s VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v septembru 2014 ........................................................................................................ 3 Razvoj vremena v septembru 2014........................................................................................................... 26 Meteorološka postaja Podčetrtek .............................................................................................................. 32 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 43 Temperature rek in jezer v septembru 2014 ............................................................................................. 43 Zaloge podzemnih voda septembra 2014 ................................................................................................. 46 ONESNAŽENOST ZRAKA 51 Onesnaženost zraka v septembru 2014.................................................................................................... 51 POTRESI 60 Potresi v Sloveniji v septembru 2014 ........................................................................................................ 60 Svetovni potresi v septembru 2014 ........................................................................................................... 63 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Obilne padavine so povzročile hitre in močne poraste pretokov rek v večjem delu države. Porasti rek in območja poplavljanj so bili posebej veliki zaradi velike predhodne vodnatosti rek in namočenosti tal. Obsežne poplave so v dneh od 13. do 17. septembra najhuje prizadele Dolenjsko, Štajersko, Koroško in Prekmurje. Poplava Radulje v Škocjanu na Dolenjskem, 13. september 2014 (foto: Blaž Košak). Cover photo: Abundant precipitation caused floods form 13 to 17 September in many parts of Slovenia, the most extensive was flood caused by river Krka. Flood in Škocjan na Dolenjskem, 13 September 2014 (Photo: Blaž Košak). 64 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V SEPTEMBRU 2014 Climate in September 2014 Tanja Cegnar S septembrom se začne meteorološka jesen. Dnevi se že opazno krajšajo, moč sončnih žarkov je že precej oslabela in jutranja megla je septembra po nižinah in kotlinah v notranjosti države pogosta. Predvsem prvo polovico meseca je zaznamovalo prevladujoče oblačno vreme s pogostimi in obilnimi padavinami, ki so povzročile poplave predvsem na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju. Veliko težav so povzročili tudi zemeljski plazovi. 9 6 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 6 3 0 -3 -6 3 0 -3 -6 -9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 6 4 5 7 9 11 13 15 17 19 21 15 17 19 15 19 21 23 25 27 29 MURSKA SOBOTA 2 0 -2 -4 -6 4 2 0 -2 -4 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 6 3 5 7 9 11 13 21 23 25 27 29 6 BILJE PORTOROŽ 4 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 3 6 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 2 0 -2 -4 -6 4 2 0 -2 -4 -6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 17 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, September 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna septembrska temperatura zraka je bila v visokogorju enaka dolgoletnemu povprečju referenčnega obdobja. V nižinskem svetu je bil september nekoliko toplejši kot v dolgoletnem povprečju, vendar odkloni niso bili veliki, največji presežek je bil v Lescah in Ratečah, a je dosegel le 1,0 °C. Padavine so skoraj povsod presegle dolgoletno povprečje. Nad 300 mm je padlo na območju Kneških Raven (375 mm) in v Murski Soboti (310 mm); večina krajev je imela od 180 do 300 mm padavin, na manjšem delu Gorenjske, delu Posočja, na Goriškem, Krasu in Bizeljskem niso dosegli 180 mm. Večina vzhodne polovice Slovenije je presegla dvakratne običajne septembrske padavine, v večjem delu Pomurja pa je padlo več kot trikrat toliko padavin kot običajno. V Lendavi so dosegli 332 %, v Murski Soboti pa kar 408 % dolgoletnega povprečja. Osrednja Slovenija in zahodna polovica države sta večinoma presegli dolgoletno povprečje, vendar sta ostali pod dvakratno običajno količino padavin. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali v manjšem delu Gorenjske, v Posočju in delu Vipavske doline ter v Godnjah. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili v Slovenskem Primorju in na Postojnskem, kjer so zaostajali za 15 do 20 %. V Portorožu je sonce sijalo 187 ur, drugod je bilo sončnega vremena opazno manj. Štajerska, Koroška in Prekmurje ter severozahod Slovenije so dosegli od 60 do 70 % običajne osončenosti. Najbolj je sončnega vremena primanjkovalo v Novomeški kotlini, kjer je sonce sijalo 93 ur, kar je le 52 % običajnega sončnega vremena v septembru in najmanj od sredine minulega stoletja. Septembra smo imeli tri hladna in tri topla obdobja (slika 1). Mesec se je začel s hladnim vremenom, a že 3. ali 4. dne se je povprečna dnevna temperatura dvignila nad dolgoletno povprečje. Po večdnevnem toplem obdobju se je povprečna temperatura ponovno spustila pod običajno 11. septembra, tretji val hladnega zraka nas je dosegel 22. septembra. Zadnji štirje dnevi meseca so bili ponovno toplejši od dolgoletnega povprečja. 30 15 KREDARICA 25 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 20 15 10 10 5 0 -5 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura zraka 16,2 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povprečna septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povprečje znašalo 13,8 °C. Povprečna temperatura je bila rekordno visoka septembra 2011, ko je bila kar 19,4 °C. Dolgoletno povprečje so močno presegli tudi v septembrih 1987 (18,3 °C), 1999 (18,0 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 12,3 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 21,5 °C, to pa je 0,1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Septembrski popoldnevi so bili najhladnejši v letih 1996 (17,6 °C), 1972 (18,0 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19,0 °C). Poleg septembra 2011 (26,4 °C) se med septembre z najtoplejšimi popoldnevi uvršča še september 1961 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 24,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Zadnjih nekaj mesecev pa je neposredno ob merilnem prostoru tudi večje gradbišče. Tako kot drugod po državi september 2014 tudi v visokogorju ni močno odstopal od dolgoletnega povprečja, saj je bilo na Kredarici le-to s 3,8 °C izenačeno. Na tej visokogorski postaji so bili najtoplejši septembri v letih 1961 (7,7 °C), 2011 (7,1 °C), 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (−1,1 °C), sledil mu je september 1996 (−0,8 °C), za slabo °C toplejši je bil prvi jesenski mesec leta 2001, leta 1995 pa je povprečna temperatura znašala 1,0 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Septembra 2014 v nižini takšnih dni niso zabeležili, na Kredarici pa jih je bilo 11. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Z izjemo Goriške in Obale so vroči dnevi septembra prava redkost in velika večina septembrov mine brez enega samega vročega dneva. Tako je bilo tudi letos, ko temperatura nikjer v Sloveniji ni dosegla 30 °C. V Ljubljani sicer v dolgoletnem povprečju zabeležijo en tak dan v treh letih (slika 3); od sredine minulega stoletja je bil en vroč dan v petih septembrih, dva vroča dneva sta bila septembra 1962, kar 5 jih je bilo septembra 1973, rekordnih 8 vročih dni pa smo našteli v septembru 2011. 20 10 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 8 6 4 10 2 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v septembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in September and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v septembru in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in September and the corresponding mean of the period 1961–1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C in tudi teh letos septembra ni bilo v izobilju. Po 8 takih dni je bilo na Goriškem in na Obali, 6 so jih zabeležili v Godnjah. V Lescah in Ratečah je bil tokrat septembra le en topel dan. Po 5 toplih dni so imeli v Murski Soboti, Marboru, Črnomlju in Ljubljani. V prestolnici so tako za dan zaostajali za dolgoletnim povprečjem, največ toplih dni so našteli v septembrih 2011 in 1987, ko jih je bilo kar po 17. Brez ali le z zgolj enim toplim dnevom so bili v prestolnici v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 in 2001 ter septembra 2010. Absolutna najnižja temperatura je bila v visokogorju, Lescah, na Obali in Krasu dosežena že 23. septembra. V Portorožu se je ohladilo na 8,3 °C, v Godnjah na 6,0 °C, v Lescah na 4,5 °C in na Kredarici na −4,7 °C. V preteklosti so na tej visokogorski postaji precej nižjo temperaturo zabeležili v letih 1954 (−10,0 °C), sledil mu je september 1971 (−9,8 °C), temperaturni minimum septembra 1972 je bil −9,2 °C, v letih 1987 in 1995 pa −8,9 °C. 24. septembra 2014 je bilo najhladneje v Postojni (3,4 °C), 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kočevju (3,8 °C), Bizeljskem (5,9 °C), Celju (5,3 °C), Mariboru (5,8 °C) in Murski Soboti (6,3 °C). 26. septembra se je najbolj ohladilo v Ratečah (1,0 °C), Biljah (6,8 °C), Novem mestu (6,6 °C) in Črnomlju (3,0 °C). V Slovenj Gradcu je bilo najhladneje predzadnji dan meseca, izmerili so 2,2 °C. V Ljubljani so zadnji dan meseca izmerili 6,2 °C, kar je precej več od najnižje temperature v septembrih 1977 (−0,6 °C), 1971 (0,3 °C), 1959 in 1962 (obakrat 1,3 °C) ter 1952 (1,4 °C). 20 KREDARICA KREDARICA 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 1 -2 -5 -8 16 14 12 10 8 6 1955 1961 -11 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 10 MURSKA SOBOTA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 1991 1997 2003 2009 32 MURSKA SOBOTA 5 0 -5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 30 28 26 24 22 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 34 13 LJUBLJANA LJUBLJANA 32 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 1967 1973 1979 1985 7 4 1 30 28 26 24 22 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 -2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) septembrska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in September and the 1961−1990 normals Najvišjo temperaturo zraka so v septembru 2014 v večjem delu Slovenije izmerili 9. septembra. V Murski Soboti je bilo 27,1 °C (septembra 2011 se je ogrelo na 31,4 °C), v Slovenj Gradcu 26,2 °C, v Mariboru 27,1 °C, v Celju 27,7 °C, v Črnomlju in Novem mestu 28,0 °C. Tega dne je bilo najtopleje tudi v Ratečah, kjer so namerili 25,0 °C, v Lescah 26,0 °C, pa tudi v Godnjah (27,0 °C), Postojni (25,9 °C) in Kočevju (27,2 °C). V Ljubljani so 9. septembra izmerili 29,0 °C. Doslej je bilo septembra v prestolnici že večkrat bolj vroče, septembri z izrazito visokimi temperaturami so bili v letih 2011 (33,2 °C), 1949 in 1973 (obakrat 31,3 °C), 1962 (30,7 °C), 1982 (30,3 °C) in 1997 (30,2 °C). V letih 1951, 1975 in 2006 pa je temperatura v Ljubljani dosegla 30,0 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V visokogorju se je živo srebro 28. septembra povzpelo na 13,9 °C, precej topleje je bilo v septembrih 1975 (18,4 °C), 1987 (17,0 °C), 1997 (16,8 °C) in 1982 (16,6 °C) ter 2006 (16,2 °C). Na Bizeljskem so 21. septembra dosegli 27,0 °C, v Biljah 7. septembra 27,4 °C in v Portorožu 5. septembra 27,7 °C. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka septembra 2014 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, September 2014 0.5°C 0°C 8 20 LJUBLJANA 6 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 4 2 0 -2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 18 16 14 12 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2009 22 20 PORTOROŽ 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 16 14 12 20 18 16 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 20 CELJE 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 16 14 12 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 18 16 14 12 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v septembru Figure 7. Mean air temperature in September 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna temperatura je bila septembra povsod le malo nad dolgoletnim povprečjem, na Kredarici pa so ga izenačili. Odklon v Kočevju je bil le 0,1 °C, v Godnjah pa 0,3 °C. Za 0,4 °C so dolgoletno poprečje presegli v Portorožu in Bizeljskem. Drugod po državi je bil odklon med 0,5 in 1,0 °C. Največji odklon, in sicer 1,0 °C, so dosegli v Lescah in Ratečah. V Celju je bil od sredine minulega stoletja najtoplejši september 1987 s 17,7 °C, septembra 2011 je bilo povprečje 17,6 °C. Na Kredarici je bila najvišja povprečna mesečna temperatura septembra 1961 7,7 °C. V Novem mestu (18,6 °C), Murski Soboti (18,0 °C), Portorožu (21,0 °C) in v Ljubljani (19,4 °C) je bil najtoplejši september 2011. Slika 8. Zemeljski plaz v vinogradu na Vinjem Vrhu, 13. september 2014 (foto: Blaž Košak) Figure 8. Land slide in Vinji vrh, 13 September 2014 (Photo: Blaž Košak) Med 9. in 14. septembrom so težave povzročala številna neurja in obilne padavine. Že prvi dan tega obdobja se je ozračje labiliziralo, deževalo je predvsem v drugi polovici dneva. Največ dežja je bilo na severovzhodu, delno v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Naslednji dan je občasno deževalo, najpogosteje na jugovzhodu in delu osrednje Slovenije. Ciklon nam je dež prinašal tudi 11. septembra, naslednji dan pa se je še okrepil in zvečer ter v noči na 13. september je povsod deževalo, najmočneje v vzhodni polovici države. 13. septembra in v noči na 14. september je še pogosto deževalo. Lokalni nalivi so bili zelo obilni predvsem v severovzhodni Sloveniji. Največ dežja je v zgoraj navedenem obdobju padlo v Murski Soboti (161 mm), na Lisci (160 mm), Planini pod Golico (149 mm), Novem mestu (143 mm), Cerkljah in Brežicah (140 mm). Da so bili lokalni nalivi res močni, priča tudi podatek, da je v Murski Soboti v noči iz 13. na 14. september v eni uri padlo 71 mm, v 24-tih urah pa kar 123 mm. Posledica tako obilnih padavin in predhodno že namočenih tal so bile obsežne poplave in velika škoda. Več o tem padavinskem obdobju si lahko preberete v poročilu Neurja in obilno deževje od 9. do 14. septembra 2014 na spletni strani ARSO: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja-dez_9–14sep14.pdf 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 35 BILJE KREDARICA 10 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 5 0 -5 5 -10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 1 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 dan dan 35 35 LJUBLJANA NOVO MESTO 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 1 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 35 29 MARIBOR 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 23 25 27 35 CELJE 30 25 20 15 10 5 25 20 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 35 35 MURSKA SOBOTA 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 17 19 21 dan dan 30 23 25 27 29 25 20 15 10 PORTOROŽ 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), september 2014 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), September 2014 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Višina septembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Padavine so bile razporejene izrazito neenakomerno, saj jih je največ padlo ob padavinskih dogodkih z izrazito vertikalno komponento razvoja padavinskih oblakov. Ob predhodni namočenosti tal so obilne padavine marsikje povzročile poplave. Največ padavin, nad 300 mm, je padlo na območju Kneških Raven (375 mm) in v Murski Soboti (310 mm). Večina države je namerila od 180 do 300 mm, med 120 in 180 mm pa so zabeležili v Lescah (131 mm), Biljah (140 mm), Godnjah (127 mm), Bizeljskem (172 mm), Logu pod Mangartom (154 mm) in Kobaridu (173 mm). 300 mm 240 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2014 Figure 10. Precipitation amount, September 2014 180 mm 120 mm Slika 11. Višina padavin septembra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in September 2014 compared with 1961−1990 normals 300% 200% 100% 50% Večina vzhodne polovice države je presegla dvakratne običajne septembrske padavine. V večjem delu Pomurja pa so padavine presegle trikratno običajno septembrsko količino dežja. V Lendavi je padlo 332 %, v Murski Soboti pa kar 408 % dolgoletnega povprečja. Osrednja Slovenija in večina zahodne polovice države je presegla dolgoletno povprečje, ni pa dosegla dvojne količine običajnih septembrskih padavin. Le manjši del Gorenjske, Posočje in del Vipavske doline ter Godnje so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. V Lescah so dosegli 94 %, v Godnjah 97 %, v Logu pod Mangartom 70 %, v Soči 86 % in v Kobaridu 71 % dolgoletnega povprečja. Slika 12. Vodomerna lata hidrološke postaje Podhom, Radovna v Blejskem Vintgarju, 20. september 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Hidrological station Podhom, Radovna, 20 September 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 KREDARICA 500 400 300 200 100 PORTOROŽ 300 višina padavin (mm) 600 250 200 150 100 50 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 350 350 300 MURSKA SOBOTA višina padavin (mm) višina padavin (mm) višina padavin (mm) 700 250 200 150 100 50 300 NOVO MESTO 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 350 višina padavin (mm) 300 CELJE 250 Slika 13. Septembrske padavine in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in September and the mean value of the period 1961−1990 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Septembrske padavine si bodo marsikje na Dolenjskem in v Prekmurju zapomnili po obsežnih poplavah, ki so povzročile ogromno škodo. 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Slovenskih Konjicah, in sicer 19, v Slovenj Gradcu je bilo 18 takih dni, v Velikih Dolencih in na Kredarici pa po 17. Najmanj takih dni, le 10, je bilo v Lescah, dan več pa v Logu pod Mangartom. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slov. Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 0 100 200 povprečje 1961 - 1990 300 400 september 2014 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm v septembru 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in September 2014 and the 1961–1990 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah še z nekaterih izbranih meteoroloških postaj. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, september 2014 Table 1. Monthly meteorological data, September 2014 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV 601 384 740 650 487 263 752 722 515 730 345 195 Padavine in pojavi RR RP 241 128 226 174 243 139 154 70 195 86 173 71 375 137 283 211 237 210 210 195 229 332 191 289 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) SD 14 12 14 11 13 15 14 15 14 19 12 17 LEGEND: RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − altitude (m) Tako kot v pretežnem delu države so padavine tudi v Ljubljani presegle dolgoletno povprečje. Padlo je 204 mm, kar je 57 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm), 2008 (34 mm), 1975 (45 mm) in 1985 (61 mm). V prestolnici je bilo največ padavin od 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sredine minulega stoletja septembra 2000, in sicer 425 mm, kar je 327 % dolgoletnega povprečja. Kot obilno namočeni izstopajo tudi septembrih 1965 (322 mm), 2001 (305 mm), 2005 (294 mm) in 1973 (276 mm). 450 Slika 16. Padavine v septembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in September and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 400 LJUBLJANA 350 300 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja septembra 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961– 1990 Figure 17. Bright sunshine duration in September 2014 compared with 1961−1990 normals 80% 70% 60% 50% 300 300 NOVO MESTO 200 število ur število ur KREDARICA 100 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 200 100 0 1961 2010 300 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 300 PORTOROŽ 200 100 število ur MURSKA SOBOTA število ur 1967 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 200 100 0 1955 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration 13 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 17 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je osončenost zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Najmanjši zaostanek, ki je znašal med 15 in 20 %, je bil v Slovenskem Primorju in na Postojnskem. V Portorožu je sonce sijalo 187 ur, kar je 83 % dolgoletnega povprečja, v Postojni pa je bilo 154 ur sončnega vremena, kar je 82 % običajne osončenosti. Sončnega vremena je najbolj primanjkovalo v Novomeški kotlini, kjer je sonce sijalo 93 ur, kar je le 52 % običajnega sončnega vremena v septembru in najmanj od sredine minulega stoletja. Štajerska, Koroška in Prekmurje ter severozahod Slovenije so dosegli le od 60 do 70 % običajne osončenosti. Poleg že omenjene Obale in Postojne sta z urami sončnega vremena od ostalih krajev izstopala še Bilje (152 ur) in Lesce (151 ur). 300 število ur LJUBLJANA Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v septembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 20. Vas Ravnica in Sv. Gora v ozadju, 16. september 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 20. Village Ravnica, 16 September 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 14 Agencija Republike Slovenije za okolje 80 Urad za meteorologijo 80 12 12 9 40 6 20 3 0 0 7 6 20 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 80 dan 12 80 12 60 9 40 6 20 3 0 padavine (mm) NOVO MESTO sončno obs. (ure) padavine (mm) CELJE 3 5 7 9 40 6 20 3 0 0 1 60 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 100 dan 80 10 16 8 60 6 40 4 20 2 PORTOROŽ padavine (mm) 80 sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 0 1 3 5 7 60 12 40 8 20 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 dan 80 12 80 12 40 6 20 3 0 padavine (mm) 9 sončno obs. (ure) padavine (mm) BILJE 60 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan MARIBOR 1 sončno obs. (ure) 5 40 sončno obs. (ure) 3 9 60 9 40 6 20 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 dan sončno obs. (ure) 1 60 sončno obs. (ure) 60 padavine (mm) LJUBLJANA sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2014 (Opomba: 24urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2014 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sonce je v Ljubljani sijalo 125 ur, kar je 76 % dolgoletnega povprečja. Najmanj sončnega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). Najbolj sončen je bil september 2011 z 254 urami, sledi september leta 1997 z 250 urami, poleg tega po obilici sončnega vremena izstopajo še septembri 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 ter 1985 (obakrat po 219 ur). 20 LJUBLJANA 9 15 število dni število dni LJUBLJANA 6 10 3 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 22. Število jasnih dni v septembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of clear days in September and the mean value of the period 1961–1990 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 23. Število oblačnih dni v septembru in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of cloudy days in September and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Goriškem in Krasu, in sicer po 5, po 4 pa v Ratečah in na Obali. V Slovenj Gradcu ni bilo jasnega dneva, po en tak dan so imeli v Mariboru, Celju, Novem mestu, Bizeljskem in Kočevju ter v prestolnici. Po nižinah septembra k nekoliko manjšemu številu jasnih dni opazno prispeva tudi jutranja megla. Zato sta v dolgoletnem povprečju v Ljubljani jasna manj kot dva dneva. Tokrat je bil jasen le en septembrski dan, kar je toliko kot lani (slika 22); od sredine minulega stoletja je bilo 15 septembrov brez jasnega dneva, največ jasnih dni pa je bilo septembra 1992, ko so jih zabeležili 9. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Najmanj takih dni je bilo na Obali, v Portorožu so jih našteli 6, po 9 pa v Godnjah in Postojni. Največ jih je bilo v Kočevju, kjer jih je bilo kar 19. Dan manj je bilo oblačno v Mariboru, 16 oblačnih dni pa so imeli v Novem mestu. Po 15 oblačnih dni je bilo v Slovenj Gradcu in Murski Soboti. V Ljubljani so zabeležili 11 oblačnih dni, kar je 3 dni več od dolgoletnega povprečja (slika 22). Le en tak dan je bil septembra 1985, največ oblačnih dni je bilo leta 1993, in sicer 16. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 6 in 7,5 desetinami. Na Obali so oblaki v povprečju prekrivali 5,1 desetin neba. Največjo povprečno oblačnost so zabeležili v Mariboru (7,8), Slovenj Gradcu (7,7) in Celju (7,6). Slika 24. Nestanovitno vreme v gorah, Triglav s Pokljuke, 20. september 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Unstable weather in the mountains, 20 September 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, september 2014 Table 2. Monthly meteorological data, September 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 14,6 3,8 12,4 17,4 17,9 16,1 14,6 13,9 16,2 15,7 15,7 16,1 15,3 15,6 14,2 15,5 TOD 1,0 0,0 1,0 0,6 0,4 0,3 0,9 0,1 0,7 0,4 0,8 0,5 0,7 0,7 0,6 0,8 TX 20,3 6,5 18,5 23,5 23,2 21,9 19,8 19,7 21,5 21,0 20,5 21,3 21,0 20,6 19,4 20,7 TM 10,3 1,7 8,4 13,1 13,9 12,3 10,4 10,4 12,3 11,7 12,3 11,6 11,5 12,2 10,3 11,7 Temperatura TAX DT 26,0 9 13,9 28 25,0 9 27,4 7 27,7 5 27,0 9 25,9 9 27,2 9 29,0 9 27,0 21 28,0 9 28,0 9 27,7 9 27,1 9 26,2 9 27,1 9 TAM 4,5 −4,7 1,0 6,8 8,3 6,0 3,4 3,8 6,2 5,9 6,6 3,0 5,3 5,8 2,2 6,3 DT 23 23 26 26 23 23 24 24 30 24 26 26 24 24 29 24 SM 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 1 0 1 8 8 6 2 3 5 4 4 5 4 5 2 5 TD 53 485 107 0 0 18 29 47 9 27 9 17 28 9 56 19 Sonce OBS RO 151 110 69 129 68 152 76 187 83 154 82 125 76 93 52 109 109 109 112 61 63 65 63 Oblačnost PO SO SJ 6,6 14 3 7,3 14 2 6,5 12 4 6,1 11 5 5,1 6 4 6,1 9 5 6,2 9 3 8,0 19 1 7,0 11 1 7,0 12 1 7,5 16 1 7,1 12 3 7,6 13 1 7,8 18 1 7,7 15 0 7,3 15 2 RR 131 209 211 140 208 127 196 225 204 172 289 255 236 212 244 310 RP 94 106 135 100 199 97 136 162 157 177 262 218 231 214 209 408 Padavine in pojavi SD SN SG SS 10 2 0 0 17 3 20 10 14 1 5 0 13 4 1 0 13 3 0 0 12 1 0 0 13 3 4 0 12 0 14 0 13 4 15 0 14 4 12 0 16 5 14 0 15 4 8 0 16 7 7 0 15 5 2 0 18 4 8 0 17 4 7 0 Tlak SSX 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 752,8 920,8 1009,8 1015,9 6,6 11,9 16,0 16,0 982,6 988,9 15,2 14,9 15,5 15,3 15,5 995,5 14,6 15,8 990,9 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, september 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, September 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs 20,0 19,5 16,0 15,2 13,6 16,4 15,5 16,3 17,3 16,9 17,4 17,7 16,7 19,5 17,0 17,2 16,9 24,6 25,1 20,2 19,1 18,5 21,8 19,7 21,7 22,2 20,4 20,6 21,8 21,2 24,5 20,8 21,3 20,4 27,7 27,4 25,9 27,2 25,0 26,0 26,2 27,2 29,0 28,0 28,0 26,7 27,7 30,3 27,1 27,1 25,0 16,0 15,3 12,9 12,8 10,3 12,4 13,0 12,3 14,3 14,4 14,1 14,1 13,6 15,5 14,2 14,1 10,7 13,5 13,2 9,5 11,0 5,9 8,5 10,3 9,1 11,3 12,3 12,5 12,0 11,3 12,5 11,8 11,9 8,5 14,5 14,4 12,0 11,9 7,3 11,6 12,2 12,5 11,5 9,4 9,6 3,2 8,5 9,3 12,2 14,3 13,9 9,5 11,9 12,5 12,5 14,1 9,3 11,7 13,0 9,2 10,4 6,2 17,6 17,1 14,6 14,1 12,6 14,5 14,1 14,8 15,9 15,7 16,5 15,8 15,3 15,9 15,6 15,8 15,7 LEGENDA: III. dekada Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs 22,5 22,5 19,0 19,0 17,6 18,9 18,6 19,4 20,2 19,8 21,2 20,6 20,3 20,3 20,3 20,5 19,5 25,9 25,8 22,5 24,9 23,0 22,6 24,3 23,6 24,1 25,5 26,7 26,0 25,6 26,1 26,5 25,1 25,0 13,9 12,9 10,5 11,1 9,1 10,9 10,8 11,2 12,6 12,6 12,2 12,1 12,4 13,1 12,4 12,0 10,6 10,6 11,0 7,4 9,7 7,0 9,5 7,8 9,9 11,5 11,2 10,0 9,9 10,4 11,6 10,3 7,9 9,2 13,0 12,3 9,5 10,1 6,5 10,4 9,3 10,2 10,0 6,2 8,5 2,6 8,5 5,0 11,1 12,2 12,1 8,8 10,5 10,0 11,1 12,2 8,5 9,9 10,9 8,2 5,5 4,0 16,0 15,7 13,2 12,3 11,0 13,0 12,9 13,6 15,4 14,4 14,4 13,7 13,9 14,5 14,3 13,5 13,5 Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 22,4 22,9 20,1 21,0 19,4 20,3 20,0 20,8 22,1 21,2 22,1 20,6 21,6 21,2 20,7 20,1 18,8 25,3 25,0 23,2 25,1 22,7 24,4 24,2 26,1 27,4 26,9 28,0 27,0 26,4 26,8 26,4 27,1 25,6 11,9 10,9 7,9 7,4 5,8 7,5 7,1 8,0 10,1 9,9 8,4 8,9 8,6 9,8 9,9 9,0 9,2 8,3 6,8 3,4 3,8 1,0 4,5 2,2 4,3 6,2 6,6 3,0 5,9 5,3 4,9 5,8 6,3 6,5 11,1 10,4 7,4 7,3 1,4 7,0 5,2 6,6 5,8 3,4 2,4 −3,4 3,5 −0,8 8,3 8,9 7,8 5,4 6,2 3,0 7,1 7,2 3,2 1,4 7,4 2,7 4,4 −1,5 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, september 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, September 2014 Postaja I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 52,8 53,8 77,4 98,2 131,7 68,9 106,3 86,5 71,2 100,6 169,1 119,3 59,8 106,2 72,2 102,1 107,8 64,6 p. d. 6 6 7 8 8 6 9 7 8 8 9 8 7 8 7 8 9 10 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p. d. RR p. d. RR 39,1 4 116,6 3 208,5 46,5 7 40,1 4 140,4 71,5 5 47,0 5 195,9 99,9 5 26,8 4 224,9 70,6 6 8,8 3 211,1 50,4 5 11,7 3 131,0 101,5 7 36,2 4 244,0 105,8 4 33,5 5 225,8 99,8 5 32,6 4 203,6 85,2 7 51,0 4 236,8 91,9 7 27,7 4 288,7 99,3 6 36,6 4 255,2 88,7 7 23,3 4 171,8 105,2 7 24,3 5 235,7 93,5 7 22,9 5 188,6 77,6 5 31,9 4 211,6 170,1 7 32,0 3 309,9 89,2 8 37,2 3 191,0 p. d. 13 17 17 17 17 14 20 16 17 19 20 18 18 20 19 17 19 21 od 1. 1. 2014 RR 1143 1584 1542 1557 1603 1584 1210 1438 1351 1272 1208 1410 1013 1209 1021 1011 940 782 LEGENDA: Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2014 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) 1500 višina padavin (mm) I., II., III., M RR p. d. od 1. 1. 2014 LEGEND: I., II., III., M RR p. d. od 1. 1. 2014 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 1200 900 600 300 0 1.jan 19 LJUBLJANA 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 5.8 % 1.0 m/s N Kredarica 3.8 % 1.2 m/s 10.3 % 0.8 m/s 3.4 % 0.8 m/s N 5.9 % 1.0 m/s 7.2 % 0.9 m/s 19.4 % 1.2 m/s 9.4 % 1.0 m/s 0.9 % 0.6 m/s 5.8 % 4.2 m/s 2.8 % 1.2 m/s 7.6 % 1.1 m/s N 22.1 % 6.0 m/s 2.4 % 1.1 m/s 32.8 % 1.7 m/s 2.3 % 2.4 m/s 32.4 % 5.2 m/s 1.7 % 0.9 m/s 1.5 % 1.6 m/s 12.7 % 5.3 m/s 1.0 % 1.8 m/s 12 % 8% 4% 2.5 % 0.8 m/sW 7.3 % E1.2 m/s 5.2 % 1.2 m/sW 2.1 % E0.8 m/s 2.5 % 7.3 m/sW 1.8 % E2.1 m/s 11 % 7.2 % 2.0 m/s 7.2 % 1.2 m/s 1.8 % 0.7 m/s 2.3 % 1.1 m/s 11 % 0.3 % 2.6 m/s 10.0 % 3.7 m/s 22 % 9.2 % 1.8 m/s 0.8 % 0.3 m/s33 % 5.2 % 1.1 m/s 7.4 % 1.2 m/s S 3.9 % 1.3 m/s 6.6 % 1.2 m/s 1.2 % 0.7 m/s 2.7 % 1.2 m/s S 7.4 % 1.5 m/s Portorož – letališče 4.0 % 3.5 m/s 5.2 % 0.9 m/s 3.7 % 0.8 m/s 1.9 % 2.3 m/s 10.5 % 1.1 m/s 7.0 % 0.8 m/s 3.3 % E0.8 m/s 5% 6.0 % 2.9 m/s 2.6 % 0.7 m/s 9.3 % 0.7 m/s 3.0 % 0.7 m/s 7.6 % 0.7 m/s S 3.0 % 1.3 m/s 6.8 % 3.9 m/s 2.6 % 1.9 m/sW 1.9 % E3.1 m/s 24 % N 1.9 % 2.2 m/s 2.8 % 2.0 m/s 16 % 4.1 % 1.3 m/s 6.5 % 1.2 m/s 8% 5.1 % 1.2 m/sW 21.5 % E1.4 m/s 10 % 15 % 8.4 % 0.8 m/s 0.5 % 2.1 m/s 1.1 % 1.8 m/s 1.5 % 2.0 m/s 9.1 % 5.0 m/s 10 % S Bilje 4.0 % 3.5 m/s 8.0 % 3.0 m/s 7.0 % 1.1 m/s 12.7 % 0.9 m/sW N 5.2 % 2.9 m/s 0.2 % 0.8 m/s 3.0 % 0.8 m/s N 0.0 % 33 % 0.0 m/s 3.4 % 1.3 m/s Novo mesto 2.6 % 0.7 m/s 22 % 0.3 % 1.2 m/s 1.1 % 2.3 m/s 30 % 20 % 17.6 % 3.1 m/s 1.5 % 2.6 m/s 4.7 % 0.9 m/s 30.0 % 3.3 m/s 1.5 % 3.1 m/s 9.1 % 0.8 m/s S 7.0 % 1.1 m/s 22.7 % 1.5 m/s 9.2 % 1.4 m/s 4.7 % 1.4 m/s 2.7 % 2.3 m/s brezvetrje: 0.3 % Figure 25. Wind roses, September 2014 20 S 1.8 % 1.0 m/s 1.3 % 1.8 m/s Slika 25. Vetrovne rože, september 2014 4.4 % 0.9 m/s 2.6 % 0.7 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodni veter, skupaj z vzhodjugovzhodnikom mu je pripadlo 48 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 1. septembra dosegel 22,8 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, 22. septembra je najmočnejši sunek dosegel 16,0 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj z vzhodjugovzhodnikom pihal v 44 % vseh terminov, 16 % pa je pripadlo jugozahodniku in zahodjugozahodniku. Najmočnejši sunek je 22. septembra dosegel 18,0 m/s, bila sta le dva dneva z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so bili pogosti severnik, severseverovzhodnik, severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, skupno v 42 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa je pihal v 24 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 1. septembra dosegel 12,4 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 67 % vseh terminov, vzhodjugovzhodniku in jugovzhodniku pa 15 %. Veter je v 8 dneh presegel 20 m/s, 23. septembra je dosegel hitrost 32,6 m/s. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 52 % vseh primerov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 14 % terminov. Bili so 4 dnevi z vetrom nad 10 m/s; najmočnejši sunek je 3. septembra dosegel 12,9 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 47 % vseh primerov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa je skupaj pripadlo 23 % vseh terminov. Veter ni presegel 10 m/s. Na Rogli je bilo 13 dni z vetrom nad 10 m/s in od tega en dan z vetrom nad 20 m/s; 13. septembra je najmočnejši sunek dosegel hitrost 22,2 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s. Najmočnejši sunek je 1. septembra dosegel 23,1 m/s. Slika 26. Pridih zime na Brani, 2253 m, 26. september 2014 (foto: Robert Sovinek ) Figure 26. Mount Brana, 2253 m a. s. l., 26 September 2014 (Photo: Robert Sovinek ) V prvi tretjini septembra je bila povprečna temperatura po vsej Sloveniji blizu dolgoletnemu povprečju. Najmanjši odklon je bil 0,1 °C v Kočevju, drugod so bili odkloni do 1,6 °C, izjema so bile le Starše, kjer je presežek dosegel 3,0 °C. Padavin je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju, v Biljah je padlo 108 % dolgoletnega povprečja, drugod so bili presežki večji, v Novem mestu je padlo celo 455 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je ob oblačnem in deževnem vremenu povsod močno primanjkovalo. V Novem mestu je sonce sijalo le 29 % toliko časa kot običajno, v Portorožu pa so dosegli 66 % dolgoletnega povprečja. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Osrednja tretjina mesca ni veliko odstopala od dolgoletnega temperaturnega povprečja. Za dolgoletnim povprečjem so zaostajali na Obali (v Portorožu je bil odklon −0,6 °C), drugod so ga presegli, najbolj v Ratečah, in sicer za 1,1 °C. Padavine so bile nadpovprečne tudi v osrednjem delu meseca. V Portorožu so dosegli 102 % dolgoletnega povprečja, proti vzhodu države se bili presežki večji, v Murski Soboti pa je padlo kar 740 % dolgoletnega povprečja. Tudi v drugi tretjini septembra je sončnega vremena primanjkovalo, v Novem mestu je sonce sijalo le 23 % toliko časa kot običajno, v Portorožu pa so dosegli 71 % dolgoletnega povprečja. Tudi zadnja tretjina septembra je bila temperaturno blizu dolgoletnemu povprečju. Majhen negativen odklon so imeli v Kočevju in Bizeljskem (−0,3 °C) ter v Portorožu (−0,2 °C). Drugod po državi je bilo nekoliko topleje kot običajno, največji odklon je bil na Brniku (1,0 °C) in v Ljubljani (1,3 °C). Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. V Portorožu je padlo 346 % dolgoletnega povprečja. Več padavin kot običajno je bilo tudi v Sevnem (130 %), Murski Soboti (125 %) in Velikih Dolencih (171 %). Na ostalih merilnih postajah so za dolgoletnim povprečjem zaostajali, najbolj v Ratečah, kjer je padlo le 16 % običajnih padavin in v Lescah (23 %). Zadnja tretjina septembra je bila bolj sončna kot običajno. V Murski Soboti je sonce sijalo 101 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, drugod so bili presežki večji, v Postojni je sonce sijalo 133 % toliko časa kot običajno, v Ljubljani pa kar 140 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, september 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, September 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Osončenost I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sunshine duration I., II., III., M I. 1,2 1,2 1,2 0,1 1,0 1,6 0,7 1,0 0,5 0,4 0,6 0,4 1,1 0,7 3,0 0,4 1,1 0,6 Temperatura zraka II. III. M −0,6 −0,2 0,4 0,2 0,2 0,6 0,9 0,6 0,9 0,3 −0,3 0,1 1,1 0,8 1,0 0,9 0,8 1,0 0,5 0,6 0,6 0,7 1,0 0,9 0,4 1,3 0,7 0,4 0,7 0,4 0,8 0,9 0,8 0,8 0,2 0,5 0,4 −0,3 0,4 0,7 0,6 0,7 0,8 0,9 1,6 0,5 1,0 0,3 0,8 0,7 0,0 0,4 I. 138 108 147 219 238 138 246 191 160 257 455 292 171 306 209 262 388 253 Padavine II. III. 102 346 117 74 167 97 226 53 154 16 124 23 330 84 285 71 265 68 253 130 260 74 255 99 277 78 357 64 370 73 315 91 740 125 477 171 M 199 100 136 162 135 94 209 174 157 210 262 218 177 231 207 214 408 289 I. 66 54 56 Sončno obsevanje II. III. 71 115 62 116 64 133 M 83 76 82 45 45 119 68 40 53 107 65 55 45 140 76 29 23 115 52 38 42 112 61 37 35 41 61 118 101 63 63 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Na Kredarici so septembra 2014 izmerili 40 cm debelo snežno odejo. Omenjeno višino je snežna odeja dosegla 13. septembra, sicer pa je sneg prekrival tla 10 dni. Največ snega je bilo na Kredarici v 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), 2007 (55) in 1984 (54). Od začetka meritev snega ni bilo v sedmih septembrih (1956, 1958, 1959, 1966, 1982, 1987 in 2006). Snežna odeja je na Kredarici najdalj obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letu 2001 17 dni, v septembru 1996 15 dni, 14 dni pa v septembrih 1988 in 1977. 50 25 KREDARICA KREDARICA 20 30 število dni višina (cm) 40 20 10 15 10 5 0 1 3 5 7 9 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 27. Debelina snežne odeje septembra 2014 in največja septembrska debelina snega Figure 27. Snow depth in September 2014 and maximum snow depth in September 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 5 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 15 15 RATEČE 10 število dni število dni MURSKA SOBOTA 5 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 28. Number of days with thunderstorms in September Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra pa število neviht že opazno upada. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Celju, in sicer 7. Po 5 takih dni je bilo v Mariboru in Novem mestu, v slednjem so izenačili dolgoletno povprečje. Od sredine minulega stoletja je bilo v Novem mestu največ nevihtnih dni v septembru 1993, in sicer 12, po 10 pa so jih našteli v septembrih 1967 in 1965. Brez neviht pa so bili v septembrih leta 1959 in 2004. V Portorožu, Postojni in na Kredarici so bili po trije taki dnevi. V Murski Soboti sta v povprečju 2 in pol dneva z nevihto, letos pa so našteli 4; en dan z nevihto je bil v Ratečah, povprečje pa tam znaša 3 dni in pol. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani so bili 4 dnevi z nevihto in grmenjem, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; največ jih je bilo v letih 1967 in 1968, kar 10, po en tak dan pa je bil v šestih septembrih (1956, 1959, 1971, 1997, 2003 in 2004). Na Kredarici so zabeležili 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu je bilo 14 meglenih dni, na Bizeljskem 12. V Lescah, na Obali in v Godnjah ni bilo meglenih dni, en tak dan so imeli v Biljah. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat 15 dni z meglo, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju; od sredine minulega stoletja ni bilo septembra brez megle; 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembru 1990, največ, kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. 25 LJUBLJANA 20 število dni Slika 29. Število dni z meglo v septembru in povprečje obdobja 1961– 1990 Figure 29. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1961–1990 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bil zračni tlak najnižji in je znašal le 976,1 mb. Ponovno je zračni tlak opazno upadel 11. septembra, in sicer na 976,9 mb. Nizek je bil tudi 22. dne z 977,4 mb. 28. septembra je bila z 993,7 mb dosežena najvišja vrednost meseca. 20 zračni tlak (mb) LJUBLJANA 990 985 980 tlak vodne pare (mb) 995 LJUBLJANA 18 16 14 12 10 975 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, september 2014 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, September 2014 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečen dnevni tlak vodne pare je bil prvi dan meseca 13,3 mb in je hitro naraščal do 5. septembra, ko je dosegel 19,0 mb, kar je bilo največ v tem mesecu. Sledil je padec in nato ponovno porast na 18,3 mb 10. dne. Nato je vlažnost zraka hitro padla in šele 20. septembra se je vsebnost vodne pare v zraku dvignila na 18,4 mb. Sledil je hiter upad in delni tlak vodne pare je bil 23. dne le 10,5 mb, kar je najnižja vrednost meseca. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The mean air temperature in September was mostly above the 1961–1990 normals, only in the high mountains it was equal to the normal. The anomaly was between 0 and 1 °C. Maximum daily temperature remained below 30 °C. The most precipitation fell in Kneške Ravne (375 mm) and Murska Sobota (310 mm). Most of observing sites reported from 180 to 300 mm. Small part of Gorenjska, part of Posočje, the Goriška region, and Bizeljsko reported less than 180 mm. Precipitation mostly exceeded the normals. Most of the east half of Slovenia observed twice the normal precipitation, and most of Pomurje even more than three times the normals. In Murska Sobota 408 % of the normal fell. Negative anomaly was observed only in Lesce, part of Posočje, and Godnje. September 2014 was cloudier than usual; therefore there was less sunny weather than on average in the reference period. On southwest of Slovenia the negative anomaly was between 15 and 20 %. The most sunny weather was observed on the Coast (187 hours). Štajerska, Koroška, Prekmurje and northwest of Slovenia reported from 60 to 70 % of the normals. In Novo mesto only 93 hours of sunny weather were reported, corresponding to 52 % of the normal. In Novo mesto this was the least sunny September ever. On Kredarica 10 days with snow cover were observed, 40 cm of snow was registered on 13 September. Slika 31. Topel in sončen dan v ljubljanskem Tivoliju. 30. september 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. Warm and sunny day in Tivoli, Ljubljana, 30 September 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V SEPTEMBRU 2014 Weather development in September 2014 Janez Markošek 1.–4. september Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, razmeroma hladno Nad osrednjim Sredozemljem, Italijo, Jadranom in delom Balkana je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1–3). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami. Daljša obdobja brez padavin so bila prvi dan popoldne in nato 3. septembra, ko so se pojavljale le krajevne plohe. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, drugod je prevladoval veter vzhodnih smeri. V jugovzhodni in severozahodni Sloveniji ter na Koroškem je padlo od 60 do 95 mm padavin, na Primorskem od 15 do 30, drugod pa od 30 do 60 mm. Razmeroma hladno je bilo, najhladneje 2. septembra, ko so bile najvišje dnevne temperature le od 12 do 18, ob morju 20 °C. 5. september Spremenljivo do pretežno oblačno, popoldne krajevne plohe in posamezne nevihte Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad našimi kraji pa so bili še ostanki višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, dopoldne ponekod delno jasno. Popoldne so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25, na Primorskem do 28 °C. 6. september Na Primorskem delno jasno, drugod oblačno z občasnimi padavinami, več v vzhodnih krajih Nad vzhodnimi Alpami, Jadranom in Balkanom je bilo v višinah še vedno slabo izraženo jedro hladnega zraka. Od vzhoda je k nam pritekal razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno. Drugod je bilo oblačno, občasno je deževalo, več dežja je bilo v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 20, na Primorskem do 25 °C. 7. september Delno jasno z zmerno oblačnostjo, na vzhodu pretežno oblačno V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24, na Primorskem do 27 °C. 8. september Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, toplo V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od severozahoda pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 27 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9. september Pretežno jasno, popoldne in zvečer pooblačitve, krajevne plohe in nevihte z nalivi, toplo Nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je od severozahoda dosegla Alpe. Pred njo je nad naše kraje pritekal topel in postopno bolj vlažen zrak (slike 4–6). Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Popoldne in zvečer je oblačnost naraščala, v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji so bile plohe in nevihte, nekatere z močnejšimi nalivi. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 28 °C. 10.–14. september Oblačno s pogostimi in obilnimi padavinami, poplave Nad Italijo in Jadranom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa se je iznad srednje Evrope nad Italijo, Jadran in Balkan spustilo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je tam zadrževalo več zaporednih dni (slike 7–9). Oblačno je bilo s pogostimi padavinami. Obilne padavine so bile v osrednji in vzhodni Sloveniji v noči na 13. september, noč pozneje pa lokalno v Prekmurju. Najmanj padavin je bilo 12. septembra čez dan. Več in podrobneje o izrednem vremenskem dogodku na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/neurja-dez_9–14sep14.pdf 15.–16. september Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno s krajevnimi padavinami Nad severno in vzhodno Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah pa so bili vzhodno od nas še ostanki jedra hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno. Drugod po Sloveniji pa je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe, prvi dan predvsem v severni in vzhodni Sloveniji, drugod dan tudi drugod. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 26 °C. 17.–19. september Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zadnji dan jugozahodnik Nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno ciklonsko območje. Veter v višinah se je nad nami postopoma obračal na zahodno do jugozahodno smer (slike 10–12). Prvi dan je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Drugi dan je bilo največ sonca na Primorskem in v vzhodni Sloveniji, zadnji dan pa le na vzhodu. Drugod je bilo zadnji dan vse bolj oblačno, a je ostalo suho vreme. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23, na Primorskem do okoli 25 °C. 20. september Na severu in vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, jugozahodnik Nad srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah je prevladoval zahodni veter. V severni in vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Drugod je bilo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Nekoliko bolj pogoste so bile v južni in zahodni Sloveniji. Ponekod je še pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27 °C. 21. september Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in posamezne nevihte, toplo Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je od zahoda pritekal nekoliko hladnejši zrak, ozračje je postalo bolj nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo krajevne plohe in posamezne nevihte. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 22. september Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ponoči tudi nevihte, zapiha severni veter Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je zjutraj prešla Slovenijo. Zvečer in ponoči je sledil še prehod višinske doline s hladnim zrakom. Sprva je bilo oblačno s padavinami, ki so zjutraj in dopoldne povsod ponehale. Čez dan se je prehodno delno zjasnilo. Popoldne, zvečer in v prvi polovici noči je bilo spet več oblačnosti, pričelo je deževati, vmes so bile nevihte. Zapihal je severni veter, na morju tramontana in pozneje na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 20, na Primorskem do 25 °C. 23. september Pretežno jasno, več oblačnosti v severovzhodni Sloveniji, tam severozahodnik Nad srednjo Evropo in Alpami se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Več oblačnosti je bilo v severovzhodni Sloveniji, tam je pihal severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C. 24. september Na vzhodu pretežno jasno, jugozahodnik, drugod zmerno do pretežno oblačno Območje visokega zračnega tlaka je oslabelo, veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer. V vzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, ponekod je pihal južni do jugozahodni veter. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 21 °C. 25. september Pretežno oblačno, prehodno padavine, proti večeru razjasnitve Vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad Alpami znova krepilo območje visokega zračnega tlaka (slike 13–15). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, sredi dneva je prehodno deževalo, proti večeru pa se je od severozahoda jasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C. 26.–27. september Na zahodu pretežno jasno, drugod več oblačnosti Nad zahodno Evropo, Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bila vzhodno od nas dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal močan severni veter, pritekal je občasno bolj vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan je bilo topleje, takrat so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 24 °C. 28.–30. september Pretežno jasno, zjutraj in deloma dopoldne ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak (slike 16–18). Pretežno jasno je bilo, zjutraj in deloma dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Drugi dan je ponekod zapihal jugozahodni veter. 30. septembra je bilo ponekod v zahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, nizka oblačnost v Prekmurju pa se je razkrojila šele zgodaj popoldne. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 20 do 25 stopinj. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 9. 2014 Slika 2. Satelitska slika 2. 9. 2014 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 9. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 September 2014 at Figure 3. 500 mb topography on 2 September 2014 at Figure 1. Mean sea level pressure on 2 September 2014 12 GMT 12 GMT at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 9. 2014 Slika 5. Satelitska slika 9. 9. 2014 ob 14. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 9. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 9 September 2014 at Figure 6. 500 mb topography on 9 September 2014 at Figure 4. Mean sea level pressure on 9 September 2014 12 GMT 12 GMT at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 9. Slika 8. Satelitska slika 12. 9. 2014 ob 14. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 9. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 12 September 2014 at Figure 9. 500 mb topography on 12 September 2014 at Figure 7. Mean sea level pressure on 12 September 2014 12 GMT 12 GMT at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 9. Slika 11. Satelitska slika 19. 9. 2014 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 9. 2014 ob 14. 2014 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 19 September 2014 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 19 September 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 19 September 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 9. Slika 14. Satelitska slika 25. 9. 2014 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 9. 2014 ob 14. 2014 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 September 2014 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 25 September 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 25 September 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 9. Slika 17. Satelitska slika 30. 9. 2014 ob 14. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 9. 2014 ob 14. 2014 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 September 2014 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 30 September 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 30 September 2014 at 2014 at 12 GMT 12 GMT 31 METEOROLOŠKA POSTAJA PODČETRTEK Meteorological station Podčetrtek Mateja Nadbath M eteorološka postaja Podčetrtek je v istoimenski občini, na skrajnem vzhodu Slovenije. Poleg padavinske postaje je v kraju še samodejna meteorološka postaja imenovana Atomske toplice, ki stoji v kompleksu Terme Olimje. Na reki Mestinjščici je postavljena samodejna hidrološka postaja Sodna vas, ki meri poleg hidroloških spremenljivk tudi temperaturo zraka. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Podčetrtek, današnja lokacija označena z rdečo, predhodna pa s 1 temno rdečo (vir: Atlas okolja ) Figure 1. Geographical location of meteorological station Podčetrtek marked with red, previous location is marked 1 with dark red (from: Atlas okolja ) Opazovalni prostor je na prisojnem pobočju, na 251 m nadmorske višine. Instrument je postavljen na opazovalkinem dvorišču; v bližini je opazovalkina hiša, oddaljena od instrumenta približno 10 m zahodno, v večji oddaljenosti so še gospodarski objekti, travniki, njive in gozd. Na tem mestu je meteorološka postaja od januarja 2002 (sliki 1 in 2). Pred tem je bila, od decembra 1947 do konca leta 2001, v bližini šole v Podčetrtku, približno 350 m jugovzhodno in 40 nižje od današnjega mesta. S prvimi meteorološkimi opazovanji smo v Podčetrtku začeli že junija 1896; ob ustanovitvi pa do konca septembra 1908 je bila postaja IV. reda ali padavinska. Takrat so jo imenovali tudi WindischLandsberg. Padavinsko postajo smo v kraju ponovno postavili decembra 1947; vse do danes meritve in opazovanja potekajo brez prekinitve. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012, orthophoto from 2012 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na padavinski postaji Podčetrtek merimo višino padavin, skupne in nove snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. Meritve opravljamo ob 7. uri, po poletnem času ob 8. uri, opazovanja pa čez cel dan. Današnja prostovoljna meteorološka opazovalka, Vanja Verbošek, meritve in opazovanja opravlja od januarja 2002. Pred njo je, v obdobju od avgusta 1955 do konca leta 2001, to opravljala Vida Brilej, od decembra 1947 do avgusta 1955 pa Metka in Oton Mikulič. Ob koncu 19. stoletja, junija 1896, je v Podčetrtku začel z meritvami padavin in opazovanjem vremenskih pojavov Srbecky (imena v arhivih ni bilo zapisanega), novembra 1900 je s tem nadaljeval Ferdinand Kisslinger, januarja 1901 Ignaz Schober in avgusta 1907 L. Chytra, ki jih je opravljal do konca septembra Slika 2. Opazovalni prostor na padavinski postaji 1908. Potem do decembra 1947 v Podčetrtku ni Podčetrtek januarja 2007 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site from January 2007 in bilo meteoroloških opazovanj in meritev. Podčetrtek (archive ARSO) padavine (mm) . 1400 1200 1000 800 600 400 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 200 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2013 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Podčetrtku Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean reference value (green line) in Podčetrtek Letno pade v Podčetrtku povprečno 1085 mm padavin, to je referenčno2 povprečje, letno povprečje v obdobju 1971–2000 je 1079 mm in 1061 mm v obdobju 1981–2010. V prvih devetih mesecih leta 2014 je padlo že 1063 mm padavin. V obdobju 1961–2013 smo največ letnih padavin namerili leta 1972, 1330 mm, najmanj pa leta 2003, 721 mm (slika 3 in preglednica 1). 2 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi, od 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized, from 1961 on. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje 1200 pomlad spring jesen autumn Urad za meteorologijo poletje summer zima winter 500 1961–1990 1981–2010 1971–2000 2013/14 182 174 181 800 287 310 307 padavine (mm) padavine (mm) . . 400 1000 600 400 200 365 252 360 234 335 200 100 237 0 0 pomlad poletje jesen spring summer autumn 1961–1990 1971–2000 1981–2010 Slika 4. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Podčetrtku Figure 4. Mean precipitation per periods and seasons in Podčetrtek 300 zima winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter v zimi 2013/14 v Podčetrtku Figure 5. Mean seasonal precipitation per periods and in winter 2013/14 in Podčetrtek S septembrom se je začela meteorološka jesen3, v zahodni polovici Slovenije je to običajno najbolj namočen letni čas, za razliko od vzhodne polovice, kjer izmerimo v povprečju največ padavin poleti. Tudi v Podčetrtku velja za najbolj namočen letni čas poletje, temu sledijo jesen, pomlad in zima (sliki 4 in 5). Poletno referenčno povprečje je 365, zimsko pa 182 mm padavin. Povprečja padavin letnih časov obdobja 1981–2010 so se v primerjavi z referenčnimi zvišala jeseni, znižala spomladi in poleti, pozimi pa je povprečje le za en mm manjše od referenčnega. Leta 2014 sta bila poletje in zima 2013/14 nadpovprečno, pomlad pa podpovprečno namočena. Poleti 2014 padlo v Podčetrtku 428 mm padavin, kar je 117 % referenčnega povprečja; spomladi smo namerili 173 mm, 69 % referenčnega povprečja; pozimi 2013/14 pa 264 mm padavin, kar je 145 % referenčnega povprečja. Zima 2013/14 je bila v Podčetrtku deseta najbolj namočena. Enako velja za poletje 2014, ki je bilo v obdobju 1961–2014 12. od najbolj namočenih. Od mesecev v letu ima najvišje referenčno povprečje padavin junij, 130 mm; junijsko povprečje obdobja 1971–2000 je 136 mm in 127 mm obdobja 1981–2010. Najmanjše referenčno povprečje je januarja, 56 mm, vendar je februarsko komaj za en mm višje; januarsko povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010 pa je 49 oz. 51 mm (slika 6). Mesečna povprečja obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenčnimi višja marca, septembra, oktobra in decembra, junijsko povprečje je blizu referenčnemu, v ostalih mesecih pa so povprečja nižja od pripadajočih referenčnih (slika 6). V Podčetrtku sta bila od devetih mesecev leta 2014 le marec in maj podpovprečno namočena, prejela sta 10 % oz. 77 % padavin pripadajočega mesečnega povprečja. V ostalih sedmih mesecih smo namerili nadpovprečno mesečno višino padavin, najbolj izstopata februar, ko je padlo 262 %, in september, z 228 % padavin referenčnega povprečja (slika 6). 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 34 Agencija Republike Slovenije za okolje 1961–1990 padavine (mm) . 240 Urad za meteorologijo 1971–2000 1981–2010 2014 200 160 120 80 40 0 J F M A M J J A S O N D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in mesečna višina padavin leta 2014 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2014 200 150 100 50 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 padavine (mm) . 250 Slika 7. Septembrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Podčetrtku Figure 7. Precipitation in September (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Podčetrtek Bilje Ljubljana Bežigrad Letališče Portorož Kredarica Rateče M aribor Brnik Podčetrtek Celje Lisca Šmartno Cerklje Novo mesto M urska Sobota 31 140 66 204 209 209 211 212 53 37 56 48 49 48 226 229 236 239 244 68 85 48 87 259 59 289 98 0 30 60 90 310 120 150 180 padavine (mm) 210 240 270 300 . Slika 8. Mesečna in najvišja dnevna višina padavin septembra 2014 na izbranih meteoroloških postajah Figure 8. Monthly and maximum daily precipitation in September 2014 on chosen meteorological stations Septembra 2014 je v Podčetrtku padlo 229 mm padavin (slike 6, 7 in 8). V obdobju 1961–2014 smo največ septembrskih padavin namerili leta 2010, 230 mm, le en mm več kot letos, najmanj pa leta 1961, 22 mm (sliki 7 in 9). 35 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Urad za meteorologijo 94 100 269 84 83 83 76 . padavine (mm) 230 padavine (mm) . 250 200 150 100 80 70 58 60 40 72 66 51 54 39 20 50 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D Slika 9. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1961–september 2014 v Podčetrtku Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–September 2014 in Podčetrtek Slika 10. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–september 2014 v Podčetrtku Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 1961– September 2014 in Podčetrtek 100 80 60 40 20 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 . število dni / snežna odeja (cm) V Podčetrtku smo najvišjo višino padavin izmerjeno v enem samem dnevu zabeležili 20. maja 1969, 94 mm (slika 10). V obdobju 1961–september 2014 je bilo 69 dni, ko smo izmerili najvišjo dnevno4 višino padavin čez 50 mm. Septembra 2014 najvišja dnevna višina padavin ni presegla 50 mm, bila je 48 mm, izmerjena 23. dne v mesecu. 5 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in pripadajoče referenčno povprečje (zelena črta) ter letna najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2013 v Podčetrtku 5 Figure 11. Annual snow cover duration (curve) and corresponding mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2013 in Podčetrtek 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Podčetrtku je 39 dni na leto s snežno odejo povprečje referenčnega obdobja, povprečje obdobij 1971–2000 in 1981–2010 je 30 dni s snežno odejo. Leta 2013 je bilo s snežno odejo 55 dni (slika 11). Najpogosteje zapade prvi sneg novembra, od 55 novembrov jih je bilo 26 z vsaj dnevom snežne odeje. V enakem obdobju smo zabeležili tri oktobre s snežno odejo, najdlje, štiri dni, je obležala oktobra 2012, po en dan pa v oktobrih 1970 in 2003. Spomladi lahko v Podčetrtku snežno odejo pričakujejo še marca, tako je bilo v 35 marcih od 56; aprila je bila do sedaj zabeležena v sedmih letih, maja pa le en dan leta 1985. Najvišja snežna odeja obravnavanega obdobja je bila v Podčetrtku izmerjena 17. februarja 1969, 78 cm (slika 11). Najdebelejšo svežo ali novozapadlo snežno odejo smo v Podčetrtku izmerili zjutraj 10. februarja 1999, v 24 urah je zapadlo 50 cm novega snega. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Podčetrtku v obdobju 1961–september 2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Podčetrtek in 1961–September 2014 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1330 1972 721 2003 391 1972 99 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 518 1989 89 2003 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 509 2012 156 1969 368 2012/13 59 1974/75 269 okt. 1992 0 feb.1998, okt.1965, nov.2011 94 20. maj 1969 — — 78 17. feb. 1969 1 23. nov. 1989 50 10. feb. 1999 — — 90 2010 1 1989 89 1962/63 2 1989/90 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Podčetrtek is a precipitation station. It is located in eastern Slovenia, on elevation of 251 m. Station was established in June 1896. Since December 1947 precipitation, total snow cover, fresh snow cover and meteorological phenomena have been measured and observed without a break. Vanja Verbošek has been meteorological observer since January 2002. 37 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V septembru so bila kmetijska tla po vsej državi obilno, na severovzhodu države občasno celo čezmerno založena z vodo, kar v obdobju zorenja in pobiranja pridelkov ni bilo ugodno. Ovirana ali skoraj nemogoča je bila tudi priprava tal za jesensko setev, neizogibna posledica neugodnih vremenskih razmer pa so bila zbita, slabo strukturna in neprezračena tla. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, september 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik-letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor-letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 3,1 2,6 1,9 1,8 1,9 1,8 2,0 1,9 1,9 2,1 1,7 1,8 2,3 1,8 1,8 1,7 1,8 1,7 1,7 1,7 1,9 1,8 2,1 2,2 1,7 1,7 1,9 1,8 1,6 I. dekada max. 4,2 3,7 2,5 2,7 2,9 2,6 2,9 3,0 2,8 2,9 2,4 2,7 3,7 2,6 3,0 2,8 2,6 2,5 2,5 2,6 3,0 2,8 3,0 3,0 2,7 2,2 3,0 2,7 2,6 Σ 31 26 19 18 19 18 20 19 19 21 17 18 23 18 18 17 18 17 17 17 19 18 21 22 17 17 19 18 16 pov. 2,5 2,0 1,6 1,4 1,7 1,4 1,6 1,7 1,7 1,7 1,4 1,6 2,0 1,5 1,5 1,4 1,7 1,5 1,6 1,5 1,8 1,8 1,8 1,6 1,5 1,5 1,8 1,7 1,8 II. dekada max. 3,7 3,2 2,4 1,7 2,7 2,2 2,3 2,2 2,5 2,2 1,8 1,9 3,0 2,2 2,3 1,9 2,2 1,8 2,1 2,6 2,8 3,4 3,3 3,5 2,3 1,9 2,9 2,3 2,5 Σ 25 20 16 14 17 14 16 17 17 17 14 16 20 15 15 14 17 15 16 15 18 18 18 16 15 15 18 17 18 III. dekada pov. max. 2,7 3,2 2,2 3,4 1,5 1,8 1,5 1,8 1,8 2,1 1,6 1,9 1,7 2,3 1,8 2,1 1,8 2,5 2,1 3,1 1,6 2,2 1,7 2,2 2,3 2,9 1,7 2,4 1,9 2,5 1,6 2,5 1,6 2,2 1,7 2,1 1,6 2,1 1,8 2,1 2,0 2,7 2,1 2,6 2,0 3,1 1,7 2,8 1,6 1,9 1,4 1,7 1,8 2,8 1,9 2,4 1,7 2,6 Σ 27 22 15 15 18 16 17 18 18 21 16 17 23 17 19 16 16 17 16 18 20 21 20 17 16 14 18 19 17 mesec (M) pov. max. 2,8 4,2 2,3 3,7 1,7 2,5 1,6 2,7 1,8 2,9 1,6 2,6 1,8 2,9 1,8 3,0 1,8 2,8 2,0 3,1 1,6 2,4 1,7 2,7 2,2 3,7 1,7 2,6 1,7 3,0 1,6 2,8 1,7 2,6 1,6 2,5 1,6 2,5 1,7 2,6 1,9 3,0 1,9 3,4 2,0 3,3 1,8 3,5 1,6 2,7 1,5 2,2 1,8 3,0 1,8 2,7 1,7 2,6 Σ 83 69 51 47 54 48 53 54 54 59 47 50 67 50 52 47 51 32 33 50 57 57 60 55 48 46 54 54 51 Veliko težav z neugodnimi vremenskimi razmerami so septembra imeli tudi vinogradniki. Bohotila se je grozdna gniloba, ki je močno ogrozila pridelek. Grozdje je bilo potrebno postopno obirati in odstranjevati nagnite jagode. V severovzhodni Sloveniji je gnil pridelek buč. Kmetijska svetovalna služba je ocenila, da je zgnila več kot polovica pridelka. Vremenske razmere so ovirale tudi siliranje zgodnjih hibridov koruze, ki so voščeno dozoreli v prvi dekadi septembra. Zamujalo je tudi zorenje koruze za zrnje. Posevki so predolgo ostali na njivah, da je zmanjkovalo časa za pripravo tal za ozimno setev. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ padavin je padlo na severovzhodu države, kjer so jih namerili okoli 300 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod preseženo, presežek pa je naraščal od zahoda proti vzhodu. Ponekod v Prekmurju je padlo do štirikrat toliko dežja kot običajno. Ob prevladujočem deževnem vremenu je bilo tudi izhlapevanje razmeroma nizko. Izračuni so pokazali, da je v povprečju izhlapelo od 2,0 in 2,8 mm vode v zahodnem, osrednjem in severovzhodnem delu Slovenije in manj kot 2,0 mm v njenem severozahodnem in jugovzhodnem delu. Tudi najvišje dnevne vrednosti izhlapevanja marsikje niso presegle 3,0 mm vode (preglednica 1). Skupna količina izhlapele vode se je tako gibala med 50 in 60 mm, na jugozahodu države med 70 in 80 mm. Mesečna količina dežja je večkratno presegla mesečno količino izhlapele vode, vodna bilanca je bila tako pozitivna s precejšnjimi presežki, ki so na Dolenjskem in v severovzhodni Sloveniji dosegli razpon od 230 do 260 mm, drugod so se večinoma gibali med 125 in 180 mm. Najmanjši presežek, skoraj 72 mm, je bil zabeležen na Goriškem (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za september in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2014 Table 2. Ten days and monthly water balance in September 2014 and for vegetation period from April to September 2014 Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v septembru I. dekada II. dekada III. dekada mesec Vodna bilanca [mm] (1.april – 31. september) Bilje 27,7 26,4 17,7 71,8 251,7 Ljubljana 50,7 82,8 11,8 145,3 255,2 151,6 76,6 8,7 236,9 374,4 Celje 87,0 87,4 4,5 178,9 319,4 Maribor, letališče 62,7 66,5 22,6 151,8 206,9 Murska Sobota 89,3 154,4 14,1 255,8 169,0 Portorož, letališče 21,7 13,9 90,2 125,8 126,4 Novo mesto Slika 1. Potek vodne bilance v Murski Soboti od 1. aprila do 30. septembra 2014 Figure 1. Course of soil water balance in Murska Sobota in the period from 1 April to 30 September 2014 Ne le mesečne, tudi dekadne vrednosti vodne bilance so bile povsod po državi pozitivne, na novomeškem in v Pomurju celo precej visoke. Še 5. septembra je bila vegetacijska vodna bilanca v Murski Soboti negativna, 20. septembra pa že večja od 150 mm (slika 1). Tudi izračun vodne bilance za vegetacijsko obdobje, ki se s septembrom zaključuje, je povsod po državi pokazal pozitivno stanje. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2014 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 24,2 25,6 22,7 21,6 22,6 22,6 23,7 23,0 23,7 Tz5 24,3 25,5 22,2 21,6 23,2 22,7 23,1 22,7 23,6 Tz2 max Tz5 max 33,0 33,4 33,0 27,6 28,7 29,0 35,0 31,8 30,8 31,5 31,8 30,6 26,1 28,8 27,9 29,2 27,7 30,5 II. dekada Tz2 min 18,8 19,4 16,0 17,8 18,1 18,5 18,3 17,4 18,8 Tz5 min 19,2 20,2 16,3 18,2 18,8 19,0 19,2 18,8 18,9 Tz2 23,3 22,4 18,2 19,1 20,1 20,9 20,5 19,8 20,4 Tz5 23,6 22,4 18,3 19,1 20,4 21,1 20,3 20,1 20,4 Tz2 max Tz5 max 33,4 34,4 32,3 28,0 29,7 29,6 33,8 33,2 30,7 32,3 32,6 29,7 26,7 30,0 28,2 29,4 28,7 30,4 III. dekada Tz2 min 15,8 15,5 11,9 14,2 15,1 15,3 14,3 14,6 15,6 Tz5 min 16,4 16,2 12,5 14,8 16,0 16,1 16,0 16,1 15,6 Tz2 21,2 21,2 18,1 18,5 18,7 19,2 19,6 18,5 18,6 Tz5 21,7 21,3 18,1 18,5 19,2 19,4 19,1 18,5 18,5 Tz2 max Tz5 max 27,8 32,7 25,6 24,2 25,0 26,9 29,4 28,0 25,7 27,1 29,1 23,9 23,0 24,2 24,4 24,6 23,5 24,2 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, september 2014 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, September 2014 40 mesec (M) Tz2 min 16,2 15,7 13,2 14,8 14,5 13,7 14,2 12,7 13,4 Tz5 min 17,0 16,4 13,8 15,0 15,0 15,2 15,8 15,0 13,6 Tz2 22,8 23,0 19,6 19,7 20,4 20,8 21,2 20,4 20,8 Tz5 23,2 23,0 19,5 19,7 20,9 21,0 20,8 20,4 20,8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. 200 194 160 152 136 164 155 163 173 168 174 177 167 195 171 172 168 176 171 146 141 126 145 141 148 159 157 165 158 153 159 156 158 157 Tef > 0 °C III. M 160 157 132 123 110 130 129 136 154 144 144 137 139 145 139 135 134 536 523 438 416 372 439 425 447 486 470 484 472 460 499 466 465 460 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. −35 19 28 2 29 26 18 26 22 24 15 12 22 48 10 24 14 150 144 110 102 86 114 105 113 123 118 124 127 117 145 121 122 118 126 121 96 91 76 95 91 98 109 107 115 108 103 109 106 108 107 110 107 82 73 60 80 79 86 104 94 94 87 89 95 89 85 84 386 373 288 266 222 289 275 297 336 320 334 322 310 349 316 315 310 −35 19 28 2 28 26 18 26 22 24 15 12 22 48 10 24 14 100 94 60 52 36 64 55 63 73 68 74 77 67 95 71 72 68 76 71 46 41 26 45 41 48 59 57 65 58 53 59 56 58 57 Tef > 10 °C III. M 60 57 33 25 18 31 31 37 54 44 44 37 39 45 39 35 34 236 223 139 118 81 140 127 148 186 170 184 172 160 199 166 165 160 Vm −35 19 23 −3 17 22 13 22 20 21 14 12 19 46 8 21 11 Tef od 1.1.2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 4338 4146 3345 3213 2548 3274 3227 3384 3833 3742 3859 3710 3576 3772 3636 3684 3593 2975 2789 2066 1954 1491 2038 2009 2136 2547 2458 2567 2427 2306 2496 2366 2417 2327 1691 1568 1022 952 669 1049 1040 1135 1434 1362 1454 1340 1257 1418 1311 1354 1278 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 41 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Dolenjskem ter spodnjem Štajerskem so bili presežki celo višji od 300 mm, drugod so se gibali med 200 do 260 mm, na Obali je presežek znašal dobrih 126 mm in v Prekmurju okrog 170 mm (preglednica 2). Po obilnih padavinah med 9. in 14. septembrom so se težave še povečale. Krka, Mura in številni drugi manjši vodotoki v Pomurju, Posavju in na Dolenjskem so prestopili bregove. Poplavna voda je ogrozila nasade zelenjadnic, zlasti jesensko zelje in papriko. V Posavju je prizadelo tudi zelenjadnice pod plastenjaki. Nemogoče je bilo v primernih rokih dokončati setev jesenskih dosevkov, travno deteljnih mešanic in trav. Nastala je težava s pravočasnim dognojevanjem z gnojevko, ki ima zakonsko predpisan časovni okvir. Poplave so močno prizadele tudi oljno ogrščico. Velik del poplavljenih posevkov je propadel. Za ponovno setev pa so bili v drugi polovici septembra optimalni roki zamujeni za več kot za mesec dni. Zamujeni so bili tudi optimalni roki za jesensko setev ječmena, rži in tritikale. Presežna namočenost kmetijskih tal je šele v zadnji dekadi septembra popustila, razen na skrajnem severovzhodu države, na območjih, kjer prevladujejo težki ravninski psevdogleji in kjer je visoka podtalnica ovirala drenažo kmetijskih zemljišč. Probleme s presežno namočenostjo tal z vodo in gnitjem pridelkov so imeli tudi na drugem koncu Slovenije, na Goriškem in obalnem območju. Oljkarji so poročali o množičnem pojavu oljčne muhe, ki mu je botrovala premila pretekla zima ter deževno in prehladno poletje. Poškodovane plodove so konec septembra, mesec dni prej kot normalno, začeli predčasno pobirati in jih predelovati. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1. 1. maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm I, II, III, M declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY In September above-average precipitation was recorded in most of the country. Water balance resulted positive with the highest surpluses recorded in the northeastern and in the southeastern regions. Persistent excessive soil moisture and waterlogged and flooded areas provoked rot of summer crops, most extensively oil pumpkins and vegetable crops and grape. Dying of young tillage’s of rape was reported. Consequences of excessive soil moisture were delays in maize crops harvesting and in preparation of soil for winter wheat sowing. 42 HIDROLOGIJA HYDROLOGY TEMPERATURE REK IN JEZER V SEPTEMBRU 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2014 Peter Frantar T emperatura vode septembra 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na vseh rekah nižja od obdobnega povprečja. Alpske reke so bile hladnejše do stopinje Celzija, predvsem kraške pa tudi za več stopinj Celzija. Najmanjše negativno odstopanje je imela tako Sava v zgornjem toku, ki je enako topla kot v obdobnem povprečju, največje negativno odstopanje pa je imela Krka za −3,7 °C. Tudi obe jezeri sta bili v primerjavi z obdobjem hladnejši, vendar je bilo Bohinjsko jezero v primerjavi s povprečjem hladnejše za −2,8 °C, Blejsko jezero pa za −0,7 °C. Temperatura vode vseh rek v državi je skozi ves mesec bolj ali manj stagnirala oz. počasi upadala. Manjša obdobja ohlajanja ali otoplitev so bila povsod relativno neizrazita. Tudi temperaturi vode Blejskega in Bohinjskega jezera sta bili skozi ves mesec podobni z zelo rahlim ohlajanjem proti koncu meseca v Bohinju, na Bledu pa se je jezero konec meseca še celo nekoliko segrelo. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode septembra 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average September 2014 and longterm 1981–2010 temperature in °C postaja / location SEPTEMBER 2014 obdobje / period 1981–2010 Mura - G. Radgona 13,4 14,1 −0,7 V.Krka - Hodoš 15,2 Drava - Ptuj 13,7 Bohinjka - Sv. Janez 13,9 Sava Radovljica 11,1 11,1 0,0 Sava - Šentjakob 12,7 12,8 −0,1 Sava - Jesenice na Dol. 13,9 Kolpa - Metlika 12,1 Ljubljanica - Moste 13,9 14,4 −0,5 Savinja - Laško 14,3 14,5 −0,2 Krka - Podbočje 12,5 16,2 −3,7 Soča - Solkan 11,8 13,0 −1,2 Vipava - Dolenje 10,6 Nadiža - Potoki 13,9 Reka - Cerkvenikov mlin 13,4 16,0 −2,6 Bohinjsko jezero 13,0 15,8 −2,8 Blejsko jezero 18,7 19,4 −0,7 43 razlika / difference Urad za hidrologijo in stanje okolja 23 23 21 21 19 19 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 17 15 17 15 13 13 11 11 9 9 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september september V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 23 23 21 21 19 19 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 17 15 15 13 11 11 9 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Savinja Laško Ljubljanica Moste september Krka Podbočje Soča Solkan 23 23 21 21 19 19 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Jesenice na Dol. 17 13 9 Sava Šentjakob 17 15 Reka Cerkvenikov mlin 17 15 13 13 11 11 9 Vipava Dolenje 9 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. september Nadiža Potoki sepotember Kolpa Metlika Bohinjsko jezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v septembru 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in September 2014 44 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v septembru v °C. Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in September in °C. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in September were lower as compared to the long term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bled lake was 0.7 °C lower as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was 2.8 °C lower as in the long term average. 45 ZALOGE PODZEMNIH VODA SEPTEMBRA 2014 Groundwater reserves in September 2014 Urška Pavlič Z aradi obilnih padavin v prvi polovici meseca so bili kraški izviri na jugovzhodu države izjemno vodnati. Poplavne vode so iz Kostanjeviške jame odnašale sigaste tvorbe, celotno območje izvira Kostanjeviški obrh je bilo poplavljeno. Zelo velike izdatnosti so bile dosežene tudi na izviru Krupe, Metliškega Obrha, Dobličice in ostalih kraških izvirov Bele krajine. Zaradi povečane kalnosti so bili nekateri vodni viri občine Črnomelj začasno izključeni iz vodovodnega omrežja. Na območju medzrnskih vodonosnikov Murske kotline smo že v začetnih dneh septembra spremljali zelo visoko vodno stanje, ki pa se je v sredini meseca še povečalo. Mestoma je bila v teh vodonosnikih v sredini septembra presežena rekordno visoka vrednost iz leta 2013. Zelo visoke gladine podzemne vode smo v medzrnskih vodonosnikih spremljali tudi na celotnem območju Dravske kotline, pretežnem območju Krško-Brežiške kotline in v vodonosnikih doline Bolske, Kamniške Bistrice in Vodiškega polja. Napajanje vodonosnikov je bilo septembra obilno. Na območju medzrnskih vodonosnikov so največ padavin zabeležili na vzhodu države, v Murski Soboti je padlo kar štirikrat več dežja, kot je normalno za september, v Novem mestu pa je padlo za dva in pol krat več padavin, kot znaša dolgoletno septembrsko povprečje. Na območju medzrnskih vodonosnikov je najmanjše količine obnavljanja z infiltracijo padavin prejelo območje Vipavsko Soške doline, kjer je padavinski presežek znašal nekaj manj kot eno petino normalnih vrednosti. Na kraškem območju je bilo napajanje vodonosnikov najbolj intenzivno v zaledju izvirov Dolenjskega krasa oziroma Bele krajine – v Črnomlju je padlo več kot dvakrat več padavin kot je običajno za september. Obnavljanje je bilo intenzivno tudi na območju Alpskega krasa, na Krvavcu je količina mesečnih padavin presegla približno eno polovico normalnih vrednosti. Napajanje je bilo najbolj intenzivno v prvi polovici meseca z viškom 13. in 14. septembra, ko je dnevna vsota padavin mestoma presegla 50 l/m3. Slika 1. Izvir Metliškega Obrha 14. septembra 2014 Figure 1. Metliški Obrh spring on 14th of September 2014 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Kljub visokim izhodiščnim podzemnim vodam izpred enega meseca, so se vodne gladine v septembru na večini merilnih mest v medzrnskih vodonosnikih še povečale. Največje zvišanje smo s 392 centimetri zabeležili v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice oziroma z 58 % razpona nihanja na merilnem mestu v Cerkljah v vodonosniku Krškega polja. Glede na mesečne kontrolne meritve se je gladina podzemne vode s 54 centimetri septembra najbolj izrazito znižala v Podgorju v vodonosniku doline Kamniške Bistrice oziroma z 29 % razpona nihanja v Trgovišču na Ptujskem polju. V vodonosnikih Murske kotline smo beležili izjemno visoke gladine podzemne vode, ki so se v sredini meseca marsikje približale ali celo presegle maksimalne gladine dolgoletnega obdobja meritev. Rekordno visoke gladine podzemne vode so bile v sredini septembra tako zabeležene v osrednjem delu Murskega polja v Lipovcih in na severovzhodnem robu Prekmurskega polja v Renkovcih. Slika 2. Poplave na območju izvira Kostanjeviškega Obrha 13. septembra 2014 (Vir: http://www.rtvslo.si/okolje/foto-vzhod-slovenije-pod-vodo-najhuje-je-v-posavju-in-ob-krki/346245) Figure 2. Floods at Kostanjeviški Obrh spring area on 13th of september 2014 (Photo: http://www.rtvslo.si/okolje/foto-vzhod-slovenije-pod-vodo-najhuje-je-v-posavju-in-ob-krki/346245) Kraški izviri so bili nadpovprečno vodnati, obnavljanje vodonosnikov je bilo najbolj intenzivno v sredini meseca. Najvišje vodno stanje je bilo značilno za območje Suhe krajine, na območju izvira Krupe se je vodna gladina, ki je dosegla svoj maksimum 13. septembra dvignila do roba svoje struge, na območju izvira Kostanjeviškega Obrha pa se je izvirno območje razširilo tudi na bližnjo Kostanjeviško jamo, kjer so 13. septembra med 7. in 9. uro spremljali povodenj, ki jo po pripovedovanju domačinov ni bilo že od 50. let naprej. Uničenih je bilo več objektov na območju izvira. Tudi izvir Kamniške Bistrice je bil nadpovprečno vodnat. Najvišja septembrska gladina vode na območju izvira je bila prav tako dosežena 13. v mesecu, od rekordno visoke vrednosti na tem merilnem mestu iz leta 2006 pa je bila nižja le za 7 centimetrov. V drugi polovici meseca so se vodne gladine zaradi zmanjšanega napajanja v prispevnem zaledju izvirov postopno zniževale. Septembra so se v medzrnskih vodonosnikih zaradi zvišanja gladin podzemne vodne zaloge povečale. V kraških vodonosnikih je zaradi nadpovprečnega napajanja z infiltracijo padavin septembra prevladovalo obnavljanje vodnih zalog. Količinsko stanje podzemne vode je bilo v medzrnskih vodonosnikih septembra bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Septembra 2013 je bilo zelo visoko vodno stanje zabeleženo le v osrednjem delu Dravskega polja, sicer pa so septembra pred enim letom prevladovale normalne in podpovprečne zaloge podzemnih voda. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Lipovci - Prekmursko polje 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 80 % 100 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -100 -100 -80 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 0 -20 Tezno - Dravsko polje % % 100 80 20072008200920102011201220132014 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v septembru glede na maksimalni septembrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in September in relation to maximal September amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 48 0 100 176 200 141 300 140 139 400 138 500 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 137 Vipavska dolina - Šempeter Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 142 243 500 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 600 Padavine (mm) 175 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 Jan-11 Apr-11 Jul-11 Oct-11 Jan-12 Apr-12 Jul-12 Oct-12 Jan-13 Apr-13 Jul-13 Oct-13 Jan-14 Apr-14 Jul-14 Oct-14 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 Oct-14 Apr-14 Jul-14 Jan-14 Jul-13 Oct-13 Apr-13 Jan-13 Jul-12 Oct-12 Apr-12 Jan-12 Jul-11 Oct-11 46 Apr-11 600 Jan-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels in aluvial aquifers in North Eastern Slovenia were very high in September due to abundant precipitation, few measuring stations of Prekmursko polje exceeded extreamy high groundwater level from past long-term measuring period. Very high groundwater levels also predominated in Krško-Brežiško polje, in Bolska and Kamniška Bistrica valleys and in Vodiško polje aquifer. Karstic springs were water abundant, in Bela krajina groundwater and surace water flooded many lowlands. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu septembru 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in September 2014 50 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V SEPTEMBRU 2014 Air pollution in September 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka je bila v septembru razmeroma nizka. Bilo je zelo veliko padavin pri višinskih jugozahodnih vetrovih. Ob takšni vremenski situaciji so tudi nižine dobro prevetrene. Takšni pogoji so dobri za redčenje emisij in posledično nižje koncentracije predvsem v urbanih okoljih. Pri ozonu je bila ciljna vrednost presežena le enkrat, opozorilna vrednost pa nikjer. Dnevne koncentracije delcev PM10 so bile pričakovano nizke glede na letni čas. Izmerjeno je bilo le eno preseganje mejne vrednosti. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila sicer nekoliko višja kot avgusta, vendar koncentracije niti na merilnih mestih okoli termoelektrarn Šoštanj in Trbovlje niso presegle mejne vrednosti. Najvišja urna koncentracija 286 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Kovk, najvišja dnevna 32 µg/m3 pa na Dobovcu. Povečane koncentracije so posledica obratovanja TE Trbovlje, ko so pokurili še zadnje zaloge premoga pred napovedano likvidacijo naprave. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno, so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 100 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, najvišja mesečna koncentracija NOx 73µg/m3 pa tudi na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile nižje kot je običajno za september. Vzrok nekoliko nižjim koncentracijam je bilo dokaj deževno in oblačno vreme. Ciljna vrednost je bila presežena le enkrat, in sicer v Novi Gorici. Opozorilna vrednost ni bila presežena nikjer. Najvišja urna koncentracija 134 µg/m3 je bila izmerjena v Novi Gorici. Delci PM 10 in PM 2,5 V septembru je bila mejna dnevna vrednost prekoračena le enkrat na merilnem mestu Gaji v Celju. Najvišja dnevna koncentracija PM10 52 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Gaji. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v septembru pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila nižja od mejne vrednosti na vseh merilnih mestih. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v septembru 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in September 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ Center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor (10s) AMP Gaji % pod 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 3 4 3 7 3 3 6 6 3 0 4 5 2 4 5 8 6 6 2 7 5 3 24 24 30 17 69 8 10 50 49 26 34 94 15 12 75 30 286 277 27 43 31 34 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UB 100 UB 100 SB 100 UT 91 SB 100 UT 99 RB 99 RB 98 SB 98 RB 100 RB 94 RB 100 RB 100 UB 100 RB 100 RB 100 RB 100 RB 98 RB 91 RB 98 RB 100 SI 100 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 8 6 9 8 4 8 14 9 3 9 13 5 5 11 11 22 32 10 17 10 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v septembru 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in September 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor Postaja podr % pod LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor (10s) AMP Gaji Vrbanski Plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 98 100 99 100 89 99 88 99 99 99 98 92 95 98 98 100 100 96 1 ura / 1 hour Cp 24 25 25 10 15 14 16 16 39 4 10 5 4 5 4 5 20 8 Cmax 65 93 85 42 64 48 49 48 100 27 46 77 54 42 36 21 54 37 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 55 51 15 28 27 37 20 73 4 16 7 5 6 5 8 34 9 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v septembru 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in September 2014 MERILNA MREŽA DMKZ LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 100 0,1 100 0,2 100 0,3 100 0,2 53 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,4 0 0,4 0 0,5 0 0,2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v septembru 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in September 2014 MERILNA MREŽA postaja LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor (10s) MO Maribor Pohorje podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV 100 99 100 90 100 91 100 100 99 100 100 100 99 96 100 100 100 95 29 34 36 44 27 30 35 68 73 85 43 47 71 66 36 73 56 64 107 98 92 134 91 81 95 130 127 111 100 108 114 102 99 117 98 98 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 ur / 8 hours >AV Cmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 78 92 82 123 86 73 86 118 110 107 96 95 108 96 80 112 100 88 >CV 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v septembru 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in September 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ BF Kranj Novo Mesto Velenje LJ Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski Plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 100 UT 100 UB 100 RB 97 UB 97 SB 100 UT 100 SB 100 UB 100 RB 100 RI 100 UB 100 UB 100 UB 100 UB 100 UT 98 RB 97 RB 100 RB 100 RB 100 SB 100 RB 99 RB 100 RB 90 SI 100 UB 100 RI 100 RI 100 Cp 16 21 17 17 16 16 20 15 16 13 19 18 18 15 14 31 18 11 20 14 12 17 11 10 20 13 12 13 54 Dan / 24 hours Cmax 28 36 31 33 26 34 38 28 35 25 30 30 33 29 28 46 37 26 34 27 22 32 25 25 52 26 23 28 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 12 25 14 12 17 20 8 12 0 1 9 7 16 13 20 0 0 6 4 0 2 0 0 24 2 4 6 0 0 0 0 >CV ∑od 1. jan. 7 10 9 31 10 1 15 42 31 58 24 7 40 30 18 64 35 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v septembru 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in September 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja MB Center Iskrba LJ BF Vrbanski plato Podr. UT RB UB UB % pod 100 100 100 100 Cmax 24 ur 24 19 22 22 Cp 14 8 13 13 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v septembru 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in September 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava TTTravatrav Medvode Podr . UB UT UT RB SB %pod. 100 100 97 '2,4', 55 100 Benzen 0,8 2,4 0,2 0,6 Toluen 1,7 2,1 5,3 0,0 9,2 Etil-benzen 0,3 0,5 0,4 — 0,6 M,p-ksilen 1,4 1,7 4,4 0,0 0,2 o-ksilen 0,4 0,5 0,5 — 0,4 Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v septembru 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in September 2014 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v septembru 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in September 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v septembru 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in September 2014 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v septembru 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in September 2014 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v septembru 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in September 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v septembru 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in September 2014 3 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 120 (CV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in September was low. There was a lot of precipitation along with southwesterly winds which means good condition for emission dilution at urban areas. There were one exceedance of ozone target value and one exceedance of PM10 daily limit value. SO2, NO2, NOx, CO, ozone and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 59 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V SEPTEMBRU 2014 Earthquakes in Slovenia in September 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2014 zapisali 147 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 28 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za 14 šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v septembru 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, september 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, September 2014 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, september 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, September 2014 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda Področje km EMS-98 ML čutili 0,8 Gorica pri Raztezcu 2014 9 1 21 10 46,00 15,53 7 2014 9 3 0 13 45,75 14,87 5 1,3 Seč 2014 9 3 7 55 46,56 14,74 11 1,0 Pirkdorf (Breška vas), Avstrija 2014 9 4 5 51 45,93 15,21 7 1,1 Dolenje Laknice 2014 9 4 16 46 45,99 15,41 5 <0,1 Blanca 2014 9 5 12 27 46,44 15,22 4 1,3 Tolsti Vrh pri Mislinji 2014 9 5 20 41 46,00 14,41 6 0,6 Notranje Gorice 2014 9 7 0 53 45,75 14,87 5 1,9 Seč 2014 9 7 5 57 45,99 14,96 12 1,2 Gabrska Gora 2014 9 9 12 10 46,01 14,81 11 1,4 Planina 2014 9 10 9 2 46,38 14,81 11 1,2 Konjski Vrh 2014 9 10 22 12 46,39 14,80 9 1,1 Konjski Vrh 2014 9 12 15 50 46,47 13,40 12 1,8 Pontebba (Tablja), Italija 2014 9 12 15 53 46,47 13,41 12 1,6 Pontebba (Tablja), Italija 2014 9 12 21 45 45,27 14,96 8 1,6 Mrkopalj, Hrvaška 2014 9 14 10 17 46,17 14,47 15 1,2 Dornice 2014 9 15 11 13 45,27 14,71 17 1,7 Fužine, Hrvaška 2014 9 16 6 5 45,76 14,84 1 0,8 Seč 2014 9 17 7 24 45,28 14,95 4 1,2 Mrkopalj, Hrvaška 2014 9 17 14 21 46,06 14,22 15 1,5 Planina nad Horjulom 2014 9 18 7 24 45,46 15,27 5 1,0 Jančani. Hrvaška 2014 9 19 8 20 45,66 14,42 14 1,4 Snežnik 2014 9 19 8 50 45,91 14,24 10 čutili 0,4 Logatec 2014 9 20 2 5 46,06 14,21 16 zvok 1,6 Lučine 2014 9 20 14 23 45,79 14,81 2 čutili 0,8 Hinje 2014 9 20 14 54 45,80 14,80 1 čutili 0,3 Žvirče 2014 9 20 14 58 45,81 14,84 4 čutili <0,1 Višnje 2014 9 21 17 50 45,74 14,86 6 1,4 Polom 2014 9 22 5 36 45,32 15,00 15 1,0 Ravna Gora, Hrvaška 2014 9 22 12 5 45,31 14,57 16 1,0 Krasica, Hrvaška 2014 9 24 6 59 45,29 14,46 0 1,1 Rožići, Hrvaška 2014 9 24 7 51 45,79 14,80 2 čutili 1,0 Pri Cerkvi-Struge 2014 9 24 4 31 45,80 14,82 1 čutili 0,2 Hinje 2014 9 25 5 27 46,14 15,05 6 čutili 0,6 Trbovlje 2014 9 25 13 48 45,64 14,98 10 1,5 Rajhenav 61 čutili čutili čutili Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Urad za seizmologijo in geologijo Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2014 9 27 19 30 45,83 15,17 15 čutili 0,1 Novo mesto 2014 9 27 19 31 45,82 15,16 10 čutili 0,3 Novo mesto 2014 9 27 19 33 45,83 15,17 15 čutili 0,4 Novo mesto 2014 9 27 21 16 45,74 14,87 0 čutili 0,8 Polom 2014 9 29 7 1 45,48 15,26 7 IV 2,4 Perudina 2014 9 30 7 55 45,81 15,64 0 2014 9 30 8 5 45,78 15,72 4 1,1 Grdanjci, Hrvaška 1,0 Velika Rakovica, Hrvaška Septembra 2014 so prebivalci Slovenije čutili 17 potresov. Največjo intenziteto vsaj III EMS-98 je imel le en. Ta je na kratko opisan v nadaljevanju. Devetindvajsetega septembra se je zatreslo pri Črnomlju. Potres ob 7.01 po UTC je imel magnitudo 2,4 in največjo intenziteto IV EMS-98. Potres so dokaj močno čutili v Butoraju, Marindolu in Bojancih, nekoliko šibkeje pa v Črnomlju, Adlešičih, Vinici, Dragatušu, Metliki, Gradcu, Staremu Trgu ob Kolpi, Semiču, Suhorju in številnih okoliških naseljih. Ljudje so ob zmernem tresenju tal slišali pok in bobnenje. Ni podatkov, ali so potres čutili tudi prebivalci na hrvaški strani Kolpe. 62 SVETOVNI POTRESI V SEPTEMBRU 2014 World earthquakes in September 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, September 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati Magnituda Globina širina dolžina Mw (km) 17. 9. 06:14 13,76 N 144,40 E 6,7 137 18. 9. 02:35 13,81 S 71,74 W 4,9 43 Št. žrtev Območje otok Guam 8 Urcos, Peru V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, September 2014 63 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V septembru 2014 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli in Ljubljani, poleg tega pa še s treh dodatnih merilnih mest, ki so: Maribor, Novo mesto in Čatež. Dodatne merilne postaje so na območjih, ki mejijo na najbolj obremenjena območja Evrope s cvetnim prahom ambrozije. V septembru je bilo izmerjenega največ cvetnega prahu v Čatežu, in sicer 2.045 zrn, v Mariboru smo našteli 815 zrn, v Novem mestu 902, v Ljubljani 793 in v Izoli 1.328 zrn. Zabeležili smo cvetni prah devetnajstih različnih vrst rastlin. Z izjemo Izole je bilo na vseh merilnih mestih največ cvetnega prahu ambrozije (med 55 in 67 %) in koprivovk (med 19 in 40 %). V Izoli je bilo cvetnega prahu koprivovk 48 %, kar je več kot ambrozije, ki je bila zastopana z 21 %. V Mariboru zaradi tehničnih težav manjkajo podatki v obdobju od 8. do 14. septembra. Septembrski povprečni indeks obremenjenosti zraka s cvetnim prahom ambrozije v Ljubljani za obdobje 1996–2013 znaša 319 zrn. Najvišji je bil leta 2002, in sicer 702 zrn, najnižji pa septembra 2001, ko smo našteli le 54 zrn. Letošnji septembrski indeks nekoliko presega dolgoletno povprečje in znaša 354 zrn. V preteklih letih smo septembra imeli v Ljubljani največ 10 dni z znatno obremenitvijo zraka s cvetnim prahom ambrozije, septembra 1996 in 2001 ni bilo takega dneva, v septembrih 2000 in 2007 pa smo zabeležili po en dan. Lani septembra je bilo 5 takih dni, prav tako tudi letos. Na tako obremenjene dneve ima večina preobčutljivih ljudi na abrozijo težave z zdravjem. Preglednica 1. Mesečni indeks cvetnega prahu v Ljubljani Table 1. Monthly index in Ljubljana januar februar marec april maj junij julij avgust sept. 2012 149 1.148 20.464 8.676 6.033 5.542 2.610 3.087 787 2013 51 223 7.032 20.228 9.997 4.767 4.317 1.209 1.058 2014 349 2.449 9.292 6.596 3.858 3.451 2.452 3.588 793 Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu in nadležnih simptomov senenega nahoda se vsako leto prične s cvetnim prahom leske in jelše. Letošnji začetek sezone je bil zgoden, za lesko najzgodnejši v obdobju od leta 1996, odkar potekajo meritve v Ljubljani. Sezona cvetnega prahu leske se je začela že 10. januarja, jelše pa slab teden kasneje, 16. januarja. V lanskem letu je leska začela sezono v toplejšem obdobju 30. januarja, jelša pa šele v naslednjem obdobju ugodnega vremena, 1. marca. Letos je po zgodnjem začetku pojavljanja cvetnega prahu, ki je nakazoval zgodnjo sezono, nastopilo obdobje za rastline neugodnega vremena s padavinami in žledom in zaustavilo sproščanje zrn cvetnega prahu v zrak za dva tedna. Zmrzal je poškodovala socvetja leske do te mere, da je obremenitev zraka v sezoni (letni indeks) dosegla le 53 % desetletnega povprečja. Letni indeks je vsota vseh izmerjenih dnevnih koncentracij cvetnega prahu za vsako rastlino posebej oziroma za ves izmerjeni cvetni prah. Lansko leto smo izmerili rekordno količino cvetnega prahu v 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zraku od leta 1996, znašal je 50.303 zrn za Ljubljano, desetletno povprečje pa je 40.394 zrn, letos smo našteli 34.842 zrn, oziroma 86 % dolgoletnega povprečja. V zraku je bilo manj cvetnega prahu večine dreves. Ekstremno malo je bilo cvetnega prahu bukve, jesena in gabra. Letni indeks bukve je dosegel le slabih 5 % desetletnega povprečja, ostalih dveh vrst dreves pa dobrih 23 %. Več od povprečja je bilo v zraku cvetnega prahu breze in jelše, čeprav je jelša začela cveteti pred pojavom žleda. Drevesa jelš so letos obetala obilno cvetenje, sezona cvetnega prahu v celoti pa je bila zaradi zmrzali le povprečna. Obilo dežja preko poletja je ugodno vplivalo na ponovno rast in cvetenje trav in trpotca po košnji. Vremenske razmere so bile ugodne tudi za cvetenje koprivovk in pelina. Njihov letni indeks cvetnega prahu je bil skoraj dvakrat višji od desetletnega povprečja. Cvetnega prahu ambrozije je bilo letos v zraku nekoliko manj, 88 % desetletnega povprečja, zabeležili smo 9 dni, ko je bila obremenjenost zraka višja od 20 zrn/m3 zraka, kar je dva dneva manj od desetletnega povprečja (2003–2013). 250 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu (podatki za Maribor manjkajo v obdobju od 8. do 14. septembra), september 2014 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen (data from Maribor are missing from 8 do 14 September), September 2014 Za večino alergogenih rastlin se je glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu iztekla že pred začetkom septembra, zato so bila v zraku le posamezna zrna pelina, trav, metlikovk in trpotca. Le koprivovke in ambrozija so sproščali v zrak večje količine cvetnega prahu. Prva dva dneva meseca sta bila hladna, oblačna in deževna, zato je bilo v zraku zelo malo cvetnega prahu. 3. septembra se je začelo toplejše obdobje, sončnega vremena je bilo le za slab vzorec, a dovolj, da se je v zrak začel sproščati cvetni prah. V zraku je bilo toliko cvetnega prahu ambrozije, da so preobčutljivi ljudje razvili simptome senenega nahoda. Tudi oblačno vreme 4. septembra ni znižalo obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. 5. dne je bilo vsaj deloma sončno, naslednji dan pa je sonce za nekaj časa posijalo le na Obali. Dnevi 7., 8. in 9. september so bili sončni in obremenjenost zraka je bila še vedno znatna. Z 10. septembrom se je ohladilo in zajele so nas padavine. Po tem datumu je bila na vseh merilnih mestih obremenitev zraka s cvetnim prahom ambrozije prenizka, da bi vplivala na zdravje ljudi. V nadaljevanju meseca je bilo v posameznih dnevih na Obali v zraku nekoliko več cvetnega prahu ko- 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo privovk, kar je bilo opazno predvsem 14. in 15. septembra. Zadnji štirje dnevi mesca so bili sončni s toplimi popoldnevi in na Obali se je nekoliko dvignila koncentracija cvetnega prahu koprivovk. Preglednica 2. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v %, september 2014 Table 2. Components of airborne pollen in the air in %, September 2014 Ambrozija Pelin Bršljan Golšec 56,1 21,2 44,6 58,9 55,4 0,5 2,6 1,0 1,5 0,6 0,6 4,2 1,0 1,3 0,2 0,1 4,4 0,1 0,1 0,1 Čatež Izola Ljubljana Maribor N o vo m . Metlikovke Ščirovke 2,7 1,8 2,8 3,2 1,7 Trpotec Trave Koprivovke 1,1 3,0 1,9 1,5 1,8 3,9 6,1 3,4 5,8 6,1 30,0 48,3 39,6 19,0 26,9 Izola Ljubljana 140 120 Število zrn/m3 100 KOPRIVOVKE 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, september 2014 Figure 2. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2014 20 Število dni 15 10 5 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 3 2008 2010 2012 Slika 3. Septembrsko število dni z več kot 20 zrni ambrozije na m v Ljubljani 3 Figure 3. Number of days with more than 20 Ragweed pollen grains per m in Ljubljana in September 66 2014 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1400 1200 Število zrn 1000 800 600 400 200 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 Slika 4. Septembrski indeks ambrozije v Ljubljani Figure 4. Ragweed pollen index in Ljubljana in September 250 Število zrn 200 150 100 50 0 1 3 Čatež 5 7 9 Izola 11 13 15 17 Ljubljana 19 21 23 Maribor 25 27 29 Novo mesto Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, september 2014 Figure 5. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2014 SUMMARY The pollen measurement in the year 2014 has been performed on 3 sites in Slovenia: on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana and in the Štajerska region in Maribor. In addition measuring sites for Ragweed pollen were established in Čatež and Novo mesto. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in September. 67 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2013 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.