Poštnina pssjfesBBSJ t gotovini. Leto LXVI., št. 27JL Ljubljana, teirek 23. novembra 1933 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst S Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, fUiaflJeva ulica ftt, 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg SL 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Manifestacija m!ru na Balkanu Sklenitev prijateljske pogodbe med Turčijo in Jugoslavijo bo znatno učvrstila mir na Balkanu in utrla pot do splošnega balkanskega sporazuma Beograd. 28. novembra, r. Včeraj po-Doldne je bila v kabinetu zunanjega ministra na svečan način podpisana prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Turčijo. Za Jugoslavijo je podpisal zunanji minster g. Bogoljub Jevtić, za Turčijo pa zunanji minister g. Tevfik Buždibej. Pogodba določa postopek za mirno rešitev vseh morebitnih spornih vprašanj, ki bi se pojavile med obema državama. O podpisu pogodbe je bil izdan naslednji komunike Minister za zunanje zadeve republike Turčije Tevfik Ruždi bej in minister za zunanje zadeve kraljevine Jugoslavije Bogoljub Jevtić sta danes v smislu sklepa, sprejetega že prej v Londonu in Ženevi, podpisala pogodbo o prijateljstvu, nenapadanju, sodnem postopku, arbitraži in spravi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo. Oba ministra sta obenem proučila pereca vprašanja, Id zadevajo Ju-osla vi.jo in Turčijo, ter sta dosegla za obe vladi ugodno in zadovolju-jočo rešitev. Proučila sta na prijateljski način splošno mednarodno situacijo. z!a- sta pa položaj na Balkana. Ugotovila sta, da je politika obeh vlad inspirirana po istih principih reda in spoštovanja mednarodnih pogodb. Pogodba, sklenjena med obema državama, bo zagotovila neprestano boljšanje prijateljskih odnoša- jev, ki že obstoje med obema državama ter bo tako tvorila podlago za še tesnejše vezi.« Turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej je danes dopoldne zapustil Beograd in odpotoval v Ženevo. Inozemska s$dba Pariz, ^o. novembra. AA. Uradni krogi pozdravljajo podpis prijateljskega pakta med Turčijo in Jugoslavijo. Pri tej priliki opozarjajo na skladnost te pogodbe s pogodbo, ki je bila podpisana 17. oktobra med Rp mu ni jo in Turčijo. Iz čl. 2. beograjske pogodbe in odgovarjajočega člena rumunskt pogodbe izhaja, da hočejo balkanske države nadaljevati politiko izboljšanja medsebojnih odnošajev. politiko, ki k) francoska vlada v celoti odobrava. Francoska vlada je mnenja, da je izboljšanje mednarodnih odnošajev v kakršnemkoli predelu Evrope dobro lam- Chautemps na delti Vlada sestavlja načrt za sanacijo državnih financ — Chautemps bo zahteval od zbornice dalekosežna pooblastila Pariz, 28. novembra. AA. Snoč-i je imel predsednik vlade Chaiuempo pol-drugouini sestanek z ministrom financ in s proračunskim ministrom. Razpravljali so o proračunskem ravnovesju. Predloge o tem bo vlada predložila poslanski zbornici na dan svoje deklaracije. Danes se bo vršila seja vlade. Na tej seji bodo določili, kdaj nai se vlada predstavi zbornici. Verjetno je, da bo to v ponedeljek. V političnih krogih krožijo vesti, da bo Chautemps takoj po podani vladni izjavi zahteval glasovanje o predlože- nih finančnih načrtih. Naiu pa bi odgo-dil vsako razpravo o splošni po'itiki in o sestavi vlade. S tem bi dal parlamentu možnost, da proglasi sedanjo vlade za vlado narodne rešitve. Prav take je mogoče, da bo vlada v zmislu nedavnega predloga poslanca Marchan-d^r.uja in po primeru iz leta 1926 predlagala zbornici, naj pred razpravo o finančnih predlogih in načrtih vlade omeji pravico amandmanov s strani poslancev za časa te raznrave. Poučeni krogi trde. da je malo verjetno, da bi poslanska zbornica ta predlog sprejela. Nemčija hoče topove Francoske informacije o nemških oboroževalnih zahtevah — Anglija zopet koleba med Berlinom in Parizom stvo za okrepitev splošnega miru. Tudi vsi današnoi jutranjiki priobču-jejo podrobna poročila iz Beograda o podpisu prijateljske pogodbe med Turčijo in Jugoslavijo. Večina listov pri-občuje ta poročila brez komentarjev. List »Matin« pa pravi med drugim: Pogodba, ki je bila včeraj sklenjena med Turčijo in Jugoslavijo, je tretja te vrste na Balkanu. Čeprav pri tel pogodbi zaenkrat ne sodeluje Bolgarska, je vendar dokaz, da v zadnjem času odstranjajo napetosti, ki so doslej obstajale med balkanskimi državami. Poleg turško-jugoslovanske pogodbe, ki so jo podpisali v Beogradu, kamor je prispel turški zunanji minister Ruždi-bej na poti v Evropo, obstajata še ru-munsko-turška pogodba o nenapadanju in grško-turška pogodba o teritorialnem jamstvu. Glede na nove smernice turške politike ni izključeno, da pride v kratkem tudi do podpisa podobne albansko-turške pogodbe. Prav verjetno je. da je ankarska vlada v tej smeri že storila potrebne korake. Viharna volilna borba v Rumuniji Bukarešta, 28. novembra. AA. Rador poroča: V zvezi z včerajšnjimi neredi v Jasi ju je notranje ministrstvo izdalo tale komunike: Skupina dijakov, Članov organizacije železna garda, ki sc se ji priključili tudi mnogi komunisti, je skušala včeraj izzvati nerede. Napadla je vojsko in policijo s kamenjem in opekami in streljala z revolverji. Red je bil kmalu vzpostavljen. Manife-stanti, pa so, pojačani s sumljivimi elementi, kasneje ponovili izgTede. Razbijali so okna po trgovinah in na hiži državnega podtajnika za notranje zadeve. Policija je takoj vzpostavila red. Pet študentov je ranjenih. Ranjen je tudi državni tožilec. En ranjenec je podlegel ranam. Policija je prijela 115 oseb, večinoma člane železne garde. V mestu vlada zdaj red in mir. Varnostni ukrepi so obsežni. Pomoč poplavljencem Poročilo Osrednjega pomožnega odbora za poplavijence V dravski banovini — Razdelitev novih podpor Pariz, 28 .novembra. »Matin« se v daljšem članku bavi z zahtevami, ki jih je sporočila Nemčija v Rim glede svojega nadaljnega sodelovanja na razorožitveni konferenci in v Društvu narodov. List ugotavlja, da je bilo spričo takih zahtev zastarelo, govoriti o splošni razorožitveni konvenciji. Nemčija zahteva povečanje svoje vojske na 300.000 mož s kratkim službenim rokom, da bi se moglo v kratkem času izvežbati čim več vojakov. Poleg tega zahteva Nemčija 300 tankov ter veliko število topništva vseh vrst in kalibrov, v pogledu vojnega letalstva zahteva Nemčija 400 lovskih letal ter štiri močne oddelke obrambnega topništva zoper letala. Po en oddelek bi bila nameščena na poljski in češkoslovaški meji, dva oddelka pa v Porenju. Zato pa bi bila Nemčija pripravljena pristati na internacijo-nalizacijo civilnega letalstva. V svojih nadaljnih izvajanjih ugotavlja »Matin<., da velesile različno gledajo na te nemške zahteve. Francija zaenkrat Še ni zavzela svojega stališča. Paul Boncourjeva odločnost v Ženevi je bila samo zavla-čevalna taktika. Fikcija enotne fronte velesil proti Nemčiji je že davno propadla. Vsem je dobro znano, da te fronte ni več, Francija pa se bo morala skoraj odločiti. Ce se bo parlamentarna kriza nadaljevala, bo zašla Francija v skrajno težaven položaj. Samo francosko nemški sporazum lahko prepreči najhujše. Se večja nevarnost za Francijo bi bila, če bi prišla na bodoče konfeience nepripravljena, to je, če bi sedanji razgovori med Parizom in Berlinom položaja docela ne razčistili. V političnih krogih so izzvala izvajanja lista veliko pozornost. Mislijo pa, da situacija za Francijo nikakor ni tako neto le manever ki naj bi zdramil politične ugodna .kakor jo slika list, marveč da te frakcije in ustvaril močno fronto za čimprejšnjo rešitev finančnih problemov in s tem sprostil zunanjepolitično aktivnost vlade, , London, 28. novembra, r. Ob zaključku debate o odgovoru na prestolno besedo je povzel besedo podpredsednik vlade Baldvin, ki se je v svojem govoru dotak- nil tudi vprašanja razorožitve in nemških zahtev po enakopravnosti. Balvin je naglasil, da je pač treba gledati resnici v oči. Obstojajo samo tri možnosti: razorožitev V3eh držav v enaki meri, kakor Je razo rožena Nemčija, ali enakomerna odprava vsega ofenzivnega orožja, ali pa tretja možnost, novo oboroževalno tekmovanje, ki bi nedvomno dovedlo do nove mednarodne katastrofe. To katastrofo je treba za vsako ceno preprečiti. Stalno je nevzdržno, da bi se samo eni ali nekaterim državam ne priznalo enakopravnosti. Ob koncu svojega govora je izrazil upanje, da bodo diplomatska pogajanja, ki so v teku, razčistila položaj in ustvarila možnost vzajemnega sporazuma, ki naj dovede do končne razorožitve. Zarote v Španiji Pariz, 28. novembra. AA. Iz Madrida poročajo, da je španska vlada odkrila v mestu Huesci revolucijonarno zaroto. Zarotniki so člani delavske zveze. Oblastva so nasla večje število bomb. orožje in druga eksplozivna sredstva. Revolucija naj bi izbruhnila 3. decembra. Zarotniki so hoteli t dan mesto popolnoma izolirati. Pretrgali bi telefonske in telegrafske zveze, podrli železniško progo, zažgali bencinska skladšča itd. Po'icija je aretirala večje število teh zarotnikov. Ameriška počastitev dveh francoskih učenjakov Buenos Aires, 28. novembra. AA. Tu-kijšnja zdravniška akademija je priredila spominsko slavje za pokojnima pariškima profesorjema Rourom in Calmettom. Seji so prisostvovali predsednik republike Ju-sto, člani vlade, francoski poslanik in najuglednejši zastopniki znanstvenega in javnega življenja. Ljubljana, 2$. novembra. V raspravni dvorani št. 79 na sodiecu menda še ni bik) toliko smeha kakor danes. Pred sodniki je stal neki Ivan Oblak, ki je bil 18 let krotilec divjih zveri t cirkusu Barnum, živi pa sedaj že dve leti t Ljubljani v ruskih barakah. Možu, staremu blizu 40 let, očita obtožnica, da je ukradel za 4000 Din progovnega želenega materijala. Obtoženec, ki govori neko čudno mešanico slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, je brez konfesije. Izpovedal je, da govori slovensko, italijansko, angleško, francosko ln Še druge jezike. Rojen je bfl na potu, ko s« je cirkus Barnum vozil skozi Ljubljano. — Nisem še bil kaznovan v civilu, samo pri rojakih v ser bi scu e na 7 dni zatvora na o to* Krt. Bitt schon, gospodje suci, ja sam dosad v Ljubljano tausendneune-hundert snom trideset Bil sem v francoska legija, 18 let Raubtierbandigsr t cirkus Barnum, »daj samo malo robo tam. J« nlh kradel, ja se samo solne 11. Predsednik: Pa ste ukradli tuđi drsalke? — Ja nisem drsal, fa nimam domovin- ska občina, ja hehnatios. Predsednik: Ukradli ste tudi pioses za vlaganje med tračnice, plate, kakor vi pravite. — Ja nikad platit, to bila maščevanj« kriminala uradnika. Ja imel talke čevlje, ja se zaletel v kriminal, ki me šhnrfal baraba. Ja nih ukral, nlh, nlh. Predsednik: Pa vi ste prodajali okra* deno telezo. — Jest, pravda, ja prodajal. Po mesta hodil, jo Jrelllch, beračil, pa mi dali stara ieJszo, ja ne moram robotat, ja freUlch goapon sudac. Obtoienec js kar vse povprek titulira] s sodniki, priče, državnega tožilca m tudi zagovornike in ga je državni tožilec opomnil, naj ne misli, da ima pred seboj divje zveri. Predsednik: Zakaj so vas pa aretirali, os niste kradli T _ Ja aknam dokumentov. Polletja uhapsila. Ja bil v elrkus Barnum dert Reubtiere! Kot priča sasliiani islesnlear Patgsmt izpove, da je trikrat vMsl obtoženca, ko je v vreči nosil ukradeno teleanino, ki Jo ta nabral blisu katedrom, kjer Ja Ljubljana, 28. novembra. V petek dopoldne se je pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča vršila 3. seja Osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine. Poročali so strokovni referenti kraljevske banske uprave o dosedanji pomoči, ki je bila nakazana posameznim sreskim načelstvom, nadalje o pomoči v naravi in tehničnih delih, katere so bili doslej deležni popla vijenci. Nadalje je poročal predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa o smotreno organizirani nabiralni akciji svojih krajevnih odborov, ostali člani Osrednjega pomožnega odbora pa o situaciji v svojih področjih. Na podlagi teh poročil so se razdelila sredstva sklada Osrednjega pomožnega odbora in sicer prejmejo sreska načelstva Brežice Din 12.000. Celje Din 30.000, Kamnik Din 4000, Kočevje Din 30.000, Krško Din 20.000. Laško Din 5000, Litija Din 2000. Ljubljana Din 10.000. Logatec Din 10.000 ter mesto LJubljana Din 15.000 in Celje Din 20.000. Nadalje so se dogovorili razni koristni ukrepi glede obnavljanja stanovanjskih objektov v Strugah, regulacija Savinje in obnavljanje vseh ostalih prometnih objektov. Tragedija ljubljanskega stavbnika v Beogradu Ugledni gradbeni podjetnik Pavle Kotnik je včeraj ustrelil svojo ženo in sebe Beograd 28. novembra. V noći od nedelje na ponedeljek se je v Beogradu sredi mesta odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Znani beograjski podjetnik. Goričan Pavle Kotnik ki je stanoval v Dositejevi ulici 49, ie najprej ustrelil svojo ženo, ki je rodom Dunajčanka, nato pa še sebe Ozadje te pretresljive tragedije ni povsem pojasnjeno, baje gre za ljubosumnost. Zakonca Kotnik sta stanovala že leto dni v velikem, elegantnem stanovanju v pritličju omenjene hi$e. ki je last znanoga beograjskega krojača Živote Lazarevića. Pred dnevi je Kotnik odpovedal stanovanje, ker je bil namenjen preseliti se v Ljubljano k svojim roditeljem, ker ni več tako dobro zss'nril kakor poprej. V Beogradu je Kotrvk že več let zastopal več stavbnih tvrdk. vodil ie pa tudi posle tehnično srsvbnega podjetja »Misita«. Zaslužil je dobro, zato je tudi vse svoje obveznosti redno in točno plačeval. Kakor pripoveduje rodbina krojača Lazarevića, ki stanuje v I. nadstropju nad Kotnikovimi, sta zakonca živela bolj zase ter nista imela nikalcih stikov s sosedi. V splošnem so ju smatrali za ugledna in solidna. Takoj, ko je odpovedal stanovanje, je Kotnik najel špediterja, da bi mu pripravil pohištvo in vse imetje za prevoz v Ljubljano. Kotnikova sta imela bogato opremljeno veliko stanovanje. Že v soboto je špediter odpeljal del pohištva iz salona in spalnice, v jedilnici, knjižnici in še eni sobi je pa pripravil vse potrebno za prevoz. V spalnei je ostal samo velik kovčeg in širok divan. V ponedeljek sta hotela zakonca odpotovati v Ljubljano. Okrog 10. zvečer je pa krojač Lazare-vić nenadoma slišal pridušen krek. takoj nato pa, kako je Kotnikova žena, ki je bila Nemka, vzkliknila: »Lieber Paul!« Skoraj v istem hipu je odjeknil strel, za njan pa še drugi. Potem je vse utihnilo. Sluteč neerečo, je Lazarević obvestil vee stranke v hiši, ki so se zbrale na dvorišču. Videli so, da sta jedilnica in spalnica razsvetljeni, toda v obeh sobah se ni nihče ganil. Lazarevicev zet, artiljerijski kapetan Mi&sav Perišić, je potrkal na okno jedilnice, toda nihče se mu ni odzval. Potrkal je še večkrat, nato pa je odhitel na policijo. Povedal je dežurnemu uradniku Dimitrije vicu, kaj se je odigralo v hiši Krotilec divjih zveri pred sodniki TofHto smeha že davno ni bilo pred sodiščem kakor davi lena v kupih ob progi — Nlh aelezo, ja nesel v žaklju Holz, Je nato pripomnil krotitelj divjih zveri v cirkusu Barnum. Predsednik: Kam ste pa prav za prav pristojni? _ Ja hekratice. Mati se pisala Preter- eon, otac mi umro v Punfkircheo, ko je bil star 4 leta. Ja se pisem Hoblah ne ONak. Kako sem prišel do tega Imena ne vem. Jo treflich, ja sem Hoblah. Železničar Pavel Vidmar Je obtoženca večkrat videl, da je letel na kupu železa ob proti, » sicer ae samo podnevi, tem. vee tudi v mraku, doctm je obtoženec zatrjeval, da se je bodli na zdravnikov nasvet sotoeit saradt rahlega sdravja. Držami toiUee: V mraku se niste hodili solncrt Sodišče je raspravo v svrho zaslišanja dveh valnih prič preložilo na 20. december. Ko je predsednik opozoril obtoženca, da se eo rasprava nadaljevala 20. decembra, Je ta najbrž mislil, da bo do takrat saprt ta je vprašal: Eingespert? - Ka, samo aa raspravo morate takrat priti, — je odgovoru predsednik. VREMENSKO POROČILO. 38. novembra. Na podlaci 40 cm uka idealna (poročilo prtilo sele njegovega tasta in omenil, da imate Kot-nikova telefon v stanovanju. S policije so pozvali števiilko 36009, zvonili so večkrat. toda odgovora ni bilo. Zato je odšel uradnik Dimitrijevič z orožnikom v Dositejevo ulico, kjer je potrkal na vrata stanovanja, pa se mu vk nihče odzval. Ker je bilo stanovanje se> klenjeno, je šel čez dvorišče ter prieol v stanovanje skozi drug vhod. V Spalnici je bil priča pretresljive tragedije: Poleg divana sta ležala v veliki mlaki krvi Kotnik in njegova žena mož je imel v desni roki browning. Zen.i je ležala skoraj tik njega, oblečena v nočno haljo. Kotnik je bil že mrtev, a njegova žena je še kazala znake življenja. Ustreljena je bila v leve sence. \ /gla ji je pa izstopila na zatilniku. Na pomoč so pozvali reševalno postajo in prepeljali Kotnikovo v bolnico, kjer je pa ležala do naslednjega dne v nezavesti m je včeraj ob 10. zjutraj podlegla poškodbi. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi vzrok nenavadne traged je. Preiskali so vse stanovanje in prebrskali vse predale, a našli niso ničesar, kar bi količkaj pojasnilo vzrok strašnega dejanja. V nekem predalu so našli samo dopisnico, ki je bila poslana iz Gorice in pisana v nemščini, toda iz vsebine je razvidno, da gre I samo za poslovno stvar V drugem predalu je policija našla 5000 Din in več italijanskih bankovcev Tudi sosedje niso mogli dati policiji nobenih podatkov, tako da je tragedija še nepojasnjena . Sele včeraj popoldne so neki znanci Kotnikovih na policiji povedali, da js Kotnik zadnje čase začet dvomiti o zvestobi svoje žene in da sta se zaradi tega večkrat sprla. Baje je tudi dejal, da se bo ločil od nje. Zadnje tedne pa sta živela zopet popolnoma v slogi. Policija je zaslišala Rotni-kovo postrežnico Marijo Farkasevo, ki je povedala, da sta se zakonca vedno dobro rzumela, da pa je bil Kotnik zelo nervozen in razburljiv človek. 2 en a je bila nekoliko bolehna. Pomladi je bolehala na revmi, bila je pa tudi nekoliko nevraste-nična. Usodnega jutra sta se sicer prepirala, toda opoldne sta se zopet pobotala in sta bila celo dobre volje. Postrežnici sta naročila, naj pride drugo jutro ob 7., da bo pomagala pri selitvi. Včeraj popoldne sta bili obducirani obe trupli, obenem je pa policija obzirno obvestila Kotnikove roditelje v Ljubljani, stanujoče na Napoleonovem trgu 6. Pokojni Pavel Kotnik je bil iz Gorice, živel je pa od mladih nog v Ljubljani. V Beogradu je živel že 10 let ter je bil beograjski javnosti dobro znan. Star je bil šole 44 let. Njegova žena Ana, rojena Dunajčanka, je bila stara 38 let. Poročila sta se pred petimi leti. Ana je bila zelo lepa in ljubezniva ženska ter je rada zahajala v družbo, d oči m je bil mož bolj mrk in nedostopen. To je bik) morda tudi povod pretresljivi tragediji. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2306.51 — 2317.t*i. Berlin 1363.47 1374.27, Bruselj 796.91 do 800.85, Curib 1108.36 _ 1113.85, London 188.86 — 190.46, New Tork 3663.83 do 3692.09, Pariz 223.96 225.08, Praga 169.84 do 170.70, Trst 300.57__3O2.97 (premija 28.5X). Avstrijski šiling v privatnem kll-ringu 9.15. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.2075, London 17.07, New Tork 333__. Bruselj 71.90. MIlan 27.16. Madrid 42.10, Amsterdam 208.10, Berlin 123.20, Dunaj 57.76, Praga 16.325. Varšava 87.95, Bukarešta S.05. Stran ) ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 28. novembra 1933 Zakaj imamo slabe ceste? Najslabši materijal za ceste je gramoz, ki ga bo treba nadomestiti z granitom in porHrjem Ljubljana, 28. novembra. Mnogo se je te in se ae bo razpravljalo o naših cestah, ki so ponekod zelo slabe in so ra naraščajoči promet, posebno avtomobilski, prava muka. Ko so pred leti popravljali poeavsko cesto z Jezice v Ljubljano so se mnogi upravičeno nade. jali. da bo bolje, vsaj za nekaj časa, pa so se varali, predno so popravo ceste dokončali, je imela tam, kjer so z delom pričeli, te kotanje in poslabšanje ceste je postalo kmalu zopet splošno. Upoštevati ;je treba pač ogromen vozni, avtomobilski in tovorni promet, za katerega bi moralo biti cestišče vse drugače odporno, kot pa je. Zanimive so navedbe znanega strokovnjaka, ki se z vso intenzivnostjo bavi s težkim problemom, kako zboljšati naše ceste. Klimatične razmere naših krajev z vročim poletjem, mrzlo zimo in obiLnimi padavinami v vseh letnih časih, skrajno neugodno vplivajo na odpornost apnencev ali karbonatov, ki se pri uas običajno uporabljajo kot gramoz za ceste Apnenec zaradi svoje porozne strukture vsebuje vodo, ki izvira od vlage hribovja, kar še stopnjujejo padavine. Tako z vodo nasičeni kamni zmrzujejo in razpadajo. Zelo nepovoljno pa vpliva na apnenec ogljikove kislina, ki je v vodi in tudi v deževnici. Nekateri apnenci z rastočo vsebino ma§rneztja prehajajo v dolomite In kažejo na vide^, večjo trdnost, ki Jo pa z>aradl navedenih vpJlvov kmalu iz.grube. Navlderao trdnost in s tem dozdevno ve6jo odpornost jim daje običajno večja vsebina že. leza. Železov kiz pa zmanjšuje odpornost dolomita, Izpostavljenega vremenskim vplivom in kisiku, pri čemer nastaja žve-nlena kislina, ki na karbonate razkrajajoče vpliva. Najbolj neprimeren material za ceste j« gramoz iz afcrugr vodovij, ki je povečini ls odperelih kiamenln gora ln hribov, ker pride že obrušen in prepojen z vodo na cesto. Dokler ni bil avtomobilski promet tako razvit kot danes, se je še nekako izhajalo z apoen lm gramozom. Jasno je, da neodporns kamenina, porozna po svodi strukturi in zrahljana po kemičnih ln vremenskih vplivih, ne more prenesti velike, ga pritiska koles lahkega ali težkega avtomobila, škoda je denarja, ki se leto za letom izdaja za gramoz, ki le navidezno izboljša cesto za nekaj mesecev, povzroči pa takoj nove izdatke za strganje blata in odvoz aH pa za odstranlevanje prahu. Ta način vzdrževanja cest je najdražji in najslabši. Misliti bo treba na zamenjavo apnencev organskega Izvora z eruptivni-mi kameninami kot je felsit porflr in drugimi. Felsit porfir je znatno odpornejši od navadnega zelenega porfirja. Vulkanske kamenine ne vsrkavajo vode, tedaj ne zmrzujejo, dosegajo gostoto 96% in se ne obrusijo naglo zaradi velike trdnosti. Naprava cest z odpornejšimi kameninami vulkanskega izvora bo zahtevala stalno nadzorstvo. Skrbeti bo treba za hitri odtok vode, da se prepreči zmehčanje cestišča, potrebna bo tudi kontrola pritiska osi, pri čemer je važna širina kolesnih pletišč. V interesu lepo vzdrževanih cest, dobrega prometa in zdravja pa je, da se cestišča redno oskrbujejo in snažijo, poškodovani ali obrabljeni del ceste je takoj popraviti z dodajo novega materiala. Pri nas je, žal, ©blcaj. da se ceste temeljito popravijo, oziroma bolje rečeno, na-sujejo jeseni ali spomladi, ves ostali čas v letu pa so pušcene brez nadzorstva ogromnim zahtevam, ki jih stavi nanje vsakdanji promet. V inozemstvu imajo skoro na vsak km stalnega cestnega delavca, ki popravlja in zboljsuje cesto čim se opazijo poškodbe. Posebno se to opazi na Izrazito avtomobilskih cestah. Pri smotre nem postopanju naših mero-dajnlh čmiteljev bo mogoče zboljšati naše ceste, ki bodo lahko za vzor, obenem pa v ponos naroda in države. Vzorna kamniška gasilska župa V zadnjih 15 letih je bilo ustanovljenih v kamniškem srezu 21 novih gasilnih društev Kamnik. 27. novembra. O kamniški gasilski župi gre glas, da je ena najagilnejših v naši banovini. Ob ustanovitvi pred 15 leti je štela 13 društev, danes pa jih ima 34. To pomeni, da je bilo v zadnjih 15 letih ustanovljenih v kamniškem srezu 21 novih gasilnih društev. Večina novoustanovljenih društev si je že v najkrajšem času nabavila potrebno gasilno orodje in si postavila lasten dom. KoMko zmore požrtvovalno delo naših gasilcev, je dokaz v tem, da ima kamniška gasilska župa 30 gasilnih domov, premoženje vseh društev pa je cenjeno na 2,197.000 Din. Društva imajo tudi 56.000 Din gotovine in le okrog 360.000 D:« dolga. Število delovnega članstva v župi je letos 1360, podpornih članov je 5S0, častnih pa 39. V nedeljo se je vršil izredni občni zbor župe, na katerem je bil navzoč tudi sreski načelnik g. Voušck. v zastopala kapetan g. Oižmek in poročnik g. Turk, mestno občmo pa notar g. Zevnik in g. Fran Rebernik. Zbor je otvoril načelnik župe g. poslanec Anton Cerar, ki je po kratkem nagovoru predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru dr. Hanžeku in banu dr. Marušiču. Predlog jc bil z odobravanjem soglasno sprejet. Poročilo o delovanju župe je podal agilni tajnik g. Fran Fajdiga. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je tajništvo odposlalo nad 150 okrožnic in 112 drug'!h dopisov. Zupna blagajna izkazuje ob zaključku z 145 Din gotovine. Po poročilih je bila odboru podeljena razrešnica. Pred prehodom na volitve je sreski načelnik g. Voušek spregovoril par bosed o reorganizaciji gasilstva ter pozival zastopnike društev, da izvolijo delaven odbor, ki bo vodil župo v smislu jugoslovenskega narodnega in državnega edmstva. Notar g. Zevnik je kot zastopnik mestne občine pozdravil zborovalce in jih pozival na vneto delovanje v gasilskih vrstah. Izjavil je, da vidijo občine v reorganiziranem gasilstvu ono veliko in potrebno pomoč, ki bo v slučaju nevarnosti prevzela požarno policijsko službo. Zato bodo občine rade po najboljši moči podpirale gasilstvo. Edinost in lepo soglasje naše gasilske župe pri delu za skupne cilje je bila izražena tudi pri volitvah nove uprave. Delegati vseh 34 društev so sestavili skupno listo, na kateri je bil ponovno izvoljen za načelnika poslanec c. Anton Cerer, za namestnika pa Ignac Tome iz Moravč. Tajnik jc Franc Fajdiga (namestnik Jože Zupan), blagajn k pa Janko Humar (namestnik Franc Homar). Člani uprave so inž. \Vil-mann (Studa), Gregor Hribar (Ihan), Sare (Lukovica), Stebe (Moste). V nadzornem odboru so Kosec (Mengeš), Sraj (Radomlje). Škof (Kamnik), Engelman (Šmartno) in Cankar (Vodice). Delegata za skupščino sta gg. Cerer in Fajdiga. Po volitvah je poslanec g. Cerer izročil župnemu tajniku g. Franu Fajdigi diplomo, s katero ga je Češkoslovenska Vatrogasna obec ^imenovala za častnega člana in mu podelila zlato kolajno v priznanje za vzorno dolgoletno delovanje v gasilskih vrstah. Zatem je imel g. Cerer daljši nagovor, v katerem je razvil lepe misli o novih nalogah našega gasilstva, kateremu je novi zakon zagotovil pomoč in razumevanje pri državni oblasti, zakonito zagotovljen vir dohodkov pa bo omogočil četam, da se tehnično čimbolj izpopolnijo. Važne so tudi naloge gasilstva na kulturno prosvetnem polju. H koncu je poslanec g. Cerer pozival zastopnike društev, naj imajo vedno pred očmi. da je gasilstvo sredi političnih borb ono ognjišče, kjer naj druži bratska ljubav vse člane v delu za vzvišene gasilske ideje. Pred zaklhičl-nm »o se v živahni debati razmotrivala razna vprašanja tehničnega in administrativnega značaja, o prirejanju predavanj, o sanitetni in samaritanski službi itd. Kamniška gasilska župa lahko gleda ob 151etnici s ponosom na svoje delo. Za svoj vzorni napredek in veiik sloves pa se mora v prvi vrsti zahvaliti agilnemu ožjemu odboru. nredv«sem načelniku g. poslancu Antonu Cerer* te tajnik« g. Frane« Fajdigi, ki sta skozi 15 let z neumorno požrtvovalnostjo vodila župo. Prepričani smo, da bo kamniška gasilska žurm na novi podlagi dobila še večji razmah in zato ji v vseh ozirih želimo krepko pot navzgor. Zborovanje trboveljskih gasilcev Trbovlje, 27. novembra, V smislu določb novega gasilskega zakona je imela včeraj popoldne tudi trboveljska gasilska župa v Laškem svojo izredno skupščno, kateri je poleg načelstva župe in njenih delegatov prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Kosi Mestoma se je razvila jako živahna debata, osobito glede bodočega sedeža župne uprave, ki je sedaj v Trbovljah. Delegati iz rudarskih revirjev so vztrajno zastopali stališče, da bodi sedež župne uprave tudi v naprej v Trbovljah, zlasti, ker je gasilstvo najbolj kompaktno organizirano v rudarskih revirjih Trbovlje in Hrastnik. Delegat gasilske čete Laško je posebej naglašal vzorno in nesebično delovanje dosedanje župne uprave ter želi, da bi i v bodoče vladala v gasilskih četah ta vzorna disciplina in zgledno tovarištvo. Opozarjal pa je na nejasnost določb zakona glede bivališča župnega starešine. Zato se je po krajši debati sklenilo, da zaprosi župa za tozadevna pojasnila vatrogasni savez v Beogradu. — Naziv vseh žup je imenovan po novem zakonu o gasilstvu po srezih. tako da se bo odslej naprej imenovala trboveljska gasilska župa: »Gasilska župa sreza Laško«. — Sedež župe pa je vedno tam. kjer stanuje izvoljeni župni starešina. Pri volitvah je bil od delegatov čet z vzklikom in odobravanjem izvoljen dosedanji zaslužni starešina g. Fran Guček iz Trbovelj, namestnikom pa g. Avgust Do-lnšek iz Hrastnika. Istotako je bil ponovno izvoljen župnim tajnikom g. Ule, blagajnikom pa g Jordan, oba iz Trbovelj. Glede ostalih odborniških mest so se delegati posameznih Čet med seboj takoj sporazumeli, da ima vsaka edinica v župi svojega zastopnika. Končno so b-ile po soglasnem sklepu odposlane udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne pa ministru za telesno vzgojo g. dr. Hanžeku in g. dr. Kramarju, nakar je starešina zaključil uspelo skupščino z vzklikom Nj. Vel. kralju in Njegovemu prevzvišenemu domu, kateremu so se vsi navzoči z navdušenima vzkliki ; n-družilL Bogat plen ljubljanskih lovcev Stična, 27. novembra. V nedeljo se je vršil v okolici občine Creš-njice, v lovskem revirju g. dr. Perkota iz Ljubljane velik lov. Udeležilo se ga je kakih 10 lovcev iz Ljubljane, nekaj domačinov, Sest, sedem lovcev iz Stičine in okrog 12 psov z brakiji in gonjači. V divjem gorskem lovišču, bogatem na divjačini, se je oglasilo v zgodnjih urah obupno pasje cvi-lenje, dolgoušci so poprhali s svojih skromnih kočic, lovci pa so s puškami ob licu preizkušali lovsko srečo. In tako se je zgodilo, da je tega dne našlo svojo smrt 10 zajčkov, lisica ni bila ustreljena nobena, tudi človek ne. Srečni strelci so bili vrli stiski lovci, ki so ustrelili vseh deset zajcev ter Jih moško odnesli v Radohovo vas, kjer so pričakovali, da se po trudapolnera delu odpočijejo v topli gostilniški sobi, sa okrepčajo in popijejo kozarček na zdravje ljubljanskih Članov zelene bratovščine, ki je imela pač ta dan smolo, da se ni mogla po-bahati niti z eno zajčjo dlako. Toda — šment — na birtovske stiske strelce so menda tam pozabili, ker so imeli preveč dela z razdeljevanjem brzopetcev in smo jim kar mi Stičani dali črnega kruha in pitjota ter jih spravili spat, da ne bi preveč mislili na svoje ljubčke, ki so se po-zibavali na širokih hrbtih po ljubljanskih Juvančiceva je bila zabodena v srce Za morilcem ni nobenega sleda — Kal Je pokazala obdukcija umorjenkinega trupla Videm - Krško* 28. novembra. Preiskava glede umora pokojne po-sestnice in vdove ge. Marije Juvanči-čeve, ki je bila na strašen način umorjena sredi Vidma, je v polnem teku, a rezultata ni nobenega. Orožniki so sicer aretirali tri osumljence, seveda je pa vprašanje, če so z umorom v zvezi. Spričo tega je seveda prebivalstvo še vedno zelo razburjeno in živi v velikem strahu. V nedeljo popoldne se je vršila obdukcija trupla pokojne JuvančiČeve. Iz Brežic so prispeli sodnik g. Holega, banovinski zdravnik dr. Anton Ravnikar in zasebni zdravnik dr. Peček. Najprej je sodno-zdravniška komisija na domu pokojnice ugotovila vse podrobnosti, ki bodo za preiskavo gotovo Še odločilne važnosti, nato pa sta zdravnika v mrtvašnici truplo obducirala. Iz obdukcijskega poročila je razvidno, da je bila Juvančiceva ranjena z nožem v desno sence. Sunek je bil tako silen, da je bilo tudi desno uho prerezano, zareza se je pa poznala tudi na licu. Očividno ie morilcu nož zdrknil na senčnici. Nesrečna žrtev je imela tudi obrezano roko, kar je dokaz, da se je starka z morilcem borila, med borbo je najbrž zagrabila za nož, pri čemer si ie pre- PRIDE! PRIDE! (j rezala dlan. Zdravnika sta ugotovila tudi močno zarezo nad desnim očesom ter sunek z nožem v levo prsno bradavico, a ranjena je bila tudi v sredino leve nadlehti. Te poškodbe same na sebi niso bile smrtne, pač pa je povzročil njeno smrt sunek z nožem v sredino srca. Sunek je bil tako močan, da je prere-zal srce in je zaradi izkrvavitve takoj umrla. Po obdukciji so pokojnico prepeljali na njen dom in jo položili na mrtvaški oder. Tragična smrt nesrečne starke je vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje, ves dan so prihajali številni njeni znanci in prijatelji ki so prinašali mno^o cvetja in vencev. Včeraj ob 15.30 se je vršil pogreb pokojne JuvančiČeve. Čeprav je bilo izredno slabo vreme, se je zbralo mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. V žalnem sprevodu je gasilska godba iz Krškega in Vidma svirala vso pot turobne žalostinke, pogreba so se pa udeležili tudi zastopniki raznih društev in organizacij, tako iz Vidma, Krškega in Kostanjevice. Pred domom, v cerkvi in na pokopališču je pevsko društvo »Videmski zvon« zapelo več žalostink. Tarzan WIH ifH M »/411: M11 Komorni večer . „Sloge" LJubljana, 28. novembra. Narodno želeaničarsko Glasbeno društvo »Sloga« goji £e nekaj let sem, in to najvač. ali morda izkiljučno le po zaslugi voditelja svoje glasbene šole, pevskega in godbenega oddelka, g. Herija Svetela, komorno muzjko. »Sloga« si je vzgojila že kar svoje lastno občinstvo, čigar število raste od kita do leta in tudi najintimnejša veja glasbene umetnosti, komorna muzika, privablja čimdalje več ljubiteljev v dvorano kino Dvora. Poljudnost prireditev podpirajo zlasti nizke cene vstopnic. Tako je tL pr. včerajšnji prvj letošnji komorni večer »Sloge«, pri katerem je nastopi-l klavirski trio — gg. Trost Ivan, koncertni mojster ljubljanske opere (gosli), Muller Gustav, solo-čelist oper in Svetel Herbert, (klavir) privaibiJ prav mnogoštevilno, živo se zanimajočo in zelo hvaležno publiko. Morda bi v bodoče vendarle kazalo pred vsakim komornim koncertom o komorni muziki sploh in posebej o posameznih točkah programa spregovoritj par kratkih, ne preveč učenih besed. Zlasti bi bilo treba naši publiki povedati, da je ploskanje med posameznimi deli glasbenih oblik, kakor so n. pr. trio, kvartet kvintet itd., pa tudi simfonija, neumestno, ker se ž njim pretrga organična duhovna vez. ki spaja vse dele v eno samo zlito celoto, neljubo uniči ubranost pazljivega poslušalca, in vrže tudi izvajalce iz tira. Zal, da se je ta grda razvada že kar udomačjla pri nas. Inteligenten tujec ne bi o naši glasbeni vzgoji dobil najboljega vtisa, ako bi bil pri kakšni taki priliki navzoč. Gospodje Trost Muller in Svetel so tj izbrali za včerajšnji večer Chopinovo »Trio op. 8 v g-moI'U« in Goldmarkovo »Trio op. 33 v e-moto«. V Chopinovem triu leži težišče v klavirski partiji, kakor je to pri muziku, za katerega je bil klavir edino mogoči izraz, lahko razumljivo. Gosli in čelo sta potisnjena ob stran in sta le več manj barvita bo-iija klavirju. Klavirski del je neverjetno razpleten in težak ter predstavlja za vsakega pianista dosti trd problem. G. Svetel je svoje umetniško delo izvršil izrazno in tehnično ter v zajed-niškeim skladu z obema soigralcema kar na j odličnejše. « Goldmarka srečamo redkokraj na opernih deskah, a še redkejše v koncertni dvorani. V glasbeni zgodovini ga lastni rojaki nič kaj ne obrajtajo. Spada med one nesimpatične, 'brezznačaine* muzike, ki v vsakem uspehu vohajo novo modo in ga skušajo takoj z enakim delom kopirati ali celo prekositi. V prehodnih dnbah je takih ljittdi vedno mnogo. Verdijeva A:da je vzpodbudila Goldmarka k *Kra!jlc< Sabe« mistični Parsifa! k »Merlinu«. Kumperdindova »Janko in Metka« k »rTeimchen s m lierd« itd. Tudi opere »Brisežs«. »Gotz von Ber-Hchingen« in »Zimska ba;,ka« niso imele uspeha. Nemara je Goldimark tudi za svoj »e-mo! trio« našel v sličnem tujem delu pobudo. Delo pa kaže mnogo temperamenta, krepko ritmiko, zanosito mebdlko in giadko, impoflirujočo komnoziiomo tehniko. Močno je učinkoval zlasti »Scherzo«. Gospodje so se v Goldmarka pog'obii:- z večjo vnemo in razgibanostjo negoli v prvo delo. Za svoja lepo zaokrožena in visoko inteligentna izvajanja so b-M de'e£-ni zlasti ob koncu koncerta prav toplega odobravanja. »S4^ga« nam obeta za tekočo sezono 3e dokaj lepih glasbenih presenečeni. ~č- Otvoritev lutkovnega odra na Viču ViS, 27. novembra. Poročali smo že, da \s agilni viski Sokol otvoril v svojem domu lutkovno gledališče. Slavnostna otvoritvena predstava je bila vč?rai ob 16. ob ogromni udeležbi mladine in staršev. Kot gostje so se udeležili predstave zastopnik JLS in CO br. dr. Burian, predsednik eokolekega aa veznega ljtkovneera odseka br. Joeo Zidarie ter zastopnik 2. P. O. br. Horvat, v Upem številu fe bilo zastopano tudi učiteljstvo okoliških Sol. Starosta br. Rems je pred predstavo v lepem in jedrnatem govoru najprej pozdravil sokolsko deco, predstavnike in starši, nakar je orisal zgodovino lutkovnih odrov, ki so se zadnje Čase tudi med sokolstvom močno razmahnili. Končno ie pozival mladino, naj pridno poseča predstave, saj je kraljestvo lutk posvečeno pred vsem sokolski mladini. Po govoru br. starost? se je predstavil mladini velezabavni Ju-r&ek (Želimo, da Gasr>erČek popolnoma izgine s sokolskih lutkovnih odrov) br. Podlogarja, ki je na originalen način pojasnil pomen lutk ter svoj prihod v Sokolski dom, kar je vzbj-dilo med mladino salve smeha in odobravanja. Nato ©e je prie>la orva lutkovna predstava >JurČek v peki u c v režiji br. Pater-nosta. ki za prvi začetek dosegla nepričakovano lep uspeh. Zelo zabavna čarobna praviiica ie napravila med mladino silno ugoden vtis. O Čemer je pričalo živahno odobravanje ob zaključku dejanj. Vsi nastopajoči so se močno potrudili s svojimi jasnimi recitaciiami in s tihnrko pr?mikania lutk, ki ie bila pri nekaterih na prav dostojni višini. Obilo zabave so nudili predvsem JurČ3k, Lucifer, Jakec in pa zmaj Theosaurus. pa tudi ostali so svoje vloge redili prav dobro. Scenerija, razsvetljava in lutkes ki jih je napravil g. Lajnšič iz Studencev, eo odlični, zlasti oder, ki je premakljiv, ja eden najmodernejših, ter sta se oba navzična lutkarska strokovnjaka br. dr. Burian in br. Zidarič izrazila o njem kaT najpovoljnejse. Led je prebit, že-limo agilnemu lutkovnemu odseka uspešen razvoj za vzgojo nase mladine. Mlinarji in Žagarji se organizirajo Novo mesto, 28. novembra. Naši mlinarji in Žagarji, ki so bili doslej prepuščeni sami sebi v V6eh vprašanjih, &o se šeJe letos spomladi začeJi or ganizirati. da tako branijo svoje interese 2e letos v Januarju je bilo sklenjeno usta noviti sajnostojoo zadrugo združenih mlinarjev in Žagarjev, za katero sta se posebno trudila predsednik g. Fran KovaĆio in g. Udovič, ki sta s pomočjo svetnika Zbornice za TOI g. Windiscerja dosegla, da je Zbornica za TOI potrdila prlprtvljal-ni ustanovni odbor ter pravila. S tem je bil položen temeljni kamen zadrugi, katere u-stanovni občini »bor je bil v nedeljo v Sokolskem domu. Predsednik priprav. IJalnega odbora g. Kovačih je po pozdravu navzočih podčrtal važnost nove organizacije, ki bo podpirala mlinarje in Žagarje v borbi za obstanek Nato je govoril g \Vind!scher. ki je podčrtal, da je mlinar sRobinzon ne sme umreti« vlogo Daniel Defoejevega sina Toma, ki okrade svojega očeta. Naslovno vlogo kreira g. Grego-rin, angleškega kralja g. Kralj in vodilno pero vsega komada malo Maud Chantlev-evo ga. šaričeva. Dejanje se vrši v Londonu in gre preko parkov zakotnih krčem, obale Temze tja do dvora angleškega kralja in konca v samotni sobi starega slepega avtorja Defoeja. Premijera tega dela je v petek 1. decembra ob 15. uri popoldne. Predstava se vrši izven abonmaja. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 28. novembra. Havajska roža. Red B. Sreda, 29 novembra: Traviata. Red A. Četrtek. 30. novembra: Zaprto. Petek, L decembra: Ob 20. uri: Mala Flo- ramye. Izven. Znižane cene. Sobota, 2. decembra: Stoji, stoji Ljub- ljanca. Premijera. Izven. Drevi se ponavlja v operi odlična opereta »Havajska roža« katero odlikujejo vsebina, melodijoznost muzikalnih vlog in bogata koreografija, je bi«la doslej vselej izredno privlačna Predstava je za red B Jutri v sredo se ponavlja Verdijeva opera »Traviata« za red A z priljubljeno go. Djungjenac v naslovni vlogi. Pri pultu g. Niko Štritof, ki je delo prevedel in muzikalno naštudiral, inscenacija in režija letošnje vprizoritve je pa v rokah g. Krefta. Premijera izvirne slovenske operete »Stoji, stoji Ljubljan'ca« katere avtorja sta znani komponist Bravničar in odlični kipar in eseist Peen. Opereta bo zanimala predvsem ljubljansko občinstvo zato, ker je snov zaokrožena satirično na naše malomeščanske kulturne prilike. Predstava ae ven abonmaja v soboto dne Z decembra. _ Sokol Moste pri Ljubljani priredi v četrtek 30 t. m ob 20 uri v dvorani Kino Moste Sokolsko akademijo v proslavo 15 letnice zedinjenja Na sporedu petje ln pestre telovadne točke Vabimo tudi Ijub-'jansko občinstvo, da naB nodpre v borbi za zmago aaclonatne misli v Mostah. _ Sokol Skofja Loka ZRD priredi ju tri ob 20.80 url predavanje o temi: >So kolstvo in dom«. Predaval bo g. Vekoslav Bučar. Grožnja. — Mihec, če ne bol priden, bo*-moral očetu Čestitati k obletnici poro-t? kar te bo oče aolovo naSeSVai -tcv r/2 /SLOVENSKI N A R o Dt. Soči< m pri vseh naprednih organizacijah Posebno delaven je v prireditvenem odseku društva >Soče« Skromno in tiho je praznoval v nedeljo ta jubilej v krogu svojih koiegov Tudi mi mu iskreno čestitamo In želimo, da bi dočakal v sreči in zadovoljstvu še več jubilejev _lj V Ljubljanici bodo še zbetonirali ob levem bregu pod tromostjem nagnjeno steno, ki bo varovala temelje oporne ga zidovja. da ga ne bo vode izpodkopa-vala V ta namen Bo že postavili oblikov-nike za opaž Ko bo zabetoniran« ta sten« in zavarovan srednji opornik mostu s kamenjem med zagatno steno, bodo za letos rekinlli delo. Srečni bodo pa lahko, če bodo končali to delo, predem bo zopet narasla voda. Sneg naglo kopni m zato je zopet začela naraščati voda. _IJ Tlakovanje Tyršev© ceste ob novih tramvajskih tirih se je zavleklo zaradi drugih cestnih del, kanalizacijskih del in polaganja kablov. Zato morajo delati zdaj, ko je vreme tako neugodno za dela na prostem. Te dni tudi kopljejo Jarek za električni kabel v Zvezdi vzdolž severne ceste. _I j Ljudem nI nikdar ustreženo. Najprej so se pritoževali, da ni bilo nobenih orientacijskih znakov za skrite podze meljske prostore pod tromostjem, kjer sta znameniti stranišči Ko sta dobili stranišči potrebne napise, so se tankočutni prijatelji lenega jezika začeli zgražati nad zmrcvarjeno slovenščino, ker jih je bode v oči napis možki. Ustregli so jim ter zamenjali črko ž s š, da stranišče ni bilo več namenjeno >možekoma nego splošno moškim Toda bili so pregoreči v vnemi in bojazni, da bi ustregli vsem. NaJ'fcrž jih je motila v obeh primerih končnica pri moških in ženskah, ker je napis žen ske izgubil črko e, moški pa i. Morda so se bali, da bi kdo ne smatral za Izzivanje takšnih napisov na straniščih Sicer je pa zdaj ustreženo >kranjski Šprahi«, ki nima končnic Tako imamo zdaj >ženskc in ymošk<, >straniše«. Upamo, da bodo obe ma napisoma pritaknili črko o, Če že nv ma dia'ekt prednosti pred jezikom. _IJ O harflnlstkl naše opere ge. Du- bravskl smo zadnjič v naglici napačno po-ročali, da Je hotela nastopiti na letošnjem novinarskem koncertu, pa da ni bila pripravljena. V resnici prireditelji koncerta še niso imeli njenega zagotovila, da bo nastopila če bi bila obljubila sodelovanje, bi bila seveda svojo obljubo tudi izpolnila, saj jo poznamo iz opemeea orkestra kot prvovrstno harfinistko. ki bi lahko z usnehom nastonila tudi samostojno a. in 3. DECEMBRA DAN —lj Velik koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. V ponedeljek dne 4. decembra izvaja pevski zbor Glasbene Matice s sodelovanjem 4 solistov in združenja orkestra eno največjih skladb svetovne literature za soli, zbor in orkester Verdijev Requiem. Kar je Beethovnova Missa solemnis. ki Jo je Matični zbor izvajal letos spomladi med slovesnimi mašami, to je Verdijev Requiem med črnimi mašami. Umetnina, ki jo priznajo vsi narodi in ki je napisana s tolikim čuvstvovanjem in v tako ozki zvezi s prekrasnim besedilom, da mora do solz ganiti vsakega poslušalca. Delo odlikuje najširša koncepcija prekrasne melodije, polni zvočni zbori in kvarteti solistov, orkester pa krasno veže vsa besedila ter jih ilustrira. Nihče naj ne zamudi tega koncerta. Predprodaia vstopnic je že v Matični knjigami. Cene so od 50 Din navzdol. _fj Božićnica revnih otrok. Na socijil no političnem uradu narašča od dne do dne število prošenj za >božičnico«, dasi-ravno je rok za vlaganje prošenj že potekel. Vsak dan prihaja več skrbnih mater s prošnjami, naj bi božiček ne pozabi! njenih otrok. Pride dobra mamica sama ali pa pripelje s seboj svoje malčke, da dokaže svojo bedo in potrebo svojih ma lih. Drobni prstki gledajo skozi raztrgane čeveljčke, lahka zakrpana oblekca jih ne more varovati niti pred prvim mrazom V šolo ne morejo, šolska vodstva pa z dneva v dan pošiljajo pritožbe, da otroci zaradi nezadostne obutve ne posečajo šol Da bi mogla mestna občina ustreči vsem prošnjam in željam, da bi oblekla čim ve* otrok, priredi dne 2. in 3. decembra t I. >Nabiralni dane. Mestni delavci bodo ta dva dneva žrtvovali svoj prosti čas in naj zato ne bo nikogar, ki ne bi znal cenit plemenitega namena >Nabiralnega dne« in požrtvovalnosti nabiralcev. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šaniu, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno tolivažno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —Ij Predavanje za obrtne vajenke In vajence je bilo sinoči v Vajeniškem domu navrlic izredno grdemu vremenu izvrstno ob'skano. saj je nadaljeval svoja vsestransko zanimiva in sugestivna izvajanja o usodnih posledicah nezmernega uživanja alkohola g. Leopold Puhar, ki ga je mla. dina že prejšnji ponedeljek poslušala z največjim zanimanjem. Včerajšnji obisk pa je najlepše dokazal, kako so predava teljeve besede šle mladini v srce, saj je k predavanju prišlo še mnogo več obrtniškega naraščaja kakor zadnjič. Predavatelj je pokazal tudi dolgo vrsto pretres Utvih skioptlonih slik, kako alkohol uničuje razne najvažnejše organe našega telesa ter polno presunljivih podob otrok staršev alkoholikov, zlasti pa slike trage dij, ki so posledica alkohola. Za predava nje se je g Puharju zahvaliJ predsednik g. Josip Rebek, ki je pozival mladino, na; se varuje alkohola, da bo drugi mladini za zgied V petek na narodni praznih ob 9.30 bo v Vajeniškem iomu svečana proslava I5letnlce narodnega zedinjenja. bo nastopi tudi vajeniški tamburaš*! zbor. v ponedeljek ob 18.30 bo pa mladini ? Vi jeniškem domu govoril že znan! predava telj, mestni zdravnik g. dr. Franta M i s o higijeni duše. —lj Sokol i, LJubljana, Tabor, vaba ftlanstvo in naraščaj k svečani proslavi državnega Id sokoUkega praznika ujadinje-aja, ki no skupno za vas Ljubljanska sokolska društva na predvečer v četrtek dne 30. novembra ob 20. uri v veliki dvorani na Taboru. Obenem vabi vse pripadnike društva, da prisostvujejo svečani zaobljubi novega čianatva in naraščaja v petek dne 1. decembra ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani na Taboru. — Obleka civilna s znakom. Uprava. —lj Javna borza dela v LJubljani ne bo urad ovala od 28. novembra do 3. decembra vsled seljenja v nove prostore Delavskega doma na Gosposvetaki cesti Upravičenim reflektantom sa polovično vožnjo pa bo dne 29. In 80. novembra ter 2. decembra od 11. do 12. ure na razpolago uradnik moškega oddelka v dosedanjih prostorih borze dela. _Ij Za popravljanje trotoarjev je zdaj najbolj neprimeren čas Vendar so nedavno asfaltirali ob delavskem domu hodnik Za asfaltiranje mora biti suho vreme. Ob Lukmanovi hiši pred dramskim gledališčem so pa betonirali hodnik včeraj, v najslabšem vremenu. Asfaltirati ga ne bodo mogli najbrž pred spomladjo. Tudi marsikje drugje bi bilo treba ponraviti hodnjke, a zdaj je prepozno, človek bi pa pričakoval vsaj, da bi bili hodniki očiščeni, če že niso popravljeni. Na kidanje snega na trotoarjih nekateri gospodarji ra-i' Dozabijo. —Ij Trgovine v nedeljo pred Miklavžem. Združenje trgovcev v Ljubljani ob vešča, da je v sporazumu s Pomočniškim zborom spremenilo svoj prvotni predJog v tem smis'.u, Soča< bo v soboto dne 2. decembra v salonu pri >Levua ob pol 21. uri predaval predsednik SPD dr. Josip Pretnar o turi, ki jo je napravil Po planinah južne Srbije od Perlstera do Sar planine v kotu med Makedonijo in Albanijo G. predavatelj nam bo ne le z besedo, pač pa tudi s slikami prikaza! južno Srbijo tako Sivo, da bomo vsi tega večera zadovoljni. Zato Sočani in prija telji društva >Soča< ne zamudite te lepe In ugodne prilike. Vstop vsem prost. _IJ S. W. van Dyke je na potu ▼ Ljub IJano Z njim pride slavni svetovni prvak v plavanju WeisBmuL!er. mož, o katerem govore, da ima najlepšo postavo ter da je neverjetno lepih potez. Amerika vidi v nJem tip moža našega veka. Ta tip človeka komaj nastaja in se izraža v dovršenih telesnih oblikah ter globoki inteligenci, ki se izraža v potezah lica in sijaja oči. To je neupogljiv tip, utrjen v sportu in gibanju v naravi. O'SulIivan, njegova partnerka, ki se bo naši publiki tudi predstavila, je ena onih redkih žensk, ki siste Kovinarski tečaj v Novem mestu Marljivo delovanje kovinarske zadruge — Od 39 članov 66 kova* škili mojstrov matično goji sport ne zaradi sporta in mode, temveč zato, da ostane prožna in odporna. Kakor sama pravi, trenira za dolgo in iepo življenje. Ta dva ljubljenca publike nam pokaže te dni S. W. van Dy-ke v svojem filmu >Tarzan«. _lj ZKD pripravlja za četrtek in petek zelo pester program za svojo kinopredsta-vo. Na programu so lepi kratki filmi ter kot posebnost nekaj točk z Micky-miško ter Bimbo. Predstava oteta mnogo zabave in smeha. Pripominjamo, da pride v kratkem na vrsto eno največjih del o Aljaski in njenih prebivalcih. Film je de lo 51etnega temeljitega študija življenja na Aljaski. Naši športniki bodo našJi v tem delu marsikaj, kar Jim bo v korist pri zimskem sportu. Opozarjamo posebno na to, da je film posnet po naravi ter da so tudi najdrznejši prizori posneti med >rodiraniem v osrčje te še malo znane zemlje Kdor hoče biti dobre volje, naj s; ogleda četrtkovo in petkovo predstavo ZKD. —Ij Pevsko društvo >Sava< v Ljubljani priredi dne 2. decembra ob 20. uri pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Božiča, sodnika, 0 temi: >Osnove socialnega živ ljenja Predavanje bo v društveni sobi. Mesarska cesta št. 4, v prostorih gostilne Bauer. —Ij Sokolsko društvo Moate priredi v četrtek 30. t. m ob 20 uri v dvorani Kino Moste slavnostno akademijo v proslavo loletnice zedinjenja, kar je bilo objavljeno tudi z lepaki po Mostah. Vsi ti lepaki pa so bili v delu, ki govori o akademiji, raztrgani, čemer so nasprotniki ponovno dokazali svoje sovraštvo do uspešnega in napredujočega dela Sokola Moate _Ij Dri. šolska poliklinika v Ljubljani začne zopet z rednim poslovanjem v ponedeljek une 4. decembra t. 1. v svojih novih prostorih v Gledališki ulici it, 7, I nadstropje (Jakilova biša) —IJ O življenju rastlin bo jutri ob 19 v okrilju podružnice SVD predaval t pre iavalnici minera oškeza instituta na um verzi znani naš botanik g. prof Kapu« Ker bo ptedavanje zanimivo in poučno tudi za najširše kroge, bo Obisk gotovo izvrsten Vstotvnine ni —lj Obdukcija trupla pokojnega Koc-murja. Včeraj opoldne se je vršila v prosek-turi deželne bolnice obdukcija trupla pokojnega črkostavca Karla Kocmurja, ki je bil ubit na Rimski cesti. Truplo je obduciral sodni zdravnik dr. Suher v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Kresnika. Obdukcija je pokazala, da je umrl Kocmu' zaradi silnega udarca na glavi, ker je kri pritisnila v možgane. 7vn*n1 kino Igggl Jobann Strauss v filmu DUNAJSKE PESMI Lee Parrv, Mihael Bohnon, komorni pevec Predstave ob 4., 7. In 9.% uri Novo meito. 27. novembra. Danes, ko vae kipi in drvi s mrzlično hitrostjo naprej, bodisi i&kajoč novih idealov ali sredstev za obstanek, ko se tako rekoč čuti prelivanje v življenju, tekmovanje v kvaliteti in produktivnosti, bodisi poljskih, obrtnisk'a ali industrijskih izdelkov, v tem ia^u je torej tem bo J i potrebno, da vsak človek kateregakoli poklica tem budnejše spremlja razvoj človeške iznajdljivosti i j njenih produktov. Le oni, ki gre z dunom časa naprej, bo napredoval. Tega se v polni meri zaveda država s svojimi zakon? in uredbami, društva, zadruge s avujtlUl pravil: iu delovanjem, kot poiamezmki s proučavanjem vsega, kar bi vod'Io k napredku in blagostanju. Pri nas sme v marsičem še zaostali, ali vendar p^k-išaroo zakriti vrzeli, ki so nastale bo UaJ pri težkočah. ki zadevajo vsako prizadevanje it boljšemu ter po desinteresiran'u. Gospodarska kriza je zanesla v našo produktivnost zastoj, ki se zrcali nazaaovanhi knnzurca, zvišala pa je kvaliteto produktov. In ravno to je. kar mora upoštevati ves naš Industrijski, predvsem pa obrntički svot, če noče propadati ob konkurenci inzomesV.ih produktov visoke kvalitete. Tem bolj moramo torej pozdra/it: prizadevanje nekaterih naših obrtniških krogov, ki delajo na to, da se povzdigne domača ofcrt. V zvezi s tem prizadevanjem so razna predavanja, združena s strokovnimi tečaji, večina pod vodstvom zavoda za pospeševanje obrti pri zbornici TOI, ki naj seznanijo našega obrtniKa z novimi modernimi metodami izdeh*»vanin produktov, ki bi na ta način postali boljši, a tudi cenejši. Novomeški obrtniški svet je imel že dvoje takih predtečaj*»v in sicer čevljarskega ter krojaškega, sedai pa se še vrši tečaj kovinarske zadruge ki je bila ustanovljena šele leta 19*29 s prvim predsednikom g. Frežliem. Leta 1932. pa je bil izvoljen g. Mi rtič, 3edanji predsednik s tajnikom Lam petom. Ta dva jta si nadela, v nadi. da ju bo podrdraio vse članstvo, težko nalogo, da razčistita pereča vpraftanla kovinarskih obrti. Med ta spada vsekakor vprašanle kovaštva. V zadrugi, ki šteie 89 članov, ie 14 ključavničarskih mojstrov, 4 mehaniki, 4 klepar- —c Izobesite 1. decembra zastave! Mestno načelstvo v Celju opozarja vse hišne posestnike, da morajo biti na praznik uedinjenja vsa poslopja okrašena samo z državnimi zastavami, županstvo občine Ce-Ija-okolice vabi vse hišne posestnike, zlasti v predmestjih Gaberja. Bregu, Zavodni, na hribu sv. Jožefa in Lavi, da izobesijo 1. decembra na svojih hišah državne zastave. —c Zahvalna služba božja bo na praznik uedinjenja ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela in nato v pravoslavni cerkvi sv. Save. Članstvo Sokola nai se udeleži službe NABIRALI BODO MESTNI DELAVCI božje v župni cerkvi v krojih; zbirališče bo pet minut pred pričetkom pred župno cerK-vijo. Tudi vsi rezervni oficirji se pozivajo, da prisostvujejo zahvalni službi božji, ker je udeležba za nje obvezna. —c Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela v torek 5. decembra od 8. do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, uradni dan za Celje in okolico. —c Umrla sta v nedeljo 26. t. m. v celjski bolnici 58 letna postrežnica Jožefa Jaz-binškova iz Trobnega dola pri Laškem in 29 letni delavec Martin Skoberne z Ojstrega pri Marijagradcu. —c Izgubljeno in najdeno. V soboto dne 25. t. m. med 9 in 10. je bila v Gosposki ulici izgubljena ročna torbica s srednjo vsoto denarja, istega dne pa je bil v Prešernovi ulici najden 60 do 80 Din vreden tem-norjav ženski klobuk. Iz Trbovelj _ Člansko zborovanje Narodne atro« kovne zveze. V soboto ob 16. uri je sklicala tukajšnja Narodna strokovna zveza v Sokolskem domu člansko zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Na zborovanju je govoril g. dr AJujevič iz Ljubljane o ukrepih vlade za zajezitev brezposelnosti In za omi ljenje težkega stanja. Poleg izrazito gospodarskih ukrepov, kl bodo nedvomno mnogo koristili našemu težko prizadetemu kmetu, je vlada trdno odločena posvetiti tudi perečim socijalnim problemom vso pažnjo, Kar dokazuje dejstvo, da je že izdala zakonsko uredbo o podpiranju brezposelnih potom zaposlitve pri javnih delih, ki se bodo začel* širom naše države Nihče pa ne bo prejel podpore, če je za delo sposoben, ker si bo mo ral z delom prislužiti svoj kruh. Denarno ali naturalno podporo bodo prejemali le oni, ki so bodisi bolni, ali pa sicer za delo nesposobni. Vlada je trdno odločena začeti energično borbo proti obstoječim go spodarskim razmeram, ki jih je zastrupljalo še nezaupanje in malodušnost, ki pa je sedaj že premagano, kajti nihče danes več ne verjame raznim zlonamernim govoricam, kl pa so tudi vedno redkejše. Tako lahko tudi rudarsko delavstvo pričakuje od odločnih ukrepov vlade za omlljenje gospodarske ln socijalne krize v državi zboljšanje. i« Mladi trboveljski rudarji v Kranju. V soboto je priredila tukajšnja rudarska nadaljevalna šola enodnevni poučni izlet v Kranj Bs-kunlste. katerih je bilo 20. sta kot strokovna učitelja spremjala to. ženjerja gg štefe in Rogi. Izletniki so si v Kranju ogledali tkalsko šolo, katere zna. menltosti ln tehnične naprave in oprema so naše mlade rudarje prav posebno zanimale Poflebnoat za sinove Iz črnih revirjev je bila tudi puškama ter tvornica lovskih patron, katero jim je razkazal priznani lovski strokovnjak in pisatelj, ravnatelj >kapetan Zvonko« Ogledali so sl tudi tehnične naprave >JugočešVin-ga«, Novi Sad, Kralja Aleksandra 7. 46(T STROJNO PLETILJO sprejme Koče var, Karlovac, Marmontova 33. 4601 Klavirji ! Pianini! Kupujte na obroke d Din 400.- prve sve tov ue fabrikate: Bb-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof. Hol/I, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro laja jih izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glas bene Matice Alfonz Brezni? '■'""Hrova cesta Stev. 7 Velikanska zaloga vseh glaabr nlb inštrumentov In strun Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Vran Jezerše* — Za opravo tn inseratni del tista: U ton woxurtol — Vsa v Ljubi jam