Popoplavni ukrepi 
Struga Pšate je spet bolj pretocna 
Vecnamenska dvorana 
Rok za dokoncanje je podaljšan do konca junija 


Vabila 
V prihajajocem mesecu se bodo zvrstili številni dogodki 
Dolgoletno delovanje 
Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je že 20 let z nami 




PRODAJA RABLJENIH VOZIL 
ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! 



Porsche Panamera 3.0 AUT PLATINUM EDITION NAVI USNJE BOSE RADAR 2967 ccm, 184 kw (250 KM), automatic, L.2013/03. 1.lastnik, panorama, 21 col aluminijasta platišca z novimi letnimi gumami, 20 col aluminijasta platišca z zimskimi gumami, platinum edition, zracno vzmetenje, dnevne led žarometi, elektricna prtljažna vrata, usnjeno oblazinjenje, ogrevan volan, ogrevanje in prezracevanje prednjih sedežev, radarski tempomat, f1 obvolanske prestave, 2 conska digitalna avtomatska klima, zvocni sistem hi-fi bose, dab tuner-dig. Radijski sprejemnik, parkirni senzorji spredaj in zadaj, ambientalna osvetlitev notran­josti, ambientalna osvetlitev zunanjosti, dekorativni elementi visoki sijaj, el. Nastavljiva in ogre­vana ogledala,  el.zložljiva zunanja ogledala… Možnost financiranja brez pologa  kredit/leasing. 
Akcijska cena: 27.990,00 € 


BMW serija 2 Gran Tourer: 218i SPORT LINE AVT FULL LED NAVI KAMERA KLJUKA – 1499 ccm, 100 kW (136 KM) L.2019/06 – samo 79.656 km. 
Odlicno ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led žaro­meti, navigacija, line assist, vlecna naprava, vzratna kamera, elektricna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodrocna avtomatska klimatska naprava, meglen­ke spredaj in zadaj, usb, bluetooth. Možnost financiranja brez pologa  kredit/leasing. 
Akcijska cena: 19.990,00 € 

Ford Mondeo 2.0 188 HYBRID AUT VIGNALE FULLLED NAVI USNJE 1999 ccm, 140 kW (190 KM), (automatik) . L.2019/06 -PREVOŽENIH 62.967 km. 
Hybridni pogon, dvosklopcni avtomatski menjalnik, elektricna nastavitev sedežev, vzvratna kamera, park pilot, keyless go, parkirni senzorji spredaj in zadaj, full led (led žarometi, dnevne led luci, zadnje led luci), memory sedeži, opozorilnik spremembe voznega pasu, navigacija, sistem mrtvih kotov… Možnost financiranja brez pologa  kredit/leasing. 
Akcijska cena: 22.500,00 € 

Nissan X-Trail E-POWER N CONNECTA NAVI 360KAMERE RADAR PANO SLO 
1497ccm, 150kW (204KM), L.2023/02 , SAMO 3.129 km. Odlicno ohranjeno, kot novo vozilo, samo 3.129 km, slovensko poreklo, 1.lastnik, gretje sedežev spredaj in zadaj, ogrevanje vetrobranskega stekla, ogrevan volanski obroc, full led žarometi, brezsticni kljuc,sis­tem mrtvih kotov, elektricno pomicno strešno okno, navigacija, line assist, radarski tempomat, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzratna in prednja kamera, 360 stopinj kamera, zatemnjena zadnja stekla, alu platišca, tropodrocna avtomatska klima, omejevalnik hitrosti. Možnost finan­ciranja brez pologa  kredit/leasing. 
Akcijska cena: 19.990,00 € 

oglasno sporocilo 
Kolofon Uvodnik 

Odsev, 

glasilo obcine Trzin 
. Na naslovnici Ce ste ob prihodu pomladi že prisluhnili žvrgolenju ptic, ste morda slišali tudi trkanje kakšnega detla po deblih trzinskih dreves. 

Fotografija: Tanja Jankovic 
Glavna in odgovorna urednica: 
Metka Pravst Primožic, trzin.odsev@gmail.com 
Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar 
Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovic, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Miha Šimnovec, Anže Kosmac, Miha Gradišek, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Mojca Tavcar, Nataša Pavšek, Matjaž Erculj in drugi 
Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Tjaša Jankovic in drugi 
Lektoriranje: 
Mirjam Furlan Lapanja 
Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
IR IMAGE, d. o. o. 
Oglasno trženje: 
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si 

Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. 
ISSN 1408-4902 
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. 
Gradivo za naslednjo številko oddajte najpo­zneje do petka, 5. aprila 2024. 
Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: 
trzin.odsev@gmail.com. 
Odsev izdaja Obcina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin 


Prebujenje 
Medtem ko marsikdo uživa ob spomladanskem prebu­jenju narave, sem sama v tem mesecu prav prijetno presenecena nad napovedanim dogajanjem v naši ob­cini. Po zimskem zatišju je na elektronski naslov uredni­štva prispelo toliko vabil na dogodke, da se bojim, da jih zaradi prostorskih omejitev v prihodnjih izdajah ne 
bomo uspeli v celoti popisati. Nekaterih vabil, ki vabijo na prireditve, srecanja in podobno, kar vse se bo zvrstilo še pred dnevom izida marcevskega Odseva, nismo objavili, bomo pa o nekaterih vendarle porocali v prihodnji številki. Na tem mestu vas znova vabim k spremljanju objav na naši Facebookovi strani Trzinski Odsev, kjer so vedno še pred izidom glasila objavljene pri­reditve, srecanja, tekme in podobno, ki zaradi razlicnih razlogov izpadejo iz našega mesecnika. Najpogosteje so objave zavrnjene zaradi prepozno oddanega gradiva oziroma prekoracitve roka, ki je petega vsak mesec. Se pa trimesecni zamik obeta tudi najpomembnejšemu letošnjemu pro­jektu za našo obcino – dokoncanju vecnamenske dvorane, ki bo po no­vem dograjena šele konec junija. Ta mesec bi na naslovnico poleg izbranih tem o podaljšanem roku za dokoncanje vecnamenske dvorane, ureditvi struge Pšate in 20-letnem delovanju trzinske knjižnice ter napovedih številnih dogodkov lahko uvr­stila še veliko drugih vsebin. Naj izpostavim tri. Prva je potopisno pre­davanje o Antarktiki, to celino je popotnik, fotograf in biolog Nejc Dra­ganjec obiskal kar trikrat. Druga je obisk nenavadnega romarja Viljema Gogale, ki je na predavanje v naš kraj prispel kar peš, po njem pa se je odpravil neznano kam, najverjetneje na ogled našega glavnega mesta v soju luci. Tretja pa je predstavitev nove pekarne na vogalu Kidriceve ulice v Mlakah, zaradi katere se vam bodo ob branju gotovo zacele cediti sline. Tudi druge, manj obsežne vsebine so bile ta mesec zelo zanimive za raz­licne generacije bralcev. Ker je problematika vrstniškega nasilja prisotna v vseh slovenskih šolah, porocamo o predavanju v šoli na temo vrstni­škega nasilja, na katerem je predavateljica staršem otrok in pedagoškim delavcem naše šole podrobno predstavila vzroke za pojav nasilja med vr­stniki in podala konkretne usmeritve za njegovo preprecevanje. Na stra­neh Odseva boste našli tudi komentarje clanov Centra aktivnosti Trzin, ki obiskujejo tamkajšnja izobraževanja in tecaje. Preberite jih, morda vas zamika, da se jim pridružite! Ker se ob koncu marca za vernike zacenja praznicno obdobje, objavljamo urnik velikonocnih praznovanj v župniji Trzin. Tudi materinski dan bo letos zaznamovan s posebno prireditvijo. Ce vas mika, je še dovolj casa za priprave na vsakoletni trzinski tek. Ce pa vam manjka kondicije, verja­mem, da nimate izgovora za udeležbo na cistilni akciji, na kateri bodo kot vsako leto sodelovala številna trzinska društva. 
Metka Pravst Primožic, glavna in odgovorna urednica 


Obcina Trzin 
Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si 
Telefonske številke: 
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 
Uradne ure: 
Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 
Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. 
Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice 
Medobcinski inšpektorat in redarstvo 
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si 
Telefonska številka: 
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 
Uradne ure: 
Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 
Obcinske novice 




Struga Pšate spet bolj pretocna in nove smernice urejanja poplavnih obmocij 

Urejena desna brežina nad Cebulovim mostom 
Ceprav so predstavniki Hidrotehnika, gospodarske javne službe na podrocju urejanja voda na povodju srednje Save, na januarskem sre­canju na Obcini Trzin izjavili, da bodo izvajalci del v okviru popoplavne sanacije na trzinskem delu Pšate zaceli delati že sredi januarja, se je to zgodilo šele mesec dni pozneje. 12. februarja smo le docakali stroj in spremljevalna vozila ter osebje, ki se je lotilo cišcenja struge in obeh brežin. Koncesionar za srednjo Savo, kamor spadata tudi Pšata in Kamniška Bistrica, je zagotovil podizvajalce, ki so se po porecju pred tem pomikali dolvodno. Cišcenje na trzinskem odseku so zasta­vili v naselju, in sicer od juga proti severu, na koncu pa so ocistili še odsek južno od obvoznice. Zaceli so z odsekom med Ljubljansko cesto in obvoznico, nadaljevali vzdolž pšaške promenade med Gregcevim in Cebulovim mostom ter skozi Stari Trzin od lope na Habatovi pa vse do Grajske ceste oziroma Malnovega mostu, pri katerem je vodomerna postaja Loka pri Mengšu. Spomnimo, koncesija obsega projektiranje, investicijsko vzdrževanje, recno nadzorno službo, upravljanje zapor­nic, vzdrževanje vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišc, izvajanje izrednih ukrepov v casu poplav in hudourniških izbruhov ter sanacijska dela po naravnih nesrecah. 
Ce smo cakali nanje vec kot mesec dni (pri tem ne upoštevamo mi­nulih let in desetletij, ko jih ni bilo; manjša dela so potekala le obcasno v okviru nujnih obcinskih vzdrževalnih del), pa sta vecinoma lepo in so­razmerno toplo vreme ter bolj ali manj nizka gladina Pšate omogocila, da so delavci izvedli vsa nacrtovana dela oziroma urejanje struge in brežine. Odstranili so naplavine in tako zagotovili vecjo protipoplavno varnost. Tako so odstranili vecje ostanke poplav (palete, sode, dele pohištva, volumensko vecjo plastiko in kose polivinilaste folije idr.) in številna podrta drevesa, med njimi tudi vecjo vrbo ob promenadi, ki je padla ob zadnjem mocnejšem vetru. Odstranili so tudi številna druga drevesa, ki so ovirala pretok vode ali pa so s svojim položajem lovila plavje tako na recnem bregu kot tudi tik ob njem. Lotili so se tudi odstranitve grmovnega rastja (marsikje smo se znebili invazivk …) in utrditve brežin na mestih, ki so bila neutrjena ali pa erozijsko razje­dena od prejšnjih poplavljanj. Dela so potekala vso drugo polovico februarja, ob koncu pa so pristojni podali oceno, da bo že po teh delih pretocnost Pšate v prihodnje najmanj za desetino vecja. Ob tem velja poudariti vecinoma dobro sodelovanje z lastniki parcel ob Pšati, ki so omogocili dostop strojev do posameznih delovišc na bregovih in v recnem koritu. Ponekod bi bilo treba v prihodnje obnoviti obzidane dele struge. 
Mocno razredceno obrecno in še neolistano rastje je razgalilo dej­stvo, da na bregovih Pšate že dolgo ni bilo toliko odpadkov, kot smo jim prica v teh dneh, najvec prav na zadnjem odseku južno od obvozni­ce. Žal je to posledica, ki je sorazmerna z velikostno stopnjo lansko­letnih, zdaj že vemo, da okrog od 150- do 300-letnih poplav. Odlicen »razgled« na recno strugo in njeni brežini pa je razgalil tudi nekaj nesprejemljivih prostorskih posegov, ki so bili dotlej bolj ali manj zak­riti. Vsekakor bo treba mocno okrepiti vrste prostovoljcev ob letošnji 



Obcinske novice 



cistilni akciji. Upamo, da se nam bo pridružilo vsaj toliko ljudi, kot jih je priskocilo na pomoc v zacetku avgusta lani, ko je bil zalit vecji del Starega Trzina. 
Za konec povzemamo nekaj ugotovitev glede prihodnjih usmeritev prostorskega nacrtovanja na poplavnih obmocjih, ki so jih ob koncu tretjega slovenskega kongresa o vodah novembra 2023 podali vodarji. V precejšnji meri veljajo tudi za porecje Pšate in njene poplavne zna­cilnosti, ki smo jih lahko dodobra spoznali ob avgustovskih poplavah. Pri intervencijskih delih in pripravi programov obnove po poplavah ni zaznati celovitega pristopa in dolgorocnosti. Ta bi morala biti usmer­jena vsaj do leta 2050 ali celo 2100. Sedanje rešitve lahko tako kot »prejšnje«, ki so povzrocile veliko poplavno škodo, hitro spet povzroci­jo težave. Še vedno manjka dobra analiza vzroka za nastanek škode, ki je posledica avgustovskih poplav. Veliko poplavnih škod je nastalo tudi zaradi neustrezno ali nelegalno umešcenih in/ali zgrajenih objek­tov in ureditev ter neodgovornega in neustreznega obnašanja v recnih koridorjih in na poplavnih površinah. Potreben je temeljit premislek o drugacnem zagotavljanju poplavne varnosti v prihodnje ter dolgoroc­nem zmanjševanju ranljivosti objektov in ljudi za poplave. Obdobje intervencij, ko se izvajajo izredni ukrepi za odvracanje neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ter premoženja, je predolgo in ne služi namenu dejanskih intervencij. Na terenu se izvajajo mnoge dolgorocno naravnane rešitve, ki pa so lahko zelo nepremišljene in nestrokovne. Struge rek so glede na stanje pred poplavami marsikje zožene in prekomerno utrjene. Doktrina »dati rekam vec prostora« se nikakor ne odraža v trenutnih intervencijskih rešitvah in še manj v politicnih razpravah. Prihodnje obnove recnega prostora bi se morale ravnati po nacelu sonaravnih ureditev. Take ureditve so mogoce le, ce so razlivne površine hidrološko in prostorsko povezane s strugami in podpirajo vodno ravnovesje reke na daljših odsekih. 
Sonaravno urejanje vodotokov in voda, ki udejanja doktrino »vodi dati prostor«, je ne nazadnje tudi javni interes. Take ureditve upo­števajo naravne zakonitosti tako, da zagotavljajo doseganje ciljev. 

Domnevamo, da dokumenti obnove, ki jih pripravljajo državne inštitu­cije, ne slonijo na interdisciplinarnem pristopu in niso plod celostne­ga pristopa. V tem smislu zaznavamo v Sloveniji velik demokraticni primanjkljaj, ki je predvsem posledica štiriletnih mandatov politikov v državnem zboru. Taka politika ni zmožna slediti dolgorocnim druž­benim interesom in presojati dolgorocnih posledic svojih odlocitev. V prostorskih postopkih za vodne (in tudi vse druge) objekte in ureditve je treba najti nacin, da se vrnemo k osnovnim nacelom prostorskega nacrtovanja: dolociti strateške interese in cilje, izvajati usklajevanje med deležniki in odlocanjem odlocevalcev, upoštevati celostno ureja­nje prostora in primere dobre prakse. Dosledno je treba upoštevati ta nacela, ki bodo v okviru zdajšnje zakonodaje in organizacije vodarstva uresnicili »vracanje prostora vodi«. 
Besedilo in foto: Miha Pavšek, CZ Trzin 




Obcinske novice 

Športna dvorana ne bo dokoncana v prvotnem roku 
Rok za zgraditev nove vecnamenske dvorane v Trzinu oziroma za pridobitev uporabnega dovolje­nja Športne dvorane Trzin, ki je bil prvotno dolocen za 30. marec letos, je po novem podaljšan do 
30. junija 2024. Obcina Trzin nam je poslala izsek iz zahtevka izvajalca del Graditelj, v katerem so navedeni razlogi za podaljšanje roka. Temu je trzinska obcina tudi ugodila. 

Delo v težko pricakovani pridobitvi naše obcine se ni ustavilo. »V dvo­rani se izvajajo zakljucna gradbena dela, kot so polaganje parketa in vinila, montaža umivalnikov, prh, školjk, kitanje in beljenje, elektroinšta­lacijska dela, montaža toplotne crpalke ipd. Dokoncuje se tudi obešena fasada na stavbi. Pri zunanji ureditvi izvajamo vse prikljucke. Gradbeno so po vecini narejeni, zdaj se postavljajo robniki, sledijo asfaltiranje, be­toniranje in nasutje zemlje drobljenca ter na koncu zasaditev. Izdeluje se tudi projektna dokumentacija o izvedenih delih,« smo o trenutnem stanju izvedeli od Matjaža Erculja, višjega svetovalca župana za druž­bene dejavnosti, ki na Obcini Trzin skrbi za ta pomembni projekt, ki ga nestrpno pricakuje veliko obcanov. 
Brez elektricnega omrežja 
Ob zakljucku redakcije, natancneje 5. marca 2024, smo izvedeli, da objekt še ni prikljucen na elektricno omrežje. »Za zdaj še nimamo konc­ne elektrike v samem objektu, zato ne moremo narociti tehnicnega pregleda, saj ne moremo izvesti zagonov elektricni naprav, kot so to­plotna crpalka, dvigalo, ne moremo izvesti meritev elektricne napeljave ipd. Ceprav se vsa gradbena, obrtna in instalacijska dela izvajajo hitro in strnjeno, je jasno, da so avgustovska poplava in odprava njenih pos­ledic ter splošna zasedenost izvajalcev povzrocile, da dvorana ne more biti dokoncana v predvidenem roku. V skladu z zakonom smo skrajni rok za pridobitev uporabnega dovoljenja podaljšali do 30. junija letos.« 
Casovnica dokoncanja 
Iz zahtevka za podaljšanje roka za dokoncanje za 90 dni, ki ga je iz­vajalec podal na podlagi Pogodbe o graditvi športne dvorane Trzin št. 175/2022 z dne 9. 12. 2022 in na podlagi poglavja 8.4 FIDIC Rumena knjiga, pa v nadaljevanju navajamo še razloge izvajalca za podaljšanje roka za dokoncanje vecnamenske športne dvorane v Trzinu. 
»Obrazložitev: 
• 
Gradbišce je bilo ob poplavah 4. avgusta lani v celoti poplavljeno, zato se je izvajalo cišcenje in sušenje objekta v gradnji, kar v terminskem nacrtu ni bilo predvideno oziroma gre za izredno okolišcino. 

• 
Zaradi odpravljanja posledic od 4. avgusta do 31. decembra 2023 v skladu s 13. clenom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023 (ZJUOPZP) podajamo zah­tevek za podaljšanje pogodbeno dogovorjenega roka za tri mesece. 

• 
Dokoncanje objekta bo izvedeno v 90 dneh po priklopu objekta na elektriko, in sicer: 

• 
15. marec 2024 – priklop elektrike (narocnik), 

• 
15 dni – zagoni, meritve, 

• 
30 dni – oddaja vloge in izvedba tehnicnega pregleda, 

• 
30 dni – odprava pripomb iz tehnicnega pregleda, izdaja uporab­nega dovoljenja, 

• 
15 dni – pravnomocnost uporabnega dovoljenja, 



• 
30. junij 2024 – rok za dokoncanje. Sprememba roka dokoncanja gradnje nima financnih posledic.« 


Besedilo in foto: MPP 

OBVESTILA ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE 
V Zdravstvenem domu Domžale je v cetrtek, 7. marca 2024, zacelo potekati cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Obcina Trzin kot soustanoviteljica obcanom delno sofinancira cepivo. 
Subvencija 50 % prve doze za odrasle in 50 % prve revakcinacije – cetrta doza za odrasle 
• 
50-% subvencija prve doze ali prve revakcinacije – cetrta doza – (za drugo polovico je obcan samoplacnik) – skupno 71 doz; 

• 
100-% subvencija katere koli doze cepiva za otroke – skupno 120 doz; 

• 
100-% subvencija cepljenja za prejemnike socialne pomoci (predložiti morajo potrdilo obcine, potrdilo mora priti v obracun). 


ZZZS financira cepljenje po naslednjem nacinu: • odraslim osebam, ki so letnik rojstva 1970, 1971 in 1972, 1973, 1974 in 1975, in sicer katere koli tri doze cepiva v življenju (na cepljenje se narocijo v referencni ambulanti svojega izbranega zdravnika ali pa se cepijo pri svojem osebnem zdravniku); • otrokom, ki so letnik rojstva 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023, in sicer katere koli tri doze cepiva v življenju. Ti letniki otrok se morajo obvezno narociti in cepiti pri svojem izbranem pediatru. Za samoplacniško cepljenje se je treba narociti na telefonsko številko 01 / 72 45 162 ob torkih, sredah in cetrtkih med 8. in 15. uro (narocijo se lahko vsi, ki so starejši od šest let, od letnika 2015 in starejši) ali po elektronski pošti cepljenje.kme@zd-domzale.si. 
Druga obvestila 

Dodatne informacije o uspešnosti poslovanja Zdravstvenega doma Domžale ter o pridobitvi novih programov, vlaganjih in pridobljenem certifikatu za sisteme vodenja kakovosti v skladu z zahtevami ISO 9001:2015 so podane na obcinski spletni strani www.trzin.si pod zavih­kom Aktualno. 
MPP 
Obcinske novice 

OBVESTILO Komisije za informiranje,  obcinska priznanja, proslave in promocijo obcine 
Obvešcamo vas, da je na spletni strani Obcine Trzin www.trzin.si objavljen 
razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Obcine Trzin za leto 2024, 
vkljucno z obrazcem, na katerem je treba oddati predloge. 
Komisija bo upoštevala samo predloge, ki bodo v zaprtih ovojnicah vloženi v vložišce Obcine Trzin ali prispeli PRIPOROCENO po pošti z datumom oddaje najpozneje do petka, 29. marca 2024, do 12. ure na naslov: Obcina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin s pripisom: »NE ODPIRAJ – RAZPIS – PRIZNANJA 2024«. 
Predsednica komisije Dunja Špendal, l. r. 

Obcina Trzin vas v sodelovanju s trzinskimi društvi in organizacijami vabi,  da se udeležite tradicionalne spomladanske obcinske cistilne akcije 
»OCISTIMO TRZIN 2024«, 
ki bo v soboto,23. 3. 2024, z zacetkom ob 9. uri. 
PRIDRUŽITE SE NAM na enem od zbirnih mest: 
1. 
BRUNARICA V DOLGI DOLINI: Smucarsko društvo Trzin, Kolesarsko društvo Felixi Trzin; 

2. 
PARKIRIŠCE PRI CERKVI, Cesta Za hribom: Turisticno društvo Kanja Trzin; 

3. 
KULTURNI DOM TRZIN, Mengeška cesta 9: KUD Franc Kotar Trzin, Zavod Azum, KD Ivan Hribar; 

4. 
PARKIRIŠCE ZA KUD TRZIN, Mengeška cesta 9: Karitas Trzin; 

5. 
OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Mengeška cesta 7B: Strelsko društvo Trzin; 

6. 
ŠPORTNI PARK MLAKE: Športno društvo Trzin; 


7. 
HIŠICA PD ONGER, Ulica Rašiške cete 4: Planinsko društvo Onger Trzin, Društvo Florijan; 

8. 
AVTOPRALNICA, Kidriceva ulica 39: Društvo prijateljev mladine Trzin; 

9. 
OIC TRZIN, križišce ulic Dobrave/Gmajna: Orientacijski klub Trzin; 

10.
  DZIR, Mengeška 2a: Prostovoljno gasilsko društvo Trzin, Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin, Šahovsko društvo Trzin; 


12. VECNAMENSKI OBJEKT »LOPA na Habatovi ulici«, Habatova 7/d: Civilna zašcita OT. 
S seboj prinesite rokavice in dobro voljo.
Obcina Trzin 
Konec akcije je predviden istega dne ob 12. uri v Pizzeriji OLIVIA,  Ljubljanska cesta 12/D. Vsak udeleženec akcije bo prejel brezplacen topel obrok in napitek. 
Informacije so na voljo na spletni strani Obcine Trzin  (http://www.trzin.si) in pri predsednikih/cah trzinskih društev. 
VLJUDNO VABLJENI 
Na svidenje na cistilni akciji! 
Udeležba na cistilni akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo  odgovornosti za morebitne poškodbe in nezgode na cistilni akciji. 
Obcina Trzin 
V našem kraju 

Literarno jutro z Alenko Veber 
Ljubitelji pisane besede smo se zbrali na vse prej kot obicajnem literarnem srecanju. Zanj je pos­krbelo Društvo upokojencev Žerjavcki z obiskom Alenke Veber, duhovite gostje, nekdanje urednice knjižnih zbirk pri prvi in najstarejši slovenski založbi, Celjski Mohorjevi družbi. 
Alenkinih mod­rosti smo se obi­skovalci lahko na­užili že pred nekaj leti, ko se je odzva­la povabilu Krajev­ne knjižnice Tineta Orla Trzin z name­nom, da predsta­vi tedaj še sveže delo, Kolo srece: 67 babjepolskih iveri. Na tokratnem dru­ženju je ljubiteljska etnologinja, foto­grafinja, turisticna vodnica in men­torica študijskih krožkov svoje po­znavanje kulturne dedišcine še dopol­

nila, ko je obcinstvu predstavila najnovejše delo, Sledi: 61 babjepolskih odkruškov. Obema deloma je skupno to, da nadaljujeta babnopoljsko zapušcino, saj avtorica predstavi bogato zgodovino Babnega Polja. 
Že sam zacetek srecanja je bil prijetno sprošcen, ko se je Alenka obregnila ob to, da si je v Trzinu lahko privošcila jutranjo kavico, ki je v Babnem Polju ni mogoce dobiti, saj se kavarna odpre šele ob 14. uri. Nadaljevala je z izjavo, da se je, odkar se je v letu 2018 po, kot pravi sama, petintridesetih letih domotožja in tridesetih letih dela v Lju­bljani vrnila v rodni kraj, navadila zelo preprostega življenja. »Najbližje nakupovalno središce je v Ljubljani, ki je oddaljena 80 kilometrov,« je smeje se dodala, cemur se je nekdo iz obcinstva hitro poklonil, rekoc: »Hvala bogu!« 
»Toliko je govora o potrošnji. Obisk nakupovalnih središc je nekaj obicajnega, a nikdar ne slišimo ljudi, da bi rekli, da pa želijo oziroma nameravajo kupiti sredstvo za cišcenje duše. Denimo sirkovo krtaco, s katero bi si dodobra ocistili dušo,« je svojo uvodno misel o pretirani potrošnji sklenila avtorica. 
Odkruški, ki jih omenja v naslovu svojega zadnjega dela, so avtori­cine izkušnje, spomini, dedišcina, ki jo želi prenesti na naslednje ge­neracije. Leta 2011 je prav s tem namenom ustanovila nevladni in neprofitni Zavod Rihtarjeva domacija, ki se mu od leta 2018, ko je zapustila Ljubljano, tudi v celoti posveca. 
Življenje se je v zadnjih šestih letih za Alenko obrnilo na glavo. Ob­novila je domacijo, kar so ji številni odsvetovali. Na sreco je zaupala svojemu obcutku in sledila srcu ter poskrbela, da domaca hiša še da­nes premore zapušcino, ki ji ni para, poleg tega pa iz nje že ob prvem stiku zaveje vonj kulturne izkušnje, posebnih navad in obicajev, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. 
Da pa lahko zavod nemoteno deluje, Alenka potrebuje sodobno teh­nologijo. Po eni strani je govor o vracanju k preprostemu življenju, po drugi pa vse bolj narašca potreba po najsodobnejši opremi. »Veste,« doda Alenka, »decembra sem si kupila nov avto. Si morete misliti? Nov avto, in to v Babnem Polju! Kaj mislite, da so ljudje rekli? Od kod ji de­nar? Kaj ji pa bo? Tako je. Nekateri pa so celo rekli, da si ga zaslužim. Veste, potrebujem dober in varen avto, dober telefon in racunalnik. To je moje orodje, to je moja pisarna. V mesecu in pol sem z novim vozilom prevozila že vec kot 5500 kilometrov – pa ne ker bi hodila v nakupovalna središca po sredstva za cišcenje duše!« je v smehu sklenila gostja. 

Pogovor je v nadaljevanju dosegel smrekov pod, sto let star smrekov pod, ki še danes zaljša tla Rihtarjeve domacije. Alenka pravi, da je že tako izrabljen, da bi bil nedvomno potreben obnove, vendar ko se obrne na ljudi, vsakdo pove drugace – nekdo bi ga obnovil, drugi bi se ga znebil, tretji bi dodal talno ogrevanje. »Za koga pa, lepo vas pro-sim,« je iskrivo navrgla Alenka, »saj vidite, kako mi je tu pri vas vroce. Razmišljam, da bi si za to kupila sirkovo krtaco. Vabljeni, vstopnina je pet evrov, zlošcimo vsako posamezno desko,« je avtorica sklenila svojo pripoved o podu. 
V literarno-etnološkem pogovoru, ki je bil kdaj pa kdaj tudi zgodo­vinsko obarvan, se je obcinstvo popolnoma sprostilo. Uživali smo v duhovitih opazkah naše gostje, ki se je med (po)govorom tankocutno dotaknila vseh kljucnih vprašanj današnjega sveta – potrošnje, ma­terializma, prednosti in slabosti predanosti sodobni tehnologiji, hkrati pa vseskozi poudarjala kljucne vrednote, zaradi katerih je pred leti zapustila naše glavno mesto in se vrnila v slovensko Sibirijo, kjer s svojim delom navdihuje in uci vse, ki jih zanima babnopoljska etno­loška dedišcina. 
Barbara Kopac Foto: Barbara Kopac in Milica Erculj 
Popravek in opravicilo 
V februarski številki Odseva smo pisali o Trzinskih zgodbah, ki so bile tokrat združene s praznovanjem godu svetega An­tona. V prispevku smo zapisali, da je za glasbeno spremlja­vo poskrbel Blaž Mušic, nepogrešljiv clen tovrstnih druženj. Seveda je ta nepogrešljivi glasbenik Blaž Klopcic in ne Blaž Mušic. Za napako se Blažu in vsem drugim, ki bi jih pomo­toma zapisan napacni priimek morda prizadel ali razjezil, iskreno opravicujemo. Hvala za razumevanje. 
Barbara Kopac 
V našem kraju 

Dotik srca in duha 
Nastop v Domu za starejše v Trzinu in Mengšu ni bil klasicen nastop pevskega zbora, ampak srecanje medgeneracijskih src. Pevci so se namrec prelevili v igralce in šaljivce, tako da so jih 
stanovalci razumeli. 

Samostojni projekt je pripravila skupina pevcev iz Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin pod vodstvom snovalke in oblikovalke projekta Dragice Kutoša. Nacrt je bil skrbno zasnovan za izvedbo v domovih za starejše obcane v Trzinu in Mengšu. Dragica kot prostovoljka tedensko prihaja med starejše stanovalce v Trzinu in dobro ve, kaj vse si stanovalci želijo, kaj zmorejo in kaj pogrešajo. 
Obcutek topline, povezanosti in spoštovanja je napolnil prostor, ko smo se zbrali, da bi z njegovimi stanovalci delili nekaj posebnega. Dotik in razvedritev s stanovalci sta bila kljucnega pomena ob našem srecanju. Številni stiski rok in objemi med stanovalci in nastopajocimi so po­kazali, kako mocna je lahko cisto preprosta gesta, ki razneži in raz­veseli vsakega stanovalca doma za starejše obcane. Vsaka prijazna beseda, pogled in glas so bili kot soncni žarek v njihovih oceh, ki so 
osvetlili celoten prostor. 
Še posebej ganljivo je bilo opazovati, kako so se stanovalci odzivali na igrane prizore naših clanov, na zapete pesmi iz njihovih casov, kako srecni so bili, ko so lahko z nastopajocimi zapeli in poplesavali, pa cetudi na vozicku. Skupaj z njimi smo delili smeh in solze. 
Naših rok kar niso izpustili in spraševali so, kdaj spet pridemo. Zago­tovo še pridemo spet z drugimi zgodbami iz njihovega casa. Soobliko­valci projekta se dobro zavedamo, da smo jutri lahko del njih. 
Ni bilo malo dela pri ustvarjanju tega projekta, zato se njegovi sno­valki Dragici Kutoša in vsem, ki so sooblikovali enourni program, kot predsednica Kulturnega društva Ivan Hribar iskreno zahvaljujem. 
Besedilo in foto: Štefka Prelc 


V našem kraju 

Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin zaznamuje 20 let delovanja 

Knjižnica Domžale že dolgo casa igra vodilno vlogo v kulturno-lite­rarnem razvoju obcine Domžale kakor tudi v vseh okoliških obcinah, kjer danes lahko najdemo krajevne knjižnice, ki delujejo pod njenim okriljem. Zacetki knjižnicarske dejavnosti na tem obmocju imajo glo­boke korenine že v zadnjih letih 19. stoletja, ko je bilo v letu 1893 us­tanovljeno Bralno društvo Domžale. To so bili prvi zametki razvoja literarne dejavnosti v domžalskem okraju. 
Na zacetku novega stoletja, v letu 1904, je svoja vrata tudi prva ura­dna knjižnica, delovala je pod okriljem Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. V letih zatem pa so se vrstili tako vzponi kot pad­ci – slednji predvsem zaradi prve in druge svetovne vojne ter odnosa okupatorja do zapisane besede. 
Po koncu druge svetovne vojne so se okoliške manjše knjižnice, ki so dotlej delovale samostojno, postopoma zacele prikljucevati danes ma­ticni domžalski knjižnici, cemur je pozneje sledila tudi knjižnica v Trzi­nu. Ta ima prav posebno zgodovino, ki sega v obdobje po prvi svetovni vojni. Okoli leta 1925 naj bi namrec bodoce Neopoliticno izobraževal­no društvo Trzin prejelo precejšno kolicino knjižnega gradiva, ki je bilo osnova za ustanovitev društva. Ivana in Cveto Habjan, mama in sin, sta knjige namrec podarila z namenom, da bi se tudi v trzinski okraj naselila bralna zavest ter bi v ljudeh spodbudili željo po branju, uce­nju, izobraževanju. Neopoliticnoizobraževalnodruštvoje zraslopraviz tega vzgiba, a kljub plemenitim namenom podarjenih knjig vendarle ni bilo dovolj, da bi se ustanovila samostojna knjižnica. 
Toda Trzinci se niso dali, knjige so zbirali kar po hišah z namenom, da jih vendarle zberejo dovolj, da kraj dobi svojo knjižnico. To jim je uspelo. Ker so potem v knjižnici vsako izposojo tudi zaracunali, so lah­ko z nabranim denarjem kupovali novo gradivo, ki je šlo za med. V prvih letih poslovanja je knjižnica svoje prostore imela v osnovni šoli, gradivo pa so si vecinoma izposojali ucitelji. Knjižnica je bila na svoje gradivo ponosna, za tiste case ga ni imela malo, a vendar prva številka ni presegala 400 enot. Dandanes to zveni smešno, saj ima vsakdo, ki je le malce bolj predan branju, že v lastni knjižnici toliko knjig, a za tiste case je bil to izjemen dosežek, številka pa se je tudi povecevala. Kmalu je bilo v knjižnicnih prostorih zbranih že okoli tisoc enot razlic­nega gradiva. 
Ko je okupator dosegel Trzin, je bila najprej na udaru knjižnica. Ra­zumljivo, saj ljudje, ki se nimajo možnosti izobraževati, ne mislijo s svojo glavo in si jih je lažje pokoriti. Ker pa so bili Trzinci od nekdaj vztrajni in kulturno zavedni, so razmišljali vnaprej in nekaj gradiva vze­li s knjižnih polic, še preden je te okupator požgal. Marjana Rucigaj (rojena Sicherl), prva trzinska knjižnicarka, po kateri je poimenovana tudi trzinska vecnamenska dvorana, je skupaj s Francem Rucigajem in Slavkom Strmoletom še pred požigom poskrila 115 najkakovostnejših knjig. Te so razdelili po hišah, po okupaciji pa jih vrnili v nove knjižnicne prostore. 
Po drugi svetovni vojni se je za trzinsko knjižnico zacelo novo obdob­je. V jeseni leta 1951je Prosvetni domdobil prizidek, vkaterem jesvoje mesto našla nova knjižnica. Tudi ta je nenehno dodajala novo gradivo, med drugim je v letu 1955 od kmetijske zadruge prejela 15.000 di­narjev za nakup novih knjig. Te so tokrat najpogosteje romale v roke mladini, ki je z veseljem posegala po zbranih zapisih, saj se ob branju niso le ucili, marvec so se pogosto tudi nasmejali, potocili kakšno solzo, predvsem pa v tistih trenutkih branja prestopili pragove drugacnega sveta. 
V letu 1958 je knjižnica v prizidku tudi uradno dobila svoj prostor, nabor knjig pa je tedaj že presegel številko 400. Zanimivo je, da so mladinci v letu 1967 z denarjem, ki so ga zbrali s posebno akcijo, kupili 30 knjig pisatelja Karla Maya. Te knjige v trzinski knjižnici najdete še danes in so, verjemite ali ne, še precej iskane in brane. 
V sedemdesetih letih je zanimanje za branje zacelo upadati. Tako mladi kot starejši niso vec tako pogosto posegali po knjigah kot dotlej, cetudi je Majda Ipavec, ki je od leta 1973 skrbela za knjižnico, zavzeto urejala knjižne zbirke. Žal pa se je marsikatera knjiga tudi izgubila ozi­roma ni našla svoje poti nazaj na knjižno polico, kar knjižnici ni koristilo. Trzinci so tedaj, ce že, raje obiskovali mengeško knjižnico oziroma kar maticno Knjižnico Domžale. 
Na sreco pa je tudi to obdobje minilo. Kultura, literatura in umetnost so vendarle pregloboko zakoreninjene v srce in dušo Trzina, da bi ta dolgo zdržal brez lastnega hrama kulture. 
Tako so se ob koncu devetdesetih let vnovic pojavili predlogi in po­zneje nacrti, kako tudi v Trzinu ustanoviti krajevno knjižnico, ki bi delo­vala pod okriljem Knjižnice Domžale. 19. decembra 2003 je bil najprej odprt Center Ivana Hribarja, le mesec in pol pozneje, 6. februarja 2004, pa je bila v prvem nadstropju centra odprta tudi Krajevna knjižnica TinetaOrla, poimenovana po trzinskem rojaku,slovitem alpinistu, jezi­koslovcu in profesorju, ki je letos zaznamovala že dvajsetletnico delo­vanja. Ob slovenskem kulturnem prazniku je leta 2004 zacela delovati sveže odprta knjižnica. 


Oddelek za predšolske otroke in igralnica Odprtje Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin, 6. februar 2004 
V našem kraju 
V casu odprtja je bila 

Krajevna knjižnica Tine­
ta Orla najsodobnejša 
enota Knjižnice Domžale, 
cetudi še dokaj skromna, 
ko je govor o gradivu. Le­
seno pohištvo je že takoj 
pripomoglo k prijetnemu 
sprošcenemu obcutenju, 
obcutku domacnosti, ki 
je obiskovalca prevzel ob 
prestopu praga knjižnice. 
Obisk se je dokaj hitro 
poveceval, že po mesecu 
delovanja je bilo v trzinsko 
knjižnico na novo vpisanih 
vec kot sto posameznikov 
oziroma pravnih oseb. 
Gradivo se je, dokler je bila 
zbirka še manj obsežna, clanom prinašalo tudi iz domžalske knjižnice, 
ki je bila že tedaj bogato založena, kmalu pa je nabor knjižnega gradiva 
tudi v Trzinu tako zrasel, da potrebe po prenašanju ni bilo vec. Kot prva je delo vodje trzinske enote takoj po odprtju prevzela Po­
lona Pavšek, pozneje jo je zamenjala Petra Strajnar. Obe sta s svojim 
delom in predanostjo skrbeli, da so se ljudje v prostore knjižnice z ve­
seljem vracali, s seboj pa pripeljali tudi prijatelje, znance, sorodnike. S 
1. marcem 2006 je vodenje prevzela Majda Osolnik in v trzinsko enoto vnesla dušo, ki jo je cutiti še danes. Majda je to delo opravljala vse do svoje upokojitve 30. maja 2009, ko jo je zamenjala zdajšnja vodja, Zdenka Kopac. Knjižnico srcno in predano vodi že skoraj 15 let. Njena povezanost z domacim okoljem, z obcani Trzina in nasploh s slehernim obiskovalcem knjižnice je razlog, da je hram tako zelo obiskan, da ga bralci obiskujejo ne zgolj z namenom izposoje gradiva, marvec se radi udeležujejo tudi številnih družinskih delavnic, radi si ogledajo otroške predstave, se sprostijo na prijetnem literarnem dogodku za odrasle, hkrati pa si lahko ob skoraj vsakem obisku ogledajo novo razstavo do­macih ali tujih razstavljavcev. 


Bogato ponudbo dokazuje tudi velik obisk. V letu 2023 je Krajevno knjižnico Trzin obisk(ov)alo 1521 dejavnih clanov, ki so lahko izbirali med ponudbo kar 31.035 enot gradiva (28.773 enot knjižnega in 2.262 enot neknjižnega gradiva). Samo lani je enota dokupila 1488 enot gra­diva (1392 enot knjižnega in 96 enot neknjižnega gradiva). Serijskih publikacij, ki so na voljo bralcem, je bilo lani 38 – od tega jih je nekaj na voljo za izposojo na dom, medtem ko si bralci druge lahko preberejo v za to namenjeni citalnici. Lani si je 12.008 obiskovalcev ob obisku tudi kaj izposodilo, na dom pa je bilo izposojenih kar 45.632 enot knjižnega in neknjižnega gradiva. 
Statistika ne laže, vendar pa niso številke tisto, kar Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin žene naprej. Ne, gonilna sila je vodja enote, ki skrbi, da se v knjižnici pocutimo odlicno, da se udeležujemo izjemnih prire­ditev, da se ucimo od najboljših gostov, da imamo na voljo celo vrsto knjig – za mlade in zrele, izobražene in tiste z nekaj vec ulicne mod­rosti, za vešce bralce in tiste, ki se v tem šele urijo oziroma se bralne kulture šele privajajo. 
Vabim vas, da prestopite prag knjižnice. V 'najslabšem primeru' jo lahko zapustite s kupckom knjig, ki jih boste na dah prebrali, morda z letakom, ki vas že vabi na naslednje literarno popotovanje, morda s povabilom na prihajajoco družinsko delavnico ali prisrcno predstavo. Mogoce boste pa Krajevno knjižnico Trzin zapustili s prijetno toplino v srcu, ker ste tudi sami pravkar obiskali pravo cudežno deželo literature, nekakšno knjižnic­no Narnijo? Srecno, knjižnica, in še na prihodnjih 20 let! 
Barbara Kopac Foto: Barbara Kopac, arhiv Krajevne knjižnice Tineta Orla 


V našem kraju 

Varno obiskovanje gora pozimi 
Za varno obiskovanje gora pozimi poleg zimske opreme potrebujemo posebno znanje, ki se ga pridobi na tecajih varne hoje v gore v zimskih razmerah, izkušnje in vešcine ravnanja s tehnic­nimi pripomocki, kot so cepin in dereze. V ta namen je Planinsko društvo Onger 28. februarja v predavalnici Doma za zašcito in reševanje pripravilo predavanje o varnem obiskovanju gora pozimi s prakticnim prikazom zimske opreme. Predaval je izkušeni gorski reševalec in alpini­sticni inštruktor Miro Štebe, sodeloval pa je tudi vodnik Planinske zveze Slovenije Andrej Slak iz Planinskega društva Kamnik. 

Vrhovi in pobocja, prekriti z blešceco belo odejo, dih jemajoci razgledi in neverjetna modrina neba ter mir in tišina marsikoga zamikajo, da se pozimi odpravi na pohod proti vrhovom. Žal pa se za vso to pravljicno lepoto skrivajo številne pasti, ki od pohodnika zahtevajo posebno pre­vidnost. Zimske razmere so namrec v gorah izredno zahtevne in ne­predvidljive ter lahko presenetijo tudi najbolj izkušene gornike. Tega se zaveda tudi Miro Štebe, ki ima kot alpinist in gorski reševalec na tem podrocju veliko znanja in izkušenj. Na uro trajajocem poucnem predava­nju nam je ob fotografijah in konkretnih primerih bolj ali manj uspešnih zimskih pohodov predstavil kljucne prvine varne odprave v gore. Zacne se seveda že na zacetku z nacrtovanjem in pripravo na turo, pri cemer je treba zbrati cim vec verodostojnih informacij o razmerah v gorah z vecdnevnim spremljanjem vremenskega stanja in napovedi za gore. Pri tem je poleg vetrov treba upoštevati še podatke o višini snežne odeje in snežnih razmerah. Izkušeni gornik, ki že doživel neprijetno plazovno izkušnjo, je ob tem poudaril: »Še posebej moramo paziti na stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov!« Podrobneje je opisal znacilnosti plazov in plazovitega terena, s katerimi mora biti seznanjen vsak, ki se giblje na snegu. Govoril je tudi o varni hoji po snegu glede na razlicen teren. Poleg razmer v gorah pa je pomembna premišljena izbira cilja glede na pripravljenost oziroma kondicijo pohodnikov, težavnost poti in cas odhoda na turo z upoštevanjem dolžine pohoda in višine cilja. »Velja pravilo: rana ura, zlata ura. Cez dan se namrec struktura snega spreminja,« nas je opozoril Štebe. 
Predstavil je osnovno zimsko opremo, kamor spadajo nepremocljivi pohodni cevlji s trdim in narebrenim podplatom, gamaše, kakovostna topla oblacila, ki ne prepušcajo vlage in vetra, za oblacenje v vec pla­steh, topla kapa, rokavice in šal, zašcitna ocala in zašcita pred mocnim soncem. Tu je še tehnicna oprema, ki jo je treba znati pravilno uporab­ljati, pred odhodom pa temeljito pregledati in dopolniti. Sem spadajo nahrbtnik z zracno blazino, zložljive pohodne palice s kovinsko konico in širokimi krpljicami, gorniške dereze, cepin, krplje, celada, samova­rovalni komplet, krajša vrv in ob obisku visokogorja še lavinski trojcek (plazovna žolna, aluminijasta lopata in sonda), ki je kljucnega pomena za preživetje v plazu. Kljub popolni zimski opremi in previdnostnim ukre­pom lahko pride do nesrece, zato nam je alpinist povedal, kako ukrepati v takih primerih. Z dodatnimi nasveti ga je obcasno dopolnil vodnik PZS Andrej Slak, ki je nadomestil vodnika in inštruktorja planinske vzgoje PZS Miho Pavška, ta namrec zaradi težav z glasilkami ni mogel govo­riti. Pred koncem druženja pa so se dogovorili še o nedeljskem izletu v zasnežene gore, kjer naj bi udeleženci v praksi spoznali pravila zimske­ga pohodništva in pravilno uporabo zimske tehnicne opreme. 

»Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koce in posebne snežne razmere, zato odhod v gore pozimi zahteva natancno nacrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upo­števanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe,« opozarjajo na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije in svetujejo: »Obiskovalcem gora, ki niso vešci gibanja v gorskem svetu in nimajo dovolj lastnih izkušenj, priporocamo, da se vkljucijo v planinska društva in se z njimi pod vodstvom vodnika PZS v organiziranih skupinah odpra-
Imeli so predavanje, vaj pa ne 
Po prvem delu krajšega »tecaja« o obiskovanju zimskih gora in varni hoji naj bi drugi del tecaja potekal v nedeljo, 3. mar-ca, ko so želeli pristojni na Mali planini tudi v živo prikazati, kako je treba pravilno hoditi z derezami in uporabljati cepin. Vadili naj bi tudi zaustavljanje padcev na zaledenelih gorskih poteh. Žal letošnje vremenske razmere tem nacrtom niso bile naklonjene. Zima se je od Velike planine tako rekoc že poslovila. Ker so se bali, da bi kdo od udeležencev predava­nja vseeno šel na Planino, so se štirje predstavniki društva odpravili na Malo planino. Ko so prišli do parkirišca pod Pla­nino, so »obnovili« nekaj znanja o uporabi zimske opreme. Danilo Oražem je tako prikazal, kako si je treba pravilno pripeti lavinsko žolno ter kako turne smuci opremimo s ko­žami ali psi, kot jim recejo planinci, ter kako nanje pritrdimo srenace. V megli in hudem vetru so se potem podali na Malo planino. Tam je zdaj snega le še za vzorec, ko so obiskali veliko vrtaco, kjer so nameravali imeti vaje z uporabo derez in cepina, pa so ugotovili, da letos razmere za kaj takega verjetno ne bodo vec primerne. So se pa strinjali, da bi tak tecaj morali pripraviti ob zacetku prihodnje zime. 


V našem kraju 

Redni letni obcni zbor Planinskega društva Onger 

15. februarja so se clani Planinskega društva Onger zbrali v preda­valnici DZIR na rednem letnem obcnem zboru, ki ga je po uvodnih for­malnostih vodilo delovno predsedstvo z Danilom Oražmom na celu. Pozdravnemu nagovoru predsednika Mira Štebeta so sledila porocila 
o delovanju odsekov, upravnega in nadzornega odbora, castnega raz­sodišca in financno porocilo za lani. Predstavljen je bil tudi nacrt dela, ki poleg utecenih dejavnosti in predvidenih izletov vkljucuje krepitev sodelovanja s sosednjimi planinskim društvi in okrepitev propagan­dnih akcij predvsem med mlajšimi. V nadaljevanju je predsednik podal izjavo o odstopu, glavni razlog pa je bila neuspešna prijava na zace­tniški tecaj za vodnika Planinske zveze Slovenije, ki ga mora opraviti kljub dolgoletnim gorniškim izkušnjam in dejstvu, da je alpinisticni in­štruktor in clan Gorske reševalne službe. Pravi, da ni motiviran voditi društvo z zvezanimi rokami, ko bi svoje znanje in izkušnje z veseljem prenašal na mlajše generacije in delil z njimi. Njegovega odstopa clani OZ niso sprejeli, saj so menili, da vodništvo in predsedovanje nista v neposredni povezavi. Ocenili so, da je bilo delo predsednika v pre­teklem letu motivirano, raznovrstno in pozitivno naravnano, in ob tem poudarili, da njegov mandat traja dve leti. Poleg tega je bilo podanih nekaj predlogov za izboljšanje, izstopala pa je dilema, kako prilagoditi delovanje društva mlajšim generacijam. Na obcnem zboru pa so se tudi dogovorili, da se glede na splošno pomanjkanje vodnikov na Pla­ninsko zvezo Slovenije pošlje pobuda o spremembi nacina pridobiva­nja novih vodnikov zveze in drugih strokovnih kadrov. Rednega letne­ga obcnega zbora se je udeležilo 16 clanov, vabilu pa sta se odzvala tudi predsednik MDO Kamniško-bistriškega odreda Jurcek Nowakk in podpredsednik Planinskega društva Blagovica Peter Urankar. Sre­canje, ki se je zacelo s krajšo Štebetovo predstavitvijo potovanja po Mongoliji, se je koncalo z druženjem in klepetom ob pogostitvi. Ob tej priložnosti clani društva vse zainteresirane vabijo, da spremljajo Facebook ali spletne strani in se jim pridružijo na razlicnih izletih in pri drugih dejavnostih. 
Besedilo in foto: Tanja Jankovic 

vijo v gore.« Objavili pa so tudi deset glavnih pravil za varno osvajanje zasneženih vrhov: 
• 
Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami! 

• 
V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naucite upo­rabljati. 

• 
Že doma pa tudi pred turo na izhodišcu preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo dosledno uporabljajte. 

• 
Pred zacetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepi­na in zaustavljanje s cepinom na pobocju z varnim iztekom. 

• 
Izbirajte poti, primerne svojim psihofizicnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu. 

• 
Pri nacrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj. 


• 
Preverite odprtost planinskih koc (vecina visokogorskih in sredogor­skih koc je zaprtih). 

• 
Že vec dni pred turo spremljajte vremenske razmere in napoved za obmocje, kamor se odpravljate. 

• 
Upoštevajte podatke o snežnih razmerah – o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov. 

• 
Po obilnem sneženju ali otoplitvah še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povecane nevarnosti proženja snežnih plazov. 

•
 O svojih poteh in nacrtih obvestite domace. 



Ne precenjujte svojih zmožnosti in se v gore odpravite samo s primer-no opremo in v ugodnih razmerah! 
Tanja Jankovic in Miro Štebe Foto: Tanja Jankovic 
V našem kraju 
Potopisno predavanje 

Z Nejcem Draganjcem na Antarktiko 
Zadnji februarski torek smo se v prostorih KUD-a Franc Kotar Trzin podali na Antarktiko, ka­mor nas je popeljal Nejc Draganjec, veckrat nagrajeni slovenski fotograf, popotnik in biolog, ki je od decembra 2022 do februarja 2023 doživel kar tri odprave na Antarktiko. 

Kot je na zacetku dejal, je bila Antarktika vedno njegova sanjska dežela, vendar si zaradi visokih stroškov poti ni drznil sanjati o njenem obisku. Poleg tega si kot mož in oce ni mogel predstavljati, da bi vec kot mesec dni preživel stran od družine. Ko je dobil ponudbo, da se tja odpravi kot vodja fotografskega studia, pa je, kot sam v šali pove, kar naenkrat postal silno prilagodljiv in se trije meseci zdoma niso vec zdeli misija nemogoce. 
Antarktika je posebna dežela ne le zaradi svoje zemljepisne lege, marvec tudi zaradi flore in favne. Celina je domovanje vec vrst pingvi­nov, zatocišce ponuja tudi albatrosom, tjulnjem, v okoliških vodah pa najdemo raznovrsten plankton. Ustvarjalec tokratnega fotopisa oci­tno rad zahaja v odrocne predele sveta in dejstvo je, da kaj bolj odroc­nega od Antarktike težko najdemo. »Nacrtovanje se je zacelo pred leti, recimo, da dve leti pred prvo odpravo, saj ta zahteva veliko prila­gajanja, usklajevanja, predvsem pa natancne strategije. Sam sem na vseh treh odpravah, ki so v povprecju obsegale približno 200 ljudi na odpravo (vec kot 220 nikdar ne), vodil celoten fotografski odsek, vodil sem delavnice, gostom dajal splošno podporo ter izvajal individualne programe in tecaje,« razlaga Nejc, na katerega je Antarktika naredila izjemen vtis. 
»Vreme se lahko zelo hitro spremeni,« poudarja gost vecera. »Tem­peratura lahko s prijetnih 15 stopinj Celzija v trenutku pade na nemo­gocih –60 stopinj, zapihajo ledeni vetrovi s hitrostjo kar 300 km/h, cesar na odprtem razen cesarskih pingvinov ne preživi nihce.« 
Odprava, ki izstopa že zaradi cene, kakršne si navaden smrtnik obi­cajno ne more privošciti, je med drugim posebna tudi po nacinu iz­vajanja. Ker je vreme tako spremenljivo, se je treba sproti prilagajati. Kot poudari Nejc, se je ekipa, ki je pred vsako odpravo preverjala teren in razmere, ko jim je bilo vreme naklonjeno, ven odpravila že ob štirih zjutraj, obicajno pa so pot zacenjali okoli sedme ure zjutraj. »Bili so dnevi, ko smo na terenu spoznali, da se je odlomil vecji kos ledenika, zato so bile razmere v tistem trenutku neprimerne za nadaljnje razi­skovanje. Tedaj smo se lahko odpravili šele v popoldanskih urah.« 
Na vseh treh odpravah, na katerih je bila povprecna starost udele­žencev 63 let, pri cemer je najmlajši clan štel komaj dve leti, najstarej­ši pa sto let, se je našlo marsikatero znano ime, od filmskih zvezdnikov do clanov evropskih kraljevih družin. Kot receno, gre za edinstveno odpravo, ki si je povprecen clovek ne more privošciti. 
»Ker gre za vremensko silno muhasto deželo, se je treba pripraviti na najslabše. Tako smo imeli vsi udeleženci odprave, tako clani posadke, ki smo bili tam službeno, kakor tudi vsi gostje, prav za takšne razmere narejena oblacila, ki so nas šcitila v primeru stika z vodo, obute smo imeli termoizolirane škornje, spodaj smo po vecini nosili merino spo­dnje perilo in podobno.« 
Antarktika je v zadnjih letih vse bolj priljubljen turisticni cilj. Vecina odprav svojo pot zacne v argentinski Ushuaii, redkeje pa ladje svojo plovbo zacno tudi v cilskem Puerto Williamsu. Lahko pa vas letalo ponese naravnost v srce Antarktike, s cimer se med drugim izognete slovitemu Drakovemu prelivu, poimenovanemu po angleškem raz­iskovalcu Francisu Draku. Ta prehod meri dobrih 1200 kilometrov. »Sam nisem obcutljiv, ne obcutim potovalne slabosti, ko pa smo pluli po tem prelivu, me je doletela dvakrat. Tu ne gre za zibanje ladje levo in desno ali naprej in nazaj, temvec vse hkrati. Zamišljajte si, da ste v centrifugi, tako dobite približen vpogled v to, kar se na poti skozi ta prehod dogaja. Plovba traja okoli 48 ur, ob mirnih vodah pa ga lahko preckate tudi v 36 urah. Ce imate sreco in prehod preckate na soncen dan, valovi dosegajo 'le' štiri do šest metrov v višino. Ob obicajnem dnevu, torej v dokaj lepem vremenu, se valovi dvignejo tudi do deset metrov, ko naletimo na razburkano morje, pa lahko presežejo celo 15 metrov. Ko pride do združevanja valov, ti dosežejo celo vec kot 20 metrov. Tega žal ne moremo predvideti, in ko se zgodi, se valovom ne moremo izogniti.« 
Na Antarktiki je treba upoštevati številna pravila, med drugim tudi to, da se vsa odprava razkuži pred vsakim izkrcanjem na obali, enako pa stori tudi, preden se spet vkrca na colne, ki jih odpeljejo nazaj na ladjo. Ta se namrec nikdar ne zasidra, zato za pot od ladje do obale vselej uporabljajo izredno trpežne gumenjake, ki jih sicer uporablja vojska. Poleg tega se vsi clani odprave vseskozi strogo držijo pravila, da so od katere koli živali oddaljeni vsaj pet metrov, saj tako ohranjajo tako varnost živali kot svojo lastno. Najpogumnejši clani odprave so se na odpravah preizkusili tudi v skoku v ledeno vodo, kar so sicer opisali kot ne prehudo izkušnjo. »Voda je imela –0,9 stopinje, v njej pa sem skušal zdržati kar se da dolgo, da se okrepim in morda navadim,« smeje se dodaja gost vecera. 
Krajev, ki jih je vredno obiskati, je na Antarktiki ogromno. Med dru­gim Nejc priporoca obisk otoka D'Hainaut, ki je ena najbolj priljublje­nih tock, letno pa lahko sprejme le omejeno število obiskovalcev. »Je ena tistih tock, za katere se je treba dobesedno boriti, da vam sploh uspe dobiti rezervacijo.« Poleg tega se celina v mesecih, ko je odpr­ta turisticna sezona, torej med decembrom in februarjem, mocno in hitro spreminja. »Ko sem neko mesto obiskal decembra in nato na drugi odpravi denimo januarja ali februarja, je bilo, kot bi se znašel na popolnoma drugi tocki. O takšnih spremembah govorimo.« Medtem ko sta severni in zahodni del celine precej obiskana, je južni del dokaj 

V našem kraju 


osamljen, vzhodni del pa precej nevaren. Mogoci so sicer tudi obiski teh dveh, vendar so zaradi vecjih nevarnosti še toliko dražji. 
Antarktika ocara in hkrati prestraši. Toliko lepot, kot jih je mogoce videti na tej vse bolj obiskani, a še dokaj neokrnjeni celini, najdemo redkokje drugje. Hkrati pa se tudi redkokje drugje na svetu spoprije­mamo s toliko razlicnimi podnebnimi grožnjami. Gre namrec za okolje, na katero nismo prilagojeni, ki ga nismo vajeni, kjer ne moremo delo­vati brezbrižno, saj nas to lahko v trenutku stane življenja. 
Z najvecjim navdušenjem je Nejc govoril o uresnicenih sanjah, ko je nazadnje tik pred vrnitvijo domov le uzrl leopardjega tjulnja, kar je bila njegova želja. »Videl sem fotografije priznanih fotografov, kako so v objektiv ujeli to neverjetno žival. Sam sem cakal in cakal, a nisem imel srece do poslednjega trenutka, ko ne le da sem videl leopardjega tjulnja, temvec sem ga poslikal in posnel pri prehranjevanju. Prizor, ko je ta dobesedno odtrgal pingvinovo glavo s trupa, je del naravnega procesa, ki je resda grozljiv in grotesken, a prav zato tako nepozaben.« 
Slikovito pripoved o eni najbolj neverjetnih odprav je Nejc koncal s priporocilom, da se vsi, ki se odlocijo za ogled te izjemne celine, tja odpravijo le s ponudniki, ki delujejo pod okriljem IAATA, mednarodne organizacije, specializirane za polarni turizem. Clanice IAATA se na­mrec osredotocajo na to, da je njihovo delo res trajnostno, njihove odprave pa ne ogrožajo silno obcutljivega ekosistema. 
Kljub vsem omejitvam in nevarnostim je obisk takšne dežele spo­min, ki se zasidra tako v um kot tudi v srce. Je izkušnja, ki je clovek ne pozabi. 
Besedilo in foto: Barbara Kopac 
VABILO na predstavo Krog v kvadratnem mestu 

KUD Franc Kotar tudi letos gosti nastopajoce s festivala KAVC FEST. 
V sredo, 20. marca 2024, ob 17.30 v KUD Franc Kotar gostuje gledališce Globus hystericus z otroško klovnsko predstavo Krog v kvadratnem mestu. 
Vstop je prost, zaželeni prostovoljni prispevki. 
Vec o festivalu si lahko preberete na spletni strani www.kavcfestival.si, vec o gledališcu in nastopajocih pa na po­vezavi www.globus-hystericus.org/krog-v-kvadratnem-mestu. 
Andrej Zupanc, KUD Franc Kotar Foto: Facebookova stran KUD Franc Kotar Trzin 

Vabilo na potopisno predavanje: Mongolija 
Ali veste, da je v Mongoliji vec konj kakor prebivalcev in da je to ena naj-ob 19. uri v veliki predavalnici Doma za zašcito in reševanje (Men­redkeje naseljenih dežel, ceprav je po velikosti na 18. mestu med dežela-geška 2a) predaval Miro Štebe. Mongolija je izjemna dežela s številnimi mi sveta? O vsem tem in še drugih zanimivostih dežele v osrednji Aziji, iz naravnimi zanimivostmi in lepotami ter zelo burno zgodovino, kar navdu­katere so v preteklosti proti Evropi prodirale vojske okrutnih zavojevalcev ši slehernega obiskovalca. Vabljeni! od Hunov, Tatarov, Mongolov do Turkov, bo v cetrtek, 21. marca 2024, Besedilo in foto: Miro Štebe 

V našem kraju 

Predavanje v šoli: Vrstniško nasilje 
V torek, 6. februarja, je v trzinski šolski avli potekalo predavanje z naslovom Vrstniško nasilje in konstruktivna komunikacija z otroki, ki ga je pripravila Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. V uri in pol je predstavila vzroke za vrstniško nasilje in razliko med konflikti med vrstniki in vrstniškim nasiljem ter podala usmeritve, kako lahko starši in zaposleni v šolah pomagajo preprecevati vrstniško nasilje. 

Na zacetku predavanja je soustanoviteljica in predsednica te nevla­dne organizacije, ki se ukvarja s preprecevanjem in ustavljanjem vseh vrst nasilja, poudarila, da problematika vrstniškega nasilja obstaja v vseh slovenskih šolah. 
Predavateljica, ki je že vrsto let izvajalka preventivnih in svetovalnih programov tako za žrtve kakor tudi za povzrocitelje nasilja, je poudarila, da se v šolah spoprijemajo predvsem s povecanim individualizmom in velikimi pricakovanji otrok do drugih, ne pa tudi do sebe. Velika težava je zamik pri odrašcanju, saj starši pogosto nase prevzemajo obveznosti in odgovornosti otrok, v starševski vlogi pa so nemalokrat izgubljeni. Predavateljica je povedala, da otrokom dandanes pogosto manjkajo dolžnosti, ob katerih izpolnjevanju dobijo obcutek vkljucenosti v skup­nost. Ce otrok ne vkljucujemo, lahko hitreje zapadejo v apatijo. 
Opozorila je tudi na pogosto zatekanje v virtualni svet, ki otrokom prepreci razvijanje ustvarjalnega obvladovanja vsakodnevnih frustracij v interakciji z vrstniki ali odraslimi. Prisotnim staršem je svetovala, naj otrokom cim veckrat preprecijo umik v virtualni svet in naj namesto tega otroka raje izzovejo k razmišljanju in ob pogovoru poišcejo rešitev za posamezne manj prijetne položaje, v katerih se otroci znajdejo. 
Njeno glavno sporocilo na predavanju za starše je bilo, da je treba otroku prepustiti obvladovanje vsakdanjega stresa. Pri tem mu mora­jo starši stati ob strani, razumeti njegovo trenutno stisko in njegovo moc krepiti s spodbudo. Tako lahko starši vplivajo na otrokovo boljšo samopodobo. Poudarila je, da se odtujenosti in osamljenosti pri otrocih lahko izognemo tako, da jim ponudimo cim vec možnosti za druženje z vrstniki brez pogojevanja, da bi morali biti v necem posebni za vklju­cenost v skupnost. 
V nadaljevanju je predavateljica razložila, da ljudje v odnosih vedno merimo moci, in poudarila, da primanjkljaj moci v odnosih razlicno na­domešcamo – nekateri z individualnimi posebnostmi, nekateri pa z za­tekanjem k nasilju, saj s tem izrazijo potrebo po upoštevanju v danem trenutku. Prisotne je poducila, da ne smemo vsakega pretepa obravna­vati kot vrstniško nasilje, saj je ta opredelitev odvisna od razmerja moci in namena, definicija pa je pomembna zaradi nacrtovanja ukrepanja. Opozorila je, da so odnosi med vrstniki lahko naporni, vcasih tudi ne­prijetni. 
V primeru konflikta oziroma neskladja želja med vrstniki, pri katerih je razmerje moci enakomerno, otroke ucimo, kako se konflikt rešuje (postavijo se pravila, pogovori z vsemi udeleženci, izrece se ukrep). V primeru, ko je razmerje moci porušeno, dejanje nasilja pa ponavljajoce se in hoteno, pa se ukrepa po protokolu za vrstniško nasilje. Zatem je predavateljica predstavila še razlicne oblike nasilja (telesno, psihosoci­alno, materialno, spletno … ) in navedla najpogostejše vzroke za nasilno vedenje pri otrocih. 
Razložila je, da do vrstniškega nasilja pride, ko so izpolnjeni trije po­goji, in sicer ko za vrstniško nasilje motiviran otrok dobi priložnost (po­manjkanje nadzora) nad ranljivim otrokom. Pogosteje do tega prihaja v osnovnih šolah (20 odstotkov žrtev in 12 odstotkov storilcev) kakor v srednjih šolah (8 odstotkov žrtev in 6 odstotkov storilcev), ukrepati je pa treba na vseh treh podrocjih. To pomeni, da je treba pri mocnejših otrocih povecevati motiviranost za nenasilno vedenje, ranljivejše otroke je treba spodbujati in poskrbeti za zmanjšanje njihove ranljivosti, vzpo­staviti pa je treba tudi ustrezen nadzor odraslih ali vrstniških skupin. 
Predavateljica je nato naštela še pomembne lastnosti, po katerih lah­ko prepoznamo žrtve nasilja in storilce/storilke nasilja, ter znake, ob ka­terih lahko posumimo, da prihaja do vrstniškega nasilja. Nato je navedla razloge, zakaj otroci, nad katerimi se izvaja nasilje, ne poišcejo pomoci. 
Za konec je opozorila, da je v sodobni družbi prisotna pedagoška ideologija 'srecnega otroka'. Vendar življenje od otrok zahteva, da se odrekajo prijetnostim in doživljajo neprijetnosti, saj se tako prilagajajo zahtevam družbenega življenja. Zato je otroke treba nauciti, da se bodo znali spoprijemati z zahtevnejšimi življenjskimi položaji, da jih bodo znali z dobrim nacrtom reševati in ob tem ne bodo izgubili motivacije za dosego cilja. Ob tem pa je najpomembnejše, da se reševanja težav lotijo, dokler so te obvladljive! 
Besedilo in foto: Metka Pravst Primožic 
JAVNI VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2024/2025 
Na podlagi tretjega odstavka 20. clena Zakona o vrtcih (Ur.l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2024/2025. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najpozneje do 31. marca 2024 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Plošcad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin, oziroma na elektronski naslov os-trzin-taj@guest.arnes.si. 
Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. 
Ravnateljica: Matejka Chvatal 


Novice trzinskih gasilcev 
Februar je zimski mesec in pust nam napove pomlad ... Zato smo tudi letos pospremili pustne šeme, da odženejo zimo in cim prej preidemo v toplejši cas, ko bo za nas vec dejavnosti na prostem. 
Prihajajoca pomlad nam je dala zagon in uredili smo skladišce – pospravili in sortirali smo opremo ter odvecno odpisali. 

Na obcnem zboru smo pregledali delo preteklega leta, podelili prizna­nja in diplome. Naj na kratko strnemo leto v številke! Na vajah in inter­vencijah smo opravili 672 ur. Skupno število opravljenih ur v društvu pa je doseglo kar 7246,5 delovne ure. Kot je v navadi, smo na koncu dolocili še nacrt za letos. 
Obeta se nam lepa in težko pricakovana novost, vec o tem pa v pri­hodnjih porocanjih. 
Izobraževanje 
Poteka zakljucni del prakticnih vaj in predavanj za operativnega gasil­ca. Pred zakljucnimi izpiti caka kolege še trdo delo utrjevanja pridoblje­nega znanja in gasilskih vešcin. 
Na rednem internem izobraževanju smo obnovili znanje uporabe di­halnih aparatov, postopkov pravilnega vstopa v prostor in preiskovanja ter preverili brezhibnost vseh bencinskih naprav. 
V našem kraju 


Mladinska komisija 
Kot smo napovedali, poteka tecaj za pionirje. Naši mladi so zaceli pos­lušati predavanja in so se seznanili z osnovami prve pomoci. Izpeljali so svoj obci zbor in pregledali preteklo delovanje ter si dolocili cilje za prihodnost. V marcu si bodo ogledali Zavod za transfuzijsko medicino in se udeležili kviza. 
Intervencije – kratek kronološki pregled 
Tokrat izkoristimo priložnost in podajamo še kratek povzetek posre­dovanj v lanskem letu, ko smo obravnavali: 
• 
9 prometnih nesrec, • 8 požarov, 

• 
21 tehnicnih intervencij, 

• 
195 posredovanj na objektih ob poplavah, 

• 
1 lažno alarmiranje. 



Na sreco pozivniki za zdaj pocivajo, zmotil jih je le redni mesecni test. Skupaj držimo pesti, da tako tudi ostane. 
Andrej in Ema Nemec Foto: arhiv Prostovoljnega gasilskega društva Trzin 

Turnir v namiznem tenisu in druženje ob igranju družabnih iger 
V petek, 9. februarja, ob 17. uri sta v prostorih Mladinskega kluba v je fotografiral Dan Primožic, pomoc pri organizaciji pa sta ponudili Nina Centru Ivana Hribarja potekala turnir v namiznem tenisu in druženje Goropecnik in Veronika Weixler. Prihodnje srecanje v okviru projekta ob igranju družabnih iger za ucenke in ucence od šestega do devetega mladinc Trzin je predvideno v aprilu – na vrsti bo kuharska delavnica. razreda Osnovne šole Trzin. Srecanje so v okviru projekta mladinc Trzin, ki ga sofinancira Evropska unija, pripravili ucenke in ucenci devetega 
Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališca in mnenja zgolj stališca 
razreda Osnovne šole Trzin. Na turnirju se je pomerilo deset parov. Na 
in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališc in mnenj Evropske unije ali 
tretje mesto se je uvrstil dvojec Kapibare (Tim Zickero, 6.b, in Maks 
Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti Kogovšek, 6.b), na drugo mesto dvojec Crne opice (Lan Ploj, 7.a, in Tian organ, ki dodeli sredstva. Sušnik, 7.a), prvo mesto pa je osvojil dvojec Zmagovalci (Gal Vogrinec, 6.b, in Jaša Davidovic, 6.b). Na turnirju so sodili Nejc Gustincic, Ale­ksandra Kmetic in Jan Urbanija. Poleg igranja namiznega tenisa so se ucenke in ucenci družili ob prigrizkih in igranju družabnih iger. Dogodek 



Turnir v namiznem tenisu Od leve proti desni: Crne opice, Zmagovalci, Kapibare 
Trzinski podjetniki 

Pekarna Kruh pa še: Viljem Lovec, novi trzinski »boulanger« 
Ce vam prija odlicen kruh, zavijte v Kidricevo 
»Vse se je zacelo zaradi ljubezni do Francije in francoske kulinarike,« hitita pripovedovat Vi­ljem Lovec in Tatjana Cirer, nova najemnika pekarnice na vogalu Kidriceve ulice 11. Pekarna, ki je pred Vilijevim prihodom kar nekaj casa samevala, je znova zaživela lani decembra. Na procelju zdaj obiskovalce že tri mesece pozdravlja napis »Kruh pa še – rocna priprava kruha in peciv z drožmi. Tudi iz krušne peci«. Kot pravi Viljem Lovec, je glede na dosedanje odzive v Trzinu in okolici vec kot dovolj kupcev, ki cenijo takšen kruh boljše kakovosti. 


Povejmo, da kruh Viljem pripravlja rocno. Zanj uporabi kakovostno moko iz mlina Felix iz Pšate, sol iz Secoveljskih solin in droži, ki jih je vzgojil sam. Kruh gre v pec šele po najmanj 18-urni fermentaciji, vcasih pa testo fermentira tudi do dva dni. 
Droži veljajo za najstarejše naravno sredstvo za vzhajanje in dajejo kruhu vrsto posebnih lastnosti. Kruh z drožmi je lažje prebavljiv, mno­go bolj aromaticen, hranila v njem naše telo lažje vsrka, da ne ome­njamo hrustljave skorje in mehke, socne sredice. Ce k temu dodamo še peko v krušni peci, dobimo kruh, ki zelo pogosto izgine v naših ustih že na poti od pekarne do doma. 
Droži Viljem dodaja tudi v sladka peciva, v slavne francoske rogljic­ke, croissante, in druge slastne dobrote, ki – brez pretiravanja – res pricarajo okus iz patisseries s pariških ulic. Zanje uporablja izkljucno francosko maslo (ker ima manjšo vsebnost vode kot slovensko maslo) in odlicno mleko in mlecne izdelke iz Zavoda Grunt v Komendi. Tudi vse kreme zanje naredi rocno iz preverjenih, svežih in kakovostnih se­stavin. »Veste, ljudje imamo radi pristne osnovne okuse, pa naj gre za lešnike ali jabolka,« je preprican. 
Ste vedeli? 
»Ravno sem se nameraval lotiti laminacije,« so bile prve besede Viljema Lovca, novega najemnika pekarnice na vogalu Kidriceve 11, ko sem ju s partnerko Tatjano obiskala za intervju. »Laminaci­je? Jaz poznam samo tisti laminat, ki se polaga po tleh,« sem se nasmejala. No, tu je pojasnilo: »Laminacija je priprava številnih plasti izredno tanko razvaljanega testa, ki jih locujejo plasti mas-la, najvecji mojstri pa v tem testu nagubajo tudi do 80 izmenju­jocih se plasti. Listnato pecivo, ki nastane s peko takšnega testa, je izjemno puhasto zaradi izhlapevanja vode iz masla, ki za seboj pusti zracne mehurcke, hkrati pa je láhko in krhko, saj se v peci testo v mašcobah iz masla v bistvu ocvre.« 
Vir: gourmet-lj.si 
Pocitnice za odkrivanje francoskih vrst kruha 
Pa vendar je v srcu Viljema Lovca še vedno na prvem mestu kruh. O njem pripoveduje podobno strastno, bogato in polno, kot je poln in bogat okus njegovih kruhov. S partnerko Tatjano drug drugemu do­polnjujeta stavke. Tatjana sicer pravi, da je njena naloga zgolj ta, da preizkuša in pojé, kar Vili spece, a vidi se, da sta oba z dušo in srcem pri svojih izdelkih. 
»Moja poklicna pot je bila vrsto let vezana na zahtevno tehnicno podrocje, kuharija pa je bila moja strast. Prebral sem ogromno knjig, se izobraževal in preizkušal recepte. Na droži sem naletel pred vec kot desetimi leti, ko sem doma že pekel svoj kruh. Mislil sem si, da droži pa že ne morejo biti tako pomembne. Potem sem nekje prebral, da je zelo težko narediti resnicno dober kruh in da tega ne zmore niti mar­sikateri francoski chef. No, to me je postavilo pred izziv, da sva šla s Tatjano v Lyon, pozneje pa tudi v Toulouse, Champagno in nazadnje v Pariz. Ob vsakem napisu »Artisan Boulangerie« sva se ustavila in naku­pila vrste kruha ter jih preizkušala. Sledilo je grenko spoznanje, da moj kruh, ki sem ga pekel do tedaj, ni dober. In to mi je dalo znova zagon, da sem preštudiral vso mogoco literaturo, se poglobil v peko kruha in jo z mnogimi (uspelimi in neuspelimi) poskusi izpopolnil do sedanje stopnje,« z žarom v oceh pripoveduje Viljem Lovec. 
Ob tem dodaja, da je za poln okus kruha treba imeti predvsem cim bolj kakovostne sestavine. »Francozi in Italijani imajo cisto posebne, zelo aromaticne moke, zaradi cesar je tak tudi njihov kruh.« Prav tako poudari, da ljudje pogosto mislijo, da je pri kruhu treba delati po ob­cutku, vendar to še zdalec ni res. »Izkušnje seveda so pomembne, a treba je uporabljati tudi termometer in Ph-meter, spremljati tempe­raturo in kislost, vedeti, kaj testo v nekem trenutku potrebuje. Poleti se kruh denimo dela drugace, in ko bo vroce, bom v testo vmešaval ledene kocke, saj si­cer droži podivjajo,« pove Vili in pravi, da z veseljem vsakomur pojasni nacin pripra­ve, toda na uspeh ali neuspeh vpliva vrsta dejavnikov, ki jih ne more predvideti niti najpodrobnejši re­cept. 
V Trzinu že tri mesece 
Uradno je bila pe­karna prvi dan od­prta 21. decembra lani, tako da v casu izida Odseva praznu­je ravno tri mesece delovanja. »Zanimivo je, da sva pred tem zelo dolgo iskala pri­

Trzinski podjetniki 

meren prostor in po­zneje skoraj eno leto skušala priti v stik z lastnikom. Toda vse se zgodi, ko je pra­vi cas,« je preprican Viljem. Ko sta ven­darle navezala stik z lastnikom, Viljem nad krušno pecjo ni bil navdušen, a je ta na prigovarjanje Tatja­ne ostala. Ob tem se Tatjana šali: »Meni je lahko, saj samo jem,« in poudari, da se Vili izjemno poglobi v vsako podrobnost in je tako do potankosti preucil tudi peko kru­ha v krušni peci. 
»Ni veliko ljudi, h ka­terim bi lahko šel po nasvet za peko kruha v krušni peci, marsikaj sem moral sam pogrun­tati,« pove in odpre vratca ter pokaže v notranjost, v kateri so zložena polena, pripravljena za kurjenje: »Poglejte, pec je danes popoldne že pripravljena na jutrišnjo peko. Trenutno ima 150 stopinj.« 
Kaže, da so številni prebivalci Trzina z navdušenjem sprejeli kruh, ki ga ne po sestavinah, ne po kakovosti in ne po ceni ne moremo primerjati z drugimi, prav tako odlicnimi ponudniki kruha in peciva v kraju. »Menim, da smo si tako zelo razlicni v svoji ponudbi, da nihce ni nikomur konkurenca,« je preprican Viljem Lovec. 
Francoski kruh, h kateremu se po navdih ozira pekarna Kruh pa še, je namrec nekaj cisto posebnega. V Lyonu, francoski prestolnici gastro­nomije, rojeni Franck Point, je nekje zapisal, da je kruh tako prisoten v francoskem DNK kot »art de vivre«, umetnost življenja. Francozi pra­vijo, da se ta skriva v majhnih stvareh. Takih, kot je denimo sveža bageta za zajtrk ali popoldanski prigrizek s prijatelji ob dobrem vinu, odlicnem siru in gosji pašteti. Na »pravem« kruhu seveda. Ce takšna umetnost življenja zamika tudi vas, pa le zavijte v Kidricevo 11. 



Besedilo in foto: Tanja Bricelj 

Delavnica o pripravah na javni razpis LAS Za mesto in vas 
Lani je ekipa vodilnega partnerja LAS Za mesto in vas pripravljala Strategijo lokalnega razvoja (v nadaljevanju SLR) za obcine Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Nastala je tudi s po­mocjo informacij, ki so bile podane na delavnicah, organiziranih za predstavnike društev, obcin, organizacij, javnih zavodov, podjetij in za vse zainteresirane posameznike, ki si želijo sooblikovati domace oko­lje. V decembru je bila sprejeta Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v obdobju 2023–2027, pred dvema mesecema pa so pristojna ministrstva potrdila SLR LAS Za mesto in vas. Ta dva dokumenta sta kljucna podlaga za crpanje sredstev iz skladov EKSRP in ESRR. 

Nacrtujemo, da bo prvi javni razpis LAS objavil do poletja. V ta namen smo 29. februarja 2024 v Kulturni dvorani Vodice izvedli de­lavnico z naslovom Priprava projekta za javni poziv LAS. Vec kot 40 udeležencem so bili predstavljeni pomembni cleni uredbe, predvidena casovnica in osnutek meril za ocenjevanje projektov. Kljucni del delav­nice pa so obsegala številna vprašanja prisotnih in razprava, ki se je ob tem razvila. Objavi javnega razpisa bo sledila še ena delavnica, ta bo bolj konkretna, saj bodo takrat že znane vse podrobnosti razpisa. 
Vse, ki imate zamisli za projekte in razmišljate o prijavi na javni raz­pis ter imate kakršne koli pomisleke in vprašanja, vabimo, da se nam oglasite. Dostopni smo na telefonski številki +386 1 306 1905 ali ele­ktronskem naslovu las-zmv@rralur.si. Vabljeni ste tudi v pisarno RRA LUR (Tehnološki park Ljubljana) ali pa se mi oglasimo pri vas. Veliko informacij o delovanju LAS Za mesto in vas in novic je sicer na voljo na naši spletni strani www.las-mestoinvas.si. 
Katarina Godec, RRA LUR Foto: Katarina Vrhovec Celarec, RRA LUR 


Knjižni koticek 
Z branjem v pomlad 

Andrew Holleran – KRALJESTVO PESKA 
V delu odpotujemo v svet, ki odstopa od sveta, kakršnega vecina poz­na. Na pot se podamo z brezimnim gejevskim pripovedovalcem, ki se preseli na Florido, da bi tam skrbel za ostarele starše. V novem okolju se spoznava z izzivi življenja v manjšem mestu, kjer je nestrpnost do drugace mislecih, drugacne spolne usmerjenosti ali nasploh drugacnih še kako živa in zaznana na vsakem koraku. To v našem protagonistu poraja števila negativna obcutja, vse bolj se umika v svoj svet, zapira se pred ljudmi in z njimi ne vzpostavlja (vec) stika. Edino okno v zunanji svet je zanj pogovor z Earlom, posebnežem iz soseske, z njim stke nena­vadno prijateljsko vez. Vec let je on v resnici edina oseba, s komer glavni lik pravzaprav govori. Ko pa zacne Earlovo zdravje pešati, se glavni lik pocasi zave, da bo po prijateljevi smrti ostal sam. Na tem svetu ne bo nikogar vec, ki bi mu dajal oporo. Earl je namrec edini, ob komer si lahko ostaja zvest, ob komer je, kdor v resnici je. Ob komer govori, kar tudi razmišlja. Earl vidi njegovo bit, zacuti njegovo srce, uzre njegovo pristno dušo. In ko bo prijatelj odšel, bo ostal sam. Zapušcen. Sam s svojo ža­lostjo, s svojo tesnobo, s svojo zagrenjenostjo, ki ji je bil v vseh teh letih v resnici kos le Earl. 
Avtor dela, ki piše pod psevdonimom Andrew Holleran, v delo vnaša številne avtobiografske prvine, saj se je kot gejevski pisec tudi sam pogosto spoprijemal z izzivi, izpostavljenimi v delu. Prav zaradi lastne izkušnje pa je zgodba še toliko bolj prepricljiva. Tisti najbolj boleci tre­nutki so popisani tako iskreno, tankocutno, globoko, da trpimo s prota­gonistom tudi bralci, da socustvujemo in upamo z njim, da si vseskozi želimo, da bi se po prijateljevi smrti rešil iz objema samote in žalosti ter si vendarle ustvaril življenje, kakršno mu je namenjeno. 
Matjaž Brojan – SOKOLI IN ORLI NA DOMŽAL­SKEM 
Matjaž Brojan je Domžalcanom vsekakor znano ime. Dolgoletni novi­nar in publicist je namrec avtor številnih monografij, ki pricajo o njegovi strokovni podkovanosti in predvsem predanosti raziskovanju domžal­ske zgodovine. V svojem najnovejšem delu, ki je izšlo ob koncu lanskega leta, se poglobljeno ukvarja z društvoma Sokoli in Orli, ki sta v obdobju med obema svetovnima vojnama pomembno vplivali na družbeni in politicni razvoj domžalskega okoliša. 
V delu nam avtor predstavi številno slikovno gradivo, ki podpira za­pisano, dodani so tudi številni rokopisi, ki doslej še niso bili objavljeni. 
Knjiga je razdeljena na dva dela – v prvem delu zasledimo obsežen opis delovanja Sokolov, njihove zacetke, vzpone in padce, najhujše izzi­ve, v drugem delu pa dobimo vpogled v delovanje društva Orlov. 
Obe društvi sta predstavljeni jasno, natancno, celovito in predvsem nadrobno, cesar v sorodnih zapisih doslej še nismo zasledili. V bese­dilu naletimo na številna zanimiva dejstva, od tega, kako so bili clani obleceni, kaj so vsakodnevno nosili, kako ponosni so bili na svoje uni­forme, do tega, kako so najraje preživljali prosti cas, kako obstajajo zapisniki srecanj, v katerih je popisano vse – od tega, koliko kozarcev je bilo na katerem od srecanj, do tega, koliko klobas je s teh srecanj kdo odnesel domov. Strokovnosti nedvomno ne manjka, hkrati pa so zapisi podkrepljeni z zabavnimi prebliski, zaradi cesar je branje še toliko bolj vabljivo. 
Andrej Šifrer – VOLKOVI 
Tudi Andrej Šifrer je spisal svoj prvenec, kot že mnogo znanih Slo­vencev, predvsem od obdobja pandemije. Kot s svojimi pesmimi tudi s književnim delom ni razocaral. Gre za prvi tako imenovani poprock kriminalni roman, ki je že ob izidu prejel številne pohvale. Dandanes ni vec tako zahtevno knjige izdati, zahtevnejše je s to knjigo pritegniti bralce. A Šifrerju je to nedvomno uspelo. Cetudi gre za vsebino, ki je bila že ubesedena, ki jo je že marsikateri (tuj) avtor prelil na papir, pa je v zgodbi edinstvena slovenskost. Dvome in bojazni, s katerimi se prota­gonist v delu spoprijema, smo zasledili v številnih kriminalnih romanih, nihce pa jih še ni predstavil tako. 
Ker gre v delu zaznati tudi temne plati zvezdništva in sveta slavnih, je marsikdo posumil, da so dolocene prvine v delu tudi avtobiografske, kar pa je avtor takoj zanikal. Ceprav bi se to lahko dejansko zgodilo, navse­zadnje tudi samemu avtorju, saj je resnicno življenje pogosto bolj kruto kakor tisto v literarnem svetu. Pa vendar gre za izmišljeno zgodbo. 
Zgodba, ki ji ne manjka nepricakovanih zapletov in še manj pricako­vanih razpletov, vas bo hitro potegnila v divji vrtinec, iz katerega do poslednjega trenutka ne bo videti izhoda. Vrtoglavi vzponi in nenadni spusti – vse to in še vec vas caka, ce svoje bralno popotovanje tokrat zaupate priznanemu slovenskemu pevcu, kantavtorju in skladatelju za­bavne glasbe. 
Besedilo in foto: Barbara Kopac 

PRODAJA IZDELKOV 
GIVOS d. o. o. 
Srednja vas 73, 4208 Šencur 

• 
Dvorišcna vrata 

• 
Razlicne barve in razlicni ograjni in vratni modeli 




Kontaktirajte nas 

040/568-000 
www.givos.si  
info@givos.si 

oglasno sporocilo 
Dogajanje na dlani 

Viljem Gogala o svojem POTopisU 
»Mislim, da nocoj predavam v najbolj razviti slovenski obcini, obcini, kjer se skriva najvec de­narja,« je predavanje v Dvorani Marjance Rucigaj zacel Viljem Gogala. »Sam pa bom govoril prav o nasprotnem, o tem, kako živeti brez denarja, dobesedno na cesti.« 

Viljem Gogala, magister sociologije in pravnik z mednarodno kariero, se je z veseljem odzval povabilu Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. Iz Kranja, kjer 52-letnik obcasno prenoci, in sicer v hiši svojih staršev, ki mu vedno dajo streho nad glavo, ko jo potrebuje, je v Trzin prišel kar peš. 
Pa ni bil vedno takšen. Do tridesetega leta je bil ambiciozen mladenic, osredotocen na kariero, ki je celo presegla državne meje. Že od malih nog se je pehal za denarjem, kar tudi ob prvi zaposlitvi ni uplahnilo. Deloval je kot akviziter, delal na borzi, bil je predan novinar, pisal je za Sobotno prilogo Dela, porocal o dogajanju v Vzhodni Evropi, ki jo je dobro poznal, saj je študijska leta preživel v Rusiji in na Poljskem. Med drugim je bival tudi na Madžarskem in v Romuniji, pozneje se je preselil v Švico. Nazadnje se je odpravil na misijo Združenih narodov v Timorju, saj si je želel spremembo. Morda mu bo slednja prinesla zadošcenje. 
Uspešna kariera, bajni zaslužki, a Viljem ni obcutil notranjega zado­voljstva. Motilo ga je, ko je deloval na misiji, da ima kot takšen toliko privilegijev, ljudje, ki naj bi jim pomagal, pa živijo v revšcini. Ni našel tistega, kar je iskal. 
Ko se je po letu dni vrnil v Švico, je sedel v hotelu in razmišljal. »Imam dovolj denarja, da si lahko privošcim bivanje v razkošnem hotelu. V Švi­ci.« Notranjega miru in zadovoljstva pa ni in ni bilo od nikoder. V nekem trenutku je zacutil, da mora popolnoma spremeniti tok življenja. Razdal je vse svoje imetje ter se brez »bremen« odpravil na pot. Zakorakal je v nomadski slog in tako preživel približno pet let. Slog ohranja še danes, le da je teh pet let dobesedno preživel na cesti in tako izkušal cisto druge plati življenja. 
Kako pa je na njegovo odlocitev gledala njegova družina? Starši ga sprva niso razumeli, tudi prijatelji so ga imeli za norega. Doma je pustil ženo in otroka, ki je imel tedaj le dve leti. Mislili so, da se mu je zme­šalo. »Z ženo nisva imela trdnega odnosa, zato sem po odgovor, ali je smiselno, da ostaneva skupaj, odšel v Jeruzalem. Dobil sem odgovor, ki sem ga tudi pricakoval: ni nama namenjeno.« Tako se je romar kljub globoko zakoreninjenim kršcanskim nacelom locil, saj je priznal, da je prevec zaljubljen v svojo pot, da bi to ljubezen lahko delil še s komer koli ali cimer koli drugim. 
Prehodil je Jakobovo pot, romal je v Rim in Lurd, obiskal je Poljsko in baltiške države, prehodil je celotne Alpe in zašel celo do Gibraltarja, za kar je potreboval leto in pol. Tja in nazaj je prehodil približno 10.000 kilometrov in izkusil marsikaj. Obicajno je svoje popotovanje zacel v Kranju, potem pa hodil, kolikor dalec se je le dalo. Spal je v gozdovih, lovskih kocah, pod mostovi, po klopeh in v zapušcenih stavbah. »Vedno se je tako izšlo, da mi je bila ponujena rešitev. Hrano sem vedno imel. Cetudi nisem imel denarja, nisem bil lacen oziroma vsaj ne prepogosto. Ljudje ti bodo hrano vedno dali.« Je bila pa preizkušnja v Alpah vseeno težja od preostanka poti, saj je tam težje priti do hrane, zato je vzel, kar je dobil oziroma našel, obcasno pa je brskal tudi po smetnjakih. 
»Notranji glas mi je povedal, kdaj in koga prositi. Ni bila moja odloci­tev, zacutil sem, kje moram kdaj biti in komu reci. Ko sem prosil za vodo ali caj, mi tega nihce ni odrekel. Pogosto sem dobil še nekaj hrane. Meni osebno je meditacija izredno pomagala.« 
Za tokratnega gosta vecera je življenje na poti cudovito. Ponudi ti vpogled, ki ti ga življenje v udobju doma ne more ponuditi. Sam pravi, da te civilizacija res ubrani pred številnimi negativnimi izkušnjami, hkrati pa ti kaj hitro pristriže krila in odvzame prav najvecje užitke, ki jih življe­nje pod milim nebom ponuja v izobilju. 
Knjiga POTopis je namenjena tistim, ki uživajo v tišini in se s slednjo hranijo, spisana je za tiste, ki to išcejo in potrebujejo. Ker pa je že sam avtor poseben, je tudi delo mogoce kupiti na literarnih srecanjih, kjer si knjigo lahko vzamete, v zameno pa, ce sami želite, pustite prostovoljni prispevek. 
Odkar se je prelevil v romarja, je prehodil vec kot 40.000 kilometrov, precesal je Evropo, dodobra pa spoznal tudi številne koticke Slovenije. »V prvem obdobju, v tistih petih letih, sem res le hodil. Na mesec sem prehodil vsaj tisoc kilometrov, pa še to samo ce sem imel pocasnejši ritem. Obicajno sem bil hitrejši.« 
Z zadnje daljše poti se je vrnil pred nekaj leti, a asketski slog ohranja tudi, ko je doma, v Sloveniji. »Ko potrebujem prenocišce, mi je vedno na voljo kavc v hiši mojih staršev v Kranju. Ko potrebujem hrano, jo dobim. Prijatelji me vodijo celo na izlete in smucanje. Bližnji danes drugace gle­dajo na mojo pot. Imam vse, kar potrebujem, kvecjemu prevec. Pocutim se kot milijonar,« je svoje pricevanje sklenil Viljem, ki se je po koncanem predavanju odpravil naprej. Proti Dolenjski, kjer ga je v naslednjih dneh že cakalo novo srecanje. 
Ko sem ga povprašala, kam ga bodo ta vecer nesle noge, je rekel, da tako dalec ne nacrtuje. »Ko stopim ven, bom videl, kam me odnese. Morda pa si bom vendarle ogledal Ljubljano ponoci. To me je od nekdaj mikalo.« 
Revež ali zajedavec? Oznacili so ga že za oboje, Viljem pa pravi, da imajo oboji prav. Resda živi na cesti, hkrati pa nikdar ni bil popoln brez­domec, saj v hišo svojih staršev vedno lahko gre. Morda je prav zato njegova izkušnja tako drugacna od vsega. 
Besedilo in foto: Barbara Kopac 


Dogajanje na dlani 
CENTER AKTIVNOSTI TRZIN 

Brez pametnih telefonov danes ne gre! 

V Centru aktivnosti v Domu zašcite in reševanja Trzin vse leto pote­kajo razlicna izobraževanja, med drugim tudi tecaj uporabe pametnih telefonov. Clani spoznavajo razlicne funkcije svojega telefona: nasta­vitve, fotografiranje, pisanje SMS- in MMS-sporocil, uporabo elektron­ske pošte in razlicne aplikacije. 
Izvajalka o tecaju 
Kot poudarja predavateljica Pina, je tecaj uporabe pametnih tele­fonov v Centru aktivnosti Trzin odlicna priložnost za vse, ki si želijo izboljšati svoje znanje in spretnosti pri uporabi sodobne tehnologije. »Tecaj je prilagojen tako zacetnikom kakor tistim, ki že imajo dolo­ceno stopnjo znanja, saj poteka v skupinah glede na predznanje. Na tecaju uporabe pametnih telefonov sem osredotocena predvsem na prakticno uporabo in ucenje osnovnih funkcij telefona ter upravljanje razlicnih aplikaciji, ki so pogosto v uporabi (npr. Facebook, Googlovi Zemljevidi, Viber itd.). Priporocljivo je sodelovanje z lastnim telefonom, saj lahko tako teorijo takoj prenesemo v prakso. Tecajniki prejmejo vsa potrebna gradiva za ucenje, kar je dodatna podpora pri usvajanju novih vešcin. Skratka, tecaj je odlicna izbira za tiste, ki si želijo postati bolj vešci in samozavestni pri uporabi pametnih telefonov.« 
Komentarji clanov 
Marija S.: »Letos prvic obiskujem tecaj 'Pametni telefoni'. Pozitivno sem presenecena nad dobrim podajanjem in prijetno predavateljico. Drugih tecajev ne obiskujem, ker nadaljujem tecaje na Univerzi za tret­je življenjsko obdobje v Ljubljani. Me pa veseli, da je tu v Trzinu toliko možnosti izobraževanja.« 
Zdenka P.: »Na tem tecaju sem izredno zadovoljna, saj sem prido­bila veliko znanja o uporabi telefona. Vedno se naucimo veliko novega 
o njegovi varni uporabi, predavateljica Pina pa nam znanje podaja na zelo primeren in nam dojemljiv nacin. Ure so kar prekratke. Z veseljem bi ta tecaj obiskovala dvakrat tedensko ali pa dve uri skupaj. Mislim, da bi ga morali obiskovati vsi starejši in tudi malo mlajši obcani Trzina, ki nimajo drugih možnosti pridobivanja tega znanja, saj moraš v dana­šnjih casih obvladati to, kar se ucimo.« 
Irena J.: »Sem tecajnica v Centru aktivnosti Trzin. Obiskujem jogo, pilates, uporabo telefonov in racunalništvo. Vse dejavnosti so zelo upo­rabne in mi pomagajo pri vzdrževanju dobre kondicije. Tudi prihodnje leto se bom vpisala na te dejavnosti.« 
Neimenovana clanica: »Udeležujem se tecaja uporabe pametnih telefonov, ki je v današnjem casu nujno potrebno. Veliko je novosti na vseh podrocjih, tako da je brez tega znanja težko živeti. Vse dejavnosti CAT zelo odobravam.« 
Marinka G.: »V CAT sem se vkljucila že pred osmimi leti. Obisku­jem tecaj anglešcine, racunalništva in uporabe pametnega telefona. Hodim z veseljem, ker sem v družbi s slušatelji z enakim zanimanjem. 
Vedno kaj novega spoznamo, saj se pri telefonih in racunalništvu teh­nologija hitro spreminja oziroma razvija in je pametno, da to spremlja­mo. Upam, da bodo te dejavnosti ostale ali se celo razširile.« 
Neimenovana clanica: »CAT je meni najbližja organizirana dejav­nosti za starejše. Obiskujem tecaje francošcine, telovadbo in pametne telefone. Zelo semzadovoljnaz dobrim informiranjemin sodelovanjem v skupini. Druženje na kavi po ucni uri pa je zakon!« 
Mojca D.: »Tecaje CAT sem zacela obiskovati z njegovim nastan­kom. To je bil zame res pozitiven prehod iz službenega delovanja v upokojitev. Praznina je bila prevelika, zato sem se v zacetku vpisa­la v prekomerno število tecajev. To so bili anglešcina, racunalništvo, telovadba, pilates, joga, ples. Seveda sem jih z leti omejila, k cemur je pripomogla tudi starost. Mislim, da to potrebujemo za ohranjanje miselnih in telesnih sposobnosti.« 
Majda M.: »V Trzinu imamo izredno sreco. V CAT-u smo se upo­kojenci res našli. Ponujajo nam izredno veliko razlicnih izobraževanj. Od zacetka že obiskujem tecaje, ki so mi všec oziroma me zanimajo. Obiskujem tecaj uporabe pametnega telefona, racunalništvo in telo­vadbo. Sem pa že obiskovala tudi fotografijo in anglešcino. Zelo veliko pridobim na vseh teh tecajih in sem zelo vesela, da imamo CAT in podporo obcine Trzin.« 
Amalija T.: »Na tecaje hodim že od vsega zacetka. Rada grem, da kaj novega izvem in se tudi naucim. Vidim pa tudi znanje obraze, kar mi je zelo všec.« 
Vesna O.: »Tecaj obiskujem letos prvic. Odlocila sem se za tovrstno izobraževanje, ker sem od prijateljic slišala same pohvale. In res je. Predavateljica Pina je zelo prijetna oseba in lepo podaja snov. Smo prijetna skupina, ki z veseljem in željno usvaja novo znanje.« 
Borut P.: »Tecaji na CAT, ki jih obiskujem, so v redu. Težava je akus­tika – prevec betona.« 
Vojko D.: »V glavnem sem zadovoljen, ker se pri španšcini in mobil­nih telefonih upošteva splošna raven znanja.« 
Vera S.: »Obiskujem tri tecaje: anglešcino, racunalništvo in pametni telefon, z vsemi tremi sem zelo zadovoljna. Posebej pa bi rada pohva­lila profesorico Nino za anglešcino, ki si zares prizadeva, da bi naše 'starejše glave' sprejele vec znanja.« 
Biserka C.: »V CAT sem vkljucena že od vsega zacetka, ko smo imeli predavanja še v domu upokojencev. Obiskovala sem jogo, pilates, pametni telefon, racunalništvo, digitalno fotografijo in italijanšcino. Z vsemi tecaji in dejavnostmi sem bila zelo zadovoljna, skrbela sem za svoje dobro pocutje in da sem bila seznanjena z novostmi na podro­cju telefonov in racunalnikov. Vse to in druženja po tecajih mi veliko pomenijo.« 
Minka G.: »V dejavnosti sem vkljucena od samega zacetka in sem zelo zadovoljna. Zame je to najboljši nacin preživljanja prostega casa, ki ga imamo v naših letih dovolj. Skrbi me, ker se nam vsako leto prid­

Dogajanje na dlani 


ruži tako malo novih 'sošolcev', da ne bi nekega dne vse usahnilo. Želim si, da naslednje leto zacnemo z mocnejšo promocijo za nove clane in tudi kakšno novo skupino.« 
Marjan J.: »Hodim na tecaja Pametni telefoni in racunalništvo. Vse je v redu, samo vcasih je res prevec, tako da se predavatelj ne more posvetiti posameznikom. Pri pametnih telefonih je premalo samo ena ura, ker se v tako kratkem casu ne moreš dosti nauciti.« 
Dragica Š.: »Ker sem generacija, ki se je šele pred kakšnim desetle­tjem zacela ukvarjati s pametnimi telefoni, sem si želela pridobiti vec znanja, ne samo uporabe telefona kot telefona. Vsakic izvem kaj nove­ga in se tudi naucim uporabiti novosti. Tudi v pogovoru z otroci lahko uporabim novo znanje in upam, da se bom še veliko novega naucila.« 
CAT je namenjen vsem starejšim obcanom obcine Trzin ka­kor tudi starejšim iz drugih obcin. Za dodatne informacije lahko poklicete na tel. št. 051 327 317 ali pišete na e-naslov ana.volc@dpm.si. 
Ana Volc 
Foto: arhiv CAT 

Poklon slovenšcini in naši kulturi 

Slovenšcina je jezik, ki je v evropskem prostoru popolnoma enakov­reden vsem drugim jezikom narodov, ki tu sobivamo. A le mi Slovenci v polnosti cutimo svoj jezik, v njem sanjamo (vcasih prevec) in razmi­šljamo (žal vcasih premalo). Le mi smo dolžni, da ga cenimo, spoštu­jemo in vedno in povsod skrbimo zanj. 
Kot okolje, vodo in zrak prav tako svoj jezik in kulturo prenašamo iz roda v rod, zato smo prav mi dolžni mladim ustvarjati in omogocati razmere, ki navzlic grožnji globalizacije omogocajo polnovredno živ­ljenje na tem našem cudovitem košcku Zemlje. 
Prav pesnik France Prešeren je s cutom za narod, ki mu je pripadal, s svojimi deli postavil slovenšcino ob bok drugim jezikom, ki so takrat prevladovali v naših krajih. V spomin nanj in na njegova nesmrtna dela praznujemo edinstveni praznik, kulturni dan, in s tem še prav posebno naš odnos do kulture. 
Že po tradiciji se domžalski veterani na ta posebni dan odpravimo na pot iz Radovljice do Bleda, da s somišljeniki od drugod skupaj pra­znujemo. Po proslavi ob prvem pesnikovem spomeniku na Bledu opra­vimo še drugi del poti do njegove rojstne vasi. V Vrbi je tudi osrednja proslava, katere letošnji glavni govornik, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotric, je govoril o pomenu kulture za naš slovenski narod in pomenu Prešernovih vizionarskih del. Ta dela nam budijo duha in nas navdajajo s ponosom, ko je kjer koli po svetu ali doma slišati našo Zdravljico. 
J. Gregoric Foto: S. Gregoric 

VABILO OZVVS DOMŽALE 
Vabimo vse tiste, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo ali v pripravah nanjo (1990–1991), da se nam pridružijo kot clani. Lahko jim tudi pomagamo urediti status vojnega veterana, ce so seveda do tega upraviceni. Pišite nam na naslov ozvvs.domzale@gmail.com ali poklicite na telefonsko številko 031 646 819. 
OZVVS DOMŽALE Ljubljanska 36, 1230 Domžale 
Dogajanje na dlani 
Zgodovinska mesta – 
Koper 
Pohodniki Društva upokojencev Žerjavcki Tr­zin smo se v februarju odpravili na Primorsko. V tem letnem casu vsaj na avtobusih ni gnece. 

V Pokrajinskem muzeju Koper smo se dogovorili za krajše vodenje po razstavi Ne/vidne ženske I tre: Istranke, potovke, Šavrinke, prav tako pa so nam na kratko predstavili zgodovinske mejnike, zakaj naj bi Koper letos praznoval 1500. obletnico nastanka. Po muzeju smo se sprehodili vsak po svoje in po uri ogledov smo se dobili na dvorišcu, kjer je nastala spominska fotografija. Res je, da si danes že vse lahko ogledaš na spletu, vendar je v živo vse lepše, najvec pa nam pomenijo druženja. Po popiti skupni kavi smo se z avtobusom vrnili domov. Ce so razmere na cesti normalne, se tudi z avtobusom po avtocesti pride v uri in cetrt. Ena od pohodnic je tokrat sklenila, da bi teden moral imeti vec torkov. 
Besedilo in foto: Milica Erculj 
Napoved gledališke predstave 
Kajuh sem jaz 
Obcni zbor Športnega društva Trzin 
V sredo, 28. februarja, je Športno društvo Tr­zin pripravilo redni obcni zbor društva, ki je pote­kal v prenovljeni Dvora­ni Marjance Rucigaj. Na obcnem zboru smo vo­lili novega predsednika društva, predstavili poro­cila društva za leto 2023 in nacrt dela za letos. Po predstavitvi kandidata smo izvedli glasovanje in za novega predsednika Športnega društva Trzin soglasno izvolili Jerneja Gustincica. V letu 2023 smo uspešno izvedli vse zastavljene prireditve. Za 

leto 2024 nacrtujemo enake prireditve kakor doslej, in sicer so to: Valentinov futsal turnir, Tek Petra Levca Skirca Trzin, Ledena dirka, Otroška olimpijada in košarkarski maraton Zele -Jano za pokal JIMI. V nacrtu je tudi ureditev steze za trim. Prav tako bomo letos sodelovali pri odstranjevanju invazivnih rastlin in kot vedno tudi v cistilni akciji. 
Robertu Matijevicu se zahvaljujemo za njegovo skoraj sedemletno vodenje društva. Novemu predsedniku društva pa želimo, da bi dru­štvo še naprej uspešno vodil in z dobro voljo povezoval športne dejav­nosti v našem okolju. 
Besedilo in foto: Saša Rutar, Športno društvo Trzin 

V organizaciji Pokrajinskega odbora združenj borcev za vrednote NOB osrednje Slovenije, ki obsega obcine Trzin, Kamnik, Mengeš, Domžale, Lukovica, Moravce, Litija in Komenda, prirejamo 17. aprila 2024 ob 18. uri v Kulturnem domu v Mengšu predstavo z naslovom Kajuh sem jaz, katere avtor je Darko Nikolovski. Ogled predstave je brezplacen. 

nil velikemu pesniku in narodnemu heroju, ki je v Sloveniji pustil neizbrisen kulturni pecat. Gre za sodobno reinterpretacijo idej in stališc, ki jih s Kajuhovo zgodbo predstavlja avtor. To so družbene smernice za graditev boljšega, pravicnejšega sveta, življenjska ve­drina, neomajna vera v cloveka, borbenost in iskrenost. V glavni vlogi nastopa Inti Šraj, gledališka in filmska igralka. V uni­katni predstavi nas popelje v Kajuhov svet, kjer v zadnjih trenutkih pesnikovega življenja podoživimo njegove najpomembnejše tre­nutke in ob njegovih pesmih, ki opisujejo njegovo razmišljanje in doživljanje sveta, spoznamo pravega Kajuha. Ker je bila ta edina Kajuhova pesniška zbirka natisnjena v 38 izvo­dih, bo tudi teh predstav le 38. Predstava bo v Mengšu, ker je tam vecja dvorana. Pri organizaciji pa je sodelovalo vec okoliških združenj, med njimi tudi Združenje borcev za vrednote NOB obcine Trzin. 
Rastko Kotar Foto: arhiv Združenja borcev za vrednote NOB obcine Trzin 

NAPOVEDNIK: 26. tek Petra Levca SKIRCA Trzin 
Obvestilo o zapori cest 

Obvešcamo vas, da bo 20. aprila 2024 od 9. ure do 12.30 zaradi športne prireditve 26. tek Petra Levca SKIRCA Trzin izvedena popolna zapora na naslednjih obcinskih cestah: 
• 
notranji slepi krak Ljubljanske ceste od Centra Ivana Hribarja do konca ceste; • od naslova Za hribom 1 do Za hribom 15; 

• 
pešpot od Habatove ulice 20 do Osnovne šole Trzin; 


• 
pešpot ob Pšati od Osnovne šole Trzin do prikljucka na Ljubljansko cesto. 


Za zaporo smo pridobili dovoljenje Obcine Trzin, št. 371-0002/2024-2 z dne 20. februarja 2024. Popolna zapora bo oznacena s predpisano prometno signalizacijo. Hvala za razumevanje! 
Športno društvo Trzin 


Dogajanje na dlani 
Pomlad je cas za cišcenje jeter 
Prihaja cas spomla­danskega cišcenja – ne le stanovanja, ampak tudi telesa, predvsem jeter. 

Jetra so v skladu s tradicionalno kitajsko medicino povezana z ener­gijo lesa, ki se aktivira spomladi. Glede na to, da je leto 2024 leto lesenega zmaja, je energija lesa toliko mocnejša, cišcenje in raz­strupljanje pa toliko bolj priporo­cljivo. 
Kadar imamo precišcena in raz­strupljena jetra, ta namrec lažje opravljajo svojo funkcijo, ki ni le fi­zicne, ampak tudi custvene narave. Zato vas vabim, da razstrupite in precistite svoja jetra tako na ener­gijski, custveni kakor tudi na telesni ravni. Ob morebitnih zdravstvenih težavah priporocam, da se pred vsako obliko fizicnega razstruplja­nja posvetujete z osebnim zdrav­nikom. 
V društvu Pot srca smo za vas pripravili delavnico Cišcenje in kre­pitev jeter spomladi – napotki tradi­cionalne kitajske medicine za trdno zdravje, vec energije in vitalno pocu­tje, na kateri boste prejeli vse pot­rebne informacije, kako okrepiti je­trno energijo in hkrati jetra na vseh ravneh precistiti. Lahko se nam pri­družite tudi v programu razstruplja­nja jeter z aloe vera, ki ga vsako leto skupaj izvajamo v društvu Pot srca. 
Mojo prvo izkušnjo razstrupljanja pa si lahko ogledate v spletnem predavanju Moja zgodba o detoksu z izdelki Aloe vera, ki je dostopno na Facebookovem profilu in Youtubo­vem kanalu Društva Pot srca. 
Informacije o rednih vadbah, de­lavnicah in individualnem terapev­tskem delu so objavljene na spletni strani www.potsrca.si. Naj vam ta pomlad prinese obilje sveže ener­gije in naj pomeni cudovit zacetek novega! 
Mag. Mojca Tavcar 
Dogajanje na dlani 
Futsal klub Trzin 

Odlicna cetrta sezona in vzpon na cetrto mesto v državni ligi 
Konec še ene izjemne sezone in s ponosom lahko povem, da je Futsal klub Trzin zasedel cetrto mesto v državni ligi. Letos smo se prvic preizkusili v clanski kategoriji, ki je postregla s številnimi izzivi, a hkrati z neprecenljivimi lekcijami in uspehi. 
Kot trener sem imel privilegij spremljati, kako so se naši fantje z neomajno odlocnostjo in mocnim ekipnim duhom spopadali z vse­mi preprekami. Debitiranje v drugoligaški konkurenci ni macji kašelj, a naša ekipa je s srcnostjo in trmo dokazala, da je lahko vsakomur konkurencna. 
Ta uspeh je še toliko bolj navdušujoc, ko pomislimo na razmere, v katerih so fantje trenirali – te so bile dalec od tistih, ki so jih uživale 
080 22 36    
DOSTAVA 
KURILNEGA OLJA 
Za toplo zimo in pomlad,kurilno olje dostavlja
Hubat! 
druge ekipe v ligi. Omejeni smo bili na majhen prostor, kjer smo lahko trenirali le enkrat tedensko. Ta uvrstitev zato ni le dokaz našega truda in moci, temvec je tudi jasno sporocilo, da vztrajnost prinaša sadove. 
Nova športna dvorana bo za naš klub kot svetloba na koncu predo­ra. Po letih cakanja bo ta nova pridobitev postavila Trzin na športni zemljevid in nam omogocila treninge, ki jih resnicno potrebujemo za nadaljnji razvoj. 
V ekipi vidim velik potencial, in ce bomo še naprej redno in zavzeto trenirali, ne dvomim, da prihodnje leto ne bi bili samo konkurencni, temvec smo sposobni poseci po uvrstitvi v prvo ligo. Vztrajnost, ki smo jo pokazali v težkih razmerah, bo zdaj obrodila še vecje sadove. Nova športna dvorana nam odpira vrata k novim možnostim in izbolj­šanju naše igre na vseh ravneh. 
Posebna zahvala gre naši podporni ekipi. Sodelovanje v državni ligi postavlja pred nas velike zahteve, saj moramo na vsaki domaci tek­mi zagotoviti zadostno število osebja, ki skrbi za nemoteno izvedbo tekme. To ekipo poleg trenerja sestavljajo še predstavnik ekipe, zapi­snikar, napovedovalec, casomerilec, zdravstvena oseba in trije varno­stniki. Skozi sezono, v kateri se povprecno odigra 24 tekem, polovica teh v domacem okolju, je ta ekipa prostovoljno prispevala ure in ure svojega prostega casa, kar je resnicno neprecenljivo. 
Z igralci smo prostovoljcem hvaležni za vsako uro, ki so jo namenili našemu klubu, in vsak od njih si zasluži velik poklon. 
Boštjan Peserl, Jan Korpar, David Sešek, Kristijan Bandur, Alenka Bandur, Aljaž Valencak, Tone Rems, Ožbej Franjic – brez vas tudi nas ne bi bilo. 
V tem duhu bi rad omenil še naše sponzorje, ki so igrali kljucno vlogo pri zagotavljanju, da smo lahko uspešno krmarili skozi sezono. Stroški organizacije posamezne tekme v clanski ligi so znatno višji kot v mla­dinski, kar pomeni, da smo se poleg visokih najemnin, s katerimi smo se spopadali že v preteklih treh sezonah, letos spoprijeli še s stroški sodnikov in delegatov. 
Zahvaljujemo se Obcini Trzin in Športnemu društvu Trzin, našemu generalnemu sponzorju Mobi Arena, hvala Žigi Kosmacu, Studiu 3r, VBN 1000, Megamatrixu, Parketarstvu Aleš Bratovž s.p. ter hvala vsem drugim podjetjem in posameznikom, ki ste nas podpirali v pre­teklih sezonah. To je za nas dokaz, da verjamete v nas in v to, kar pocnemo. Upam, da boste še naprej del naše zgodbe, saj skupaj gra­dimo uspeh ne samo na igrišcu, ampak tudi v naši skupnosti. »1236, Trzinu sem zvest!« 

oglasno sporocilo 
Miran Bandur 
www.hubat.si 080 22 36   
Foto: arhiv Futsal kluba Trzin 
Iz župnije Trzin 

Velikonocno praznovanje v župniji Trzin 2024 
Velika noc je naš najvecji praznik. Spominjamo se skrivnosti Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Samo praznovanje se zacne na cvetno nedeljo. Na župnijskem dvorišcu bo ta dan blagoslov zelenja in nato maša v cerkvi. Med mašo beremo tudi porocilo o Jezusovi obsodbi 
in trpljenju. 
Cvetna nedelja: ta nedelja uvede veliki teden. Že ime pove, da gre za velike stvari. Še posebej pomembni so zadnji dnevi, ki jim recemo tudi sveto velikonocno tridnevje. Ta dan se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko so ga množice pozdravljale: »Hozana, Davidov sin. Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu.« V ta namen blagoslovimo oljcne vejice, butarice in drugo zelenje, ki ga v procesiji nesemo v cerkev. Maši bosta ob 8. in 10. uri. 
Veliki cetrtek: na veliki cetrtek se spominjamo Jezusove zadnje ve­cerje, prve sv. maše in izdajstva v vrtu Getsemani. Maša bo zvecer. 
Veliki petek: ta dan je posebej posvecen Jezusovemu trpljenju, smrti in pogrebu. Ob casu Jezusove smrti bomo v cerkvi molili križev pot. Nik­jer ta dan ne obhajamo maše, ampak samo obrede v cast Jezusovemu trpljenju in smrti. Obredi bodo zvecer ob 19. uri. 
Velika sobota: posvecena je pripravi na veliko noc, obisku božjega groba v cerkvi, blagoslovu jedil in razmisleku o Jezusovi daritvi. To je dan zbranosti, posvecene tišine, saj Jezus leži v grobu. Ko obišcete cerkev za blagoslov jedil, ste povabljeni, da se ustavite ob božjem grobu na levi strani v Depali kapeli. Prva velikonocna maša bo v soboto zvecer. Pri tej maši uporabimo tudi svece, ki jih prižgemo pred blagoslovom s krstno vodo. 
Velika noc: praznik Jezusovega vstajenja. Prva maša s procesijo bo ob 7.30, druga maša bo ob 10. uri. Praznik traja osem dni, vse do bele nedelje. 
Vsem obcankam in obcanom želimo obilo blagoslova, miru in upanja ob najvecjem kršcanskem prazniku – veliki noci. 
Župnik Boštjan in duhovni pomocnik Bogdan s sodelavci 

Obisk župnika po domovih in v domu: Bolne in ostarele, ki redno ne morejo k maši, bom pred prazniki obiskal v ponedeljek, 25. marca, dopoldne. Kdor ve za koga, ki bi za praznike rad prejel zakramente, pa ga redno ne obiskujem, naj to sporoci v župnišce. Obisk pred veliko nocjo bo tudi nadomestil obisk za prvi petek v aprilu (5. april), zato takrat ne bom obiskoval bolnih in ostarelih po domovih. 
Vaši darovi: Med prazniki bo tudi pušica ali zbiranje darov vernikov. Namen je razlicen, zato je prav, da veste, kam so darovi namenjeni. Pušica na veliki cetrtek bo namenjena za sv. maše za pokojne dušne pastirje. Pušica na veliki petek je namenjena za kristjane v Sveti deže­
li. Darovi pri blagoslovu jedil na veliko soboto so namenjeni za župni­ka. Ofer na velikonocno vigilijo in veliko noc je namenjen za župnijo. Na velikonocni ponedeljek ne bo pušice. 
Boštjan Gucek 

VELIKONOCNO PRAZNOVANJE 
CVETNA NEDELJA, 24. marec, maša ob 8. in 10. uri. blagoslov zelenja pred župnišcem, nato maša  
VELIKI CETRTEK, 28. marec Spoved: po obredih med cešcenjem do 21. ure.  
maša velikega cetrtka  v cerkvi  ob 19. uri  
po maši molitev z Jezusom v jeci  v cerkvi  do 22. ure  
VELIKI PETEK, 29. marec Spoved: po obredih med cešcenjem do 21. ure.  
križev pot: Jezusova smrt  v cerkvi  ob 15. uri  
obredi velikega petka  v cerkvi  ob 19. uri  
po obredih molitev pred Božjim grobom  v cerkvi  do 22. ure  
VELIKA SOBOTA, 30. marec  
blagoslov ognja in vode  pred cerkvijo  ob 9. uri  
izpostavljeno Najsvetejše  Depala kapela – Božji grob  od 11. do 16. ure  
blagoslov jedil  v cerkvi  ob 12. uri  
blagoslov jedil  v DSO  ob 13. uri  
blagoslov jedil  v cerkvi  ob 14. uri  
blagoslov jedil  v cerkvi  ob 15. uri  
velikonocna vigilija  v cerkvi  ob 19. uri  
VELIKA NOC GOSPODOVEGA VSTAJENJA, 31. marec  
VSTAJENJSKA PROCESIJA Z MAŠO  procesija, maša v cerkvi  ob 7.30  
MAŠA  v cerkvi  ob 10. uri  
MAŠA  v DSO  ob 14. uri  
VELIKONOCNI PONEDELJEK: MAŠA  v cerkvi  ob 8. uri  
BELA NEDELJA, 7. april  
BELA NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA  v cerkvi  ob 9. uri  

Okolje 

Rastline iz rodu Ambrosia so škodljive za naše zdravje 
Ambrozije so poznocvetoce enoletnice, ki cvetijo vec mesecev in imajo veliko sposobnost obnove s stranskimi poganjki. Domovina vecine vrst je Amerika. Semena v zelenih podolgovatih socvetjih so številna in dolgoživa, širijo se z vetrom (vetrocvetka). Cvetni prah am­brozije je mocno alergogen. 
V zadnjih letih se ambrozija v Trzinu pojavlja predvsem ob cestah (semena so prisotna v pesku za zimsko posipanje cest), ob gozdnih cestah, na gozdnih posekah, na raznih nasutjih in kot plevel na kme­tijskih površinah, predvsem med koruzo. 

Vse vrste ambrozij, pojavljajo se štiri vrste, povzrocajo zdravstvene težave (težave z dihali in alergicne reakcije na koži), zato mora imetnik zemljišca v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, na katerem raste škodljiva rastlina za preprecevanje šir­jenja in zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe: • odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nad­
zemni del tako, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste vec; 
• izvajati nadaljnja redna opazovanja zemljišc v rastni dobi do konca septembra. 
Postopki odstranitve: 
• 
rocno puljenje, prekopavanje, ožiganje splamenom; 

• 
košnja ali mulcenje na višino 2 cm tik pred cvetenjem (kombinirati s prekopavanjem ali ožiganjem in/ali herbicidi); 

• 
veckratna košnja in setev trave; 

• 
površine z vecletno vegetacijo kosimo ali ožigamo enkrat letno, preden se vegetacija strne; 

• 
v senci ali gostem posevku ambrozija oslabi; 

• 
ce gre za mocno razrašcena rastišca (vTrzinu predvsem na kmetijskih zemljišcih), se kombinirajo mehanski in kemicni ukrepi. 


Potrebna je previdnost pri odstranjevanju vrste: Inštitut za varovanje zdravja ob rocnem odstranjevanju svetuje zašcito z roka­vicami in takimi oblacili, ki preprecijo stik rastline s kožo; ce rastlina cveti, naj je otroci ne odstranjujejo, odrasli jo odstranjujte popoldne in se dodatno zašcitite z ocali in masko. 
Rastline, ce je le mogoce, odstranimo pred cvetenjem, da jih ne raz­širjamo, hkrati pa takrat povzrocajo manj alergicnih reakcij. Ambrozije so invazivne in tujerodne vrste, zato odstranjene rastline odnesemo z rastišca, ko je rastlin malo, jih odvržemo v rjav zabojnik za organske odpadke. 
Ukrepamo takoj, ko je rastlin malo in jih je še mogoce preprosto izpuliti, tako preprecimo njihovo razširjanje. V primeru goste razrasti pa obvestimo imetnika zemljišca. 
Maja Brozovic 
Vir in fotografija: https://www.gov.si/teme/invazivne-tujerodne-vrste-rastlin-in-zivali/ seznam/ambrozija-lat-ambrosia/ 
Narava vecna zmagovalka 
Vzpon rastlin prihodnosti 
Nabiralništvo je bilo še do pred nekaj leti rezervira­no za cudake. Danes so njegovo dobrobit spoznali že številni. Dr. Katja Rebolj se je nabiralništvu posvetila povsem na novo. Zacela je sodelovati z vrhunskimi kuharji: Janezom Bratovžem, Binetom Volcicem in Ano Roš. Nato se je v svojem delovanju posvetila ljubiteljem narave, ki divjo hrano, zdravilne plevele in jedilno cvetje uporabljajo za svoje zdravje. Na svojih delavnicah je pomagala že številnim. 
Na literarnem veceru bo Katja predstavila svoji dve knjižni uspešnici Narava vedno zmaga in Zdravilni pleveli: rastline prihodnosti. Prisluhnite, s cim si lahko pomagate tudi sami. Knjižni uspešnici boste lahko tudi kupili. 
Z veseljem vas pricakujemo. 


Okolje 

Sezonske vstopnice za Arboretum Volcji Potok za leto 2024 

Obcanke in obcane obvešcamo, da sta Obcina Trzin in Arboretum Volcji Potok sklenila pogodbo o sofinanciranju sezonskih vstopnic za obcane obcine Trzin za leti 2024 in 2025. Cena sezonske vstopnice za odrasle s stalnim oziroma zacasnim prebivališcem v obcini Trzin, ki jo sofinancira obcina, je tako 35 evrov, cena sezonske vstopnice za otroke s stalnim oziroma zacasnim prebivališcem v obcini Trzin pa je 17 evrov. 
Ob prvem nakupu je treba placati 2 evra za izdelavo brezsticne kar­tice, na kateri bodo zapisani podatki lastnika, saj sezonska vstopnica ni prenosljiva. Ob nakupu je treba priložiti osebni dokument ali potr­dilo o stalnem oziroma zacasnem prebivališcu. 
Obcina Trzin 

Pismo obcana 
Poziv k upoštevanju omejitev hitrosti v Mlakah 
Februarja se je na naše uredništvo obrnil obcan, ki živi v Mlakarjevi ulici v Trzinu. Zaradi prehitre vožnje po naselju, kjer velja omejitev hitrosti 30 km/h, je obcanu poginil že drugi macek, ki je koncal pod kolesi brezvestnih voznikov. Ceprav je na Mlakarjevi ulici postavljena tudi tabla, ki opozarja voznike k previdni vožnji, opozorila ne zaležejo, zato je obcan podal pobudo na trzinsko obcino, da bi se v Mlakarjevi ulici namestil še en »ležeci policaj«, grbina na cestišcu. Pojasnjuje, da takšna ovira zmanjšuje verjetnost, da bo kakšen brezvesten voznik v prihodnje povozil cloveka. 
MPP 


Vremenska s(e)kir(i)ca 

Zimsko samo na koledarju 
Koledarska zima je za nami, naj živi pomlad! Pa se vam res zdi, da je bil februar zimski? Temperaturno gotovo ne, saj je bila povprecna temperatura zraka kar za vec kot 5 stopinj Celzija višja od dolgo­letnega februarskega povprecja! Stopinja gor ali dol od povprecja ni nic posebnega, dve do tri stopinje je že kar precejšnje odstopa­nje, tokrat pa kar pet stopinj! Manjkali so prodori hladnega oziroma mrzlega polarnega zraka, padavine pa so še naprej prihajale iznad pretoplih sredozemskih morij; tudi v Jadranskem morju, natancneje v Piranskem zalivu, je bila morska voda blizu površja vso zimo za 1,5–2 stopinji Celzija pretopla glede na dolgoletno povprecje. Pozor, gre za vodno telo in ne za zracno maso – slednja se lahko hitro ohladi ali ogreje, kadar pa preverjamo temperaturne spremembe morske vode, podajamo normalna odstopanja od povprecnih vrednosti v de­setinkah stopinje. Že nadpovprecja/podpovprecja med pol in stopinjo Celzija pomenijo precejšnje odstopanje od tako imenovane normale. 
Vetrovi južne do jugozahodne smeri prinesejo iznad sredozemskih morij nad druge dele Slovenije bolj topel zrak, ki vsebuje vec vlage, saj je toplejši (pozitivna povratna zanka). Posledica so toplejše in mo­kre zime, pri cemer imamo opravka z dežjem tudi v sredogorju, veci­noma sneži le na nadmorskih višinah nad zgornjo gozdno in drevesno mejo, ki sta v splošnem med 1700 in 1900 metri. A vrnimo se na morje, na boji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranskem zalivu se je temperatura ves februar gibala med 11 in 12 stopinjami Celzija, kar je približno dve stopinji vec od povprecja za to obdobje. Kot so pojasnili na Morski biološki postaji v Piranu, to vpliva tudi na življenje v morju, in sicer na vec nacinov. Odkar so sredi Piranskega zaliva leta 2002 zaceli meriti temperaturo tri metre globoko, so v tem letnem casu izmerili povprecno temperaturo 9,6 stopinje Celzija. Raziskoval­ci biodiverzitete na tej postaji v Piranu so v povezavi s segrevanjem morja opozorili na štiri procese: tropikalizacijo, bioinvazijo, bledenje koral in vdore morske vode v obrežna mokrišca. 
Tropikalizacija pomeni, da v severni del Jadranskega morja in s tem tudi v slovensko morje prihajajo ribe in drugi organizmi, znacilni za južne dele Sredozemskega morja. To sicer niso tujerodne vrste, ven­dar se v severnejših predelih pojavljajo zato, ker jim ob podnebnih spremembah višje temperature na severnejših geografskih širinah to omogocajo. Vdor tujerodnih vrst, bioinvazija, je pojav, ki je pogosto povezan z dvigom temperature, a ne nujno. K nam so že prišle tudi vrste rib, ki so prišle skozi Sueški prekop iz Rdecega morja ali skozi Gibraltarsko ožino iz zahodnega Atlantskega oceana. Bledenje koral je pojav, ko iz koral izginejo alge, s katerimi so sicer v simbiozi. Pri naši vrsti koral se to zgodi, ce temperatura vode preseže 30 stopinj ali ce visoke poletne temperature morja vztrajajo pozno v jesen. Ko se temperaturne razmere izboljšajo, se lahko odnos med algami in koralami znova vzpostavi, v nasprotnem pa lahko korale odmrejo, kar prizadene številne druge organizme, naseljene med njimi. Zaradi vse pogostejšega vdiranja morske vode v lagune, pri nas sta to Škocjan­ski zatok v zaledju Kopra in Stjuža v Strunjanu, so ogrožene tiste živali, ki so se še posebej prilagodile na lagunsko življenje. Zanj so znacilna velika nihanja v temperaturi in slanosti vode. Postopna ho­mogenizacija pa pomeni, da je vse manj razlik med obema okoljema, s cimer izgubljamo prav to, zaradi cesar so bili ti habitati zašciteni. 

A vrnimo se z obale v notranjost svoje dežele! Prvi podatki kažejo, da je bil letošnji februar izjemno topel. Na ravni države je bilo pada­vin pricakovano veliko, število soncnih ur pa nekoliko podpovprecno: pri nas le tri cetrtine pricakovanega števila ur s soncnim obseva­njem. Odklon temperature zraka od povprecja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal kar 5,5 stopinje Celzija, zato je letošnji februar najtoplejši od vseh od leta 1950. Kolicina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 ne­koliko podpovprecna, a so bile med pokrajinami velike razlike. Zelo namoceni so bili zahodni del Slovenije in Kamniško Savinjske Alpe, precej manj pa osrednji in vzhodni deli. Tudi v severnem delu Lju­bljanske kotline smo dobili nekoliko manj padavin od dolgoletnega povprecja (65–95 %). Posebna zgodba so bile letošnje snežne raz­mere, za smucarska središca je bila to najslabša sezona v zadnjih desetletjih. Poenostavljeno zapisano so februarske snežne razmere ustrezale temperaturnim. Po vecini nižin je mesec minil brez sneže­nja in snežne odeje, le ponekod v Ljubljanski kotlini je sprva še ležala tanka snežna odeja od obilnega sneženja 19. januarja – tudi v Trzinu. Tudi više, razen v visokogorju, je bilo zaradi izjemno toplega vremena snega malo ali nic. Edina dobra novica je, da vsaj vreme (še) ne stav­ka, zato ga bomo deležni tudi v naslednjih mesecih. 
Besedilo in foto: Miha Pavšek 

VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (februar 2024)  
Kazalnik  Podatek  Datum/niz  Ura/obdobje  
Povprecna temperatura zraka (°C)  6,4  1.–29. 2.  mesec  
Najvišja temperatura zraka (°C)  16,1  16. 2.  14.46  
Najnižja temperatura zraka (°C)  –5,7  1. 2.  7.12  
Najvecja dnevna amplituda (razlika Tmin/Tmaks, v °C)  15,2 (–1,8/13,4)  14. 2.  0.00–24.00  
Število dni s padavinami (= 0,2 / = 2 / = 20 mm)  12 / 7 / 1  1.–29. 2.  mesec  
Št. hladnih / ledenih dni (Tmin = 0 / Tmaks = 0 °C)  8 / 0  1.–29. 2.  mesec  
Najvecja dnevna kolicina padavin (mm v 24 urah)  18,4  11. 2.  0.00–24.00  
Mesecna kolicina padavin (mm)  63,0  1.–29. 2.  mesec  
Kolicina padavin v letu 2024 (mm)  186  1. 1.–29. 2.  dvomesecje  
Najvecja hitrost vetra (km/h) / smer  30,6 / JJV  23. 2.  18.59  

Izbrani meteorološki podatki za februar 2024 za vremensko postajo Osnovne šole Trzin; celoten arhiv dnevnih podatkov za ta mesec je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si/text.php?report=NOAA/NOAA-2024-02.txt. 
30  | Odsev — Glasilo obcine Trzin 
Oglas 

VZMETNICE . LATEX LEŽIŠCA 
LETVENE PODLOGE . POSTELJE . VZGLAVNIKI 






www.marsen.si 
| 31 



6 let jamstva* 3 leta brezplanega vzdrževanja** 

*V obdobju 3 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije za 4., 5. in 6. leto sledi 3 leta podaljšanega jamstva Dacia oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej. 6 let jamstva prejmejo vsi fizicni kupci, ne glede na obliko financiranja. **Brezplacno vzdrževanje velja za obdobje treh let oziroma 60.000 km (karkoli se zgodi prej) in velja ob nakupu z Mobilize Financial Services. Poraba pri mešanem ciklu: 5,6 7,8 L/100 km. Emisije CO2: 118–141 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,0206–0,0230 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolicna. Vec informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. 
Dacia priporoca 





Simon Blaznik, 041 601 750 I Peter Koci, 051 319 185 I Maks Jamnik, 051 688 721 
oglasno sporocilo oglasno sporocilo