Koncil o Mariji v nebesa vzeti Blažena Devica je bila skupaj z učlovečenjem božje Besede od vekomaj vnaprej določena za božjo Mater in je po sklepu božje previdnosti postala na tej zemlji vzvišena Mati božjega Odrešenika, na docela edinstven način velikodušna družica in ponižna Gospodova dekla. Ko je Kristusa spočela, rodila, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na popolnoma svojevrsten način sodelovala pri Odrešcnikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. S tem nam je postala mati v redu milosti- To Marijino Materinstvo v redu milosti neprestano traja — od časa privolitve, ki jo je v svoji veri dala ob oznanjenju in jo je brez omahovanja ohranila pod križem, pa prav do večne dovršitve vseh izvoljenih. Vzeta namreč v nebesa te zveličavne naloge ni odložila, temveč nam z mnogotero priprošnjo še naprej pridobiva darove večnega zveličanja. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnostih in stiskah, dokler ne bomo prišli v blaženo domovino. Zato blaženo Devico kličemo z naslovi priprošnjice, pomočnice, besednice, srednice. Vendar je to mišljenje tako, da dostojanstvu in učinkovitosti Kristusa, edinega srečnika, nič ne odvzame in nič ne doda. Nobena stvar se namreč nikdar ne more z učlovečeno Besedo in Odrešenikom postaviti v isto vrsto. Toda kakor so Kristusovega duhovništva na različne načine deležni tako služabniki svetišča kakor verno ljudstvo in kakor se ena sama božja dobrota v stvareh na različne načine stvarno razliva, tako tudi edino Kristusovo sredništvo ne izključuje, marveč prebuja v stvareh raznovrstno sodelovanje, prihajajoče iz edinega vira. Takšne podrejene Marijine naloge se Cerkev ne obotavlja odkrito priznavati, jo stalno doživlja in polaga vernikom na srce, naj se pod materinskim varstvom Srečnika in Odrešenika tesneje oklepajo. Konstitucija tt Cerkvi Koncil: nauk o laikih V tretjem poglavju velevažne konstitucije o Cerkvi je koncil teološko utemeljil in razložil nauk o cerkveni hierarhiji, prav posebno o škofih, ki so "nasledniki apostolov. V četrtem poglavju pa konstitucija obširno govori o laikih, o njihovem naravnem in nadnaravnem dostojanstvu, o njihovem poslanstvu v življenju Cerkve in sveta, o njihovih pravicah in dolžnostih. Ves ta nauk o laikih je postavljen na teološko podlago svetega pisma in tradicije in tvori tako zanesljiv in trden temelj, na katerem morajo sloneti vsa druga vprašanja, ki se tičejo laikov, tako tudi posebni dekret o apostolskem poklicu in delu laikov, ki je bil proglašen dne 18. novembra 1965. Je to prvič v zgodovini Cerkve, da vesoljni cerkveni zbor posveča toliko pozornost laikom. Sam sveti oče papež izjavlja, da je to nekaj novega v življenju Cerkve. Ne, kakor da bi koncil odkril nove stvari, ki preje niso bile poznane. Novost je v tem — pravi —, da koncil govori izrecno o laikih in odkriva čudovite resnice, ki se nanašajo na laike v Cerkvi božji. Iz obširnega poglavja povzemimo za naše poučenje in spodbudo njegove glavne misli. Kdo no laiki? Njihov pomen v Cerkvi „Pod imenom laiki se razumejo vsi tisti krščanski verniki, ki niso prejeli nobenega svetega reda in se niso včlenili v redovni stan. Oni tvorijo večino božjega ljudstva. Živijo v svetu in posvečajo svojo pozornost predvsem svetnim stvarem in svetnim udejstvovanjem. Ta svetni značaj je laikom lasten in zanje značilen. Njih krščanski poklic je, da iščejo božje kraljestvo tako, da časne zadeve opravljajo in urejajo po božji volji, v evangeljskem duhu in so v človeški družbi kakor kvas, ki s svojim življenjem, s svojo vero, upanjem in ljubeznijo prispevajo od znotraj k posvečenju sveta. Posvečeni pastirji dobro poznajo važnost in prispevek laičnega sodelovanja za dobrobit celotne Cerkve. Dobro namreč vedo, da niso bili postavljeni od Kristusa, da bi sami prevzeli vso odgovornost zveličavnega poslanstva Cerkve v svetu, marveč, da je njihova vzvišena služba ta, da svoje vernike tako pasejo in tako priznavajo njihovo pomoč in njih nadnaravne darove, da vsi skupaj, na svoj način, enodušno sodelujejo pri skupnem delu. Nujno potrebno je, da se vsi skupaj oklepamo resnice in rastemo v ljubezni ter tako gremo h Kristusu, ki je naša glava.“ Enotnost v raznolikosti Sveta Cerkev je po božji volji urejena in se vlada s čudovito raznolikostjo. „Kakor imamo namreč v enem telesu mnogo udov, vsi udje pa nimajo istega opravila, tako je množica na9 eno telo v Kristusu, posamezni pa med seboj udje v medsebojno pomoč“ (Rim 12, 4—5). ' Izvoljeno ljudstvo božje je eno: „En Gospod, ena vera, en krst“ (Ef 4, 5); skupno je dostojanstvo udov po njihovem v členjenju v Kristusa, skupna milost božjih otrok, skupen poklic k Popolnosti, eno je odrešenje, eno upanje, ena je nedeljena ljubezen- Pred Kristusom in pred Cerkvijo ni nobene neenakosti ne po -pokoljenju in rojstvu, ne po socialnem položaju ah spolu, zakaj „ni duda, ne Grka; ni sužnja, ne Prostega; ni več moškega in ženske; zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu“ (Gal 3, 28). Čeprav v Cerkvi ne hodijo vsi po istem potu, so vendar vsi poklicani k svetosti in so vsi dosegli isto vero. In če je res, da so bili nekateri po Kristusovi volji postavljeni za druge kot učitelji, -delivci skrivnosti in pastirji, obstaja vendar resnična enakost med vsemi, kar se tiče dostojanstva in skupnega dela vseh vernikov za zgradbo Kristusovega telesa. Razlika, ki jo je Gospod postavil med svete služabnike in ostanek božjega ljudstva, nosi s seboj -edinost, ker so pastirji in ostali verniki po skupni potrebi med seboj povezani. Tako bodo v raznolikosti vsi pričali o čudoviti enotnosti Kristusovega telesa, zakaj prav raznolikost milosti, služb in opravil druži vse božje otroke, ker so vse te stvari delo enega 'm istega Duha (1 Kor 12, 11)- Če imajo torej svetni ljudje po božjem sklepu Kristusa za brata, njega, ki je Gospod vseh stvari, pa je vendar prišel, da služi in ne, da bi se mu služilo (Mt 20, 28), tako imajo za brate tudi tiste, ki postavljeni v sveto službo učijo, posvečujejo, vodijo in s Kristusovo Rno z duhovnikom v Kristusu oblastjo pasejo božjo družino, tako da se po vseh spolnjuje nova zapoved ljubezni. V tem pogledu lepo pravi sveti Avguštin: „Če me straši dejstvo, da sem za vas, me isto tolaži, ker sem z vami. Za vas sem škof, z vami sem kristjan. Ono je ime službe, to ime milosti; ono ime nevarnosti, to zveličanja.“ Apostolat laikov „Laiki, zbrani v božje ljudstvo in postavljeni v eno samo telo Kristusovo, pod eno samo glavo, so vsi kot živi udje poklicani k prizadevanju za rast Cerkve in njeno trajno posvečenje, z vsemi močmi, ki so jih prejeli po dobroti Stvarnikovi in milosti Odrešeni-kovi. Apostolat laikov je udeležba na samem zveličavnem poslanstvu Cerkve, h katere apostolatu so po samem Gospodu poklicani vsi iz razloga krsta in birme. Po zakramentih, zlasti po sveti evharistiji, se podeljuje in hrani ona ljubezen do Boga in do ljudi, ki je duša vsega apostolata. Laiki pa so poklicani na poseben način, da Cerkev predstavijo in udejstvijo v onih krajih in razmerah, kjer ona ne more biti sol zemlje razen potom njih- Tako se torej vsak laik, po darovih, ki so mu bili dani, spreminja v pričevavca in obenem živo orodje poslanstva Cerkve same „po meri Kristusovega daru“ (Ef 4, 7). Poleg tega apostolata, ki obvezuje absolutno vse vernike, morejo biti laiki poklicani na različne načine tudi > bolj neposrednemu sodelovanju z apostolatom hierarhije, kakor oni možje in žene, ki so pomagali apostolu Pavlu pri evan-gelizaciji (Flp 4, 3). Vrhu tega so sposobni, da jim hierarhija zaupa izvrševanje gotovih cerkvenih služb, namenjenih duhovnemu cilju. Tako torej imajo vsi laiki dolžnost sodelovanja pri lepem podjetju, da bi božji sklep zveličanja bolj in-Jiolj zajel vse ljudi vseh časov in vseh zemlja. Odpira se jim torej na vso strani pot, da se po meri svojih moči in časovnih potreb tudi oni goreče udeležujejo zveličavnega poslanstva Cerkve.“ Posvečenje sveta „Kristus Jezus, najvišji in večni duhovnik, želeč nadaljevati svoje pričevanje in svojo službo po laikih, jih poživlja s svojim Duhom in jih neprestano priganja k vsakemu človeškemu in popolnemu delu. Tiste pa, ki jih najtesneje pridružuje svojemu življenju in poslanstvu, jih dela deležne tudi svoje duhovniške službe, v božjo slavo in v zveličanje sveta. Zato imajo laiki, Kristusu posvečeni in po Svetem Duhu maziljeni, čudovit poklic in so usposobljeni, da se v njih vedno uresničujejo čim bogatejši sadovi Duha. Zakaj vsa njihova dela, molitve in apostolski načrti, zakonsko m družinsko življenje, vsakdanje opravilo, počitek duha in telesa, ako se uresničujejo v Duhu, celo nadloge življenja, ako se potrpežljivo prenašajo, sc spreminjajo v „duhovne daritve, Bogu prijetne po Jezusu Kristusu“ (1 Petr 2, 5), ki jih v evharističnem bogoslužju, združeni z daritvijo Kristusovega telesa, pobožno darujejo Očetu. Tako tudi laiki, kot molivci na vsakem kra- ju in delujoč v svetosti, posvečujejo Bogu svet sam.“ Pričevanje življenja „Kristus, veliki prerok, ki je po pričevanju svojega življenja in po moči svoje besede oznanil Očetovo kraljestvo, izvršuje svoje preroško poslanstvo do polnega razodetja božje slave ne le Po hierarhiji, ki uči v njegovem imenu in v njegovi moči, ampak tudi po laikih, ki jih zato postavlja za pričevavce in jih razsvetljuje z lučjo vere in z milostjo besede, da tako moč svetega evangelija blesti v vsakdanjem življenju, družinskem in socialnem. Oni so tako otroci obljube, kadar močni v veri in upanju uporabljajo sedanji čas in Pričakujejo prihodnjo slavo (Rim 8, 25). Tega svojega upanja pa naj ne skrivajo v notranjosti duše, marveč naj 8a odkrivajo v stalnem razgovoru in v horbi „zoper svetovne gospodovavce te teme, zoper hudobne duhove“ (Ef 6, 12) tudi v strukturah svetnega življenja. Kakor so zakramenti Nove zaveze, 8 katerimi se hranita življenje in apostolat vernikov, predpodoba novih ne-kes in nove zemlje (Raz 21, 1), tako Postanejo laiki pogumni znanilci vere in stvari, ki jih pričakujemo, ako pričevanje vere neutrudljivo družijo z življenjem po veri. Ta evangelizacija, to je Kristusova blagovest, izpričana s pričevanjem življenja in besede, dobi posebno znamenje in posebno učinkovitost P° dejstvu, da se uresničuje v splošnih izmerah življenja v svetu. V tem udejstvovanju je velike vrednosti oni življenjski stan, ki je posvečen po posebnem zakramentu, to je za- konsko in družinsko življenje. Tu se nahaja vaja in prelepa šola apostolata laikov, kjer krščanska vera prešinja vso življenjsko ustanovo in jo vsak dan bolj spopolnjuje. Tu imajo zakonci svoj lastni poklic, da so sami mod seboj in njih otroci pričevavci vere in Kristusove ljubezni. Krščanska družina glasno razglaša tako sedanje kreposti božjega kraljestva kot upanje blaženega življenja. In tako, po svojem zgledu in pričevanju obsoja svet zaradi greha in razsvetljuje tiste, ki iščejo resnico. Zato morejo in morajo laiki tudi takrat, ko se ukvarjajo s časnimi stvarmi, uresničevati dragoceno dejavnost v evangelizaciji sveta- Čeprav nekateri izmed njih nadomestujejo v določenih razmerah po meri svojih pooblastil celo same božje služabnike, kadar teh ni ali so ovirani v primeru preganjanja, in čeprav mnogi od njih izčrpavajo vse svoje moči v apostolskem delu, se vendar spedobi, da vsi sodelujejo pri širjenju in rasti Kristusovega kraljestva v svetu- Naj se tedaj laiki goreče trudijo za čim globlje spoznanje razodete resnice in naj od Boga stanovitno prosijo dar modrosti.“ V človeških strukturah „Kristus, ki je bil pokoren do smrti in zato povišan po Očetu, je stopil v slavo svojega kraljestva. Njemu so podvržene vse stvari, dokler on ne podvrže samega sebe in vsega stvarstva Očetu, da bo Bog vse v vsem (1 Kor 15, 28). Te oblasti je storil deležne svoje učence, da v kraljevski prostosti zmagujejo sami v sebi kraljestvo greha in v ponižnosti in potrpljenju vodijo svoje brata k onemu Kralju, kateremu služiti pomeni kraljevati. Gospod hoče razširiti to svoje kraljestvo tudi po posredovanju laičnih vernikov. Zares velika je obljuba in velika naloga, ki se daje Kristusovim učencem: „Xrse je vaše, vi pa Kristusovi, Kristus pa božji" (1 Kor 3, 23). Verniki morajo zato poznati najglobljo naravo vseh stvari, njih vrednost in njih naravnavo na božjo slavo, in si morajo poleg tega med seboj pomagati tudi potom svetnih dejavnosti, da dosežejo svetejše življenje in se tako svet napolni s Kristusovim duhom ter učinkovitejše doseže svoj namen v pravičnosti, ljubezni in miru- Da se ta dolžnost more izpolniti v splošnem obsegu, jc prav laikom odmerjeno prvo mesto. Naj si zato prizadevajo z vso resnostjo, da s svojo sposobnostjo v svetnih zadevah in s svojim delom, povzdignjenim od znotraj po Kristusovi milosti, pripomorejo k temu, da se vse ustvarjene dobrine razvijejo v službo vseh in vsakega posameznega človeka in se porazdeljujejo med nje po načrtu Stvarnikovem in po razsvetljenju njegove 'Besedo potom človeškega dela, tehnike in civilne kulture; naj svetni ljudje na svoj način vodij-o ljudi k splošnemu napredku v krščanski in človeški svobodi. Tako bo Kristus po udih Cerkve vedno bolj razsvetljeval s svojo lučjo vso človeško družbo, če več je treba reči: svetni ljudje naj si prizadevajo v mejah svojih moči za ozdravljenje struktur in okolji v svetu, ako ta v določenih razmerah nagibljejo v greli, tako da se vse uredi po načelih pravičnosti in ne ovira, ampak pospešuje vajo krščanskih kreposti. Tako delujoč bodo prepojili kulturo in človeško delo z moralnim čutom. Na ta način se pripravlja polje sveta za uspešnejšo setev božje besede in se Cerkvi na stežaj odpirajo vrata, skozi katera more vstopiti v svet oznaniTö miru. Iz istega razloga človeškega zveličanja naj so verniki zvesto poučijo, da bodo znali raznolikosti med pravicami in dolžnostmi, ki jim pristojajo po pripadnosti Cerkvi in onimi drugimi, ki jim pripadajo kot elanom človeške družbe- Skrbijo naj za to, da jih harmonično med seboj povežejo, zavedajoč se, da se morajo v vsaki časni zadevi dati voditi po krščanski vesti, ker se nobena človeška dejavnost, tudi ne v časnem redu, ne more odtegniti vladar-stvu Boga. V naših časih je konkretno prav posebno važno, da to razlikovanje? in to soglasje odseva z največjo jasnostjo v vedenju vernikov, da bo moglo poslanstvo Cerkve bolje odgovarjati posebnim okolnostim današnjega sveta-Zakaj, kakor se mora priznati, da se zemeljska družba, posvečena časnim zadevam, vlada po lastnih načelih, je iz istega razloga treba zavračati nesrečni nauk, ki hoče zgrabiti družbo brez ozira na vero in napada ali uničuje versko svobodo državljanov.“ Razmerje do hierarhije „Svetni ljudje, kakor vsi krščanski verniki, imajo pravico prejemati od posvečenih pastirjev v obilnosti od duhovnih dobrin Cerkve, predvsem pomoč božje besede in zakramentov in naj jim dajo vedeti s prostostjo in zaupanjem, vrednih božjih otrok in bratov v Kri- stusu, svoje potrebe in želje. V meri svojega znanja, svoje sposobnosti m prestiža, 'ki jih posedujejo, imajo pravico in v določenem primeru dolžnost odkriti svoje naziranje glede onih stvari, ki se nanašajo na dobrobit Cerkve. Če okoliščine to zahtevajo, naj se to stori Potom ustanov, ki so v ta namen po Cerkvi ustanovljene, in vselej z resničnostjo, srčnostjo in preudarnostjo, s spoštovanjem in z ljubeznijo do tistih, ki po svoji sveti službi poosebljajo Kristusa. Naj svetni ljudje, kot vsi drugi verniki, sledeč Kristusovemu zgledu, ki je 6 svojo pokorščino do smrti odprl vsem ljudem veselo pot svobode božjih otrok, radovoljno in s krščansko poslušnostjo sprejemajo vse to, kar posvečeni pastirji kot predstavniki Kristusovi odločajo v Cerkvi v svojstvu učiteljev in vodnikov. In naj ne opuščajo priporočati svoje predstojnike v molitvi, da bi, ko že živijo v stalni čuječnosti, dolžni dati °dgovor o naših dušah, to mogli vršiti z veseljem in ne s strahom (Hebr 13, 17). Posvečeni pastirji pa naj s svoje strani priznavajo in pospešujejo dostojanstvo in odgovornost laikov v Cerkvi-Hudi naj se poslužujejo njihovih pamet-n,h nasvetov, z zaupanjem naj jim izročajo naloge v službi Cerkve in naj jim puste svobodo in prostor za udej- stvovanje. Z vso pozornostjo v Kristusu in z očetovsko ljubeznijo naj preudarijo pobude, prošnje in želje, predložene po laikih. Tudi naj pastirji v polni meri priznavajo pravično svobodo, ki je vsem dana v svetni družbi. Od tega družinskega občevanja med laiki in pastirji je pričakovati mnogo dobrega za Cerkev; zakaj tako so v laikih krepi čut lastne odgovornosti, se goji navdušenje in se sile vernikov lažje družijo z delom pastirjev. Ti pa, podprti po skušnji laikov, lahko z večjo točnostjo in sposobnostjo presojajo tako duhovne kot časne zadeve, tako da more vsa Cerkev, okrepljena po vseh svojih udih, z večjo učinkovitostjo vršiti svoje poslanstvo za življenje sveta.“ Kakor duša v telesu „Vsak svetni človek mora biti pred svetom priča vstajenja in življenja našega Gospoda Jezusa Kristusa in znamenje resničnega Boga- Vsi skupaj in vsak posameznik zase morajo hraniti svet z duhovnimi sadovi (Gal 5, 22) in mu vlivati onega duha, ki poživlja one uboge, krotke in 'miroljubne, ki jih je Gospod v evangeliju proglasil za blažene (Mt 5, 3—9). Z eno besedo: „To, kar je duša v telesu, to morajo biti kristjani v svetu.“ Alojzij Košmerlj Krščanski evangelij ne odvrača ljudi od oblikovanja tega sveta, še manj navaja k preziranju blaginje drugih, temveč jih še bolj strogo spodbuja k izpolnjevanju teh nalog. —- Konstitucija „Cerkev v sodobnem svetu“ živimo sredi med otroci, pa se le prerado zgodi, da jih skoraj ne poznamo. Mladinska anketa je poskusila posvetiti v svet, v katerem živi mladi rod z namenom, da ga bomo lažje razumeli in tako pomagali sebi in njim. Stotine mnenj in izlivov je nakopičila anketa, vendar samo prebiranje zbranega materiala nam ne bo še dalo zaželene slike, prav kakor nam raztreseni drobci mozaika ne dajo ideje o tem, kaj mozaik predstavlja. Naslednja razmotrivanja ne bodo torej razmišljanja o anketi, temveč o mladini, ki raste v svetu, ki nastaja- Ko pričenjamo govoriti o našem novem rodu, si bomo na jasnem o dveh stvareh: Prvo: med nami in njimi so dejanske — čeprav marsikdaj prikrite — razlike. Če hočemo naše odnose zboljšati, moramo s tem dejstvom računati. Drugo: razlika med generacijami je le deloma posledica naše emigrantske usode- Glavni vzrok razlik je — ne le med nami temveč po vsem svetu — vedno večja sprememba okolja, v katerem raste novi rod. Tehnični napredek ima svoje posledice v gospodarstvu in preko njega v vsem ustroju družbe- Problemi naše mladine so univerzalni, le da so med nami nekoliko drugače pobarvani, ker živimo deloma v izoliranem umetnem okolju. Govorimo torej o realnih — nena-mišljenih problemih, ki zadevajo ves današnji svet in katerih se svet tudi v vedno večji meri zaveda. V čim je glavna razlika med rodovi — med našim in tem, ki prihaja za nami? Starejše generacije prav kakor tudi mi, so bile<.vzgojene na podlagi močnih — jasnih načel, ki so od znotraj vodila človekovo življenje — ne glede na okolje in mnogokrat tudi proti njem i-Notranje vodeni človek je človek, ki ga je izdelala doba pred svetovnimi vojnami in tudi naša revolucionarna doba. Ta tip človeka ima silno dober posluh ea avtoriteto ter za red, za načela in ureja svoje življenje večji del razumno. To smo v grobih obrisih mi vsi današnji starši. Pažnja je obrnjena navznoter, v nas same. Iz sebe cenimo in Presojamo svet- Smisel za dolžnost je uiočno razvita, a ta dolžnost ima navadno malo opraviti s čutenjem naših bližnjih. Ljudje na levi in desni so nam razmeroma malo mar, čeprav vemo, razumsko, da jih moramo ljubiti. Ljubezen do bližnjega, če že pride do izraza, ni toliko posledica naše notranje potrebe kakor: načel, principov. Ves naš odnos do soljudi je večinoma voden po razumu, za to ima v taki družbi tudi formalno lepo vedenje izreden pomen- Ta slika morda ne drži v celoti za toga ali onega posameznika — je pa verjetno precej točen posnetek družbe iz katere izhajamo mi in naša generacija. Mnenja sociologov soglašajo v tej diagnozi, ki drži le z majhnimi spremembami za odraslo in polpreteklo generacijo v našem zahodnem svetu. V letih po drugi svetovni vojni pa se je v družbi pričelo nekaj spreminjati. Notranje vodenega človeka vedno pogosteje nadomešča človek voden po drugih — od zunaj. Mladina polagoma 'zgublja posluh za abstraktna načela, ~~~ pa bodisi te ali one ideologije ali verc. Tudi katoliška mladina ni izjema ■— tudi njsn pogled se obrača vedno bolj na vzven — v sočloveka. Vedno težje je mlade ljudi pritegniti v to ali ono gibanje z argumenti razuma — pravnosti ali nepravilnosti te ali one ide-°loške ali filozofske smeri. Raje se od-*°Čajo po simpatijah. Tudi prijateljstvo — ki je prejšnji in naši generaciji pomenilo globok odnos med dvema človekoma — se je posplošilo pa tudi poplitvilo. Ni prostora ne za veliko vznesenost ne za velika sovraštva. Sožitje postaja ideal „Družba sovrstnikov“ — postaja vedno bolj odločujoča sila v življenju naših otrok. Te sile ne moremo zanikati in pri vzgoji moramo z njo računati. Nekateri menijo, da je „zunanje vodeni človek“ nujno šibak značaj in da predstavlja umik osebnosti pred maso. Morda je res nekaj na tem, vendar ta odklon od notranjega proti zunanjemu vodstvu ima za človeštvo tudi svojo pozitivno stran. Naš bližnji postaja pomemben za naš razvoj, medsebojni odnosi postajajo toplejši, čeprav plitvejši, želja delati dobro, ne škoditi, ne ustvarjati nasprotstev, neprijetnosti, ki izvirajo iz različnosti značajev pogladiti... to so gotovo vrline tega novega tipa človeka; pa prav v teh vrlinah tiči lahko nevarnost, če je naša generacija imela premalo posluha za človeka in ji je bil bližji svet principov, je pa novejša generacija skoraj popolnoma brez obrambe spričo splošne želje po ugajanju. Biti simpatičen in vsem pogodu, je ideal novega velemestnega rodu. Pogladiti vse, pa četudi na račun načel, je njegova nagonska želja. Ta slika seveda spet ne drži za vse naše otroke — je le portret generacije, ki prihaja in ki bo odločilno vplivala na življenje naših otrok. Naredimo poskus Zaprimo za hip oči in predstavljajmo si, da je najmočnejša sila v nas želja, da bi bili vsem ljudem simpatični, da bi bili čim manj različni od njih. Ko začutimo to željo po enakosti — smo sc približali čutenju moderne mladine- Tako -pa smo tudi nehote priznali, da živimo resnično v novi dobi. Ko smo bili mi otroci je veljalo pravilo, da imajo starejši vedno prav- Vzgajali so se le otroci; danes pa čutimo mi odrasli potrebo da se vzgajamo in prilagajamo. Ta potreba je znak nove dobe-Na žalost pa marsikdaj starši potem ko store prvi korak, ko spoznajo potrebo po razumevanju otroka, narede se drugega — usodnega; prično posnemati otroka in ga s tem oropajo naravnega vodstva. Prilagajati ne pomeni posnemati — temveč RASTI- Indiferentnost do resnice Rekli smo že, da to novo zadržanje do okolja, ki predstavlja mirno sožitje na prvo mesto, ni samo na sebi negativno. Vendar če smo mi grešili in še grešimo s pomanjkanjem ljubezni — greš’e člani nove generacije s pomanjkanjem smisla za načela, kar je v globini le indiferentnost do RESNICE. Mladina ne verjame v absolutne resnice. Ne bori se proti njim, ker se ji v njenem svetu zdi, da se resnice menjavajo in niso vredne borbe — ne za ne proti- Vzroki Če iščemo vzroka temu indiferenti-imu, ga bomo našli v nas samih, v naši generaciji. Pretekla doba je bila prenatrpana s svetimi in absolutnimi resnicami in ideali, ki so šli od cesarja in kraljevih hiš pa do znanstvenih zakonov in moralnih navad. Čas je pokazal, da je marsikaj, kar smo imeli za bistveno popolnoma postransko in marsikaj kar je še danes v našem košu absolutnih resnic, bo čez nekaj let morda med staro šaro. Totalitarizmi so izčrpali zalogo vere v celih generacijah na več kontinentih hkrati. Tudi mi katoličani — ki smo bili včasih brez praktičnega čuta za socialno pravico kljub polnim ustom krščanske ljubezni, ki smo nepopolno in večkrat krivično družbo branili kakor dokončno — absolutno vrednoto, mi smo s svojo neurejeno 'in neuravnovešeno meščansko moralo predvsem pa s pogosto zapravljenim Čutom za svobodo, tudi deloma krivi, da se je v novi generaciji -tako bohotno razvil relativizem, ki so mu večna načela le prazna beseda. Kakšno pot naj uberemo da premostimo prepad med rodovi in privedemo sebe in nje do ravnovesja? Gotovo velja tudi tukaj: čujte in molite! Bodimo pozorni na razvoj, opazujmo, razmišljajmo, študirajmo in molimo. Naslednjih nekaj točk ne more izčrpati vprašanja, utegne pa služiti kakor neke vrste kažipot na še ne izdelani poti. 1. Pokazati moramo mladini, da nismo že vnaprej nasprotni njihovemu okolju, da tudi ne zahtevamo, da se sami brezpogojno izločijo iz svojega kroga in da tudi mi nismo izločeni iz kroga nam enakih- Da pa okolja ne Posnemamo v vsem, ker smo avtonom Pi, to je duhovno prosti. Ne smemo dopustiti, da bi zrasla v njih mržnja do okolja ali prezir, ki bi se kazal v vzvišenosti ali svetobežnosti- Avtonomijo doseže človek tedaj, kadar sprejme da-1,0 okolje, a posnema le v toliko, kolikor jc to v skladu z njegovim prepričanjem. 2- To duhovno prostost moremo do-88ei le, če v resnici ljubimo bližnjega • a ljubimo pa tudi resnico, kjerkoli se ■pokaže. Mladini moramo z besedo in de-jurji pokazati, da moremo koristiti bližnjemu le če izpolnimo oba pogoja, Pc pa, da se omejimo na golo posnemanj13 z željo ugajati. 3. Jasno moramo pokazati, da vemo, da nismo lastniki vse resnice, da se Prav lahko zmotimo, in da smo zato Pripravljeni na razgovor. Seveda pa P^ora biti nam in njim jasno, da ne bomo spreminjali svojega mnenja na ljubo nikomur, če ne bomo o tem prepričani. Vendar že samo dejstvo, da Priznamo možnost lastne pomote nam ho odprla vrata zaupanja. 4. Kljub temu pa, da se mi lahko P'otimo, moramo poudariti, da so na 8yetu absolutne resnice, a da se je tre* ba do njih prikopati, da tudi Cerkev, Čeprav se ne more motiti — mora res-Pico trudoma iskati, kajti dejstvo, da Je Cerkev nezmotljiva, ne pomeni, da je Vsevedna in, da se ji za resnico ni treba boriti. 5. Sebi in našim mladim moramo vliti v živo zavest, da je boj za resnico Pekaj svetega, — spoštovanja vrednega. tudi v človeku, ki se iskreno moti- Kot že rečeno, te misli so le kažipot v eni smeri, gotovo je še nešteto smeri in poti, ki vodijo nad prepadom med generacijami, če bomo znali hoditi po katerikoli od teh poti, bomo opazili, da bo mladina kaj kmalu začutila, da se ji bližamo in čeprav bo njihova osebnost težila v drugo smer kot naša, bomo imeli skupne točke in bomo drug na drugega mogli vplivati. Ta prerez dveh rodov, ki sem ga oprl na raziskovanja ameriškega sociologa Reismana, se mi je zdel potreben kot izhodiščna točka za razumevanje vsega, kar slišimo iz ust naše in tuje mladine. Če prisluhnemo mladini bodisi v anketi ali izven nje, bomo videli, da njen problem ni toliko načelen, kakor človeški: — ne najdejo vzorov v ljudeh, ki jih poznajo! Pomanjkanja vzorov pa ne nadomesti noben krožek, nobena pridiga. Mladina —• nova generacija bo slovenska in krščanska, če bodo te vrednote prešle v njo po ljudeh, ki bodo po njenem mnenju vredni zaupanja in posnemanja; izključeno pa je, da bi večina danes sledila nekim pravilom, pa četudi bi bila ta pravila Resnica sama, če ne bodo dobili človeškega — toplega odnosa do njih, ki ta nauk oznanjajo. če smo mi ob 'Resnici včasih pozabili na Ljubezen, če novi rod ob Ljubezni pozablja na Resnico, je naloga obeh generacij, torej vsakega od nas, da skuša spraviti Resnico in Ljubezen najprej v sebi in v svojih bližnjih v harmonijo, iz katere bo zrasla Lepota, kateri se nobeno človeško srce ne more upreti. Marko Kremžar Neposvečena i ljubezen „Ne, no, gospod! Vi me ne razumete! Meni ni potreben Bog, !ki bi bil zame samo pobožni pojem, da rešim uganko: odkod svet? Iz nič ni nič, torej biva na začetku vsega dogajanja in vsega razvoja večno bitje, Bitje z veliko črko pisani, Bog. Ne. Ni to tisto, kar mi manjka. Meni manjka tisti dobri, povsod pričujoči Ti, ki je vedno blizu, ki se z njim lahko prisrčno pogovarjaš na cesti, v trolejbusu, doma. zjutraj in zvečer. Meni manjka Bog, s katerim bi se lahko razgovarjal.“ „Gotovo. Priznam. To je bistvo. Vera ni matematika. Bog ni sečišče dveh premic. Bog je bitje, ki gleda v srce, ki govori tako, da polaga misli v dušo-To je prijetno. To je najslajši dialog. Dialog .čiste, neusahljive ljubezni. Kdaj ste pa tega Boga izgubili ?“ „Jaz ga nisem nikoli imel, gospod. Tega in takega Boga nisem nikoli imel- Nikoli nisem znal biti prisrčen z Bogom." ..Pa ste bili versko vzgojeni?" „Sem bil in nisem. Pri nas smo verovali. Toda naša vera je bila matematika, dokazovanje. Bog je bil neznanka, ki smo jo izračunali iz dveh, treh enačb. Toda mene moja mama ni naučila motiti. Moj oče ni znal toliko moliti, da bi bil zanj Bog nekaj prisrčnega. Mi smo 'opravljali verske dolžnosti. Samo dolžnosti. Tako kot se plačuje davek državi." „Razumem vas. Niste edini in niste Prvi, ki ga srečam te vrste. Kdaj ste Pa opustili versko prakso ? Kdaj ste nehali hoditi v cerkev ?“ „V mladosti. Takrat, ko se je prebudilo moje srce. Ko sem spoznal svojo Prvo ljubezen. Takrat se mi je zdelo, da. mi Bog ni več potreben. Čemu ? Zaradi mene naj bo Bog. Toda moje življenje gre po zemlji, Bog pa je daleč nad zvezdami. Prvi vzrok in zadnji ra-zlog vsemu. Moja ljubezen je bila blizu 'n bila je tako topla, tako očarujoča. Naj bi ob njej še z ledom, ki se imenuje Bog.“ „In tako ste prišli sedaj v to notranjo stisko? Čemu zdaj iščete Boga, ki bi se z njim pogovarjali ? Ko ne bi bil led nad zvezdami ?“ „Moja ljubezen me je razočarala. Nrva in tudi druga. In tudi ta, ki naj bi bila moja za vse življenje, s katero #em se poročil. In sedaj vidim, da usahne vsak studenec, ki nima izvira v Večnem studencu. Moja ljubezen ni 'mela priključka, gospod. Ni imela zve-*e s tistim večnim izvirom. To vidim *edaj. Manjkalo ml je prav to, da bi Se o svoji ljubezni pogovarjal z Njim. Tega nisem vprašal, kaj smem in česa ne smem. Ko sem srečal svojo prvo ljubezen, sem rekel, da bom delal, kar jaz hočem in kar se meni zdi pametno in da se v to področje ne sme nihče vtikati. Tako je tudi bilo." „No, in v čem je prišlo do razočaranja?" „Bil sem slep. Slepa je bila tudi ona. če pa slepec slepca vodi, oba padeta v jamo, ker jame pred sabo ne vidita. Jaz sem vsakokrat padel v jamo, ker nobene jame nisem videl. Varne roke tistega, ki vse vidi vnaprej, nisem čutil na sebi. Saj je tudi nisem iskal. „Ne razumem vas popolnoma. Povejte še natančneje.“ „Nisem razumel skrivnosti ljubezni. Midva s svojim prvim dekletom sva samo grabila in grabila. In je zmanjkalo. Nekega dne se mi ni zdela nič več lepa, nič več prijazna, nič več privlačna. Rekel sem ji: ,Naveličal sem se te.‘ Ona pa mi je rekla: ,Preklet izkoriščevalec!1 In sva se razšla. In pri drugi je bilo podobno. Rekla mi je: .Sebičep si, samo zahtevaš, daješ' nič-Kdo te bo vse življenje „futral“. Najdi. si drugega norca, ki bo poleg tebe in se bo dal izkoriščati.1 Vidite, tako je bilo. In jaz sem mislil resno, gospod. Vsakokrat. Samo tako je prišlo. Sam nisem vedel, zakaj.“ „In potem ste se poročili.“ „Da. Potem sem se poročil. Toda brez Boga. Kar tako. Bog je tam nad zvezdami, moja ljubezen pa je na zemlji, sem si mislil. Kaj bi spraševal Boga ? On vodi zvezde in pazi, da se ne zaletijo druga v drugo. Moje življenje pa je življenje mravlje. Tako sem odbijal misel, da bi vprašal Boga, kako je treba gojiti ljubezen. In sedaj vidim, da to ni bilo prav-“ „Res je- Bog vodi zvezde. Toda ravno zato je Bog, ker se pri tem more pametno pogovarjati tudi z atomom na zemlji. V tem je Bog Bog.“ „Jaz tega takrat nisem razumel-Sedaj sva pa z ženo na koncu. Ali ali. Zato sem prišel k vam. Moja ljubezen je neposvečena, čutim, da nima blagoslova, 'ker nima modrosti. Posvetite naju- Hočem najti zvezo z Bogom. Potrebujem Boga, ker mi grozi polom. Šla bova narazen, žena pravi da po moji krivdi, ker pijem, zapravljam, sem postopač, postajam nemogoč. Bog, ki bo poleg mene, me bo rešil. Samo On-Drugje ne vidim rešitve.“ „Gospod, zelo sem vesel, da ste našli poguma in prišli k meni v župnišče-Verjemite, da ste potrkali na prava vrata. Bog ni daleč od vas- Vaša družinska ljubezen bo zopet vzcvetela, čeprav je zdaj blizu puščave. Torej kar začniva.. x. jsf Kak® strahovite eilsošlvo oh vseh milijonih V bogati hiši v Londona je ležal mlad človek na smrtni postelji. Poleg njega ko stali svojci in prijatelji. Vera jo v tej hiši veljala za nekaj, kar je odveč-Sedaj pa sc je popolnoma nepričakovano in nezaželeno pritihotapila smrt v hišo-Oče se je sklonil nad umirajočega sina in jc vprašal: „Ali |si česa želiš, Viljem?“ „Oče, moli zame,“ jc dejal sin hropci^ in komaj slišno. Moliti? Ne, oče tega ni več znal. Brez moči je gledal na umirajočega sina, brez moči sc oziral okoli in s presunljivo prosečim pogledom spraševal: „Ali je tukaj kdo, ki zna moliti?“ In spet se jc oče sklonil nad umirajočega sina: „Ati ne morem nič drugega storiti zate, moj sin?“ Umirajoči sin je trudno odkimal — to je bil odgovor. In še zadnje, čisto rahle besede: „Oče, moliti!“ Potem jc prišla smrt in postavila mladega človeka pred obličje Njega, h kateremu človeški otroci svoje srce dvigajo v molitvi. Oče jc v nedopovedljivi bridkosti buljil predse. Bridkost je bila prevelika, solze niso hotele priti. Z grozo je spoznal, kako strahovito je ol> vseh milijonih in ob vsem razkošju ubog, ker več ne zna moliti, ker jc postal ,prav zaradi tega nesposoben, da hi izpolnil sinu edino željo pred smrtjo — edino smiselno željo. Kako prazno jc vse drugo, če je človek izgubil Boga in ne zna moliti in ne more več moliti! Kratka navodila za ljubezen do Boga 1- Sprejmi hvaležno vse dobro kot osebni dar od Boga in se mu zato večkrat zahvali! 2- Vse, kar delaš, delaj za Boga, njemu v dar, vse bodi tvoja vesela služba njemu! 3. V vsem, kar te srečava, skušaj spoznati božjo voljo; imej vse za nalogo, ki ti jo Bog stavi in jo skušaj rešiti po njegovi zamisli! Goji globoko hrepenenje, da bi božjo voljo vedno bolj spoznaval in se po njej ravnal. 4. Predaj se brezpogojno in nespremenljivo božji volji! b. Izbiraj preprosto in samoumevno vedno to, kar je Bogu bolj všeč in kar te z njim bolj združuje. 6- Imej odprte oči za druge, pomagaj, deli, razveseljuj, moli za druge; rad izrabi priložnost za dobra dela; prinašaj božjo ljubezen v svet! 7. Neprijetna dela, ki jih pač mora nekdo prevzeti, stori kar ti, da jih drugim odvzameš. 8- Sprejmi vse zoprnosti kot priložnost za samopremagovanje voljno, vdano, potrpežljivo in ljubeznivo kot božje dopuščenje in prenašaj jih za Boga! 9- Izroči se popolnoma božjemu vodstvu! 10. Veruj iz vsega srca, da Bog skrbi vedno z neskončno ljubeznijo, da bi nas 8 zunanjimi dogodki v življenju in z notranjim vodstvom svoje milosti vedno bolj pritegnil nase. Prosi vztrajno skozi leta Boga, da bi vodil tvoje življenje tako, da bi bilo njemu v večjo slavo. Vse to se dogaja v življenjskem okolju vere in Cerkve. Sveto pismo, pridige, liturgija, prejemanje sv. obhajila, zakrament sv. pokore, duhovne vaje, preizkušnje v družini, v poklicu in apostolatu, v župniji, itd-, te stvari so viri in polje za rast v ljubezni do Boga. Klemens Tilmann o nevarnosti pri cestnem prometu Cestni promet je tudi in še predvsem vprašanje nravnosti, saj gre za človeka in njegovo odgovornost za svoje in tuje življenje. Gre za dolžnosti, ki jih nalagajo v peti božji zapovedi pravičnost in ljubezen, pa tudi razumnost. Belgijski škofje so o teh dolžnostih letos izdali posebno pismo. Iz njega je ljubljanski nadškof povzel nekatere misli, ki jih tudi mi priobčujemo. Vzroki prometnih nesreč Glavni vzroki prometnih nesreč, kakor jih navaja vsakodnevna statistika, so predvsem: izsiljevanje prednosti, prevelika hitrost, nepredvideno zavijanje, nevaren iprehod čez cesto, nepre-vidnot pešcev in kolesarjev, pijanost ali vinjenost voznika za volanom. Že ta statistika, ki ugotavlja vzroke le površinsko, le na zunaj, kaže, da so globlji in resnični vzroki večinoma v človeku- človek je pa za svoja dejanja odgovoren. Vzroki so torej nravnega značaja- a) Prečcsto je vzrok prometne nesreče težnja po tekmovanju, po nadoblasti nad drugimi: „Moj stroj je moč" nejši in hitrejši; vozim spretneje od drugih; moj mali avto more tekmovati z onim velikim.“ Vozniki svoje zmožnosti precenjujejo in hočejo biti bolj sposobni ko drugi. Menijo, da morejo ostati tudi pri slabi telesni kondiciji odlični vozniki, da imajo še vedno hitre reflekse in zanesljivo roko. Niti malo ne pomislijo, kako nevarna je tedaj njih vožnja zanje same in za druge. Za volanom imajo občutek moči, neodvisnosti in oblasti nad moderno tehniko, čutijo se vzvišene in se hočejo pred drugimi uveljaviti. V takem duševnem stanju je voznik že nevaren sebi in drugim. b) Pri voznikih cesto pogrešamo duha solidarnosti. Mislijo in delajo, kakor da je cesta samo njihova. Često raču- oajo na previdnost drugih in si zato privoščijo predrznosti. Nekateri vozniki tovornjakov predrzno in nalašč ovirajo osebna vozila, ker imajo občutek >popol-Ile lastne varnosti in nedostopnosti. Vozniki le prečesto pozabljajo, da jih tudi na cesti vežejo pravila vljudnosti in lepega vedenja, ki so v bistvu dolžnosti ljubezni do sočloveka, pozabljajo, da morajo biti obzirni in potrpežljivi do slabotnih, do začetnikov za volanom, do nerodnih, raztresenih, do otrok, pešcev in kolesarjev. c) Mnogi vozniki so lahkomiselni. Ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov, češ saj me ne vidijo. Tako malomarno in neodpustljivo mišljenje je vzrok zelo ninogih nesreč. Mnogi si mislijo: „Moderni hitri in gosti promet pač zahteva svoje žrtve. Stroj zmaguje človeka.“ Zato si nič ali prav malo prizadevajo, da s previdno vožnjo zmanjšali število nesreč; šele nesreča v družini ali med Prijatelji jih predrami k previdnosti in Pameti. Prav tako je lahkomiselno mišljenje: „Saj sem zoper nesreče zavarovan. če se pripeti nesreča, bo zavarovalnica škodo povrnila.“ Denarna povrnitev škode je pa le ena stran pri nesreči, hujša je krivica, ki jo storimo človeku, ko mu povzročimo trpljenje, niorda pohabljenost ali celo smrt. Cestni promet vprašanje vesti Javna oblast skrbi za varnost pro-nieta s tem, da skrbi za dobre ceste in radostno cestno omrežje, izdaja cestnoprometne zakone in predpise, namešča dobro vidne prometne znake, skrbi za red na cestah s prometno policijo in Prestopnike tudi kaznuje. Toda ti ukre- pi, čeprav so nujno potrebni, ne zadostujejo. Treba je ljudem vzgojiti in oblikovati tudi vest, zakaj cestni promet je vprašanje odgovornosti v vesti. Pravkar končani koncil je postavil v pastoralni konstituciji Cerkev v današnjem svetu glede tega vprašanja nekaj načel. V poglavju o človeški skupnosti govori, da so se medsebojni odnosi med ljudmi danes pomnožili in komplicirali-Zato se mora vsakdo ozirati na druge, na njihove potrebe in upravičene želje, pa tudi na vse človeštvo. Vsakega človeka moramo spoštovati, vsakega ljubiti kakor sebe. Vsak mora imeti skrb za življenje bližnjega in skrb za sredstva, da živimo, kakor zasluži naše človeško dostojanstvo, da ne bomo podobni tistemu svetopisemskemu bogatinu, ki mu ni bilo mar za ubogega Lazarja. „Vse, kar ogroža življenje, kakor vsake vrste umori, genocid, splav, evtanazija in tudi prostovoljen samomor; vse, kar je zoper neokrnjenost človeške osebe, kakor pohabljenje, telesne ali duševne torture, poskusi nasilja nad samim duhom; vse, kar žali človeško dostojanstvo, kakor nečloveški pogoji življenja, samovoljno zapiranje, deportacije, suženjstvo, prostitucija, trgovina z ženskami in mladino ali tudi sramotni pogoji dela; vse to in podobno je nedvomno sramotno in bolj omadežuje tiste, ki tako delajo, kakor tiste, ki moraje trpeti.“ Tako štev. 27 imenovane konstitucije. Cerkev glede cestnega prometa obsoja vsako drznost pri upravljanju s motornimi vozili. Cerkev kliče v zavest, da more biti zavesten prekršek cestnoprometnih pravil smrtno grešen. Stalna predrznost na cesti je smrtni greh. Temelj morale na cesti Temeljno načelo nravnosti v cestnem prometu ima svojo podlago v človekovi osebi, v človekovi vrednosti in njegovem dostojanstvu; izhaja torej iz dolžnosti, da spoštujemo življenje, njegovo neokrnjenost in človekovo nravno osebnost. Ta temelj potrjuje tudi razodetje. Papež Pavel VI. je govoril udeležencem kongresa avtomobilistov dne 20. oktobra 1965: „Ta načela imajo podlago v epoštovanju, ki ga moramo imeti do vsakega človeškega življenja, kakor nam že na prvih straneh naroča sveto pismo. Človekova oseba je sveta, človek je ustvarjen po božji podobi in sličnosti; človek je vcepljen v Cerkev, je v občestvu svetnikov in ima pravico in dolžnost do vzajemne, dejavne in iskrene ljubezni po načelu apostola Pavla: Ljubezen bodi brez hinavščine, bratovsko se med seboj ljubite, v spoštovanju drug drugemu prvujte (Rim 12, 9-10).“ Sveti značaj človekove osebnosti in evangeljska zapoved ljubezni pa ne ustvarjata samo objektivnih odnosov bratstva med ljudmi, marveč delajo kristjane odgovorne tudi pred Bogom- Konkretne dolžnosti izvirajo iz pravičnosti, razumnosti in ljubezni S spoštovanjem človekove osebe so povezane nekatere bistvene zahteve. To so dolžnosti pravičnosti, razumnosti ali previdnosti, ljubezni in solidarnosti, ki morajo voditi vest uporabnikov cest. 1. Pravičnost zahteva od voznikov najprej natančno poznanje cetno-pro-metnih predpisov. Kdor uporablja cesto, mora poznati red, ki vlada na njej, in ga mora upoštevati. Voznik motornega vozila je dalje dolžan skrbeti, da j® fizično in psihično sposoben za vožnjo-Če je vinjen ali celo pijan, ne sme nikoli sesti za volan in ga tudi nima pravice držati. Bolj ko kdorkoli mora on skrbeti, da ostane trezen. Alkohol namreč povzroča „dobro razpoloženje“ —■ z zdravniškim izrazom: evforijo, to j® ugodno počutje kljub slabemu dejanskemu stanju — m zmanjšuje prožnost duha; reakcijski čas se često poveča do tolike mere, da more to postati usodno- Voznik, ki drugemu povzroči škodo, jo mora povrniti. Če je odgovoren v vesti, po načelih moralne teologije, mora poskrbeti, da bo žrtvi ali njenim svojcem škoda primerno povrnjena. Če je bila škoda povzročena brez voznikove moralne krivde, je ta na ►splošno dolžan v vesti žrtvi dati odškodnino v skladu z zakonskimi predpisi in se mora, če je škoda zakonito ugotovljena, v vesti podvreči izrečeni sodbi. Zakonita obveznost zavarovanja z» kritje civi'ne odgovornosti, to je za škodo, povzročeno tretjemu, je dolžnost, ki nas v vesti težko obvezuje. Pravičnost končno obvezuje, da tisti, ki je nesrečo povzročil, nudi svojim žrtvam tudi pomoč, če je za to sposoben. Prostovoljen, zavesten beg je podlost, ki ni vredna človeka- Pobeg znatno poveča krivdo tistega, ki na ta način skuša ubežati pred svojo odn-ovornostjo. Kadar žrtev trpi neponravlnvn škodo, ker zaradi pobega ni bilo takojšnje pomoči, tedaj je tak pobeg resničen zločin. 2 Razumnost ali previdnost zahteva °d voznika, da je pozoren na vse okoliščine, ki morejo vožnjo napraviti težjo aH nevarnejšo. Pravilo je, da voznik re-®gira, primerno in previdno ukrepa že Pri najmanjšem znaku ne le nevarnosti same, temveč celo možnosti za nevarnost. (Taka vožnja sc imenuje defen-rivna vožnja.) Iz tega izhaja, da voznik ne sme vo-2*ti s prekomerno hitrostjo. Preračunati niora zadostno varnostno razdaljo in tudi čas, ki je potreben, da psihično in tehnično dobro zavira- Ne sme precenjevati lastnih sposobnosti, pripravljenosti na hiter odziv. Stalno mora nad-rirati svojo pozornost in svoje pogovore. Glede pogovora z voznikom se Morajo vsi sopotniki med vožnjo zavedati svoje odgovornosti. Hitrost vožnje naj se ravna po cesti in po gostoti prometa; prav 'tako pa tudi prepočasna vožnja po avtocesti spravlja v nevarnost varno vožnjo. 3. Krščansko ljubezen more voznik motornega vozila izvrševati na mnogotere načine. Sv. Pavel piše: „Ljubezen j® potrpljiva, je dobrohotna“ Pij Kilte apostolove besede takole razlaga: >,Na cesti mora po najboljši tradiciji krščanske kulture vladati ozračje vljudnosti, umerjenosti in previdnosti.“ Voznik dokaže, da ima tega duha vljudnosti, t° je krščanske ljubezni, z upoštevanjem prednosti, z razumevanjem nerodnih kretenj začetnikov, s 'pozornostjo do starejših in do otrok, z vljudnim odno-s°m do kolesarjev in pešcev, z obvladanjem samega sebe, kadar vidi vestno-Prometni prekršek drugega, npr. na-sProti prihajajočega vozila ali vozila, ki predrzno prehiteva. Krščanska solidarnost končno spodbuja vse uporabnike cest k večji prisrčnosti, pa tudi, da nudijo pomoč ranjenim in so skrbni do otrok in invalidov na cesti. Potrebna je vzgoja Vsem ljudem je treba vcepiti v zavest zgoraj poudarjena načela: obzir do bližnjega, načela o življenju na splošno, poznanje predpisov, resna disciplina in pokornost službujočemu osebju (prometna policija). Taka vzgoja se mora začeti že v otroški dobi doma, nadaljevati se mora pri mladini — pri voznikih jutrišnjega dne. To vzgojo naj nudijo že starši, ki naj dajejo svojim otrokom tudi zgled-Ta vzgoja je dolgotrajna in zahteva mnogo naporov. Voznikom je treba prebuditi vest in jim zostriti čut odgovornosti — z osebnimi pogovori, s poukom v spovednici in v pridigah. Enako se mora vsak odrasel kristjan zavedati svoje odgovornosti. Tudi pešec ima na cesti težke obveznosti v vesti. Tudi on se mora držati pravil previdnosti in vljudnosti. Vsak naj tudi s svojim zgledom in z odločno besedo pomaga pri oblikovanju vesti drugih. Sveti oče je dejal, da se mora javna vest, to je javno mnenje, prebuditi. V svetu, ki je pijan od hitrosti in hoče človeka napraviti za sužnja ali celo žrtev stroja, mora vsak kristjan, vsak na svojem mestu in v svojem okolju poslušati glas Cerkve, glas morale, glas vesti. dr. Jože Pogačnik, ljubljanski nadškof Vsakdanji kruh Evharistija ni samo daritev nove zaveze, ki naj se obhaja od sončnega vzhoda do sončnega zahoda do konca dni, ampak je tudi velikonočni obred, v katerem se prejema Kristus, napolnjuje duša z milostjo in se nam deli zastava prihodnje slave (čl. 47). To pa zopet ne kot neka jed za posebne prilike in za izredne izbrance, ampak vsakdanji kruh, za vse kristjane, ki hočejo uresničiti v svojem življenju velikonočno skrivnost in srečno priromati v nebeški pristan in tam celo večnost uživati dokončno veliko noč. Za pravo umevanje te resnice, ki mnogih, tudi vernih kristjanov, še ni popolnoma osvojila in se zato le še preveč na redke čase približajo evharističnemu obedu, si je potrebno ogledati to resnico na podlagi predpodob, ki že v stari zavezi osvetljujejo to veliko skrivnost. Mana v puščavi Izraelci so bili po krvi jagnjeta rešeni egiptovske sužnosti in po božjem izbrancu Mojzesu izpeljani iz dežele poniževanja in trpljenja. Na čudežen način so prekoračili Rdeče morje i° začeli svoje potovanje v Obljubljeno deželo, ki pa je bila še zelo daleč. Štirideset let so se morali potikati po si' najski puščavi. Potovanje skozi to puŠ' čavo je bilo naporno in njihovo dušno stanje se je bližalo večkrat obupu. Živijo kot nomadi, kot pastirsko ljudstvo brez stalnega bivališča in brez tople strehe. So brez vsakih zalog potrebne hrane za tolikšno množico, ne vedo kaj jim prinese jutri. Zato so Izraelovi si-n°vi začeli godrnjati zoper Mojzesa in Arona: „O da bi bili umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega. Saj sta nas odvedla v tole puščavo, da pomorita vso to Množico z lakoto.“ Takrat naredi Bog "a Mojzesovo prošnjo čudež. Mana je vsako jutro, razen ob sobotah padala 'spod neba in vsak si jo je lahko nabral, kolikor je potreboval. Na vprašanje, kaj je to, je Mojzes začudenemu ljudstvu razložil: „To je kruh, ki vam Ka Gospod daje jesti.“ Je bil kruh za vsak dan in za vsakega Izraelca. Ni kilo mogoče narediti zaloge. Če je kdo nabral več kot je potreboval za tisti dan, se je usmradilo. Izraelci so to niano jedli Štirideset let, dokler niso Prišli v obljubljeno deželo, ki jim je Potem rodila in dajala potrebne hrane. (prim 2 Mojz pogl. 16) To je bil veliki Pomen mane v puščavi in posodo polno te mane so potem Izraelci hranili pri «krinji zaveze skupno s tablama božjih Spovedi. Tudi mi potujemo v obljubljeno de-žel°. v nebesa. Rešitev suženjstva greha po krvi Jagnjeta se je pri nas za-oela pri krstu. Toda vsi vemo, da ne Vstopimo takoj po prejemu krsta v obljubljeno deželo nebes. Moramo narediti 6 dolgo in težko pot skozi puščavo 8v°jega življenja. Da ne bi na tej poti umagali, nam Jezus daje še neprimerno ’°lj čudežen kruh, sebe v svetem Reš- ujem Telesu. Je vsakdanji Kruh, ki ga nam pošilja naš nebeški Oče. Jezus sam je rekel Izraelcem: „Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so umrli. To je kruh, ki je prišel iz nebes, če kdo je od njega, ne umrje“ (Jan 6, 49). Ko pa bomo prišli v nebesa, Oče nebeški ne bo več pošiljal tega kruha, ne bo več Evharistije. Zakaj videli bomo iz obličja v obličje Boga in On bo naša večna hrana, brez posrednikov in brez zakramentov. (Prim A. M. lto-guct: La misa 83). Gora Horeb Druga podoba evharističnega kruha v stari zavezi je kruh, ki ga je prejel prerok Elija. Ta je prejel od Boga težko in nevarno nalogo, zoperstaviti se hudobnemu in brezbožnemu kralju Aha-bu. S tem si je nakopal kraljevo sovraštvo, še bolj pa sovraštvo njegove brezbožne žene Jezabcle. Ker se je zbal njunega maščevanja, je zbežal, da bi si rešil življenje, šel je.dalje v puščavo dan hoda. Ko je prišel tja, je sedel pod bodičevje in si želel smrti. Rekel je: „Dovolj mi je zdaj, Gospod, vzemi moje življenje, kajti nisem boljši kot moji očetje.“ Potem je legel in zaspal pod bodičevjem. In glej, angel se ga je dotaknil in mu rekel: „Vstani in jej! Sicer je pot zate predolga." Ozrl se je in glej, ob njegovi glavi je bil podpe-pelnik (kruh) in vrč vode. Vstal je in jedel in pil ter potoval v moči tiste jedi štirideset dni in Štirideset noči do božje gore Horeb. (Prim. 3 Kralj 19, 1—8). Pot je dolga okrog 480 km. Ta kruh tudi predstavlja Evharistijo, ki nam daje moči, kadar smo litru- jeni in malodušni zaradi težav in nasprotovanj našega življenja. Zakrament božje ljubezni nam daje moči, da se moremo povzpeti na to strmo goro, na kateri bomo našli Boga, pokoj in mir. Čudežno pomnoženje gruha Tretja podoba evharističnega kruha že spada v Jezusovo dobo. Je dogodek čudežnega pomnoženja kruhov v puščavi. Zelo velika množica gre za Jezusom v samoto, kjer ni ničesar, kar bi moglo nasititi toliko ljudstva. Ko je Jezus zagledal toliko množico, je rekel učencem: „Ljudstvo se mi smili; kajti že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. In če jih odpustim lačne na njih dom, bodo na poti omagali, zakaj nekateri izmed njih so prišli od daleč“ (Mk 8, 2—3). Takrat je Jezus storil nov čudež; pomnožil je kruhe tako, ia so vsi jedli in se nasitili. Ta čudež oa je uporabil, da pripravi množico na svoj veliki govor, v katerem je obljubil kruh božji, resnični kruh življenja, ki je On sam, obljubil ustanovitev Evharistije. Vse tri predpodobe govore zelo jasno o kruhu kot nekaj nujno potrebnega za ohranitev življenja. In to ne samo za nekatere izbrane, ampak za vse. Spet ne samo za nekatere izjemne prilike, ampak za vsakdanje potrebe življenja. Dalje sc nam kaže kruh kot nekaj krepkega, ki človeku daje potrebnih moči, da ne omaga na svojih dolgih in napornih potih v obljubljeno deželo, na svoj dom. Vse to velja v celoti za evharistični kruh, ki noče biti nekaj izjemnega, za nekatere izbrance in še manj za nekatere izjemne slovesnosti-Hoče biti in je vsakdanja hrana novega izvoljenega ljudstva, ki potuje po izhodu iz suženjstva greha skozi puščavo zemeljskega potovanja v nebeško domovino; na goro Horeb, na svoj dom-Hoče biti in je najkrepkejša hrana, ki more obnoviti v življenjskih borbah io težavah izčrpane človekove moči in pomagati vsem, ki ga z globoko vero in zaupanjem pogosto prejemajo. Kruh življenja Moremo omeniti še drug razlog, zakaj je Jezus izbral ravno podobo kruha za Evharistijo. Kruh je za povprečnega človeka, vsaj v našem kulturnem krogfl, vsakdanja hrana. Z besedami; služiti si vsakdanji kruh, izražamo ravno skrb za življenje. Poleg tega je kruh pra* hrana človeka. Z mesom ali z zelenja' vami se hranijo tudi živali. Kruh pa je svojska hrana človeka, ker si ga m ir* pripraviti samo človek. Sejati, žeti, mlatiti, mleti, mesti in peči, ki so predstopnje kruha, more samo z razumom obdarjeni človek. Je tako tudi nek izraz človekovega dostojanstva. Ko torej Bogu darujemo kruh, mu obenem z njim darujemo vse svoje človeške zmožnosti, !ki so s pripravo kruha v zvezi. Poleg tega je kruh znak človeškega občestva. Mnogi so morali sodelovati pri nrinravi kruha: poljedelci, peki, mlinarji, izdelovalci strojev, ki so za i*' vrševanje teh poklicev potrebni. Ko jo končno pečeni kruh na mizi, ga oče ali mati razdelita med celo družino. Vsi jedo od istega kruha. Po skupnem hlebu se v nekem oziru družijo med seboj-Vse to nam omogoča razumevati, da j® Prejemanje evharističnega kruha vez edinosti med kristjani, ki ga zauživajo. Pa še nek pomen vsebuje uporaba kruha za Evharistijo. Jezus sam pravi: »Resnično, resnično, povem vam: Če Pšenično zrno ne pade v zemljo in ne Unirje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu“ (Jan 12, 24). Tako je Kristus umrl za nas, je bil pokopan v zemljo. In kakor zrno na nek način oživi v obliki klasa, v katerem se prvotno zrno prikaže zelo pomnoženo, tako je Jezus s svojo smrtjo in s svojim vstajenjem posredoval rojstvo brez števila svojih bratov, njemu podobnih. Ti Pa zopet morajo iti isto pot, pot smrti, vstajenja in pomnoženja. Vse razne stopnje v pripravi kruha spominjajo na dejanja, ki so bila potrebna, da nam je 'leziig pripravil Evharistijo. Bilo je potrebno, da se je ponižal v Človeškem rojstvu, da je bil mučen v trpljenju, da je na križu umrl in da je potem, ko je bil v zemljo položen, vstal, da imamo tako ta živi kruh, ki daje življenje, ki ga imenujemo Evharistija. Tako vidimo, da je zakrament Kruha zakrament žrtve. Ni samo kruh, je tudi vino, to pomeni, da je Evharistija popolna hrana, človek ne potrebuje samo jedi, ampak tudi pijače. Obed brez vina je kot dan brez sonca. Kruh daje moč, vino pa veselje. V tem težkem življenju ne potrebujemo samo moči, da moremo spolnjevati svoje težke dolžnosti, ampak potrebujemo tudi veselja, da jih moremo spolnjevati velikodušno in z veselim srcem. Tako Evharistija ni samo zakrament, ki nam omogoči vztrajati na poti v večno domovino, ampak je tudi zakrament, ki polni naša srca z zadoščenjem da moremo peti Bogu himne zahvale. (Prim Roguet o. c. 86). Boris Koman Morda tudi za nas važno opozorilo „Dokler smo na zemlji, moramo prositi Boga, da naša gorečnost za molitev n® bi Pojemala in da bi se njegova usmiljenost ne odmaknila od nas. Kajti mnogi Postanejo v molitvi zanikrni. V prvem času po svojem spreobrnjenju molijo z Korečo pobožnostjo. Potem pa molitev izgubi svojo toploto in postane hladna in adnojša. Končno jo popolnoma opustijo, čutijo se varne in zavarovane. A med-tcm ko spijo, pa njihov sovražnik čuje. Zato jc Gospod v evangeliju zapovedal, nai vedno molimo in se ne naveličamo (Lk 18, 1). Ne nehajmo moliti in ne postajajmo v molitvi mlačni! Morda Bog še čaka * svojim uslišanjem, ne bo ga nam odrekel. Na njegovo zvestobo moremo graditi. "ato hočemo ostati v molitvi vztrajni. Že to je dar njegove dobrote. Dokler ne "Paziš popuščanja v gorečnosti za molitev, te božje usmiljenje gotovo ni zapustilo.* (Sv. Avguštin, Enarr. in Ps 65, 24.) Avtobiografski spisi sv. Terezije Deteta Jezusa Pred kratkim so izšli v založbi Slovenskega dušnega pastirstva v Buenos Airesu Avtobiografski spisi svete Terezije Deteta Jezusa. Knjiga je bila tiskana prvič leta 1898, komaj eno leto po smrti svetnice, in sicer pod naslovom „Povest duše“. Vzbudila je po vsem svetu veliko navdušenje in tako tudi pripomogla, da je bila Mala Terezika mimo vseh običajnih cerkvenih predpisov po kanonizaciji za blaženo, leta 1925 proglašena za svetnico. S tem je postala njena Povest duše še bolj aktualna. Leta 1938 je bila prevedena že v 38 jezikov, danes je ta številka gotovo že mnogo večja. Nam Slovencem so prevod oskrbele leta 1940 naše karmeličanke na Selu. Ta prevod je danes komaj mogoče še kje dobiti-Vendar pa je bil nov slovenski prevod potreben tudi še iz drugega razloga. Zvedelo se je namreč, da Povest duše ni izšla iz rok svetniške pisateljico takšna, kot so jo bralci dobivali v roke. Pavlina, njena rodna sestra, tudi karmeličanka, je z njenim privoljenjem rokopis pred natisom predelala in tako predelanega potem izdala. Svet, pa tudi uradna Cerkev sama, pa je vedno bolj želela dobiti izvirno Povest duše, kot jo je napisala Terezika sama, brez vseh poznejših popravkov in predelav. Karmel v Lisieuxu, kjer je Terezija kot redovnica živela in umrla, je leta 1956 tej želji ustregel. Izdal je fotokopirane njene spise, ki so sestavljali prejšnjo Povest duše, in sicer pod naslovom „Avtobiografski spisi“. Izkazalo se je, da se bistveno sicer ne raz likujejo od Povesti duše, da pa so bili vendar na približno sedem tisoč mestih predelani. Od tedaj se po svetu množe prevodi teh spisov, ki vzbujajo enako navdušenje kot nekoč Povest duše. Nam Slovencem je Osrednji urad v Lisieuxu, ki so mu pridržane tozadevne pravice, dal dovoljenje za prevod in objavo nekaterih fotografij brez vsakih obveznosti. Zahteval je le, da ne priobčimo v prevodu nič drugega kot Terezijine „Avtobiografske spise“, kakor jih jc izdal Karmel, torej ne Uvoda, ne zadnjega poglavja iz nekdanje Povesti duše, ker nista njeno delo, ampak delo njenih sosester. Po našem mnenju to dvoje, čeprav ne njeno, srečno dopolnjuje Avtobiografske spise, ker govori o njenih starših (Uvod) ter o njenih zadnjih mesecih življenja (zadnje poglavje). Zato smo jih sklenili objaviti posebej v„Duhovnem življenju", kar nam je uredništvo rado dovolilo. Prevedli smo jih na novo iz zadnje izdaje Povesti duše. Z željo, da bi objava teh vrstic, zlasti pa še samih Avtobiografskih spisov, tudi med Slovenci naredila toliko dobrega kot med drugimi narodi po svetu, začenjamo •danes s prvim prispevkom. A. Kukovič» ! Osemletna Terezika s svojo dvanajstletno sestro Celino. Ostali elani svetovno z*ianc Martinove družine, ki je dala svetu n.a.o Cvetko, so bili: Marija, Pavlina, Leonija, Helena, Jožef, Janez, Terezija. Devet cvetlic torej na izbranem vrtu, v družini očeta Ludovika in matere Celije- Od devetih cvetlic so štiri odšle kmalu P11 rojstvu v nebesky vrtove, da se tam dokončno razcvete, medtem ko se je ostalih Pet razcvetlo pri karmeličankah ali pri vizitatinkah. Več o tej vzorni družini nam govori članek „Devet cvetlic na izbranem vrtu“ na naslednji strani. Devet cvetlic na izbranem vrtu Gotovo bi bravec še pred branjem avtobiografije svete Terezije rad spoznal njene krščanske starše. Posebne omembe vreden je dogodek iz nju.ie mladosti — pobožna in ganljiva idila — kakor tudi nekateri drugi zgledi iz njunega svetniškega življenja. Leto 1845 Bilo je zelo verjetno meseca septembra 1845, ko se je zamišljen in sanjav mladenič vzpenjal proti visokemu vrhu Velikega svetega Bernarda,1 Njegov globok, nekoliko otožen pogled je razodeval neko sveto navdušenje. Veličastno lepe Alpe so mu budile v duši nešteto velikih misli. Njegovo mehko srce ni moglo več zadrževati rastočega ganotja. V ponižnem hvalospevu Bogu je pridržal korak, dolgo občudoval in jokal. Nato pa se je z novim pogumom pognal navkreber in kmalu dospel na cilj svoje poti — pred blagoslovljeni samostan, ki z vrha gora kakor svetilnik upanja in požtvovalne ljubezni sveti daleč naokoli. Ludovik Jožef S. Martin Častitljivi prior je potnika prav ljubeznivo sprejel. Že v prvem hipu so izkušenega moža presenetile izredno lepe in odkrite poteze na gostovem obrazu. Povprašal ga je po njegovih starših in rojstnem kraju. Tako je izvedel, da je popotnik Ludovik Jožef Stanislav Martin, rojen 22. avgusta 1823 v Bour-deauxu, kjer je živela njegova mati, medtem ko je njegov oče, pehotni stotnik,2 vzor vernega in poštenega moža, bil ravno tedaj na vojaškem pohodu v Španiji. Zadnji čas je družina živela t Alenconu. Ludovik je bil ljubljenec svojih bratov in sestra. Mladenič se pač ni podal na tako dolgo pot samo zato, da se naužije lepote te čudovite dežele. Saj je bila pot iz Normandije v Švico vendarle dolg» in utrudljiva, pa naj je kdo potoval s poštnim vozom ali pa s potno palico v roki. Ne, ni prišel prosit v te kraje prenočišča samo za eno noč; tu je želel najti zatočišče za daljšo noč -— za noč življenja... „Dragi mladenič,“ mu je tedaj dejal Častitljivi menih, „ste končali gimnazijske študije?“ Ko mu je Ludovik odgovoril, da ne, je redovnik nadaljeval: „Potem vas žal ne morem sprejeti, zakaj gimnazijski študij je bistveni pogoj, da je kdo sprejet med naše brate. Vendar ne izgubljajte poguma! Vrnite se domov in delajte z vnemo. Pozneje vas bomo sprejeli z odprtimi rokami.“ Nekoliko razočaran je naš popotnik nastopil pot nazaj v domovino. Vrniti se domov se mu je zdelo isto kot iti v izgnanstvo. Vendar je mladenič takoj spoznal, da samostan Velikega Svetega Bernarda zanj v življenju ne bo več kot ljub spomin, kajti Gospod je imel z njim druge namene. Celija Guerin Nekaj let pozneje se je v istem mestu Alengonu v bolnišnici sester svetega Vincencija Pavelskega v spremstvu svoje matere predstavila mlad» gospodična Celija Guerin. Poteze n* dekletovem obrazu so izdajale izredno klen značaj. Povedala je, da je že dolgo hotela zaprositi za sprejem pri sestrah. A iprednica ji je, razsvetljena od Sveteta Duha, že pri tem prvem obisku hrez obotavljanja dejala, da to ni božja volja. Celija se je zatorej vrnila do-aiov k svoji starejši sestri'', in mlajit-mu bratu, ki bo še večkrat omenjen v »Povesti duš'e“. Po tem brezuspešnem poizkusu je dekle pogosto molilo iz dna srca tole Molitev: „Moj Bog, ker nisem vredna, da bi kot moja sestra postala tvoja nevesta, se bom poročila, da izpolnim t'Vojo sveto voljo. Prosim te, da mi daš veliko otrok in da se vsi posvetijo tebi.“ Poroka v letu 1858 Bog je tej izbrani duši namenil krepostnega mladeniča, o katerem smo zgoraj govorili. Po čudovitih okoliščinah, ki jih je vodila božja previdnost, je bila v juliju 1858 poroka v cerkvi Naše ljube Gospe, v Alentjonu. Na večer istega dne — tako nam Poroča neko intimno pismo — je Ludo-vik zaupal svoji mladi ženi, da bi jo želel imeti vedno lä kot najdražjo mu sestro, šele po dolgih mesecih se je navdušil za sen svoje žene. Zaželel si je, da bi njuna zveza rodila veliko sadov, ki bi jih mogel posvetiti Bogu. S eistim Tobijem je lahko ponavljal prelepo molitev: „Ti veš Gospod, da vzamem ženo le iz želje, da bi dobil potomstvo, ki naj časti Tvoje ime od vekov do vekov." Devet cvetlic na izbranem vrtu Devet belih cvetlic je pognalo na tem izbranem vrtu. Od teh so štiri od- šle kmalu po rojstvu v nebeške vrtove, da se tam dokončno razcvete, medtem ko se je ostalih pet razcvetlo pri karmeličankah ali pri-. vjzitatirAah- Že v - zibeli so bili vsi otroci posvečeni Kraljici lilij, brezmadežni Devici Mariji. Tu navajamo njih imena. Posebno. pozornost posvetimo deveti in zadnji, kot najbolj izbrani med vsemi •— kakor se tudi med angeli posebej odlikuje deveti zbor, zbor serafinov. Marija Luiza, Marija Pavlina, Marija Leonija, Marija Helena (umrla stara štiri in pol leta), Jožef Marija Ludovik, Jožef Marija Janez Krstnik, Marija Celina, Marija Melanija Terezija (umrla stara tri mesece) in Marija Frančiška Terezija. Oba Jožefa sta bila sad molitev in solza. Po rojstvu štirih starejših hčera so starši po posredovanju svetega Jožefa prosili Boga za enega misijonar-čka. In res se je kmalu rodilo ljubko, smehljajoče se dete — Jožef Marija. A kaj, ko pa se je prišlo svoji materi samo pokazat! Po pfetih letih izgnanstva je poletel v nebeško svetišče. Spet so starši z vso pobožnostjo opravljali devetdnevnico za devetdnevnico. Družina bi za vsako ceno rada duhovnika, misijonarja. Toda „Gospodove misli niso naše misli in njegova pota niso naša pota.“1 Rodil se je srč^r novi Jožef a že po devetih mescih je odšel s tega sveta, da se združi s svojim bratcem v večnih bivališčih. Od tedaj v družini niso več prosili za misijonarja. A kakšno neizmerno ve-selie bi napolnilo njih srca, če bi jim prihodnost ze tedaj odkrila svojo skrivnost. če bi mogli zaslutiti, da bo njihova hčerka — nagrada zn tolikšno zaupanje in hrepenenje — nekoč 'd Cerkve proglašena za zavetnico misijonov enako kot sveti Frančišek Ksa-verij. Terezija — misijonar Po pravici je bilo rečeno: „Terezija je velik misijonar, čigar mogočni besedi se ni mogoče ustavljati. Njeno življenje nosi na sebi nek čar, ki ga nikdar ne bo lzgmbila. Duša, ki se je ujela na ta trnek, ne bo mogla še naprej živeti v vodah mlačnosti in v bla*j greha.“ Ali niso celo njeni starši postali misijonarji? V uvodu prvega portugalskega prevoda „Povesti duše“ jim je pater Santana SJ napisal tole ganljivo posvetilo: „Svetemu in večnemu spominu Ludovika Jožefa Stanislava Martina in Marije Cehje Guerin, srečnim staršem sestre Terezije Deteta Jezusa in vsem krščanskim staršem v zgled.“ Sama seveda nista slutila tega bodočega apostolata, a sta ga nevede s svojim vedno popolnejšim življenjem pripravljala. Življenje z Bogom Večkrat ju je obiskala nesreča, toda njun edmi odgovor Bogu, ki ostane vedno oče in ki nikdar ne zapusti svojih otrok, je bila ljubezni polna vdanost. Vsako jutro ju je našlo ob vznožju oltarja. Skupno sta pristopala h Gospodovi mizi, zvesto izpolnjevala postno postavo in se z brezpogojno zvestobo držala zapovedi nedeljskega počitka. Njun oddih je bil največkrat v branju nabožnih knjig. Vsakdanje molitve sta opravljala vedno skupno in ta- ko ganljivo, kot je to delal častitljivi stari oče stotnik Martin, ki je molil o.flenaš tako, da je moralo vsakogar ganiti. V tej hiši so bile doma vse velike krščanske kreposti. Blaginja se ni sprevrgla v razkošje. Vse v njej je bilo patriarhalno preprosto. „V kakšni prevari živi vendarle večina ljudi“ je modrovala gospa Martin, „če so bogati, si želijo še časti, a ko tudi to dosežejo, so še vedno nesrečni, kajti srce, ki išče kaj izven Boga, ne more biti nikdar srečno in zadovoljno.“ Vsa njena materinska skrb je imela nebesa za cilj. „štirje moji otroci so že na varnem“, je pisala, „in ostali...? Da, tudi ostali bodo šli nekoč za njimi v nebeško kraljestvo, le da bolj bogati, ker se bodo dalj časa bojevali.“ „Kadar sem svojim dragim otrokom zatisnila oči, sem vedno veliko trpela, a to moje trpljenje je bilo zmeraj vdano. Nisem tožila zaradi trpljenja in skrbi, ki sem jih prestala zaradi njih. 'Nekateri so mi govorili, češ veliko bolje bi bilo, ko bi jih nikoli ne imela. Jaz pa tega govorjenja nisem mogla prenašati. Zdelo se mi je, da se te bolečine in skrbi niti primerjati ne dajo z večno srečo mojih otrok. Končno jih pa tudi nisem za zmeraj izgubila. Življenje je kratko in polno trpljenja. Tam gori jih bom zopet našla." Ljubezen krona vsega Krona tega plemenitega in vzornega življenja pa je bila krščanska ljubezen v vseh njenih oblikah, ki je vladala v tej družini. Vsako leto sta zakonca namenila lepo vsoto sadov svojega dela za misijone. Pomagala sta revežem v njih potrebah in jim stregla s svojimi lastnimi rokami. Nekoč je ta 'družinski °če kot usmiljeni Samarijan na eni najbolj obljudenih cest brez sramu dvignil pijanega delavca, pobral njegovo orodje m ga opirajoč nase med prijaznim prigovarjanjem povedel domov Preklinjevavci so imeli pred njim takšno spoštovanje, da so umolknili na Prvo njegovo besedo. Vsi .človeški obziri so se morali umakniti pred veličino njegovega značaja. Kadar je šel mimo cerkve, je vedno pozdravil najsvetejsi zakrament, pa naj je bil v spremstvu kogarkoli. Podobno je iz spoštovanja do duhovniškega stanu pozdravljal na cesti duhovnike. Naj navedemo še en zgled srčne plemenitosti. OPOMBE (K DODATKU I): ' Že dve leti prej je gospod Martin naredil kratek obisk pri Velikem svetem Bernardu kot turist-romar. 5 Vitez kraljevega in vojaškega reda svetega Ludovika. 1 Marija Ludovika Gučrin (Sestra Marija Dositeja) je vstopila 7. aiprila 1858 v samostan Vizitantk v Mans-u. Po njeni lastni izpovedi vemo, da ni storila nikdar nobenega najmanjšega prostovoljnega greha. Dom Gueran-Kor, ki jo je poznal, jo je navajal kot *ik popolne redovnica. Po dolgotrajni in z veliko potrpežljivostjo prenašani bolezni je umrla svete smrti dne 24. februarja 1877, v 48- letu starosti. „Ne znam drugega kot ljubiti 'n živeti predana zožji volji“ — je dajala nekaj ur pred svojo smrtjo predstojnici — „pomagajte mi, mati, dati Pogu hvalo.“ 4 Iz 55, 8. Nekega dne je našel na postaji božjastnega in sestradanega reveža. Ubožec ni imel niti za pot domov. Poln sočutja je vzel gospod Martin svoj klobuk v roko, vrgel vanj prvi miloščino, nato pa šel od potnika do potnika prosit miloščine. Denar je kar deževal v na hitrico pripravljeno puščico- Bolnika pa so ob pogledu na tolikšno dobroto oblile solze. To izredno krepostnost je Rog svojemu služabniku vračal že na tem svetu. Leta 1871 je zapustil svojo draguljarno in se z vso družino preselil v ulico Raint-Blaise. Tu se-je posvetil ie Sc trgovini s čipkami, znanimi pod imenom „points d’Älengon“, s kater i je že prej začela njegova soproga. V novem domu v ulici Saint-Blaisc je pognala naša nebeška cvetka- Imenujemo jo tako, ker si je sama vzdela to ime v naslovu svojih biografskih spisov: „Pomladna zgodba male bele Cvetke“. In res ji ni bilo namenjeno, da bi kdaj spoznala jesen in še manj zimo z njenimi ledeno mrzlimi očmi. Prikazala se je marveč kot žareč plamen, čigar toplota naj bi pritegnila množice duš k ognjišču usmiljene Ljubezni. Vse onemoglo sovraštvo hudobnega duha do tega izvoljenega otroka se zdi, da razodeva tale skrivnostni dogodek pred njenim rojstvom. Nekega večera je gospa Martin bdela in prebirala življenje svetnikov. Nenadoma je začutila na rami nekaj kot „kremplje podivjane zveri“. Po prvem občutku groze je njena ponižna in bo-govilana duša spet našla dušni mir. Ni pa mogla razumeti, kaj naj bi pomenil ta napad duha teme. Poslovenil dr. A. Kukoviču, S. J. POTA SODOBNEGA FILMA Obhajanci Že nekaj mesecev je na filmskih platnih največ ja senzacija James Bond skozi vohunstvo tajnega agenta 007. Vse drvi v dvorane, ker so dogodki napeti — kriminal podaja roko vohunstvo in sodobni človek potrebuje pretresov, da se še more odtrgati v čare prividov vsaj za tistih borih dovetde-»ed delitvijo obhajila se je sproti globoko zagledaval v oči vernikov In se nje! v lastno zanko... Hotel je dojeti Prisotnost Boga v pravi in resnični po-d°bi, želel ga je zagledati po svoji za-misli in ko pride v zakristijo, je padel v občutje konca v lastni praznoti... Še pred odložitvijo obrednih oblačil, je Začutil, kako mu je srce suho — Boga ni bilo več; podlegel je zavesti popolne nemoči in si je moral priznati, da je ejansko ateist, sicer je pravkar opra-Vl.! °bred delitve sv. obhajila, toda med njim, verniki in Bogom se je vse pretrgalo. Bog se ošabnim upira.. •- Pastor Thomas na zunaj nikomur ni mogel posredovati sodbo o sebi, da je ošaben, še manj, da bi bil nezvest nli celo božjeropnik. Trpel je v svoji neveri, ker je bil srečen tedaj, ko je S*vel še v župnišču S svojo ženo. Mislil je, da je bila ženina ljubezen kakor balzam za tisto, kar mu je manjkalo do Popolnega spoznanja Boga, popolne polsti Boga; iz otroških let se je naučil Verovati, da je Bog naš' Oče in z Bitjem—Skrbnikom je potem bil v navadnem patriarhalnem razmerju. Vse dobro je prišlo od Očeta — Boga, ljubljena žena pa je bila kot studenec za mi-'osti iz onostranstva. Toda žena je po kratki bolezni umrla in ubogi pastor Thomas se je znašel pred Bogom, ki mu ni več prihajal nasproti po poti varnega, urejenega razmerja. Bog ni bil ve,č Oče — skrbi mu ni odvajal ali urejal; pri oltarju je še čutil njegovo navzočnost, komaj pa je bil na pragu cerkve in svežega zimskega jutra — kakor se v filmu razgrinja švedska zima —, je bil pahnjen v bližino mrtve žene in je isti hip ubogemu Jonasu kar naravnost izjavil: „Kaj, vi me vprašujete, če je Bog... da, da — Bog je mrtev...“ Toda Jonas trpi na sodobni bolezni sveta. Poln je strahu ipred atomskimi bombami, išče pomirjenja v svoji nervozi. Ima ženo, ki se boji in bori zanj, da bi ga potegnila iz oklepa bojazni pred Kitajci. Toda Jonas ji ne more verovati, ker mu ne more povedati resnice o smislu vere in upanja v Boga. Zato se zateče k pastorju Thomasu in ko mu ta reče, da je Bog mrtev, se v njem vse zlomi ter odhiti v bližnjo reko kjer utone. Bog rešuje po svoje Ko potem Thomasa pokličejo, da bi nesrečnega samomorivca spravil na krščanski del pokopališča, mu vest zajame val očitkov, saj je kriv smrti Jonasa, nesrečnega bolnika... Zakaj je svojo željo po Bogu Jonasu posredoval tako, da je slednji obupal in končal v ledu švedske zime? že dolgo pa je v pastorja — vdovca — zaljubljena Marta, ateistka od rojstva, ki ponavlja misel, da je srečen tisti, ki pride do spoznanja, da Boga ni... V zanikanju je pravi in končni mir- Mir je sama našla po poteh razu- ma, toda ujela se je v zanke srca: pastorja Thomasa sovraži (ljubi), ker na njem opaža, koliko zmore vernik, ako se ne umakne službi Boga. Sluti, da je v pastorju obup že v mozgu, vendar bi želela ga spraviti popolnoma na svojo stran, če bi ji uspelo ujeti ga v svoje mreže. Sledi zgodba o padcih in slepilnih prividih. Marta postane pastorjeva ljubica, toda čutnost ni isto kot čustva. . . Pastor se ne zmbni za sodbo faranov, opravlja službo božjo, ker skuša najti ravnotežje. Za ta del filma je Bergman trikrat prebral Bernanoso-vo povest „Dnevnik podeželskega župnika“, ki je literarni življenjepis sv. Janeza Vianeya. Francoski režiser Bes-son je povest filmal, toda Bergman se je od njegove zamisli oddaljil in izpeljal konec zgodbe v tisto, kar sam sluti v lastni borbi za Boga: Bog se svojim odkriva v samoti.. . Beg Pred Bogom Nemogoče razmerje z Marto požene pastorja Thomasa v beg. Pri tem ni krut in dovoli, da se Marta z njim poda na pot. Ko ju objemajo brezmejne snežne planjave, kjer ni več ničesar, sc v njem ponavlja prepričanje, da ne more nikamor, kajti klical je: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil...“, tod4 Bog mu ni odgovoril. Kako tudi, ko si pa prigovarja: ,,V vsej ponižnosti moram priznati in izjaviti, da sem toliko trpel kot Kristus na križu. .. Resnično sem toliko trpel ali pa še več, kajti kaj je fizična bolečina v primeri z moralnim trpljenjem, z moralno rano, ki lomi človeško vest...“ Biča se ne more otresti, ker preveč čuti njegovo imanenco v sebi, toda kakor je od mladosti veroval, da je Bog Oče in da je zato dolžan skrbeti za svoje otroke, tako si hoče tudi sedaj pomagati iz stiske z matematiko svojih možganskih sklepanj. Marta pa je ob njem zaznala, zaslutila, kaj se v Thomasu dogaja in se otresa more ateizma s pobožnim zatekanjem k starim podobam iz svetih evangelijev. Sicer ji je vero vanje v mladosti zastrupil domači mežnar, ki je trdil, da vsak večer prebira evangelije, ker so najboljše uspavalno sredstvo. Toda Marta začuti ob Razodetju pravo vsebino božje ljubezni do človeka. Skozi evangelije se je Bog usmilil človeštva: če v stari zavezi Izraelci niso smeli božjega imena niti izgovarjati, je Bog v novi človeštvo tako ljubil, da je poslal svojega Sina .— po njem, po Besedi se je razodel.. . Po svoje se Marta zave, da je pesem evangelijev pesem ljubezni in spoznanj, da bo Thomasa in sebe rešila v čisti, posvečeni ljubezenski vezi. Thomas še vzklika: „če bi mogli verovati v resnico... ?“, Marta pa že ve. da je resnica brez ljubezni nesposobna zaživeti, se roditi, se izpričevati- Ko begata po snežnih poljanah, prideta do samotne cerkvice... Steze so bile pod previsokim in težkim snegom, da bi mogel priti kdorkoli k službi božji. V tej samoti začuti Thomas silno željo po Bogu, želel bi opraviti obred sv. maše... Toda na ipragu cerkve se sreča s starim mežnarjem, ki mu ves poražen vzklikne: „Ne smete maševati, ker je v cerkvi samo ena oseba... “ švedska ljudska modrost je zadobila zakon in j® Ukazovala, da je obred sv. maše v cerkvi nedopusten, če niso prisotni vsaj trije verniki. Thomas ne bi smel v cerkev. Toda Za seboj potegne Marto — Bog je tam aajbližje, kjer je svet v največji samoti in v vozlu te resnice je njuna skupna rešitev. Umetniki imajo svoja pota do Boga. (-e so včasih nemogoča ali nerazumljiva, Pa so polna iskrene prepričevavnosti. filmu „Obhajilu“ bo Bergman segel verjetno še po hujših sredstvih — mo-S°če se mu bodo spet zapirale filmske dvorane, kakor so se mu pri Silenciu. ^ei' je sebi in svetu „uganka“, bo bor- ba duše zašla daleč na stran pota — in ni izključeno, da bo po nagli sodbi kdo sklepal, da se mu pot do Boga — njemu, skrajnemu individualistu — ni posrečila, ampak da se v novi obliki samozadovoljstva opaja nad nekim novim zmagoslavjem v svetu čutov. Toda kdo ve, kakšna bodo Bergmanova pota in kam ga vabijo ključi poslednjih skrivnosti? Bernanos zaključi svojo povest z besedami: „Tout est gruče — vse je milost!“ Tudi v filmu „Ob-hajanci“ je Bog samo orodje za zmago Resnice in Ljubezni in vse se razvija pod vtisom končnega spoznanja: ‘Vse je milost... Ruda JurČec „Molitev je jutranji ključ In večerni zapah“ Gandi — ta človek, ki je zganil vso Indijo, je dobil čas, da se je zbral, 86 znašel pred neizmernostjo Bitja, ne nekaj bežnih minut, ampak cele ure... *n jaz, ki najbrž s svojo mislijo, s svojo besedo in s svojo ljubeznijo ne bom v $Vetu dvignil ničesar, težko najdem čas v svojem natrpanem življenju (s čim?), bi se obrnil na Boga, da bi svoj dan odprl s .^kontaktom“, Ekdar imeti ne bom mogla. Ne vem, če sem zato na boljšem ali na slabšem °t vi. Le to vam lahko povem, da se je meni dogajalo prav isto kot vam anes: rojstvo otroka pri sorodnici ali prijateljici je bilo zame vsakokrat sproti Preizkušnja. Pogled na mater s srečnim smehljajem na ustih, na spečega otroka v *Jbelki, mi je bil kot nož v srce. S časom pa sem prišla do zaključka, da na 18 način morim sebe in žalostim moža. Zato sem iskala poti, po kateri bi lahko dala duška svojim materinskim čustvom. Saj končno je v bistvu naše trpljenje * tem: tista neizmerna mera materinske ljubezni, ki nam leži v srcu neizrab-jjena, nas teži in hoče na dan in išče motiva, da se izlije v vsej polnosti. Stvar *e torej dati duška temu čustvu. Takih prilik je pa nešteto: nečaki, nečakinje, Prijateljica s številno družino, ki bo hvaležna za vsako urico, ki jo boste posvetili n3enim otrokom. Bolnišnice in sirotišnice so .polne otrok, ki željno iščejo prav tega, česar je polno vaše srce: ljubezni. V očeh teh otrok boste našli toliko ljubezni in hvaležnosti, da boste vedno manj čutili tisto praznino, ki pomeni ne imeti otrok.” Vse navzoče z občudovanjem poslušamo gospo Pavlo. Koliko trpljenja in Premagovanja je morala doprinesti ta žena, da se je priborila do tako globokega spoznanja. Nas pa je nekoliko sram: sram, da v naši materinski sreči tako nulokdaj pomislimo na one, ki te sreče niso bile deležne. M. R-ova NI nas zapustil „če bi bil Jezus po svojem telesu ostal med nami, bi dajali očem mesa Prednost pred očmi srca. Toda vedel je, katere oči so boljše; zato se je odtegnil našim mesenim očem, da bi v očeh našega srca prebudil vero. Saj je mnogo važ-neji>’e, verovati v Jezusa Kristusa, kakor pa ga po telesu vedno imeti pred seboj.. . *ko verujemo, tedaj je navzoč očem našega duha... Zato nihče ne sme biti alosten, da je šel v nebesa in da nas je zapustil. Pri nas je, ako le verujemo, jegovo prebivanje v tvoji notranjosti je mnogo stvamejše, ikakor če bi stal *nnaj pred tvojimi očmi Ako veruješ, je v tebi. Ako bi Kristusa sprejel v svoj °m> bi bil tudi pri tebi. No, sprejmeš ga v svoja srce: ali naj ne bo torej pri tebi?“ (Sveti Avguštin) ANKETA VIII.: Kaj bere mladina med 12. in 17. letom? Kaj bere mladina med 12 in 17 letom ? Anketna pola je posvetila tem« vprašanju tri točke z namenom odkriti nagnjenja bravcev tako glede slovenskega kakor španskega čtiva, tako knjig kakor revij. Vendar odgovori, ki jih imam» pred seboj, na žalost ne nudijo dovolj zaželene snovi. Krivda je deloma na anketarjih, ki z malo izjemami niso odgovorili na vprašanje: „Koliko slovenskih knji? si prebral. pa tudi na anketi sami, ki vprašuje v naslednji točki le po knjigah, ki so „posebno ugajale"... in nam tako deloma pojasni le kvalitetno raven med mladimi bravci ne pokaže pa, koliko je splošnega zanimanja za branje. Zakaj večina na prvo vprašanje ni odgovorila ali so odgovori reprezentativni ali ne, ali bi drugače zastavljena vprašanja dobila bolj pozitivne odgovore...? Glede tega smo lahko različnih mnenj, dokler nam morda naši s'olski tečaji ne posvetijo v nejasnost, s kako dopolnilno anketo o tej točki. Če »c j» kdo loti, dobrodošel! Nabrani podatki so pa tile: Knjige, ki so posebno ugajale: Slovenske odgovori Slovenske odgovori Pod svobodnim soncem 3 Deseti brat 2 Pravljice 3 Kekec 2 Karl May — Spisi 2 Ljudje pod bičem 1 Ben Hur 2 Na božji dlani 1 Makalonca 2 Mrtvi rod 1 Miklova Zala 2 Črne bukve 1 Krivda rdeče fronte 1 Cvetje v viharju 1 Hcpica 1 Pastir Ciril 1 Strahote kitajskih ječ 1 Zvesta srca 1 Pred vrati pekla 1 Kar -po domače 1 Heidi 1 Smešnice 1 •^Panske odgovori Španske odgovori Platero y yo 1 El ingles de los Guesos 1 Don Quijote 1 Violeta 1 Miguel Strogoff 1 Coleccion Dalia ( ?) 1 Ivanhoe 1 Sisi 1 Sandokan 1 Como mate a mi hijo 1 Los testigos de la Pasion 1 Bibi 1 Heidi 1 Juli o Verne 1 El Galiote 1 Historia Antigua 1 Revije in časopisi, ki jih redno berem: Slovenske odgovori Slovenske odgovori Božje stezice 25 Vestnik 2 Duhovno življenje 19 Tabor 2 Oznanilo 18 Meddobje 1 Svobobodna Slovenija 9 Mladinska vez 1 Katoliški Misijoni 5 Ob gornjih podatkih se nehote vrine misel: Bog ve, koliko bi poskočile pornje številke, če bi uprave naših listov napravile za branje nekaj propagande med mladino. Saj je lepo, če beremo iz dolžnosti, a je laže, če nas kdo prepriča, da se splača prebrati ta ali Španske oni članek. odgovori Španske odgovori x Clarin 9 El joven misionero 2 Billiken 8 Life 1 Esquiti 7 Mecanica Populär 1 Enciclopedia 5 Intervalo 1 Selecciones del H. D. 5 Panorama 1 x La Razon 4 Nuevaolandia 1 x La Nacion 4 0’Cruzeiro 1 • x El Mundo 2 Vfoletas 1 x La Prensa 2 Acciön 1 Patoruzti 2 Senderos 1 Španske odgovori Španske odgovori Vosotras 1 Familia Cristiana 1 Juventud 1 Criterio 1 Grafico 1 L c<‘ ) Zaradi boljšega pregleda smo dnevnike označili z X. Zanimivo, da je vdor ženskih in „kino“ revij razmeroma majhen, prav kakor je tudi majhen krog bravcev katoliških revij. Posebno Criterio, Familia Cristian* in Escpiiu bi zaslužili več pozornosti. Vendar ne pozabimo, da revija ni nadomestilo za knjigo in na tem področju čaka brez dvoma starše in vzgojitelje najtrši oreh. Prav je, da bi ga pričeli treti takoj. Kakšna zabava ti najbolj ugaja Na to vprašanje dobimo naslednje odgovore: Odgovori % Odgovori % šport 31 36,9 izleti 4 4,8 petje, glasba 7 8,4 karte 3 3,6 televizija 7 8,4 Bah 1 1,2 odrske prireditve, teater 6 7,1 narodni plesi 1 1,2 ples 6 7,1 slovenske prireditve 1 1,2 družabni večeri prireditve 6 7,1 šofiranje 1 1,2 kino 5 6,0 skupno 84 100,0 branje 4 4,8 Katere slovenske prireditve so med mladino najbolj priljubljene Odgovori % Odgovori % mladinske (mladinski dnevi, romanja 2 2,8 adroguejske in pod.) 27 37,5 domobranska proslav a 2 2,8 kulturne, koncerti, teater 19 26,4 vse slovenske prireditve 2 2,8 veselice, silvestrovanja 7 9,7 tombola 1 1,4 športna tekmovanja 6 8,3 nobena slovenska prireditev 1 1,4 slovenski dan 3 3,1 skupno 72 100,0 prireditev Duh. življenja 2 2,8 Zakaj so nekatere prireditve bolj všeč kot druge? Odgovorov v anketi na to je malo in še ti niso jasni. Nekateri navajajo 'kot glavno privlačnost naših prireditev „Znance, ki jih srečajo“, drugi „veselje ali zabavo“, ne da bi kaj več pojasnili, večina pa o vzrokih molči. In vendar bi bilo zanimivo vedeti, če ne drugega vsaj to, zakaj so dvema anketarjema všeč vse slovenske prireditve in enemu prav nobena. Zanimivo bi bilo, če bi nam prizadeti to pojasnili v pismu, čeprav ne podpisanem. Žarko MICHEL QUOIST Dnevnik Ane Marije Cas hiti. Ana Marija jr. stara 16 let. ČAS POZNANSTVA Petek 8. aprila. Marija in jaz sva stopili v cerkev sv. Jakoba. Široko odprta glavna vrata so naju vabila. Pokleknili sva in molili. Bili sva sami, le na koru je nekdo igral na orgle. Bila sem srečna. Mehka, umirjena glasba je božala mojo dušo. Zdelo se mi je, da nebeški angeli pojejo in igrajo. Glasba me je prestavila v drug svet, kjer je vse lepota in pesem. Kdaj si končno smem poiskati dekle? Na splošno odgovorimo tako: 1. če je tvoje telo doseglo popolno zrelost in se je v tem stanju male odpočilo in okrepilo. 2. če si duševno in um- eko dozorel in ustalil svoj značaj. 3. Če si se izučil oziroma končal študije in kot tak dosegel poklic, ki bo v doglednem času družini lahko dal ekonomsko podlago. To troje se redko doseže pred dopolnjenim 21. letom. Zato ni dobro, da si človek že prej tesneje priveže dekle nase. Seveda nam je tukaj nemogoče dati navodila, ki bi segala v podrobnosti, temveč dajemo samo splošna pravila. Razumljivo, da je tu ali tam izjema utemeljena. Kar je umestno pri nas, ne velja drugje. Druge dežele, drugi običaji. Če neko dekle pobliže poznaš in si ga vzljubil, tedaj ne pozabi, da za tem poslanstvom stoji upanje na zakon. Zato ne vzbujaj v dekletu nobenih visokih pričakovanj, za katera veš, da jih kot zakonski ženi ne bi mogel izpolniti. Prav nasprotno! Brž ko se tega zaveš, si dolžan vajine odnose prekiniti. Ne glej pri izbiri svojega dekleta samo na telesno plat, čeprav je — to ni nikdar dovolj po- Sobota 10. aprila. Šolslio leto se bliža h koncu. Končali smo zadnje trimesečne izpite. Komaj, komaj, da sem izdelala. Doma so me morali ošteti. Očka še nt bil preveč hud, vendar je bil žalosten in razočaran in to me je bolelo bolj, kakor če bi me udaril. Resnici na ljubo, pri učenju se ne potrudim dovolj. Če profesor ugaja, se njegov predmet učim; kadar nu profesor ni všeč, me tudi predmet ne zanima. Vem, da to ni prav, vendar se ne potrudim dovolj, da bi se poboljšala. Sreda 4. maja. Končni izpiti so pred vrati. Zelo sem razburjena, ne vem kako bo šlo. Vse je odvisno od sreče. Učim se pozno v n\oč. Da, če bi se med letom bolj učila, ne bi imela sedaj takih težav. Mama mi to stalno ponavlja. Sobota 21. maja Z Marijo s.va začele opravljati devetdnevnico za dober izid končnih izpitov. Dvakrat sva že šli v cerkev molit. Marija je imela s sabo denar, kupila je svečo, ja prerezala na pol. Nato sva nesli sveči v cerkev in ju prižgali pred oltarjem. Vse za dobro srečo pri izpitih. Četrtek 16. junija. Kakšno veselje. Izpite sem srečno končala. Enako tudi Marija, Francka in Irena. Najboljše od vse naše družbe je izdelala Marjetica. Vse smo bile presrečne. Pouka v šoli sedaj nihče ne vzame več resno. Se celo profesorji so utrujeni in naveličani. Se nekaj dni in začele se bodo počitnice — juhej! Petek 17. junija. Danes sem se vračala sama iz šole. Srečala sem znanca iz tehnične šole. Pozdravil me je in se mi nasmehnil. Vrnila sem mu pozdrav in nasmeh. Nato sva šla nekaj časa skupaj. Povedal mi je, da mu je ime Angel. Želela sem■ si, da bi bila pot daljša in °benem sem se bala, da me ne bi srečal kdo poznanih. Čutila sem, da sem zardela in vendar to pač ni nič slabega, če me spremlja prijatelj. Ko sva Prišla do naše ulice, se je Angel poslovil. „Nasvidenje, Ana Marija,“ mi je rekel in mi ponudil roko. Odzdravila sem mu in stekla po cesti. Zdelo se mi 3e, da se moji nogi ne dotikata tal, v tistem trenutku sem imela občutek, da bi lahko razprostrla r°hi in letela. Rdeča kakor mak sem na križišču srečala Ireno, ki je takoj zapazila, da sem vsa zasopla. Vprašala me je, kaj se mi je zgodilo. „Vesela sem,“ sem ji odgovorila. Sobota 18. junija. Odprta knjiga pred mano se dolgočasi. Ana Marija sanja in premišljuje. Ponedeljek 20. junija. Danes je zadnji šolski dan. Zjutraj sem se srečala z Angelom. Spremil me je do šole. Bila s.em Presrečna. Zelo mi je žal, da ga Pisem spoznala prej. Sedaj je konec šolskega leta. On bo šel med počitnicami k stricu na deželo. In jaz bom šla v planine n,M taborjenje. Niti pisati si ne bova mogla, ker še ne vem naslova. Vendar se najino prijateljstvo ne bo končalo. Zdi se mi, da ga ljubim. V šoli smo se poslavljale in pisale v spominske knjige. Večino sošolk med počitnicami ne bom videla. Bila sem žalostna in ginjena nad lepimi posvetili prijateljic. Francka mi je napisala: Moja dobra Ana Marija! Poslavljam se od tebe z željo, da ne pozabiš na najino prijateljstvo. Vedno se spominjaj mladosti ‘n naših zaupnih pogovorov. Skupaj sva preživeli vesele in žalostne dni in to naju je zbližalo. Želim ti vso srečo, tvoja prijateljica Francka. Žalostne in vesele s.mo se razšle v upanju, da se Prihodnje šolsko leto zopet snidemo. Priredila M. M. udarjeno — telesna privlačnost predpogoj za. srečen zakon. Začetek nesreče je poročiti se z-nckom, čigar telesna pojava ti jc skoz in skoz nesimpatična ali celo o-durna. Toda potrebuješ tudi' sposobno gospodinjo, ki bo znala kuhati, šivati,, držati red in gospodariti; potrebuješ prijateljico, ki bo imela razumevanje za tvoje delo in skrbi; potrebuješ v prvi vrsti dobro mater vajinih otrok. Posebno važno za skladno zakonsko življenje je-soglasje v verskih stvareh. že po kratkem času; se bo grenko občutilo, da je eni polovici malo mar, kar je drugi sveto- Cerkev zato odsvetuje iz tehtnih razlogov zakon, kjer sta zakonca različnih veroizpovedi- • Volta (1745—1827)? Je dejal: „Ljubemu Bogu dolgujem neprenehno zahvalo, da me je obdaril z vero, v kateri živeli in umreti jc moj trditi sklep, ker neomajno upam, da bom deležen večnega življenja." Podrti viharnik Vdanost škofu V vsej borbi proti komunizmu je Janez zvest sledil Cerkvi in svojemu škofu. Bizoviški gospod Črnivec trdi: „Njegova pokorščina Cerkvi in škofu je bila zavestna, notranja, nikdar slepa kot posledica vaje.“ Isti gospod, ki je bil med vojno izgnan z Gorenjske in bil po prošnji bizovičanov nastavljen kot redni dušni pastir vasi — se spominja: „Ko je v petek pred ugrabitvijo prišel ves razgret iz Ljubljane, ker se je moral po ljubljanskih ulicah izmikati Priredil: Ivan Koroilac I/esorez: Ivan TSukovec zasledovalcem, je rekla njegova dobra mati: ‘Janez, pa bi pustil vse to.’ Janez pa ji je odločno odgovoril: ‘Po načelih moram delovati. Od katoliških načel ne odstopim, škofu svojemu in K. A. bom vedno zvest!’ Bil je res katoliški značaj, škof mu je bil več kot mati!“ — In ob drugi priložnosti je razložil svoji mami: „Mama, poslušal bom samo svojega škofa. Beseda, ki jo slišim iz njegovih ust, mi je sveta, kot da prihaja iz božjih ust. On je naš' pastir in naš vodnik, njega moramo ljubiti, spoštovati, poslušati in zanj mnoge Goliti, da nas bo mogel vedno voditi P° pravi poti. Ako bomo molili in pro-®>li Boga za dobre voditelje, nas bo Prav gotovo uslišal.“ Nergačev Janez ni razumel. Če je kd<> škofa in njegove odločbe napadel, ®a je hitro in kratko zavrnil: „škof je rekel; Vsaka njegova beseda mi je nad VSe draga.“ Globokega duha, zvestobe škofu in katoliškim načelom je izžareval tudi v Vae svoje okolje. Mahnič in slovensko slovstvo Vsi vodilni mladci učiteljiščniki so navdušeni mahničevci- Glasnik na-^el| ki je prvič ločil slovenske duhove °k višku liberalizma, je postal spet aktualen. Nekateri so se udeleževali pri dijaški K. A. tudi dela v „Mahničevem krožku“. Po dogodkih 1. decembra sta ®e Janez in Vinko zmenila, da bosta v raZredu pri slovenskem seminariju ibiela nekatere referate, ki naj pomado med sošolci graditi katoliško miš-Ijenje v raznih važnih življenjskih vpra-^anjih. Vinko je pripravil predavanje o krščanskem pojmovanju države in o atoligkih načelih. Janez pa se je lotil vPrašanja „Dr. Mahnič in slovensko sl°vstvo". Predavanje je zmagalo ^ vso resnostjo se je Janez vrgel na lUflij, predelal vso važno literaturo o *ern spornem vprašanju, sestavil preda-^anje in vsega predebatiral s sošolci in 1Zoviškim gospodom, kateri se spomi-TlJa teh debat, ob katerih mu je Janez *aupal: „Temeljito se moram pripraviti. Težko bo o Mahniču govoriti! Toda pravo smer nam je dal. Držati se moramo! Razred bo proti meni. Tudi profesor ne bo zadovoljen. Debata bo huda!“ Dobro pripravljen in po molitvi k Sv. Duhu je odšel na pepelnično sredo 18. februarja 1942 zjutraj v šolo. Sošolec se spominja: „Janez je nekako boječe začel z referatom. Kmalu pa je pogumno grmel. Za uvod je povedal: „Liberalizem, ki pretirano poudarja pravice posameznika na škodo družbi, se je vgnezdil tudi med Slovence v 19. stoletju. Liberalnih nazorov se je navzela vsa tedanja svetna inteligenca pa tudi mnogo duhovščine. Najradikalnejši so bili „Mladoslovenci“, drugi so hoteli biti liberalci in zvesti katoliki obenem, to so bili katoliški liberalci. Odločnih katoličanov je bilo malo. Liberalno frazarstvo in slogaška politika sta bili nepremagljivi oviri napredka. Vladalo je dušeče ozračje načelne nejasnosti in zmede. Tedaj pa je prihrumela „nevihta s Krasa”, oztačje očistila in odvihrala doli na Jadran. Ta nevihta je bil dr. Anton Mahnič, mož, ki je zapustil v zgodovini slovenskega naroda globoko sled. Z njegovo smrtjo je prenehalo življenje, ki je bilo skoz in skoz posvečeno Kristusu in pustilo za seboj idealno vzvišen zgled, kako naj se vsakdo postavi v službo vse presegajoče nesebične ljubezni do resnice in pravice. Mahnič je osebnost, preko katere ne more iti noben slovenski slovstveni zgodovinar. Dr. Ivan Pregelj ga imenuje središčno osebnost v zgodovini slovenske kulture in pismenosti! Za Levstikom in Stritarjevo esejistično eklektično kritiko je namreč uveljavil odločno, novo in samostojno atran slovstvene ocene. S svojimi estetskimi teoretičnimi razpravami je dosegel, da se je pri nas poglobilo filozofsko pojmovanje umetnosti.“ Nato je obširno popisal Mahničevo delo. Janez je podčrtal neminljiv pomen njegovih zaslug, skušal pa tudi dognati napake, ki jih je naredil. Končna njegova sodba o tem izrednem kulturnem delavcu se glasi: „Dobrega pol stoletja je minilo od Mahničevega nastopa do danes. Z veliko odločnostjo, pogumom in ognjevitostjo, predvsem pa z obsežnim znanjem iz bogoslovja, sholastike in moderne filozofije, zgodovine klasičnih in slovanskih jezikov, nato pa z iskreno ljubeznijo do slovenskega naroda in končno globoko vernostjo se je boril od nastopa do poslednjega diha. ‘Za idejo sem pripravljen to uro popustiti vse in jutri od lakote umreti, ako ji morem s tem bolje služiti’, je rekel. Zavedal se je popolnoma kaj hoče, in to je tudi dosegel. V gigantski borbi je napravil konec zmedi in polovičarstvu v našem kulturnem življenju. Mahnič je tisti, ki je pravočasno zadal udarec tistemu toku, ki je pri vsaki priložnosti naglašal spoštovanje do katoliške Cerkve, a pod krinko narodnosti in napredka ter z geslom miru in sprave uničeval v slovenskih naporih in težavah zgrajeno slovensko katoliško kulturo. Mahnič je začetnik slovenske katoliške književnosti. Iz vrst njegovih učencev so prišli ustanovitelji „Doma in Sveta", ki je edino naše literarno glasilo. Danes pa Mahniča preveč pozabljamo. Bolj kot kdaj nam je v teh temnih dneh potrebno, da dvignemo * Mahničem pravega katoliškega duha-Naš čas kliče zopet po njem. Spet j® treba, da kakor orjak z rokami svoje-ga silnega duha zgrabi, strese in Pr*' sili slovenski narod, da se odpove ži*' Ijenju fraz, okovom sentimentalnosti & •polovičarstva." Debata po predavanju Po referatu, ki mu je ves razred napeto sledil, se je razvila burna de-bata. Sošolec piše: „Vsa debata se 3* vršila med dvema taboroma, med J*' nezovim in profesorjevim. — Najprej je podal profesor slovenščine, ki o nfl' zorih ni nikdar govoril, in dijaki o nje' govem svetovnem nazoru nismo ničes** vedeli, — sam kratko oceno Mahniča» v kateri je po strani napadel Janezov« somišljenike — člane K. A.: „So lju' dje danes, ki Mahniča poveličujejo f oblake in so spet drugi, ki ga teptaj0 v blato, če se držimo sedaj sredine ’n govorimo stvarno, je bil Mahnič za tisto dobo velikega pomena v tem, da j® razgibal naš’o književnost, ki je zasl* takrat v preveč romantično smer in s< iz nje ni mogla izvleči. Vendar pa 3® Mahnič s svojim pretiranim nastopom veliko škodoval mladim slovenskim pi' sateljem, ki so hoteli malo več svobodnega poleta, npr. Gregorčič. Takrat smo bili Slovenci politično enotni, Mahnič pa je Slovence razdvojil v dva tabor»1 Bil je avstrijski katoličan, ki je gledal rešitev Slovencev v Avstriji.’ Janez je omenil, da kritika Gregorčičevih pesmi v „Slovencu“ (1. 1882, št' 64), kjer je govor o vplivu na „nežn® mladino“, ni bila Mahničeva, ampalf Kržičeva. Bo 5« Oktober 1946 Pričelo se je novo šolsko leto, v no-Vem kraju, med novimi ljudmi. Tudi n°vih bogoslovcev je skoraj toliko kot vseh drugih skupaj. Vse nas sili, da tudi v sebi prižgemo nekaj novega, da 8e z novim navdušenjem zaženemo v delo. Rektor je objavil nov dnevni red in Urnik predavanj. Spiritual je dal v re-kolekciji smernice za duhovno rast-Rtasti je poudarjal samostojnost. Glede semeniškega življenja je vse Precej strožje kot v Pragli (dnevni red, rektor in prefekt). Zvonec nas opozarja le na vstaja-nje. Za vse drugo poskrbe posebni kli-Car.ii, ki s trkanjem na vrata naznanjajo čas za to in ono. Po sobah pospravljamo sami, po hodnikih pa sestre. V primeri 8 Pra-8lio je naš položaj v vsem razen v hrani boljši. Telesnega dela nimamo. Ob nedeljah hodimo med slovesno mašo v stolnico v kor, popoldne k večernicam. Doma pa smo po ljubljanskem zgledu vpeljali ob nedeljah in praznikih petje pri blagoslovu mize. (Rektor . navadno zamudi, kadar je treba peti.) Pevski zbor je doživel močan razmah: vsi razen prefekta in doktoranda. Prepisovavci morajo žrtvovati marsika-ko urico prostega časa in študija. Seveda kvaliteta zbora zaradi, neizurjenosti novih skraja malo trpi. Počasi se bo tudi to popravilo. Osem pevcev je pristopilo še k stolnemu zboru Cilinder klub je začel delo z geslom: spoštuj tradicijo! Izobesil je odlok o preimenovanju semeniških prostorov, sob in hodnikov. Pod strogo kaznijo je ukazal uporabljati samo stara, v Ljubljani preizkušena imena in kolikor je bilo teh premalo, nekaj novih. Dobili smo Cesto dveh cesarjev, Gosposko ulico, Trg lačnih, Sion, Belvue, Kamčatko, Sibirijo, Toten kamro, Mežnarijat, Rauh kamro, Cerkveno gaso, Mesarsko ulico (tam stanujejo profesorji), Nazaret in še nekaj uličic. Priložen je tudi lepo izrisan tloris, da se ne bi kdo zmotil in bi npr. profesorja za sveto pismo iskal v Predmestju, ko vendar domuje v Gosposki ulici tik pred Sionom. Ob večerih smo se sprva sestajali na klepet na vrtu. Ko je začelo postajati pretemno, smo vrt pustili in se začeli zbirati v Nazaretu, naši največji predavalnici, ki je tolikšna, da nas lo s težavo vse sprejme. Tu pojemo in kramljamo. Prava družinska soba nam je. Na posebnih večerih nam je drugo-letnik Tone poročal o novicah iz katoliškega sveta, drugič smo poslušali lepoto iz slovenskega leposlovja, tretjič zanimivosti iz misijonov. Od nas odhaja spiritual. Gre k jezuitom. Za naše bogoslovje je njegov odhod brez dvoma občutna izguba. Dal je vsej novi generaciji zadnjih pet let čudovitega zagona. Uvedel je obvezne razgovore o duhovnem življenju z njim, pod njegovim vodstvom je zrasla Bogo-slovska zveza. Zatrjeval nam je: „Pridite k meni, kadar hočete, saj je to moja služba, da sem z vami!“ Umaknil se jc v hipu. Spoštovali smo ga in zlepa ga ne bomo pozabili. Srebrno mašo je profesor Ahčin bral že v juliju. Zunanje slavje pa se je vršilo tri mesce pozneje. Jubilant je imel komunitetno mašo. Pevski zbor je na koru pripravil pravi koncert. Tudi kosilo je bilo slavnostno. Prvič v brik- senškem semenišču je prišlo vino n» mizo. In po kosilu jabolka. Ob četrtkih moramo za ves popoldne na sprehod. Za dolge pohode ni veliko smisla. Zlasti še, ker smo vsi soglasni v tem, da je hrana nekoliko pomanjkljiva. Ker tudi lesti ne moreš ves čas od kosila do večerje, smo ukrenili drugače. Nekdo je prišel na misel, kaj ko bi na četrtkovih sprehodih pekli krompir. In res: začeli smo odhajati na sprehode z nahrbtniki, polnimi ame-rikanskega krompirja, navadnega krompirja ali kostanja. V prvem skritem gozdičku so potem take družbice lep® posedale, pripravile ogenj in nato se j® peklo. Počasi smo dobili malodane P°" klicne kurjače, kostanjarje in krompir-jevce. Temeljito so se izurili. Kak® tudi ne! Saj je pokupljen krompir dosegal take količine, da so na trgu vsak četrtek tem dobrotam cene poskočile. (Tako vsaj trdijo.) Od krojača sta prišla prva dva talarja iz „ameriškega blaga". (Blago j® res prišlo iz Amerike, a je italijanskega izvora. Manipulacije UNRE! Strokovnjak je bil mnenja, da je vsakega gumba škoda za na tako blago.) če bo šlo v tem tempu, jih bomo vsi imel» ravno za Veliko noč. „Izredni profesor“ na naši fakulteti je nenadoma postal bivši šmarski župnik. Dvakrat jc med pastoralnim seminarjem predaval o tem, kako jc treba voditi župnijske matice. Vmes je vpletal mnogo zanimivosti o izvoru slovenskih imen in še nekaj krepkih na račun profesorjev. Nas so take šale spravile v smeh, njega pa ob „profesorsko službo“. Profesor za sveto pismo Stare zaveze si dela mnogo preglavic zaradi iz* Pita, ki so ga četrtoletniki dolžni še iz vojnega časa. Preskrbel je, da morajo vse delne izpite ponovno delati. V potrditev je izobesil datume na oglasni deski. Še nekaj kratkih: po bližnjih hribih je zapadel sneg; spet so se pojavili Pfvi abstinentje (nekateri kar verjeti oiso mogli svojim e,čemi; spet je prišlo •z Amerike nekaj obleke in perila (po večini so dobili to iprvoletniki); v stolici prihajamo vpoštev za pomo,č le pri škofovi maši in še tedaj le dva in sicer vselej ista. Vse leto bosta pomagala Sveče nositi; naš poštar (bogoslovec) je ‘‘il prisiljen objaviti oglas, naj mu vsi javijo, kakšne psevdonime uporabljajo Pri pisanju pisem domov, ker sicer svoji službi raznašanja pisem ne bo več kos; stanje oseb v semenišču: devet profesorjev in trideset bogoslovcev. November 1946 f Rektor si na vse načine prizadeva, kako bi na kak način spravil iz Praglie v Brikson pšenico (1.500 kg) in koruzo (3.000 kg). Prevažati živila ni dovoljeno. Neki gospod, ki nas je prejšnji mesec obiskal, je obljubil, da bo omenjeno blago pripeljala sem Asistenza pontifi-c,‘a. Doslej še ni nič in verjetno bo pri tem ostalo. Sklenili smo si pomagati z nakupom slanine, šestoletnik se je odpeljal v Radovo, da jo bo dobil bolj poceni. Prinesel je slanino poln kovček, na pol Prekajene. Le toliko ceneje jo je dobil, da je z vožnjo vred prišel na isto, kot če bi jo šel kupit k mesarju v Briksen. Več sreče smo imeli pri kruhu. Tako se je sedaj položaj glede hrane popravil- Strah pred snegom je navdušene planince pripravil, da so se spravili na zadnje ture, preden postanejo gore nedostopne. Zadišala jim je Kreutzspitze (3134 m). Prosili so za celodnevno dovoljenje, si nakupili jestvin in nekega četrtka na vse zgodaj odhiteli v mladi sneg. Bela odeja je bila ravno pravšna, da je markacije večinoma pokrila. Turisti so zašli pod stene. Nazaj na zložno pot bi bilo predaleč, zato so jo mahnili navzgor. Potem so pravili, da jim je prav tisti napor največ zadoščenja in užitka prinesel. Domov so prišli ravno prav, da so kot zadnji sedli k večerji. Po njihovem sestopu so se planine oddahnile za letos. Najbrž ne pomnijo, da bi jim kdaj kdo toliko po sivih plešah lazil kot slovenski bogoslovci. Organist je že obupaval, ker ni in ni bilo nobenega naslednika za k orglam. Razpisal je natečaj za učenje harmonija. Zdaj ni odmora, da ne bi neusmiljeno škripanje spravljalo človeka ob zadnje živce. Organistu so pa naši živci malo mar, njemu grb za naslednika. Vojni časi so že precej za nami in njih trpljenje bledi. V zvezi s tem so sklenili najbrž že po prvi svetovni vojni v ljubljanskem bogoslovju, naj tudi mraz s svoje strani pripomore k ohranjanju pravega duha potrpljenja pri gojencih. Mraz namreč pride že sredi oktobra do precejšnje veljave in bogoslovci so prepuščeni njegovemu blagodejnemu vplivu — kajti tako je bilo sklenjeno, da peči pred sv. Martinom ni dovoljeno kuriti. Nas ta odredba dosti ne vznemirja. Saj smo veseli, da bo sploh kaj! Potrpežljivo čakamo 12. novembra in pridno hodimo k bolničarju mazat ozebline. Ubogi bolničar kljub svoji vnemi komaj nanosi dovolj mazil skupaj. Vpeljali smo koralne vaje po skupinah dvakrat tedensko, kakor je bilo včasih v Ljubljani. Profesor za moralko se je odpeljal v Rim po denar, a ga ni dobil. Rekli so, da je kredit že iz,črpan- Zdaj bo baje plačevala nekaj časa za nas Assi-stenza Pontificia. Hebrejščina izgublja. Profesor za Staro zavezo, ki mora biti vsaj uradno xanjo navdušen, je na pol javno izja- vil, da navsezadnje hebrejščina ni tako zelo zelo važna! Naše profesorje so takoj po prihodu v Briksen znali pritegniti v dušno p»' stirsko delo na Tirolskem. Sprva so ji*1 vabili vsako nedeljo sproti za maševa-nje po različnih cerkvah, kasneje s° nekateri dobili kar stalno zaposlitev. „Shakespeare-jev večer Cilinder kluba" je morebiti malo čuden naslov, * je čisto primeren za predstavo, ki j® je kot prvo v tem letu priredil imenovani klub. Najprej so nastopili trije pesniki z zborno deklamacijo, nato so odigrali dve komediji, parodiji na Sha-kespearejevi drami „Kralj Lear" iu „Othclo". Branko Rozman Eva Lavalliere - spokorjena zvezda Eva Lavalliere (1886—1926), preprostega stanu, je preživela grenko mladost. Po značaju zelo duhovita, je kmalu zasloveja kot odlična gledališka igralka. Postaja je bogata, bila oboževana, a je zašla versko in moralno. Ko se je v zgodnjem jutru vračala z nočnega zabavišča mimo cerkve Srca Jezusovega (Montmartre, Pariz), jo je duhovnik, ki je stopil iz cerkve, žalosten opomnij, da tako življenje vodi v pogubljenje. Tega opomina ni mogla pozabiti.. . Zapustila je oder, njena gledališka zvezda je prostovoljno ugasnila pred očmi sveta. Stopila je v samostan, nato pa je živela v samotni hišici v molitvi, premišljevanju in dobrodelnosti. Šla je celo v afriške misijone, o sc je vrnila, ker ji je podnebje škodovalo. — Ker je mnogo ljubila, se ji je mnogo odpustilo. . . SVETOVTiE-CgBi ____NOVICE®^ * Kardinal Višinski med rudarji 22. maja letos je kardinal Višinski obiskal božjepotno cerkev Kalvarijo v Öleziji, ki je znana kot rudarsko pobočje, kjer izkopavajo največ premoga in železa. Kardinala je pozdravilo okrog 400.000 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Velika večina med njimi so bili rudarji in industrijski delavci. Kardinal Višinski je znova zahteval od vlade, da ePoštuje pravice Cerkve. Cerkev ne stremi po tem, kar je cesarjevega, bra-n' le svoje pravice in pravice državlja-nov> da je država vodena v skladu z božjim in naravnim zakonom. ® Rimski dijaki ljubijo gobavec Dijaki rimskega liceja Virgilio so na ravnateljev rojstni dan zbrali 2 milijo-nn in pol lir in jih namenili za bolnišnico gobavcev v Ugandi- S tem so hoteli izreči ravnatelju priznanje za njegovo vzgojno delo med njimi. ® Pater Pij in moderna bolnišnica 5, maja letos je minilo deset let, °dkar so po prizadevanju patra Pija otvorili moderno bolnišnico v kraju S. Giovanni Rotondo (Italija). Zahvalno eveto mašo je daroval kardinal Lerca-r°. Prvotno je bilo v bolnišnici prostora sa 450 bolnikov. V zadnjih letih pa je bila povečana, da more sprejeti 750 bol- nikov. V desetih letih so nudili pomot 91 tisoč bolnikom. Pater Pij pravi, d» sta vera in znanost dvoje božjih oči in moramo zato obe enako ceniti. Bolnišnica je najmoderneje opremljena. • Kaplja na leto v japonskem mori« Letno naraste število katoličanov na Japonskem le za približno 12.000 vernikov. Vendar se zanimanje za katoliško Cerkev stalno veča. Mnogi nekato-ličani berejo sveto pismo, želijo spoznati katoliški nauk, se za delo Cerkve zanimajo in ga s simpatijo spremljajo. • Nesebični zdravniki in bolničarke Zavod za mednarodno sodelovanje, ki ga je ustanovilo na Dunaju leta 1963 katoliško gibanje Pax Christi, je poslal lansko leto 14 strokovnjakov, po večini zdravnikov in bolničark, v dežele, ki so na poti razvoja. Med temi deželami so: Jordanija, Senegalija, Bolivija, Alžirija in otok Formoza- O Filmski igravec postal duhovnik V mašnika je bil posvečen v Wa-shingtonu bivši filmski igravec Umbert Almazan. Potem ko je leta 1961 prekinil sijajno filmsko kariero, je vstopil v semenišče v Washingtonu, kjer je končal filozofski in teološki študij. Novo- mašnik bo vršil svoj apostolat v misijonskih deželah. • Zveza ravnateljev v Indiji Indijski domači katoliški duhovnik, rev. C. T. Cottaram, je bil izvoljen za predsednika Narodne indijske zveze Ravnateljev višjih šol. Novi predsednik, duhovnik iz škofije Palai (Kerala), je prevzel službo za dobo pet let. Zveza ravnateljev je v okviru Narodnega ministrstva za vzgojo in prosveto. • Novi predstojnik šolskih bratov Vrhovni kapitelj bratov La Salle je izvolil novega vrhovnega predstojnika, brata Charles Henry, severnoamerika-nec, rojen leta 1909. Kongregacija ima sedaj 18.000 bratov v 81 državah in vodijo 1.500 vzgojnih ustanov z 800.000 gojenci. • Zveza s pravoslavnimi, ne s komunisti 60 angleških katoličanov je dobilo dovoljenje, da so za letošnjo veliko noč obiskali pravoslavne škofe v Moskvi in Leningradu. Prinesli so jim tudi poslanico westminstrskega nadškofa, kardinala Hecnana. Letos sta vzhodna in zahodna Cerkev obhajali hkrati veliko noč. S Barbarsko uničevanje Češki časopis „Pravda“, ki izhaja v Plznu, poroča, da razni mladi skvarjene! vandalsko uničujejo kulturne in cerkvene spomenike na Češkem, Omenjeni list poziva oblasti, naj store vse potrebno, da zaščitijo kulturne spomenike. V zadnjem času je bilo v okolici Plzna uničenih in poškodovanih nad sto kulturnih spomenikov. Med temi kulturnimi dragocenostmi so tudi stare orgle in mnogo pravih biserov iz srednjeveške plastike. ® Križišče božje in človeške moči Na belo soboto, letos, je papež sprejel 300 udeležencev mednarodnega romanja letalskega osebja, ki so bili P°' prej v Lurdu. V govoru jim je nakazal odnos med „letečim človekom in Bogom Stvarnikom“. „V svojem poklicu," je dejal papež, „se srečujete z božjo in človeško močjo. Dve poti se odpirata letalcu, ki ga moreta voditi k Bogu. Na eni strani gleda s perspektive veličino in lepoto ustvarjenega sveta, na drugi strani pa je v stiku z najbolj čudovitimi pridobitvami človeškega duha. Toda razodetje božjega v tvarnem svetu in v človeškem razumu je le bled odsev božje lepote, ki nam jo je Bog razodel s tem, da je poslal na svet svojega Sina, ki je luč sveta." • Koliko je nemških misijonarjev 17.000 nemških misijonarjev deluje po vsem svetu. Med njimi je največ sester, in sicer 11.600, ostali so duhovniki, redovniki in laiki. • Afriški škof brani črnce Na letošnji binkoštni praznik je nadškof Garner v Prctoriji v Južni Afriki v stolnici med pridigo obsodil krivično ravnanje vlade do črncev. Dejal je: „Vsak narod, ki zavestno dopusti, da se kateri kolemu državljanu godi krivica brez upov na zboljšanje razmer, goji v *ebi klico lastnega propada.“ Nadalje Pravi, da v .petih letih, kar je bila ustavljena republika, ni prišlo do tistega P'iru in blagostanja, ki bi moral biti ®ad pravičnosti. ^ Mednarodni organistovski teden V Niirnbergu v Nemčiji je bil od do 26 junija petnajsti mednarodni ®estanek za organiste. To je bil mednarodni sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanjih cerkvene glasbe v lači II. vatikanskega koncila. Zborovanja so se udeležili svetovno znani organisti, ki so ob tej priložnosti počastili *adi 50-lctnico smrti komponista Maksa Hegereja. * Knjiga o vzgoji bogoslovcev Vatikanska tiskarna „Poliglotta" je 'zda]a knjigo z naslovom: .Duhovno oblikovanje duhovniških kandidatov. Knjiga Vsebuje zbirko poročil in predavanj, ki ®° jih imeli profesorji zavoda za duhovno bogoslovje (ascetika) gregorijan-ske univerze v Rimu na tečaju za izpopolnitev, ki je bil namenjen duhovnikom voditeljem semenišč. Tečaj se je Vršil v Rimu meseca septembra 1962- * * Obelisk na trgu sv. Petra Meseca maja, letos, so tehnično presedali znameniti obelisk, ki stoji na trgu sv. Petra pred baziliko istega ime-6a v Rimu. Ugotoviti so morali predvsem, če ima križ nad obeliskom posebno trdnost. Ob tej priložnosti so objavili nekatere podatke o obelisku in križu. Obelisk sam je iz granita in je visok 25,88 m, podstavek je visok 11 m *n križ sam 5 m. V križu je vdelan drobec pravega Jezusovega križa. ® Relikvije so vrnili Tri stoletja so hranili v Benetkah relikvije sv. Tita, učenca sv. Pavla in prvega škofa no otoku Kreti. Beneške škofijske oblasti so pred kratkim izročile te relikvije grško-pravoslavni cerkvi na Kreti. » Sv. Duh — oče ubogih Alžirski kardinal Duval je poslal svojim kristjanom posebno pismo, v katerem slika težki socialni položaj človeštva. V pismu pravi, da ena tretjina ljudi živi v blagostanju, ena tretjina se bori z gospodarskimi težavami, ena tretjina pa živi v največ jem pomanjkanju-Na tiste, ki trpijo pomanjkanje, zaničevanje od sobratov, preganjanje in ponižanje 6v. Duh s posebno ljubeznijo razliva svoje darove. In prav nanje morajo biti Cerkev in kristjani posebno pozorni z največ jo krščansko ljubeznijo. @ Kardinal Višinski novomašnikom in njihovim staršem Na nedeljo, 12. junija letos, je kardinal Višinski posvetil v Varšavi (Poljska) 22 diakonov v duhovnike. Pri posvečenju jih je nagovoril s temi besedami: „Vi ste poslanci božje ljubezni. Težko in nehvaležno delo vas čaka. Oznanjati boste morali božji glas med ljudmi, ki jih vznemirja toliko zemeljskih težav. Veliko boste' morali imeti razumevanja z njimi, potrpeti zaradi njih in jim radi odpustiti. Morda se boste srečali tudi s tistimi, Iki po besedah apostola ne pripadajo Bogu, temveč satanu. Glejte, da vas napačna gorečnost ne bo premagala. Nikdar ni dovoljeno izustiti besede sovraštva ali se zateči k maščevanju. Ne maščevanje in ne sovraštvo, le ljubezen more izkoreniniti hudobijo z zemlje." Staršem novomašnikov je kardinal Višinski dejal: „Dati sinove Cerkvi se pravi, nameniti jim tisto usodo, ki jo je doživel Kristus. Morda jih bodo bičali, jim nadeli krono iz trnja, morda jih bodo križali, toda eno je gotovo: prej ali slej bodo vstali od mrtvih.“ • 10-Ietnica AICA Letošnjega 11. junija je argentinska katoliška obveščevalna agencija (AICA — Agenda Informativa Catolica Argentina) obhajala 10-letnico ustanovitve. V tem času je AICA objavila nad 15.000 novic na skoraj 6.000 straneh, to je skupaj 3 milijone listov ali v teži 12 ton papirja. O Nova šola v Santiago del Estero Provincialna vlada v provinci ji Santiago del Estero je podpisala s krajevnim škofom pogodbo, s katero podarja škofiji 300 hektarjev državne zemlje pod edinim pogojem, da v teku dveh let na tem zemljišču zgradi novo Kmetijsko tehnično šolo, ki bo odvisna od Univerzitetnega inštituta San Jose. O Friburška stolnica v nevarnosti Slavna gotska stolnica v Friburgu (Nemčija) je občutno prizadeta zaradi pogostih poletov reakcijskih letal, ki presegajo zvočno hitrost. Arhitekt, ki je odgovoren za ohranjanje stolnice je ugotovil, da se stene kora znatno ločijo od ostale stavbe vsakokrat, ko zračni valovi, ki jih povzročajo reakcijska le- tala, zadevajo ob stolnico. Zato je msgr. Schaufele, friburški nadškof, prosil francosko letalsko posadko s sedežem v Nemčiji, da bi bilo mesto Friburg proglašeno za „izvzeto ozemlje". • Marta Argerich v Vatikanu Sv. oče priredi vsako leto koncert T počastitev kardinalov in diplomatskega zbora- Letos je bil koncert posvečen spominu 1000-Ietnice pokristjanjenja Poljske. Orkester je vodil mladi poljski dirigent Pjotr Wollny. Pri klavirju j® kot solistka sodelovala argentinska kon-certistka Marta Argerich. O njenem izvajanju se je zelo pohvalno izrazil L’Osservatore Romano. Po koncertu j* je sv. oče čestital in ji podaril spominsko medaljo. • Redovni misijonarji na Japonskem Štetje, ki je bilo zaključeno 30. ju' nija 1965, je pokazalo, da je na Japonskem 5.839 redovnic, od teh je 4.780 Japonk in 1-059 redovnic tujih narodnosti. Duhovnikov je 1.853 (607 Japoncev in 1.246 tujcev), od teh je 397 škofijskih duhovnikov. Redovnih bratov j® 423 (241 domačinov). © Frančiškan pri Anglikancih P. Campion Lally, frančiškan in profesor moralnega bogoslovja frančiškanskega zavoda Sv. Antona v Tokiu (Japonska), je letos, aprila, začel predavati tudi v anglikanskem semenišču v Tokiu. Za predavateljsko mesto so ga prosili predstojniki semenišča po smrti prejšnjega profesorja rev. J. Yoshimitsu Endo. trst ' ] ® Škof dr. Jenko v Gorici Na vnebohod je škof za slovensko Primorje dr. Janez Jenko bil na prisrčnem srečanju z goričkimi rojaki- V dvorani Katoliškega doma mu je v ime-j111 Soriškega nadškofa dr. Pangrazia Mrazil dobrodošlico škofijski kancler dr. Pudi Klinec, škof Jenko je v daljšem govoru osvetlil problem družine v luči koncila. Po slovesnem blagoslovu v slovenskem jeziku je sledilo srečanje kkofa z 18 slovenskimi duhovniki v Za-v°du sv. Družine. * Shod Slovencev v Trstu 15. maja so se zbrali v tržaški stolnici slovenski verniki iz osmih slovenskih župnij, ki obsegajo vzhodni del tržaške škofije. Te župnije so Bazovica, Posek, Katinara, Ricmanje, Boljunec, Poršt, Dolina in Mačkovlje. Mnogo rojakov je prišlo tudi iz Trsta samega. Shod je pomenil zaključek svetoletnih romanj v tržaško stolnico, obnovitev Prepričanja, da je škof pravi naslednik spostolov in izraz vdanosti krajevnemu *kofu. ® 'Posvetitev nove Marijine cerkve na Vejni 22. maja je kard. Antoniutti zaključil posvečenje novega svetišča na Vejni. ki je bilo posvečeno Fatimski Mariji. P° posvečenju cerkve je bilo somaševanje treh kardinalov (Urbani, Antoniutti, Pnrraona) in šestnajstih škofov. Nova nerkev je izpolnitev zaobljube tržaškega kkofa iz leta 1945, če bo mestu (oz. je bilo) prizaneseno z razdejanjem, in izpolnitev zaobljube vseh italijanskih škofov, če bo (oz. je bila) Italija obvarovana pfled novim totalitarizmom. Ob koncu Slovesnosti je sv. oče po televiziji govoril v zvezi s posvečenjem nove Marijine cerkve. Kip Fatimske Gospe je novi cerkvi podaril leirijski škof (Fatima, Portugalska). • 80-letnica župnika A. Rutarja 29. maja je obhajal svoj 80-letni rojstni dan prof. Anton Rutar, župnik v Pevmi. Rojen je bil 29. maja 1886 v Drežnici. V duhovnika je bil posvečen v Gorici 25. julija 1910. V duhovniškem življenju je vršil važne službe in skoraj ni bilo pomembnejše slovenske kat. ustanove ali pobude, kjer ne bi sodeloval prof. Rutar. Gospodu jubilantu ob osemdesetletnici iskreno čestitamo! • Petletnica v Rojanu 29. maja so v Rojanu obhajali peto obletnico Marijinega doma. Zjutraj je bila sv. maša za dobrotnike doma. Popoldne so gostovali tržaški skavti in skavtinje z gledališkim in pevskim nastopom. © Ljubljanski novomašniki. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, so bili v ljubljanski stolnici posvečeni v duhovnike tile diakoni ljubljanske nadškofije: 1- Berglez Ciril, rojen 4- julija 1941 v župniji Velike Lašče. 2. Koncilija Rudolf, rojen 26. julija 1940 v župniji Mengeš. 3. Kotar Vincencij, rojen 6- marca 1942 v Heidelbergu, Nemčija, in bivajoč v župniji št- Jurij pod Kumom- 4. Kozjek Maks, rojen 13. septembra 1939 v župniji Polhov gradeč. 5. Rihar Janez, rojen 23. avgusta 1942 v župniji Polhov gradeč. 6- Rus Jožef, rojen 23- decembra 1940 v župniji Ribnica. 7. Springer Martin, rojen 8. novembra 1941 na Golniku in bivajoč v župniji Mengeš'. 8. Zmrzlikar Franc, rojen 7. novembra 1941 na Golniku in bivajoč v župniji Mengeš. Skupaj z njimi so bili posvečeni naslednji redovniki, ki so rojeni v ljubljanski nadškofiji. a) kapucini: 9. fr. Čuk Viktor, župnija Stara Loka. 10. fr. Frlon Damian iz župnije Poljane nad Škofjo Loko. 11. fr. Košir Pavel iz župnije Žiri. b) iz družbe Jezusove: 12. fr. šef Marijan iz župnije sV-Jakoba v Ljubljani. Nove maše so bile vse v domačih župnijah, in sicer v nedeljo, dne 3. julija, le Riharjeva je bila že dne 29. junija zvečer, Zmrzlikarjeva, 'Čukova i° Koširjeva pa v nedeljo, dne 10. julija- © Bogoslovni vestnik, leto 1966, S** 1-2, je izšel sredi junija. Nova številk® je v celoti koncilska — šest daljših razprav uvaja v razumevanje: pastoraln® konstitucije o Cerkvi v sodobnem svetu (K. VI. Truhlar), izjave o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev C?' Fajdiga), Konstitucije o Cerkvi (A* Strle), kostitueije o božjem razodetju (J. Aleksič), izjave o krščanski vzgoj1 (V. Dermota) in odloka o ekumenizmu (V- Grmič). Krajša poročila se dotikajo tudi odloka o službi škofov v ■Cerkvi in konstitucije o bogoslužju. @ Anton Pavlič, župnik na Selih pr' Kamniku je dne 11. maja 1966 po dolgotrajni bolezni umrl. Doma je bil S Prtovča nad Selci pri Škofji Loki, rojen januarja 1895. Njegov oče je bil taiU cerkovnik. K njemu je večkrat hodil n® počitnice dr. Janez Evangelist Krek. Bil je kaplan v Boštanju in Št. Rupertu, potem pa župnik na Selih pr* Kamniku. V življenju je mnogo trpel, skoraj Vse življenje je bolehal. Ko je bil na kelih župnik, sta mu umrli dve sestri-Tako je ostal sam brez bližnjih sorodnikov. Med drugo svetovno vojno so ga ■Nemci pregnali na Hrvatsko. Ko se je Vl'nil v Slovenijo, se je zatekel v Ajdovec, kjer je bil tedaj župnik Gregor Mali, doma iz Sel pri Kamniku. Tam je Pridno pomagal v dušnem pastirstvu, četudi jo bolehal. V Ajdovcu je obenem z župnikom in njegovimi sorodniki doživel strašno nesrečo. V noči med U-m 12. decembrom 1912 so tam partizani požgali cerkev, „Gnidovcev“ prosvetni dom in ljudsko šolo. Po tej nesreči je šel v Stično k patrom cistercijanom in je ostal tam do konca druge svetovne vojne. Nato se je spet vrnil na Sela, kjer so ga ljudje lepo in z veseljem sprejeli. Tam je potem ostal do svoje smrti. ® župnijski upravitelj v Ihanu, Jožef Oven — umrl v ljubljanski bolnišnici ^ne 8. junija, star 70 let. "Rodil se je 6- aprila 1896 v Guncljah, župnija Št-Mid nad Ljubljano. V duhovnika je bil Posvečen J. septembra 1918. Tri leta je *nl kaplan v Velikih Laščah, nato pa 23 *'®t kuratni bcneficiat v št. Vidu pri Stični. Po G letih zapora je nastopil Mužbo upravitelja v Sorici za nekaj mesecev. Avgusta 1952 je prišel za upravitelja v Ihan, kjer je zelo lepo uredil cerkev in dozidal nove prostore v skromnem župnišču. Zadnja leta je veliko *n'Pel -zaradi mnogoterih bolezni Dva bedna pred smrtjo je doživel srčni infarkt in mu tudi podlegel. © Dekanija Ljubljana — okolica. Arhi-diakon: stolni kanonik prof. Franc Glinšek; Dekan: Anton Bergant, župnijski upravitelj na Igu- Brezovica (4.112 duš), žuip upravit. Janez Kljun. Pomočnik za Notranje gorice dr. Marijan Srnolik; Črnuče (2.756), žup. upravitelj Feliks Zajc; Devica Marija v Polju (6-450), žup- upravitelj Franc Dobovšek. Pomočnik prof. Maks Stanovnik. Dobrava (1.980), žup. upravitelj prof. Anton Moder- Dol (1.200), župnik Franc Lovšin; Golo (400), soupravite. Anton Bergant, žup. uprav, na Igu, Ig (2.330), žup. upravitelj Anton Bergant; Javor (504), soupravitelj Leopold Povse; Ježica (6.000), žup. uprav, dr- Dušan Rueh. Polhov Gradec (1.800) žup. uprav- Gregorij Andoljšek. Preska (2.360), žup. upravitelj Janez Ham; Rudnik (1.500), žup. upravitelj p- Modest Golia; Sora (1875), žup. upravitelj Jože Močnik; Sostro (2-800), žup. upravitelj p. Konstantin Ocepek. Pomočnik p- Marijan Gojkošeik; Sv. Helena (1.200) žuip. uprav- dr. Alojzij Rant; Sv. Katarina (365) soupravitelj Jože Močnik v Sori. šmartin pod šmarno goro (2165), žup upravitelj Karel Sparhakel; št. Jakob ob Savi (1200), žup. upravitelj Alojzij Trontelj, GM. V župniji bivata tudi Matija Čontala, CM in dr. Jože Gracar, CM.; Št- Vid nad Ljubljano (9000), žup. uprav. Franc Jeglič. Pomočnik Feliks Grm. V župniji živita tudi prof- Franc Belec in Jože Poje; Tomišclj (788), žup. upravitelj Jože Čampa SDB; želimlje (435), soupravitelj Edigij Dolinar, SDB, župnik na Rakovniku. med 0 nami \reer>tirtt V mesecu juniju je bilo med nami polno prireditev. Važnejše so bile: nedelja naših žrtev, procesija presv. Reš-njega Telesa, proslava naših šolskih otrok na čast mladinskemu zavetniku sv. Alojziju in „Gallusov“ koncert. • Nedelja naših žrtev. Osrednja proslava je bila 5- junija v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Pripravilo jo je društvo „Zedinjena Slovenija“. Pred njo je bila izročitev spomenika slovenskim žrtvam v varstvo upravi Slovenske hiše. Ob izročitvi je govoril Franc Zorec-Kocelj. V imenu Slovenske hiše ga je sprejel v varstvo g. msgr. Anton Ore-har- Ob prevzemu je dejal, naj bo ta spomenik res spomenik samo mrtvim, naj vse žive druži in jih vzpodbuja k življenju, ki so ga mrtvi pokazali. Zatem se je pričela spominska proslava Zedinjene Slovenije- Obsegala je tri dele: Počastitev slovenskih žrtev pred spomenikom, sv. mašo zanje i® odrski preludij „Žalostinska ljudstva“- • Počastitev slovenskih žrtev pre^ spomenikom. Pred spomenik so stopil* predsednik društva Zedinjena Slovenij* g- Božo Fink, podpredsednik g. Aleksan' der Majhen, vodja Mladinskega odseka in ga. Marjana Marnova, voditeljic» mladinskega športno-vzgojnega odseka Zedinjene Slovenije ter so položili lcP velik šopek nageljnov, pevski zbor „Gallus“ je tedaj zapel pod vodstvom dr-.Tuliia Savellija pretresljivo „Ecce quo-modo moritur iustus“. Po odpeti pesmi sta govorila o P°' menu dne g. Božo Fink in g. .Jernej Dobovšek, -predsednik Slovenske fantovske zveze. Vsi navzoči so za konec zapeli „Oče, mati...“ • Sv. maša za slovenske žrtve. Šte' vilni udeleženci spominske proslave »° nato zasedli prostore v dvorani Slovenske hiše ter so prisostvovali sv. daritvi za slovenske žrtve. Imel jo je g. direktor msgr. Anton Orehar. Med mašo je pel pevski zbor „Gallus" pod vodstvom g- dr. Savellija. Po maši so bile molitve za rajne. Tema cerkvenega govor» je bila: „Blagor čistim v srcu“. • žalostinka ljudstva je bil odrski preludij za praznik slovenskih junakov z besedo iz svetega pisma. V njem so nastopili Frido Beznik Ikot kronist, mladenič Janez Zorec, mati sedmerih sinov ga. Nataša Zajc-Smersujeva, zbor mladenk: Marija Fink, Helena Homo-vec, Marjana Homovec, Irena .Teločnik, Alenka Jenko, Rezika Marn, Tinka Ur- Wčič, Majda Tomažin in Magdalena Zupan.Režijo in koreografijo je imel na •krbi g. fr id o Beznik, scenografijo g. ^van Bukovec, zamisel in dramatizacija K. Nikolaja Jeločnika. Nad vse učinkovit je bil zaključek °drskega preludija z veličastnim prika-z°m poveličanja slovenskih žrtev. Prikaz odrskega preludija Žalostin-k* ljudstva je na vse napravila silen vtis. Spada brez dvoma med vrhunske s*°venske kulturne prireditve, s katero k’ lahko stopili pred vsako občinstvo ter Prtd njim izpričali resnico o slovenski Narodni žaloigri. ® Ob prvi obletnici smrti g- msgr. tlladxika. 20. junija je bila prva oblet-n*ca, odkar je umrl g. msgr. Janez Hladnik, dolgoletni dušni pastir Sloven-Cev v Argentini in župnik župnije sv. Jožefa v Lanusu- Na praznik presv. ®rca Jezusovega je tam zanj maševal k- msgr. Anton Orehar. Pel je pevski z*,°r iz Slovenske vasi pod vodstvom g. teleta. Rojaki, ki so prišli v Argenti-n° pred 2. svetovno vojno pa so se zbrali ob tej priložnosti k sv. maši v zavodu, A vda. dol Čampo 1G53. Petje je v°,dil g. Ciril Jakše-. Sedanji župnik g. ^Pton Škulj je dal napraviti na pro-Celje cerkve ploščo rajnemu gospodu ’n°nsignorju, ki bo še dolga leta govo-r‘*a o njem. ® Procesija presv. Rešnjcga Telesa. ^ nedeljo, 12. junija, po prazniku je l>ila procesija presv. Rešnjega Telesa. Imeli smo jo kot že dolgo vrsto let v ®°n Boskovem zavodu v Ramo s Mejii. ^v- mašo je daroval g. Janko Mernik, S- D- B. Pel je „Gallus" pod vodstvom dirigenta g. dr. Julija Savellija. Več duhovnikov je spovedovalo. Oltarje so pripravili rojaki iz Carapachaya in San Martina, Castelarja, San Justa in Ra-mos Mejlje. Sveto Rešnje telo je nosil g. msgr. Anton Orehar. Evangelije so peli: prvega g. dr. Alojzij Starc, drugega g. Franc Barle, tretjega g. Janko Mernik, četrtega g- Jurij Rode. • Nov slovenski misijonar Slovenci smo dobili novega misijonarja. Je to g. Lovro Tomažin, ki je odšel iz Buenos Airesa v petek, 24. junija proti vzhodu. Nekaj časa bo študiral v Indiji, nato pa bo odšel v Afriko in sicer v novo državo Zambia. -Novi misijonar je bil rojen 27- oktobra 1930 na Krki na Dolenjskem. Leta 1945 je s starši odšel v tujino. 'V' Ar- (\ g Ivovro Tomafcin gentini je živel v San Justu. Leta 1956 jc bil predsednik Slovensko fantovske zveze. Nato je odšel v bogoslovje v Adroguč. V duhovnika je bil posvečen 8. decembra 1963. Vstopil je k jezuitom — v družbo Jezusovo z namenom, da čimprej odpotuje v misijone oznanjat božje kraljestvo. <6 Koncert slovenske pesmi. V nedeljo, 26. junija, je slovenski pevski zbor „Gallus“, ki ga vodi g. dr- Julij Savelli, priredil koncert slovenske pesmi. Koncert, katerega čisti dobiček je bil namenjen Slomškovemu domu, je bil ob lepi udeležbi v dvorani Slovenske hiše. Prvi del koncerta je izvajal mešani zbor. Kot solisti so nastopili g. Ivan Itode, g. Matjaž Maček, gdč. Roza Golob, gdč. Rarbka Maček, g. Tone Selan, gdč. Anica Mehle in ga. Marija Marinček. Drugi del izvajal moški zbor „Gallusa“ in gostov, ki so se pridružili prav za ta koncert. Solisti so bili: g. Jože Malovrh, g. Vinko Klemenčič in g. Janez Mežnar. O Župnik Anton Stanonik — 70 letnik. Zadnje dni maja je praznoval svojo 70-letnico č. g- župnik Anton Stanonik-Rojen je bil 30. maja 1896 na Trati nad Škofjo Loko, študiral je gimnazijo v Škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano, bil posvečen v mašnika 29. junija 1922, ko je prej končal vojaško službo 4 let v prvi svetovni vojni. Kot kaplan je služboval v Dolenjskih toplicah, Kostanjevici, Fari pri Kostelu in Vodicah. Od tam je šel na župnijo Zg. Tuhinj, odkoder so ga pregnali Nemci; kot begunec je prevzel župnijo Turjak in tam preživel vso grozo partizanskega obleganja in za tem odšel v Ljubljano k bratu prof. Maksu. Leta 1945 je odšel v begunstvo, živel nekaj časa v TreviSft nato v Arco di Trento, Sel od tam v Španijo ter prišel v Argentino. Tukaj je služboval najprej kot kaplan v Vili® Ballester, sedaj pa je že dolga lcta bolniški kaplan v Institute do Cirug1'8 v Haedu. Skromen in delaven vse življenje n9 svojih službenih mestih, ne da bi vzbujal kakor ikoli pozornost, tudi danes »e miruje. Še vedno pomaga v dušnem pa' stirstvu med Slovenci, posebej s spovedovanjem v Ramos Mcjii, med Argentinci je poznan kot spovednik redovni6' • Proslava šolskih otrok na čast Bv’ Alojziju, ki je bila v nedeljo, 19. junij9’ ob štirih popoldne v Slovenski hiši v Buenos Airesu, je privabila polno dvorano slovenskih otrok in staršev. Sv mašo, med katero je imel vzpodbudno pridigo za naše šolarje, je daroval direktor msgr. Anton Orehar, nakar 9° lanuški otroci pod vodstvom ge. Zdenk6 Jan lepo odigrali igro Tinček v kraljestvu žuželk. Nastopilo jc petnajst osnovnošolski!1 otrok v naslednji zasedbi: glavno vlog0 Tinčka je imel Branko Jan, ostale 90 bile razdeljene: dedek — Miloš Šušteršič, čarovnik — Jani Oris, duh — Franci Stanovnik, čmrlj — Vinko Glinšeki pikapolonica — Andrejka Celarc, pajek — Joško Bokalič, kobilica — Jošk° Čampa, muhcc — Tonček Kokalj, čebelica — Martiča Šmalc, pet kresnic pa-Marija Hočevar, Janja Šušteršič, Zal1 Vire, Marjetica Criscuoli, Martinka M1" kli*. Harmonikarske vložko je odigra' Roris Celarc. Pevske točke so izvajale: Pikapolonica Andrejka Celarc in kresne: Marija Hočevar, Janja šušteršr, ^ali Vire, Marjetica Criscuoli in Mareka Miklič. Za kulisami je uspa-vanko pela solo Zorkica Gris. Vsi otroci 90 svoje vloge lepo odigrali, ga- Zdenka Janova je z nagovorom na otroke vzdržala ves čas direkten stik med glc-Jalci in igralci ter igro samo, scenerija j® bila resnično prijetna za oko in od- mori med posameznimi dejanji, ki jih je bilo pet in posebej zaključek, pa prikladno kratki. Igra jo češkega izvora ter sta jo kot klasično češko lutkovno igro napisala Josef Skupa in Frank Wenig že leta 1937 v Pragi. Igra je odlično uspela, Vsi so bili prirediteljem, zlasti še ge. Zdenki Janovi in vsem, ki so ji pomagali, zanjo iskreno livalež-ni. ^ard. Bea: O srečanja Pavla VI. In dr. Bamseya Kardinal Avguštin Bea, predsednik* Tajništva za zedinjenje kristjanov, je P*ie 25, majca privolil v intervju, objavljen v dnevniku „La Stampa", v zvezi i obiskom anglikanskega nadškofa dr. Ramseya pri papežu Pavlu VI. Kardinal je dejal, da je obisk dr. Ramseya „prekosil vsa pričakovanja“ ln odprl „novo in zelo plodno dobo v razvoju bratskih odnosov“ med anglikanci katoličani „po širokem in dolgoročnem programu". „Najkonkretnejši rezultat tega srečanja,“ je nadalje rekel kardinal Bea, v „volji Pavla VI. in dr. Ramseya, da se pokoplje in pozabi žalostna pre-•oklost in da se za naprej začne ustrezati krščanskemu pozivu zlasti v medsebojni ljubezni". Bistveno je, da „preide ta ljubezen malo po malem v vse sloje Cerkve vse do poslednjega vernika, pa da se konkretno izraža v medsebojnem spoštovanju, v prizadevanju, da se spoznavamo in drug drugim pomagamo. Na vPrašanje, ali obstoje primeri za praktično uporabo te volje, je kardinal Bea odgovoril: „Vsekakor. Ra samo spomnim na tisto mesto iz skupne deklaracije, kjer Pavel VI. in nadškof dr. Ramsey govorita o dialogu, ki bi imel za osnovo evangelij in stare skupne tradicije in ki bi mogel v resnici pripeljati do edinstva, Zz* katerega je prosil Kristus." „Vprašam se," je zaključil predsednik Tajništva za zedinjenje kristjanov ardinal Bea, „ali ‘se je mogel v tako malo besedah sploh začrtati še globlji, širši in bolj krščanski načrt akcije." POVERJENIKI: KJE JE KAJ Argentina: Duinopast Iraka pisarna, Ra niču Falcčn <168, Buenos Aires Z. D. A.: Rev. Julij Slapiak <019 (Husa Ave. Cleveland, Ohio, U. 6. A. Slovenska pisarna Baragov dom <304 St. Clnlr Ave. doveland S, Ohio, U. S. A. Kanada: Ivan Marn. 131 A Treevlew Drive Toronto 14, Ont. Canuda Trst: Marijina drulba. Via Risorta 3, Trloste, Halla Italija: Zorn l'i Sranc, Rlvn Pinzzutta II, Oorizla, Italia Avstrija: Naročnino pofilljajte Mohorjevi družbi v Celovec Celoletna narpčnina aaAr-rentlno In države, ki nanje mejijo (razen Uruguaya) 6860 pesov. ea ZDA In Kanade 6 dolarjev; ea Avstrijo 95 šilingov ea Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja. Koncil o Mariji v nebesa vzetil 449 Koncil: Nauk o laikih 450 Mladina in mi 456 Neposvečena ljubezen 460 Kratka navodila za ljubezen do Boga 463 O nravnosti pri cestnem prometu 464 Vsakdanji kruh 468 Avtobiografski spisi sv. Terezije D. J. 472 . Devet cvetlic na izbranem vrtu 472 : Film: obhajane! 478 V družini 482 Čudno — ali ne? 482 Mati, si bila vesela, ko si začutila, da sem na poti 483 j Ali smo pri nas že zreli za TV 485 j Ti, ki ti ni bilo dano 486 i Za mladino 488 j Kaj bere mladina med 12. in 17. letom 488 Anketa VIII: Dnevnik Ane Marije 49l Podrti viharnik 494 Lemenatarji 497 Svetovne novice 501 Slovenci po svetu 505 Med nami v Argentini 508 Kard. Bea o srečanju Pavla VI. in Ramseya 5ll LETO XXXIII. štev, 8 AVGUST 1966 PROSIMO PORAVNAJTE 1 NAROČNINO! Nakaslla na naslov: Antonio Orehar ltamčn Falcčn 4168, Buenos Aires, Argentina slovenski verski mesečnik, ki ga Izdaja konzorcij Anton Orehar); urejujejo dr. Al .Starc, dr. Br. Rozman 1* lurij Rode. Editor resp.: Magr. Antonio Orehar, Rami* Falcčn 4168, Ba. As. Registre de la Prop. Intel. N» *43.96* Tiska Vilko S. R. U, Estados Dnidos 486, Buenos Air* kWS-Wi; pb® »fe»p't% m®.. $ , ' • Zgoraj: Poletje na Golici • Na drugi strani platnic: Slovenska kmečka Iliča v Bohinju • Oviitek: stud. arh. Jure Vombergar