da imamo do komunistov gotove simpatije, ker imajo pogum v govorjenju in vztrajajo pri svoji prvotni politiki, ki obljublja zlato bodočnost in brezmejne ruske stepe itali- da bo vsaka njegova akcija zasnovana! janskim delavcem.» O demokratih je rekel sporazumno in da bodo poslanci podpirali I on. Finzi, naj končno pojasnijo svoje stali-j i . i - - '____:__-____.1.,,!: Zć-o Qtppr ii Vi kn f»či7f>m smatral Ta na« drug drugega pri izvajanju započetih akcij kot zastopniki, ne kake «strujemarveč narodne celotel Naše parlamentarno zastopstvo bo itak maloštevilno napram skupni zbomici. Tem nujnejša potreba je, da so v polnem skladu med ieboj ter da pri vsakem svojem nastopu kažejo, da je njihova volja enotna in temu primerno enotna tudi volja vsega našega ljudstva! Koliko efektivnih uspehov bodo dosegli, to je, seveda, drugo vprašanje. En uspeh pa bo gotov: njihovi nastopi bodo častni in bodo silili k spoštovanju tudi nasprotnike! In to bo uspeh velike moralne pomembnosti. Ujedinjeni poslanci z ujedinjenim narodom za seboj! To je naša goreča zelja in naše vroče hrepenenje! Vse tisto, kar nas ločuje, rešujmo sami v ivoji domači hiši. Na zunaj pa, napram vnanjemu svetu, moramo biti strnjena tnota! Pohiradno poročilo o sprejemu gg. dra. ^ilfana in dra. Besednjaka pri g. Mussoli-uiju naglasa, da je bil sprejem dolg, da je šče, sicer jih bo fašizem smatral za nasprotnike. Tudi na don Sturza m pozabil. «Bii je čas, ko vlade niso izdajale ukazov, a izdajal jih je don Sturzo; treba je izključiti p opol are od vsake politične bodočnosti, ker ni bilo njihovo delo nikdar državotvorno^ Ob zaključku se je on. Finzi spomnil še na on. Giolittija, ki še čaka s svojimi ponižnimi izjavami. Vsaj on. Finzi meni, da bo on. Giolitti na prvem volilnem shodu izjavil, da je za popolno sodelovanje s fašistovsko vlado. ROVIGO, 9. Ob 11'30 je prispel on. Finzi, da prisostvuje proglasitvi vladne kandidatske liste. Ob 14. uri je ime! v gledališču De Paoli daljši politični govor. Pozneje se je odpeljal proti Padovi. Volilni govor železniškega komisarja on. Torre TUR IN, 9. Visoki komisar za železnice on. Eduardo Torre je imel danes v gledališču prvi volilni govor. Govoril ie nad poldrugo uro. Prestolonaslednik in on. De Štefani ▼ Vcroni VERONA, 9. Ob 9 55 so prispeli prestolonaslednik Umberto, admiral Bonaldi in minister De Štefani, da prisostvujejo otvoritvi semnja. ^ Podpredsednik fiiSS M PaUeu 20 poveril Program opozicij onal nega bloka BEO GRAI>,v9^Sri era j ob 8. uri dopoldne so imd&M^»dstimanskem klubu konferenco ggTrKVidovič, dr. Korošec, dr. Spaho in dr. Predavec. Konferenca je trajala celi dve uri. Govorilo se je v glavnem o izročitvi pooblastil Radičevih poslancev, kakor tudi o nadaljm taktiki opozicijonal-nega bloka v vprašanju verifikacije mandatov. Po tej konferenci je.odšel g. Predavec z gg. Pečićem, dr. Honjecem, Kapeta-novičem in Joco Popovičem v predsedni-štvo narodne skupščine, kjer je izročil predsedniku vlade i. Paiiču — g. Ljuba Jovajoovič je bil odsoten — 20 pooblastil Radičevih poslancev. G. Pašič je izdal ob prejemu pooblasti! reverz. Izročitev je trajala od 10. do 11. in en četrt ure. Obenem je bila predložena ostavka g. dr. Krnje-viča na en mandat, ker je bil izvoljen v dveh okrožjih. Po izročitvi pooblastil je sprejel g. Predavec v muslimanskem klubu f>redstavnike tiska ter izjavil, da je izročil e 20 pooblastil vsled sklepa vodstva HRSS, da pa to ni vse, kar bi se moglo dati. Zakaj je samo 20 pooblastil, to je stvar taktike bloka, katero odkrivati bi bilo neoportuno. Da pridejo Radičevi poslanci v Beograd, je sedaj gotova -tvar. Prišli bodo mogoče še pred izvršeno verifikacijo. Blok bodo podpirali, dokler jim bo to konveniralo. Da H bo vlada poslovna, ali volilna, ali drugačna, je za HRSS stranskega pomena. Med HRSS in opozi-cijonalnim blokom vlada popolno zaupanje, vsled česar tudi ni treba podpisovati nikakega sporazuma, posebno, ker se je videlo, kakšno važnost ima podpisovanje takih protokolov. Nadalje je izjavil g. Predavec, da odpotuje še isti dan v Zagreb in mogoče takoj nato na Dunaj, da poroča o vsem predsedniku Radiću. Pripomnil je tudi, da je bil pri predsedniku parlamenta g. Ljubi Jovanoviču, ki mu je rekel, da bo storil vse, da se verifikacija mandatov reši na redni način. "Prihod 20 poslancev je odvisen od nadaljnega razvoja celokupne situacije. Shod Smao, ki se bo vršil danes v Beogradu proti komunikeju KRSS, smatra g. Predavec za nezdravo stvar, ki pa ne bo ovirala nadaljne akcije HRSS in opozicijonalnega bloka. Oni, ki mislijo na ta način reševati tako važna vprašanja, so si izbrali slabo pot. Ako je to delo državnikov današnjega režima, potem je to najboljši dokaz, s koliko moralne sile razpolaga današnja vlada. Neki novinar je pripomnil, da bo na shodu govoril tudi Galiardi. G. Predavec je odgovoril, da je tam tudi popolnoma na mestu. O odnošajih napram Frankovcem se je izrazil, da so ostali neizpremenjeni, da, pa je med njimi mnogo Galiardijev, ki bodo mogoče ravno tako ravnali, kakor Galiardi. N; vlade. Nato bi se moral sprejeti invalidski zakon, zakon o poljedeljski banki in zakon o obrtni banki Nato bi se šlo na volitve. Ako bi po volitvah vlada imela večino, bi se delo nadaljevalo, da se doseže definitivni sporazum med SrbL Hrvati in Slovenci. Po voRtvah bi vlada pospešila osobito delo na izenačenju zakoodaje. G. Predavec je izjavil dopisniku «Narodnega Dnevnika*, da zapušča Beograd popolnoma zadovoljen; opozicijonalni blok je gotov in sedaj pričenja akcija opozicije; včerajšnji dan je bil velikega pomena in je minul z največjim uspehom, kar je najboljše jamstvo za naše bodoče delo, s katerim hočemo dokazati svojo pozitivnost in aktivnost. Na tem delu se bodo razbile vse obtožbe radikalov. Dalje je izjavil, da so se pozdravili s predsednikom skupščine. Vsa pooblastila je podpisalo vseh pet: on (Predavec), g. Pečič, dr. Hohnjec, g. Kape-tanovič in Džoka Popovič. Pričakuje se takojšnja verifikacija, ker se bo vršila seja verifikacijskega odbora že v ponde-Ijek popo4dne. V Beograd bodo radičevci prišli, kakor hitro bodo poklicani iz Beograda. Da je izročeno samo 20 pooblastil, se ni. treba čuditi, kajti za prvi trenotek je to dovolj. Sicer pa je ostalo v Beogradu še 20 pooblastil. Dopisnik je osebno videl 20 pooblastil pri Šefkiji Behmenu še za nadaljnih 20 mandatov Radičevih poslancev. Končno je Predavec izjavil, da bo nekdo, mogoče&on sam, odpotoval na Dunaj, da obvesti g. Radića. Francosko olado zo obrambo franKa Pred novimi fiskalnimi načrti? PARIZ, 10. Včeraj so se sestali predsednik republike Millerand, ministrski predsednik Poincare,. finančni minister De Lastevrie, ravnatelj državne banke ter mnogo drugih finančnikov. Na sestanku so razpravljali o ukrepih za zboljšanje franka. Vlada bo na vsak način pritisnila na senat, da odobri fiskalne načrte, ki jih je že odobrila zbornica. V glavnem je finančna komisija v senatu že proučila vladne predloge za zboljšanje franka. Bržkone bo že tekom današnjega dne končalo delo, tako da bo senat razpravljal o teh ukrepih že na jutrišnji seji. Finančni minister De Lasteyrie ba izdela! načrt za nove ukrepe proti padanju franka. Venizelos ocSpeteval Sestava nove vlade ATENE, 10. Načelnik republikanske stranke Papanastasiou bo jutri predložil regentu listo novih ministrov. Papanastasiou je izjavil, da bo zahteval od poslanske zbornice, da preglasi dinastijo za odstavljen no. Sele potem se bo vršil plebiscit. Venizelos odpotuje še tekom današnjega dne. Kafandaris, bivši ministrski predsednik, namerava ustanoviti novo stranko, ki se bo imenovala narodna liberalna stranka. _ Grčija bo priznala Rusijo MOSKVA, 10. Grški poslanik v Berlinu je sporočil zastopniku Zveze ruskih sovjetskih in socijalističnih republik, da želi grška vlada vzpostaviti diplomatske in konzularne odnošaje z Rusijo. Rusija bo še izvažala žito MOSKVA, 10. Krasin je v nekem razgovoru kategorično zanikal glasove, da jc sovjetska vlada sklenila, da ne bo več izvažala žita. Žito se še vedno izvaža, dasi je izvažanje radi zime precej otežkočeno. Proti odpravi kalifata LONDON, 10. Agencija «Reuter > poroča iz Jeruzalema: Veliki mulci v Palestini I je brzojavil v imenu najvišjega musliman-I skega sveta vsem muftijem Palestine, naj pridejo na sestanek v Jeruzalem, kjer bodo razpravljali o vprašanju kalifata, i (Mufti so nekaki sodniki, ki razsajajo sporna vprašanja v pravnih in posebno verskih zadevah. Prip. ur.) Aretacija višjih častnikov na Irskem DUBLIN, 9. Odlok, s katerim se odpušča 900 častnikov je vzbudil veliko vznemirjenje. Poveljnik vojašnice Temple-rnore je zbežal v gorovje ter peljal s seboj mnoga streliva in strojnic. Policijsko ravnateljstvo je dobilo nalog, naj aretira ne kega generala in polkovnika, ker sta obtožena upora. Toda policija ni mogla do sedaj izslediti častnikov. 115 rudarjev zosutih SALT LAKE CITY (Zdr. države), 9. , Vsled eksplozije, ki je nastala v ,iekeni rudniku, je bilo 175 rudarjev zasutih. Načelnika rešilnega oddelka je plin zadušil. , Po zadnjih vesteh je rešilni oddelek prodrl 2000 čevljev globoko ter je našel zrak čist, brez vsakega sledu požarja. k.er so bili pri eksploziji uničeni tudi ventilatorji, je rešilno delo zelo težko. Rešilni oddelek skuša popraviti ventilatorje. Pred rovi čakajo žene zasutih rudarjev, strašno razburjene. Rudarji so bili večinoma poročeni. SALT LAKE CITY 9. Včeraj popoldne je rezilni oadelek izvlekel 9 trupel, ki so bila popolnoma sežgana. Zdi se, da so vsi rudarji pomrli. Plini zelo ovirajo reiilno delo. ¥N£ a vprašanje, kako je z vestjo, da so podane pritožbe proti nekaterim mandatom Radičevih poslancev, je g. Predavec izjavil, da se vlada gobovo ne bo upala spustiti v take avanture, ker bi to položaj le še poslabšalo. Pooblastila so se izročila za sledeče poslance: gg. Nikola Ovanin, Pavle Radič, dr. Stjepan Košutić, Ivan Čelan, dr. Mikić, Ivan Robić, Franjo Mal-čić, dr. Maček, Vinko Trn jar, Franjo Rafaj, Stjepan Čižmešija, Edo Markovič, Niko Turalija, Josip Predavec, Ivan Radić, Stjepan Klaić, Juraj Valečić, Mate Babo-gredac, Petar Dobrinić in dr. Krnjevič. LJUBLJANA« 9. Današnji cNarodni Dnevnik* poroča iz Beograda, da se je na plenarni seji opozicijonalnega bloka pismeno ugotovil delovni program opozicijo-nalnega bloka. Po tem programu bi imelo priti dvojno število Radičevih poslancev, da se vrže radikalna vlada. G. Davidović mora dobiti mandat sa sestavo nmlovn* PrefeKtirca norsđUa o stanovanjih Z naredbo tržaškega prefekta od 8. marca 1924. se odreja, da bodo v tržaški občini veljale določbe kr. odloka od 16. decembra 1923, št. 2661. Rok za odložitev izgonov, ki ga dovoli pretura, ne bo smel biti daljši, nego je določeno v omenjenem kr. odloku od 16. decembra 1923. z izpre-memb^mi, o katerih govori čl. 6. kr. odloka-zakona od 222. februarja 1924, št. 256. Prefektov ukrep, ki mu je cilj ublažiti hudo stanovanjsko krizo v našem mestu, stopi v veljavo na dan svoje objave v «Osservatore Triestino». Ob snossnlu opozIjonaM bioKa v Jugoslaveni Naj opozorimo Še enkrat na slovesno izjavo prisrčnih simpatij do Češkega naroda, ki jo je poslanec Sušnik podal nedavno v beograjski skupščini v imenu Jugoslov. kluba, torej v imenu SLS. Izjava je označila Cehe kot vzor kulturnega napredka na vseli poljih in sc je izrekla za prisrčen sporazum s čehoslovaško republiko in dosledno temu za malo anlanto. Te dni pa je Štefan Radič na najhujši način grdil čehoslovaško republiko in češki narod ter označal Prago kot najbolj nemoralno in unilo mesto, kot pravo Sodomo in Gomoro. Njegova izvajanja so polna strupenega sovraštva proti Čehom. Sedaj pa se osnuje v Jugoslaviji opozicijo-nelni blok, ki mu imajo pripadati tudi poslanci S. L. S. in pa — Radičevi pristaši! Ce si sedaj domnevamo — in moramo si domnevati tudi po izjavi pđBlanca Sušnika — da bo moralo biti dobro razmerje s Cehi eden ogelnih kamnov za politiko vsake prihodnje vlade v Jugoslaviji, potem smo zares radovedni, kako naj se ti dve skupini zložita za skupen pozitiven program aktivne politike?! Da niti ne govorimo o stališču demokratov napram vprašanju notranje ustavne uredbe države- Demokrati so državotvorna stranka in hočejo ohraniti vidov-dansko ustavo, četudi morda z malimi spremembami S. L. S. pa zahteva temeljno spremembo te ustave v smeri razsežne avtonomije, ali celo federalizma. Radič pa enostavno za-nikuje državo in zahteva svojo republiko. Kaj pa naj rečemo še le o Pribičevičeai krilu demokratske stranke, ki je s svojim strogo cen-tralističnim programom v najskrajnejšim na-aprotstvom s cilji Ra diče vi mi? I Res si ne moremo misliti, kako naj bi se ta dva elementa združila za skupen pozitiven program v temeljnih, načelnih vprašanjih? Vedno pravimo in ponavljamo tudi danes: združene opozicijonalne skupine morejo s številno močjo svojih poslancev zrušiti Pašičevo vlado; glede vprašanja skupnega pozitivnega programa — a brez tega ne more biti nobena vladavina trajna in uspešna ▼ svojem delovanju — ostajamo neverni Tomaži. In ta naš nazor podkreplja tudi dejstvo, da se pogajanja za sestavo opozicijonelnega bloka vlečejo tako na dolgo. Ako aaj pride do sestave skupnega wi4r*M — ta to z vso deaokisuko skupino. torej tudi s Pribičevičevim krilom — je potrebno, da ali ta poslednji kapitulira pred Radićem, ali pa Radič pred Pribičevičein! Kako naj se voda druži z ognjem?! Ce se zgodi ta čudež, potem fcomo morali priznati, da so bili naši računi krivi. Na koncu konca pa je treba še* računati, da stari in preizkušeni taktik Pašič, nikakor Še ne misli na kapitulacijo, ker se opira na stranko, ki ima trdne in globoke korene v srbskem delu jugoslovenske države. Hesog'ažja Občinski komisar v Dolini je v minulem tednu privabil zastopnike vseh vasi v občini dolinski v občinski urad na posvetovanje radi — poprave cest. Bog sam vedi kako pa se jc razprava zasukala na volitve! In gotovo ne namenoma, ampak prav gotovo le po goiem naključju, je bil na tem posvetovanju prisoten tudi tajnik fašislovskc organizacije iz Milj.... In zopet jc bilo gotovo lc golo naključje, da je imel na tem posvetovanju glavno besedo ta poslednji gospod! Pri tem pa je — zopet gotovo proti svoji volji — čisto pozabil na slabe ceste in je imel dveuren govor o — volitvah v katerem jc prisotnim možem razkrival —• Ameriko. Pripovedoval jim jc stvari, ki jim niso bile znane do onega dne. Na primer, da so sedaj v Italiji, da vlada sedaj lašistovska stranka in cla morajo Slovenci vsled sporazuma z Jugoslavijo na sedanjih volitvah vsaj gotovo število glasov oddati za fašistovsko stranko!! Glasom došlih poročil pa so si navzoči možje meli oči v začudenju, ker se jim je ta nova Amerika vendar nekam čudna zdela. Zlasti niso megli razumeti, da bo, če bi po sporazumu z Jugoslavijo ne glasovali za fašistovsko listo, marveč za kako drugo listo, bilo to — čin, sovražen državi! Te logike res niso mogli razumeti oni možje; ta glasovir se jim je zdel nekoliko razglašen! Končno se je tudi gospodu tajniku zazdelo tako. Menil je, da kvari strune .. . «Eduiost». Njegovo tenko uho je začutilo, da akordi, ki jih on ubira, niso v soglasju z onimi ^Edinosti*) in da dolinski možje ra;še poslušajo te poslednje akorde. V nedeljski številki pa so sporočili iz Dekanov, kako je tamošnji orožniški brigadir iztrgal našemu človeku »Edinost* iz rok, če s, da je ta list v Italiji prepovedani Taka je muzika g. občinskega komisarja v Dolini in brigadirja v Dekanih. Čudno, nedoum-no zveni ta muzika gospodu Mussoliniju podrejenih organov, ko pa čujemo iz ust tega poslednjega precej drugačno pesem. Ta izjavlja, da bodo mogli Slovani v Julijski Krajini svobodno voliti svoje parlamentarno zastopstvo, da jih ne sme pri tem nikdo in nikakor ovirati! Se čudnejše nam zvene na ušesa besede fašistovskega tajnika v Dolini in brigadirja v Dekanih spričo dejstva, da je njiju šef te dni z zadovoljstvom sprejemal na znanje izjave prav istega dra Wilfana, ki je predsednik in voditelj prav iste politične organizacije, ki ji služi kot glasilo prav ista Edinost*, o kateri je trdil g. brigadir, da je v Italiji prepovedana. Tu pa je že preveč nesoglasja. Če minister sprejema z zadovoljstvom izjave političnega voditelja, njemu podrejeni organ pa hoče prepovedovati čitanje glasila tega vth difceliaf II Ta politični glasovir i« iako razglašen, da je muzika res preneprijetna za uho, ki hoče po-alušaii skladne z vek«. Tu je že potrebno, da osi tam gori poskrbijo, da se to razglašeno godalo primarno vglasi. Slovansko maitevanie11 i e dni so imeli t Milanu senzacijonelno porotno razpravo. Na zatožni klopi je sedela neka ženska slovanskega pokoljenja. Glasom obtožnice je umorila nedolžno mater svojega ljubavnika, da bi se na ta res grozni način maščevala nad njim, ker jo je zapustil. Ni hotela umoriti njega, ker to da bi bila premila kazen. Hotela je, naj radi strašne smrti matere trpi dalje vse svoje življenje. Bilo je to uprav bestijalno maščevanje. Vprašati pa moramo, kaj rek* ima to opraviti s slovenskim pokolenjem poživmjene morilke? Mari se ne odigravajo taki in sličžvi zločini po -vsem svetu in v vseh narodih, ko moralno propadla ženska v divji ljubavni strasti zagreša krvave čine? Je to 2afostna splošna nravstvena in socijalna bolezen. ki ne prizanaša nobenemu narodu. Razni italijanski Usti in tudi tukajšnji *Picc©lo-> pa to poročali o tem dogodku kol c nekem «s!o-van-kem maščevanju! j čitatelji teh italijanskih listov naj torej raislijo, da le človek slovanskega rodu jc zmožen za tako maščevanje! Ali pa naj bi celo mislili, da gre tu za Čin,sior-jtn iz narodnih nagonov, da. se tu ni maščevala toliko ljubimka nad ljubimcem, kolikor Slo-varJka nad Italijanom! To so metode ki naj v iiuHjanski javnosti ohra&jajo nadalje dosedanje krivične in žaljivo mnenje o našem in njego vit tacri^nfilnih svojsvih! In isti !judt«, ki ;-agre*aio tak zločin, se zgražajo nad tuiskimi ~aj?i*aiorji». ki da so krivi, da ne more prit; do pomiifenja in medsebojnega spoštovanja med obema plemenoma v deželi. V resnici pa so le oni, ki kvarijo razpoloženje v razmerju med plemenoma v teh pokrajinah. Govorijo o «slovanskem maščevanju*, dejanski pa so oni tisti, ki se dnevno maščujejo nad našim ljudstvom s svojimi klevetniškimi metodami! _ KaMa uolniH ošKođosancee Položaj vojnih oškodovancev nam slikajo razni dopisi z dežele v naravnost groznih barvah. Oškodovanci, toliko tisti, ki so jim bile hiše že sezidane, kolikor tisti, ki jim razdejan ne zgradbe še niso bile vzpostavljene, se nahajajo v tako neznosnem položaju, da se upravičeno smatrajo za kruto opeharjene. Iz Vrtojbe smo prejeli daljši dopis, iz katerega posnemamo par slučajev, ki pričajo o obupnem stanju, v katerem se nahajajo prizadeti vojni oškodovanci. Nekemu posestniku v Vrtojbi -— pravi naš dopisnik — je podjetje, ki je prevzelo delo, zgradilo le hlev za živino, hiše pa ne. Piizadeti posestnik je vložil tožbo za izvršitev pogodbe in je potrosil že nad 500 lir, a na razpravo čaka že mesece in mesece. Posebno tragičen pa je slučaj neke vdove s Štirimi otroci. Pred vojno je morala težko delati, da je rešaLa po smrti svojega moža, otrokem hišo. V vojni je bila hiša razdejana. Po vojni so ji sezidali nekako revno kolibo. Konkordat je znašal 56.000 lir. Vladni inženir pa je cenil hišo na 26.000 lir. Podjetje je seveda dvignilo vso svoto in tako bi morala vdova pokriti primanjkljaj v znesku 30.000 lir iz svojega žepa. Ker jih nima odkod vzeti, je sklenila v obupu, da po-de z otroci v Ameriko in prepusti svojo hišo viadi in podjetju. Takih in sličnih slučajev je brez šte\-»la in našim vasem, ki so bile raz-<ŽT:ane po vojni, grozi velika nevarnost popolnega gospodarskega zloma in pogina. Ljudstvo se s strahom povprašuje, kaj bo ter stavi svoje upanje v naše nove poslance, za katere bo usoda vojnih oškodovancev eno najvažnejših vprašanj, ki mu bodo morali posvetiti glavno pažnjo v svojem delu za blagor in korist vo-lilcev. Dopis se zaključuje s sledečim pozivom, ki prihaja goiovo iz srca vsem prizadetim: «Za cd pomoč tem krivicam je nufno potrebno, da zastavimo pri bodočih volitvah vsi volilci vse svoje moči, da spravimo naše kandidate ▼ zbornico, da jim bo mogoče braniti naše živ-Ijenske interese, ker nam drugače grozi gotov gospodarski pogin, beda, propast in še mnogo hujše izkCrriščanje vojnih oškodovancev^. DrjoK na Inuslldsks poKoJnlns Na številna vprašanja, ki prihajajo na Politično društvo «Edinosi», odgovarjamo tem potom, da tukajšnji oddeljeni urad zakladnega ministrstva odtrguje pri vsakem mesečnem obroku pokojnine, in sicer sorazmerno z višino, gotov znesek za poravnavo ocebne dohodarine od 1- januarja 1923. N. pr.: kdor je dobival mesečnih 100 lir, je dobil za februar 83.—, za marec 72.— in tako do septembra, ko bo ostaja čista svota 91.— lir. Tajništvo Pol. dr, «Edinost» v Trsta. Ustoličenje novega tržaškega Škofa. Včeraj je bil na slovesen način ustoličen novi škof za tržaško-koprsko škofijo mons. Alojzij Fogar naslednik škofa Bar-tolomasrja. Obredom so prisostvovala mestna, politična in vojaška oblastva. Smrtna kosa. V najlepši moški dobi je izdihnil svojo blago dušo naš Šentjakobčan Jakob Renko, bivši odbornik -Del. kons. društva pri Sv. Jakobu®, «£ol. Društva*, sploh pa član vseh naših društev. Zapušča vdovo s 5 nepreskrbljenimi otroci ter mnogo užaloščenih sorodnikov. Njegov pogreb, ki se je vršil včeraj popoldne iz magd. bolnišnice, je pokazal, kako znajo Šentjakobčani ceniti svoje zaslužne može. Blag mu bodi spomin! Upokojenci bivše vlade dobivajo povišek k pokojnini že od meseca marca. Povišek teče od 31, junija 1923. Upokojenci, ki prebivajo v tržaški občini, so prejeli vse zastanke od 31. mija 1923. dalje že s pokojnino za marec, pokojenci na deželi dobijo omenjene zastanke v aprilu. JUTRI ZVEČER ob 8. uri volilni sestanek ▼ dvorani DKD. Volilci! Pridite vsi prav gotovo! Not rok za vlaganje prošenj za razveljavljc-njc sekvestra na lastnini čehodovaških državljanov v Italiji. Tukajšnji generalni konsulat Cehoslovaške republike naznanja: Ker je bila 1. marca t. 1. ratificirana juridično-finančau pogodba, sklenjena med Italijo in Cehoslova-&ko dne 23. marca 1921., se začenja s 1. marca t. L nov rok treh mesecev, v katerem čehoslo-vaški državljani še lahko vložijo prošnje za razveljavljenje sekvestra nad njihovo imovino, ki je bil odrejen v Italiji ob času vojne. Za- dostno opremljene prošnje naj se pošljejo na čehoslovaško legacijo v Rimu najkasneje do Kz tržaškega življenja Drzen roparski napad pri Sv, Jakobu. Za- j sebnica Roža Mitri, stara 55 let, stanujoča v j ulici Giuliani št. 55, je bila snoči žrtev drznega j roparskega napada. Žena je lastnica tobakar-j ne, ki se nahaja v ulici S, Marco, na vogalu I ulice Scuole nuove. Okoli 21. ure, ko se je pri-! pravljala, da zapre tobakarno, je nenadoma ' vstopil sumljiv mladenič. Mitrijeva je ostala presenečena in predno se je dobro zavedla, kaj želi prišlec, je slednji .zavihtel kratko, na koncu s svincem okovano palico ier udaril z njo žensko ponovno po glavi. Tedaj je Mitrijeva jela vpiti na vse grlo na pomoč. To je lopovu prekrižalo račune, kajti brezdvomno je nameraval Mitrijevo oropati. V bojazni, da bi ga ne zasačili, je planil naglo skozi vrata ter izginil. Klici so vzbudili pozornost mimoidočih ljudi; nekateri so prihiteli v tobakamo, kjer so našli Mitrijevo stokajočo na tleh; bila je ranjena na levem sencu. O dogodku jc bila obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dognal, da ima ženska 2 globoki rani in najbrž pretrese-j ne možgane. Po prvi pomoči jo je dal prepe-' ljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v j precej resnem stanju v kirurgični oddelek. Orožniki,, ki so med prvimi prihiteli na lice mesta, so zaplenili palico s katero jc lopov udaril svojo žrtev. Kakor smo že omenili, je napadalec zbežal, a je upanje, da pride v roke pravici, ker ga je baje Mitrijeva spoznala. Pretep. Predsinočnjim okoli 21. ure je prišel na orožniško postajo v ulici P. RevoKella 29-letni pomorščak Karel Cescutti, stanujoč v isti ulici v hiši št. 465. Mož je bil precej vinjen in ranjen na več mestih po glavi. Povedal je, da j so ga malo prej napadli v ulici Stettefontane trije neznanci, ga pretepli ter mu ukradli zlato uro in verižico, v skupni vrednosti okoli 600 lir. Ranjenec je dobil potrebno pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Orožniki so javili dogodek na kvesturi. Policijski agenti so se spravili nadelo, da izslede napadalce, kar se jim je tudi kmalu posrečilo. Tedaj se je pa tudi dognalo, da dogodek, ki se je pripetil Cescuttiju, čisto drugače izgleda, kot ga je mož opisal. Cescutti se jc namreč v vinjenosti spri v neki gostilni v ulici Settefon-tane z nekaterimi gosti. V pretepu, ki je sledil prepiru, je izgubil uro in verižico. Spričo-i.e ugotovitve so bili aretiranci — trije po številu — zopet izpuščeni. Pozneje je Cescutti priznal resnico in dejal, da si je izmislil roparski napad v pijanosti. Krvav pretep. Snoči okoli 23. ure sta se v neki gostilni v ulici Riborgo sprla dva težaka Matevž Vallon, star 39 let, stanujoč v ulici Rena 11, in Ivan Kontuz. star 38 let, stanujbč v ulici S. Marco št. 31- Oba sta bila vinjena, zato je umevno, da sta se pri prepiru zelo razgrela. Ko so zaprli gostilno, je Kontuz počakal nasprotnika pred vratini ter ga napadel z nožem. Vallon se je skušal ogniti mahljajem ter Kontuza parkrat močno sunil v obraz. Končno pa ga je slednji zabodel z nožem za levim ušesom. Kdo ve, kako bi končal pretep, da niso prihiteli orožniki in ločili pretepače. Oba sta bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer jima je zdravnik obvezal rane, Vallon je imel za levim ušesom 10 cm doigo in precej globoko rano, Kontuz pa številne bunke in praske po obrazu. Oba si hladita vročo kri v zaporu. Nesreča pri delu. Včeraj predpoldne se je na krovu neke jadrnice, zasidrane ob pomola pod Skednjem, ponesrečil mornar Angel Lan-duzzi, star 27 let. Pri nakladanju hlodov se mu je zavalil na desno nogo težak hlod ter mu jo hudo poškodoval. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Trije požari. Včeraj zjutraj je izbruhnil ogenj v stanovanju Terezije Ukmar, katero se nahaja v prvem nadstropju hiše št. 25 v ulici Giuliani; vnel se pod v kuhinji. Na lice mesta poklicani gasilci so dognali, da so zanetile ogenj iskre, ki so uhajale skozi pokvarjen dimnik v pritličju poslopja. Po enournem delu so gasilci ogenj popolnoma pogasili. Skoda se ceni na približno 2000 lir. Okoli 11. ure predpoldne so bili mestni gasilci telefoničnim poiom obveščeni, da je v skladišču žita in moke, ki se nahaja v ulici Torre bianca št. 4, katerega je lastnik trgovec Anton Vouk, izbruhnil ogenj. Na hce mesta se je podal oddelek gasilcev, ki so se nemudoma in z vso vnemo lotili dela. Ogenj je povzročila odvodna cev peči, ki se nahaja v pisarni omenjenega skladišča. Vneli so se stropni tramovi, mimo katerih je cev napeljana m ogenj se je razširil na pod stanovanja Urbana Patrizio. katero se nahaja nad skladiščem Ob prihodu gasilcev je gorel pod že v dveh sobah. Gasilci sc delali dobri dve uri, predno se jim te posrečilo ukrotiti ogenj. Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša približno 15.000 lir; od tega zneska odpade okoli lO.OCO Hr na škodo, ki jo ie povzročila voda v skladišču, kjer je bila pokvarjena večja partija moke. Okoli 19. ure s» se vnele saje v nekem dimniku v palači državnih Železnic na trgu Vitto-rio Veneto Št. 3. — Na lice mesta poklicani gasilci so ogenj po kratkem delu pogasili. Skoda je neznatna. _______ Smrt aevraatenika. 34-leini Casella Ivan ia CasaJe Gradišča pri Padovi ia ie več časa bolehal na nevrasteniii ia je bil na lastno prošnjo sprejet v goriško bolnišnico. Dne 4. t. m. je zapustil bolnišnico toda še vedno bolan, kajti kmalu nato so ga potegnili ob soškem jezu v Strašcah mrtvega iz vode. Pri sebi je imel 29.80 Lit, doma pa je hranil hranilno knjižico za znesek 13.000 lir in zavarovalno polico na znesek 6500 Kr. Potemtakem so ga najbrže j gnali v smrt njegovi bolni fivci. BABICA, avtorizirana, sprejem« cos«t Govori slovensko. Zdravnik na razpolag«. Tajnost zajamčena. Nizke cene. Slavec. V!a Giulia 29. 273 KMETSKA HIŠA, zidana z gospodarskim j slopjem, na Dolenjskem, pri župiJ cerkvi ceno proda. Polja, travnikov in vinoitiadov zraven po želji. Naeiov pri upravniSivu. 2&9 Književnost in umetnost J*I. Zeyer: Gompači ia Komuraaaki. Japonski roman Iz češčine prevel dr. Fran Bradajč. Splošna knjižnica št. 20, V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broi. Din. 14, vez. Bin 20. Tržaški blagovni trg Kakao: Tržaške zaloge so pičle in cene se držijo na višini in so sledeče: Akra 40 šilingov, Bahio Superior 46 šilingov, Tho-me 47 šilingov. Crin d'Afrique (aJFrikanska žima): To blago je sedaj popolnoma pokupila Amerika, tako da za sedaj sploh ni nikakih ponudb za marec-apr^l. Ostanki so na prodaj cif Trst po 105 Hr, toda ta cena se ne) A T V pozni starosti 87 let, je preminul danas zjutraj po kratki bolezni Martin Neula Globoko žalujoči sinovi Josi d z ženo Magdaleno, Anion z ženo Marijo in Iran ZLAT, srebrn in papirnat deTinr^ se kupuj skupno z vnuki in drugimi sorodniki naznanjajo to bridko izgubo vsem sorodnikom in prijateljem. Pogreb dragega pokoinika se bo vršil v torek, 11. t. m., ob 16. uri, iz hiše žalosti v Skednju, Via del Carpineto 627. Skedenj-Trst, 9. marca 1924. (200) Pogr. podjetje Zimo i o, Corso V. E. 41. m prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, {nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 Mali ©elasi KRONE, srebro, zlato in platin Plačam več kot drugi. Zl&ta^sa bert, Trst, via Ma*zini 46. kupola*. Povb Al-23 Popolna naprava za izdelovanje mila (2 q dnevno) se proete i radi odpotovanja. i«* Eniesi Harteiianz — torija. BABICA, diplomirana sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Cene nizke. Corso Gari-baldi 23/1 298 „The Sensral Ssoirify Delniilm družbe za spletno zcvorouonjc u plačuje. Pred majem ni mogoče misliti na KROMPIR večje kupčije. Prevozni stroški iz severno- vct afriških pristanišč gredo navzgor. Riž: V zadnjem času se sklepajo kupčije večinoma za riz «Burma», ki je cenejši nego italijanski. Cene: riž Burma 16 šilingov, cif Trst, italijanski riž Camelino lir 166, italijanski loščeni riz 185, najfinejši pa j 194 lir — za 100 kg, franko, vagon, Trst.' spodarski dom, Via Gelsi 3. Sardin«: Zaloge portugalskih sardin so za seme «lda» tolminski, dva ali Popolnoma vplačana glavnica L 3,(»90 000. k več vagonov, kupi Karlo ŠiSkovič, Hcrpeljc- i se iahko povila na L 20.000.00n. Kozilia_i Leta 1922: Prejete premije L 20.000.000 CUNJE, 50, železo« kovine, staro usnje, kapir, ; Plačane škode : L 5.305 626.0f.. kupujem po najvišjih cenah. Via Sanita 16.! Centralni sedež Rrift, Piazza S. 5. Apostoh _™ 53 (Palača Colonna). KROMPIR, semenski, seme za deteljo in drugo i Panoge : Požar, tatvine, zavarovanje trgov -razpolagam v vsaki množini. Vinarski in go- • skega kredita. _j Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko v Trstu skoraj popolnoma izčrpane. Cene: j GOSTILNA z lepim posestvom in inventarjem y jpJu PiflZZS VlHONO VSItefO 4, (e'. 2H6 škatle po šest do osem rifc L 1'35 komad, I *lavnj ces^ celjskega <>kraja se proda, ribje škatle po 10-12 rib L 1*30. Poper; Cene se držijo, zaloge majhne. Cena 200.000 Din. Pojasnila daje Anton Pc-tauer, Šmarje pri Jelšah, Slovenija. (302) iščejo se agenti za vse kraje. (5) Poper Singapore stane 46 šilingov, Casse KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5 kronske selected v vrečah 33 šilingov 9 pence, to-! komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/1, vot v kraju pridelovanja. desno. 20 DAROVI Za podružnico «ŠoI. Društva* pri Sv. Jakobu so nabrali pogrebci pok. Jakoba Renko v DKD znesek L 21.—; ob priliki poroke Josipa Bo-r.iča z Marijo Sošičevo se je nabralo v gostilni SLUŽKINJO išče majhna družina. Via Geppa 21, pri vratarju. 303 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 PRETIRANE plačujem za v Ivančičevi za podružnico L 12.20; g. Fran Ter- i BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-šar je daroval še 5. G. Gregor Babič je vdobil i bezniva oskrba. Cene nizke. Govori sloven- zlato uro, na kar daruje podružnici L 10.—. jun UP Borzna poročila* Valuto na tržaške« trga. ogrske krone ......... • • 0.04 0-05 avstrijske krone.........0.0330 0.0340 češkoslovaške krone &i 25 60 — dinarji .............20.60 29.85 leji ...............12.25 12.75 insfkc «•«•■•« ««#•*•« • » doiarii .............24.0S fran oskl franki..........Sti.tft H7.75 Švicarski franki ......... .410.— 415.— angieSki funti papirnati......1 »2.15 1< '2.*5 Marija Hale je danes po dolgi in mučni bolezni mHno v Gospodu zispaia, Žalujoči soprog IVAN. nečakinja IVANKA ia ostali sorodniki naznanjajo to kužno vest vsem prijateljem in znancem Pogreb drage pokojnice sc bo vršil v torek, dne 11. t m., ob 16. url iz hiše žalosti Kjar-bola zgornja št 62 (Sv. Jakob). TRST, dne 10. marca 1924. Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso V. E. 111 št. 47 sko. Corso Garibaldi 23/1 270 kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, iizbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domailft zajcev. BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj, ali po ! p^j, pr{Hjfltg VPfCŠQjte IM ZQ CCilO-dogovoru, J. Kolakovic, Ajdovščina. (288) ' _ _ ^ _ _ D. WIHDSP^CH Trsti, Via £e»arc 3c?t:£ii št. tO BI. na d str. t vrata tS Sprejemajo se ponljatve po pošti. POSESTVO v Halozah se proda. Meri 45 oralov. Obsega vse kulture, nad 8 oralov vinograda. Dovolj stanovanja za dve večji rodbini. Dovolj gospodarskega poslopja, za govedo in svinje. Pojasnila daje: Posojilnica, m svmje. Narodni dom Pluj. 274 tfeteile, sočivls In cvetlic. Velika Izbera cvetlic za vrte, soMne 1.1.1 i. 1.1 CebulCHl dali], tuheros, be-goDj, gktfiol L t. d. i. t. d. Zmerne cene. Cenik brezplačno. Zemlja in gnojila v več vrstah. Odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podl*stje Via Michelangelo 718 H. GmM&M — TRST pro^-AS. N&SACI V rEltPUOU. 157 □ DDDDDĐDODDDODDa O □ □ D O ODD □ □ □ □ □□ □□□□□□□□□□□□□□□□□ Ustanovljena leta 1905. Delnišfea glavnica Lit. 15.oo0.eoo»- popolnoma vp Glavni sedež s Trs*, Via S. Nicol6 O (Ustna paSača). Podružnici s asaftZH, Z&Ra. 2 □ oj □ i □' □ □ Id! GorISkesa Vesti t Bil je skrajni čas. Vodstvo goriškega faSja je sklenilo na svoji poslednja seji, da sc znani slovenski fašist Jurij Vuk izžene iz faSistovske stronke radi nevrednosti. Pod komisarskim aobcca. Občini Opat je selo in Doberdob je doletela sreča, da ste dobili mesto občinskih nastopov izredne komisarje, ki se bodo brez dvoma potrudili, da »pravijo v red razgarane občinske finance. Oskrumba spomenika v Kostanjevici. Pred dnevi smo poročali, da je prišla na goriško podprefekturo ovadba, da je bil vojaški spomenik v Kostanjevici na Krasu poškodovan od neznanih rok in da je bil na lice mesta po« slan poseben uradnik, da ugotovi krivice. Vi-cekomisar cav. Marocco in računovodja Span-ghero, ki sta se podala na lice mesta, sta ugotovila, da gre za stare in neznatne poškodbe. Tudi ta slučaj nam znova priča, kako bi nekatere razgrete glave rade spravile v slabo luč naše ljudstvo in dale povod za zasledovanja in zadostilne slavnosti iskupljenja za ne-storjene krivice. # Raje Mirt nego zapor. 23-letna Josrpzaa Skvor iz Gorenje Trebuše je izpila v goriških zaporih znatno dozo strupa z namenom, da ta način zamenja celico v zapora s tiho na celico v zemlji, kjer je ne bodo več preganjali. Čim so stražniki opazili njen obupni čin, ao jo takoj prepeljala v bolaiinfcoo, kjer ao p «a-» Olajšuje ¥iako Jugoslavijo In z v D Dale subvencOena feiata, afekta in vrednosti Otvarj? »»radttfvt za nakup Maga. — InkasI Hs tofomadle. — Kupuj« In prodaja tftoari« la» drug^vekita. iaaistveaa plašna in d/wg* operacija pm najusodnejših pogojih, IpraJaflM vl*t|» v Urala na krenil aa k«f?2!=e In Jlk obrestuje pa 4*/, lat si* »ette, a wa ta*»£3.ra«ua p« 4V/.I *«n« »loga proti ed^ovoa! einashii« najkolje po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obr^uje najbolje po dogovoru. Izvrtvje nakazil* v t!rati Ki činarP za Jugoslavijo i □ !d i D ! □ O D O D □ □ DODDDDDDDDDPP □ P □ □□ □□□□ d □ □ □ □ □ d a a □ n □ a □ a a □ a PODLISTEK Paul Boorfet: JEČA (75) (L* Gedla) Poslovenil F. P« Brž je odpravila kuharico in hišnika, Julko dan: radi svoje ujave napruin snahi in radi in Renala je poslala h guvernanti ter se nato svoje bolestne in nežne lazi nuprau. ^uiu. iNasiu naglo oblekla. Imela je že klobuk na glavi, ga je žalostnega, pobitega, potrtega. R* lostt se je drugi dan grozno bal jo zopet in po tem obisku je sklenila, da pojde tako; fsrečati. Isto je bilo tudi sedaj po njegovem in brez vedenja svojega sina k snahi Ko »o bojazljivem in nerodnem poskusu zbližanja je spremil sluga k Sabini, se ji je videlo na in po onem ponižanju pred zaprtimi vrati- S obrazu, da jo mučijo hude skrbi, babina se je PriSlo mu je na misel, da bi šel k materi in'postavila takoj v položaj obrambe ter rekla da bi se zjokal pred njo- Toda ona ga je bila drzno: prehitela. 2e v prvih jutranjih urah ga je pri- , — »Pnili ste me najbrže zopet kregat, ma-ila obiskat, zakaj tudi ona sama je le malo ma?» . t spala, ker jc bila v groznem strahu radi obeh j — «Daf Sabina. Ravnokar sem bila pri iv»-STciih korakov, k! io te bila napravila preiteii nu-Mariji in.....» otroke in hišo kakor vsak njena duša je bila drugje. — «Odpotoval je še le snoči ob osmih,* je mislila. «Imel je torej čas, da mi napiše pismo. Toda, ali je mislil na to?... Ako j« mislil, potem fe gotovo del pismo aa poito, preden je stopil ▼ vagon. Torej (a dobim danes predpoldne...» Zdela ae ji je, da ista it v rokah ta otip- i lim ljubavnika.