Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5	Izhaja VSak fetrtek S^S^KSSl '855* ^iC^^Ti^Si^« oSl
Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126	- —	» »mtrika letno I dolar.—RaJon poštne hranilnice, podružnice t Liobllani, it. 10.711.
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna itev. Oin Iv*
Štev. 42.	V Liublianl dne 17. oktobra 1935.	Leto XVIII.
Pomisleki k nmemu ©vplačilnemu načrtu la
dolgove pri zadrugah
Od uglednega posestnika z dežele smo dobili naslednji članek, ki ostro osvetljuje nezdrave kreditne razmere v naši banovini.
Zadnjič smo objavili glavne točke nove uredbe o zaščiti kmetov. Ob tej priliki smo tudi zapisali, da vsebuje uredba napoved, da se bo izdal slično kakor pri dosedanji uredbi o zaščiti za dolgove pri zadrugah, za katere ne velja uredba o zaščiti kmeta, poseben odplačilni načrt. Ta bo uredil način odplače« vanja dolgov, in bo posebno važen za našo banovino, sai je redka izjema, da bi bil naš kmet dolžan banki ali privatniku. Tako je de« jansko postavljena vsa naša banovina, ki je že itak najbolj siromašna, ker so pogoji za kmetovanje na naši slabi zemlji prav slabi, ter smo zato po kmetijski krizi dvakrat udar? jeni s pičlimi pridelki, v povsem izjemen po« ložaj. Vse priznava, da je kmetijstvo v na« ši banovini najbolj napredno. Prav tako je nepobitno dejstvo, da je bil napredek zdru« žen z velikimi stroški, ki danes ne prinašajo dovolj koristi baš zaradi nedonosnosti kme« tovanja. Le«ti izdatki za napredek so tista mora. ki tlači v obliki dolgov" našega kmeta. Prišli smo tako daleč, da je navadno tisti kmet, ki je takorekoč nosil luč napredka v vasi, najbolj zadolžen. Pogosti so primeri, ko se tem posmehujejo starokopitneži škodo željno češ, sedaj pa imate beraško palico v grmu in pristavljajo, le zahvalite se vašim časopisom in učenim gospodom, ki so vas za dobre plače iz naših žuljev učili nepotreb« nih novotarij in so namesto iz zemlje kme« tovali iz knjige.
Ne da se mnogo oporekati tem trditvam, ki bi še pred desetimi leti vzbudile vihar ogorčenja. Dejansko življenje je namreč po« stavilo danes na laž v naši državi vsa učena dognanja o donosnosti naprednega kmeto« vanja. V naši državi, pravimo, ker so znali v drugih državah modri državniki s pravočas« nimi in odločnimi ukrepi zaščititi kmetski stan pred propastjo. Pri nas pa so tisti, ki so imeli oblast, grabili državni denar v svo« je nenasitne žepe, kmet pa je propadal.
Še eno naprednost smo imeli v naši bano« vini, ki smo jo kazali s ponosom: naše kre« ditne zadruge. Spet je bil napredni kmet tis« ti, ki je verjel lepim besedam, da je kredit napredek, prav tako, kakor so drugi imeli vi« soke obresti za vrlino, kljub stoletnim do« gnanjem narodne modrosti, da: Tisti, ki obe« ta visoke obresti, ne bo nikoli kapitala vrnil. Nezmožni mogotci so se igrali pri naših za« družnih denarnih zavodih z denarjem izvab« ljenim z obetom visokih obresti našim žu« Ijavim rokam. Igrajo se še naprej, ko predla« gajo baš za te zavožene zavode skrivajoč se za ščit lepe zadružne ideje neke izjemne predpise. Pri tem pa ne povedo, zakaj bi bili potrebni ti Izjemni predpisi. Resnici na ljubo moramo pribiti, da bi bili pač vlagatelji bančiih zavodov bolj potrebni izredne zašči« te, Hakor pa pri naših zadrugah, kjer jamčijo vsi dolžniki Z vsem svojim premoženjem za
vsak v nje vloženi dinar. Mnogo je celo ta« kih zadružnikov, ki so svoje male dolgove že davno vrnili, niso pa odpovedali svojih de« ležev, in zato danes jamčijo z vsem svojim imetjem za varnost vlog.
Čemu torej izjemni predpisi za zadruge, saj bo krila črtane dolgove država celo ban« kam? Zato, da razni vaški »kulaki«, ki imajo mnoge zadruge v rokah, po mili volji zapo« vedujejo svojim podložnikom«dolžnikom in jih držijo v politični in gospodarski odvisno« sti in jim zavezujejo usta, da morajo molče gledati vse njihove samopašnosti in izkori« ščanja. Pa še drug vzrok imajo le«ti »kulaki«, da prevalijo vse breme odgovornosti na dolž« nike, čeprav niso imeli dolžniki nikakšnih vplivov na vodstvo zadruge, temveč gredo vsi grehi le na rovaš načelstva, ki se je samo postavilo. Pri zadrugah morajo namreč biti vsi dolžniki istočasno tudi člani zadruge ta« ko, da so zadruge pravzaprav predvsem pod« jetja dolžnikov. Predvsem, pravimo, ker vendar niso vsi člani zadruge zadolženi. Ti nezadolženi člani zadruge so pravzaprav nje« ni gospodarji, ki razpolagajo z vloženim de« narjem kakor tudi po mili volji dajejo ali odpovedujejo zadružnikom posojila. Vsi iz« jemni ukrepi glede kmečke zaščite, ki naj bi bili v korist zadruge, so pravzaprav le zato, da zaščitijo te dejanske lastnike zadrug pred morebitnimi izgubami in jim ohranijo njihov vsemogočen položaj na vasi.
Po vsem tem povedanem bi moral biti novi odplačilni načrt za zadruge mnogo široko« grudnejši od nove splošne zaščitne uredbe. Odplačilni načrt za zadruge v naši banovini, ki je bil edini doslej v veljavi v celi državi, je tako ozkosrčen, ker so ga narekovale baš gori omenjene osebne koristi vaških velja« kov, ki so še zelo daleč od pravega zadružne« ga duha. Kakšno je stališče resničnega za« družništva glede razdolžitve kmetov, vso po« kazale povsem jasno resolucije, sprejete na zadružnem kongresu lansko jesen. Zadružni kongres je predlagal, naj prevzame kmetske dolgove Privilegirana agrarna banka sli pa država. Njej naj kmeti odplačujejo dolgove v teku 25 let z največ 4 obrestmi. Držav* naj da v ta namen potrebni denar, ki bi bil krit s hipotekami. Tako bi zadruge prišle do svojega denarja, ki bi ga vlagatelji lahko poljubno dvigali kakor prejšnje čase, kmetje pa bi imeli dovolj dolg rok za odplačilo doU gov.
Predvsem pa je potreba enako k uredbi o zaščiti kmetov in tudi k odplačilnemu na* črtu za zadruge izdati podrobne pravilnike, ki bodo točno tolmačili poedine sicer zelo raztezljive pojme predpisov. Tako smo na primer imeli v bivšem odplačilnem načrtu za zadruge člen 7, ki je odločal, da lahko za« druga odpove dolžniku ugodnosti odplačil« nega načrta, če dožene, da dolžnik odtujuje in pustoši svoje premoženje in tako spravlja v nevarnost terjatev upnice. Ta odstavek je tako nejasen, zlasti še zato, ker daje končno odločitev v sporu pristojni zadružni zvezi, ne pa edino v poštev prihajajoči pravni in« stituciji«sodniji. Nikjer namreč ni določeno v tem odstavku, kaj je razumeti pod besedami »spravljati v nevarnost upnikovo terjatev«. Zato so mnoge zadruge zlorabile to točko odplačilnega načrta in so že pri najmanjši preureditvi gospodarstva udarile dolžnika z odpovedjo. Zveze so se postavile na stališče, da so advokati zadrug (to je načelstva), ki ga kakor gori omenjeno sestavljajo razni vaški mogotci. Zgodilo se je, da je zadruga odpovedala zaščito naprednemu kmetu, ki je s svojim vzgledom daleč naokrog dvignil z izboljšanim semenom in primernimi stroji donos kmetijskih pridelkov. Odpoved je ute« meljevala s tem, da je znatno omejil nedo« nosno živinorejo in se vrgel na pridelavo krmilnih rastlin. Tako je napravil iz nedo« nosnega posestva spet donosno, ker je zmanjšal izdatke, ter povečal dohodke. Za« druga upnica, ki ji je bil dolžnik zaradi ospb« nih in političnih razlogov neprijeten, pa se je krčevito oprijela nejasnih določil odpla« čilnega načrta in je gluha za vsa stvarna dol« žnikova dokazovanja. Zveza je posredovala med obema strankama, vendar si ne upa, ker je odvisna od mogotcev pri načelstvu upnice, dati prav dolžniku, čeprav mu dejansko prU znava, da je edino prav ukrenil. Nujno po« trebno ie zato, da bo novi odplačilni načrt vseboval točno postavljene meie glede pro« daje premičnin, ki sicer niso obremenjene z vknjižbo, vendar pa si jih svojiio upniki, češ, da spadajo k inventarju. Ker vidimo, da zve« ze nimajo prostih rok pri svoiih odločitvah in torej ne morejo nepristransko soditi, mo« rajo dolžniki — ki se v naši banovini doslej še niti oglasili niso — zahtevati, da naj ima zadnjo besedo pri tako važnem, ukrepu ka« kor je odpoved zaščite, sodišče, ki bo ne* pristransko odločilo morda po pritegnitvi strokovnjakov k presoji spora.
Invalidom pravico in paistoš
V Beogradu so se te dni prvič po svetov« ni vojni zbrali delegati mednarodne organi« zacije vojnih invalidov in bivših bojevni« kov. Mednarodnemu kongresu je potem sle« dil kongres naših Vojnih invalidov, ki je do« kazal, da so naše vojne žrtve zavedne in dobro organizirane. Potrebno je, da se vsa
i'avnost seznani s težnjami naših invalidov, :er. so razmere, v katerih živijo vojne žr«
tve, značilno merilo državne in narodne skupnosti.
Jugoslovenski vejni invalidi so na svojem kongresu sprejeli mnogo predlogov ter spro« žili celo vrsto nujnih vprašanj, ki jih je tre« ba čimprej pravilno rešiti ne samo zaradi vojnih žrtev samih, temveč tudi zaradi na« šega ugleda. Najvažnejši invalidski predlogi so naslednji: Protezne delavnice in ortope«
dični zavodi ne dobijo dovolj kreditov. Ljubljanska protezna delavnica dela največ tri dni, potem pa tri dni počiva, čeprav je dela na pretek in morajo invalidi mesece in mesece čakati na proteze in druge potreb« ščine. Delavnica nima dovolj kredita za me« zde in za materijah Ostali predlogi pa se tičejo invalidskih voznih olajšav, poslova« nja invalidskih sodišč, zaostankov invalid« nin, invalidskih domov ter zdravljenja in zaposlitve invalidov.
O voznih olajšavah je bil izdan letos nov pravilnik. Vse invalidske železniške legiti« macije iz vse države podaljšuje po tem pra« vilniku samo ministrstvo socialne politike, nove železniške legitimacije pa izdaja samo direkcija državnih železnic v Beogradu po pre.llogu ministrstva. Vsak prosilec za po« daljšavo voznih olajšav ali za novo legiti« macijo mora vložiti posebno prošnjo z ove« rovljenim prepisom invalidskega priznanja. To povzroča invalidom stroške in na legiti« macije morajo dolgo čakati. Pravico izdaja« nja železniških legitimacij naj bi imele vse železniške direkcije, vse finančne direkcije, ki vodijo kontrolo izplačevanja invalidnin, pa naj bi imele pravico podaljšanja legitima cij. Tako se prakticira pri izdajaiju vseh že« lezniških legitimacij aktivnim državnim uslužbencem in upokojencem ter je nerazum ljivo, zakaj bi morala biti baš pri invalidih izjema. Invalidski kongres je predlagal iz« premembo pravilnika o voznih olajšavah na ta način, da bi se invalidske železniške le« gitimacije izdajale in podaljševale, kakor je bilo to poprej.
Dučim jj invalidsko sodišče v Ljubljani večinoma že rešilo invalidske akte, ima in« validsko sodišče v Zagrebu skoro vse pred« mete iz dravske banovine še nerešene. Pod invalidsko sodišče v Zagrebu spadajo iz dravske banovine srezi Črnomelj, Metlika, Murska Sobota in Dolnja Lendava, ker so po vojaški upravni razdelitvi te pokrajine del vojnega okroga v Karlovcu, odnosno v Vanfždinu. Invalidi iz navedenih srezov so se že mnogokrat pritožili, toda iz Zagreba ne dobijo rešitve svojih prošenj. Oblastni odbor invalidske organizacije j£ posredoval tudi pri ministrstvu za socialno politiko, a razmere se niso izboljšale.
Kongres je predlagal, naj se pooblasti in« validsko sodišče dravske divizijske oblasti v Ljubljani, da reši vse invalidske akte iz
Soteščan:	l
SKRIVNOST OBLJUBE
»Vem, da so prijeli Majarjevega Janeza«, je odgovorila pogumno. »Ni mi pa znano, da je ušel iz ječe«.
»Čudno«. Plemič je zmajal z glavo. »Pra« vijo, da se je ustavil na begu v domači vasi. . .«
»Lažejo«, ga je zavrnila. »Pri nas se ni Oglasil«.
»Pripovedujejo, da sta se imela rada. . .«
»Zato bi bil prišel najprej k nam, kar pa se ni zgodilo«.
Odgovor je bil dober, a plemenitniku ni povsem ugajal Mislil je, da bo tajila ljube« zen do mladega soseda. Tako bi bilo napra« vilo vsako drugo dekle, a Minka je brez oklevanja priznala.
»Ali veš, zakaj so ga zaprli«? je zasukal vpraševanje.
»Menda še sam ni vedel«, mu je odvrnila.
»Marsikaj sva govorila, a tega mi ni niko« li omenil«
»Prejšnji večer je bil pri vas neki Robi« dar . « je namignil sumljivo.
»Res je bil. toda z Janezom nista bila dol« go skupaj. . .«
»Nista bila«? se je navidezno začudil. »Kdo se je komu umaknil«?
»Janez je odšel poprej. Z Robidarjem se ne razumeta. . .«
»A. zato ga je napadel. Janže si torej ni izmislil. , .«
| prej navedenih srezov v imenu zagrebške« ga invalidskega sodišča.
Pri finančni direkciji v Ljubljani je raz« položljivih okrog 1 milijon dinarjev zaosta« lih invalidnin. Oblastni odbor je prosil za takojšnje izposlovanje kreditov za izplači« lo teh zaostankov. Pri izplačilu odkupnin so bili vpoštevani lani iz dravske banovine le eni invalidi in vdove, ki so dobili že leta 1932 rešitev o odkupu. Vsi ostali pa mora« jo čakati na- odkupnino. Večina potrebuje odkupnino za osamosvojitev ali za gospo« darsko pomoč in ima veliko škodo pri dob gotrajnem čakanju na izplačila.
Sedaj ko je zgrajen invalidski dom v Beo« gradu, prihaja na dnevni red tudi vprašanje invalidskih domov v pokrajinah, zakaj inva« lidi se starajo in med njimi je vedno več hi« ralcev. Fond za zgradbo iivalidskih domov naj bi se povečal, da bi se lahko začeli gra« diti invalidski domovi tudi po drugih večjih krajih v državi.
Ministrstvo za socialno politiko razdeli
Med najvažnejše naloge protituberkuloz« nega dispanzerja spada pobijanje tuberkulo« ze po domovih tuberkuloznih bolnikov. To velevažno delo opravljajo zaščitne sestre protituberkuloznega dispanzerja pod zdrav« niškim nadzorstvom. Ob besedi dispanzer se bo marsikdo od nas vprašal: kaj pa je prav za prav protituberkulozni dispanzer in kaj je njegova bistvena naloga? Do pred« zadnjih par let smo to besedo pri nas le redko=kdaj čuli, ali pa nam je. bila še docela neznana Marsikomu je še dandanes malo poznano, kaj je prav za prav protituberku« lozni dispanzer, misli si celo, da je kakšna ambulanta za zdravljenje tuberkuloze Delo« krog dispanzerja ima mnogo večji in po« membnejši razmah Nikdar se ne osredotoči na posamezneaa bolnika, posesa mnogo globlje v njihovo rodbinsko življenie.
Dispanzer je socialno«zdravstvena usta« nova in njegova naloga je predvsem izšle« diti vse bolnike z odprto tuberkulozo, jih ločiti od zdrave okolice, nuditi jim pomoč in jih podučiti o vseh socijalno higiienskih naukih t. zv. evangeliju v protituberkulozni borbi.
»Kdo ve«, se je drznila ugovarjati. »Janez še ni nikomur storil kaj zlega. Janže ga ho« če očrniti«.
»Dejstvo je, da je prišel domov ves mo« ker. Nekdo ga je sunil v potok. . .«
»Ali pa je padel sam Kdo pa ve. Nikogar ni bilo zraven. Janžetu ni treba vsega ver« jeti«.
Minka je bila čedalje bolj pogumna Vi« dela je, da Konrad ni tako hudoben, kakor so ga slikali tlačani.
»Do tukaj bi bilo potemtakem v redu«, je navidezno odnehal. »Ni pa še pojasnjeno, kako je ušel iz ječe ...«
»Kaj vem«, je zmignila z rameni.
»Imate li v Orešju kako čarovnico?« jo je ^kušal.
»Ne poznam nobene«, mu je odgovorila.
»Pa ti? Kje si bila potem, ko so ti odveli ženina?«
»Doma. Vso noč sem sedela pri peči in jokala«.
»Imaš li kako pričo?«
»Očeta«.
»Hm, domača priča«. Plemenitnik ni bil zadovoljen.
»Ponoči vendar nisem šla od doma. Se v klet si ne upam«, mu je dokazovala. »Pa naj bi hodila tako daleč«.
»Nekateri ljudje imajo čudovito moč, ker so v zvezi z vragom Verjamem, da nisi šla od doma. Svoje misli pa si poslala.na Brstič« je in ječa se je odprla ...«
»Ali menite, da sem —«
vsako leto sredstva za zdravljenje vojnih žrtev po banovinah. Ta sredstva pa ne za« dostujejo. Zdravljenja v toplicah invalidi niso deležni v zadostni meri. V dravski ba« novini je bila letos komaj vsaka druga ali tretja prošnja za zdravljenje ugodno reše« na. Invalidi, ki so se zdravili, so morali že v petih, šestih dneh zapuščati toplice, ker ni bilo dovolj sredstev za zdravljenje.
Pri podeljevanju trafik se ne vpošteva pr« venstvo vojnih invalidov. Kongres je naložil centralnemu odboru, naj ižoosluje revizijo vseh nezaščitenih trafik ter skrbi za to, da bo v novem pravilniku monopolske uprave o podeljevanju trafik vpoštevano prvenstvo vojnih žrtev.
Invalidski zakon in pravilnik imata do« ločbe o zaposlitvi invalidov. Teh določil pa ne vpoštevajo niti državna in samoupravna, kaj šele privatna podjetja. Invalidska orga« nizacija predlaga, naj se uvede pri politič« nih instancah prve stopnje stalna kontro« la o zaposlitvi vojnih žrtev.
Bolnik, ki se izsledi, se na sestrin poziv prijavi v dispanzerju zaradi pregleda. Tam se ugotovi, da li bolezen sploh obstoji in kakšnega značaja je. Ob tej priliki se mu dado vsa navodila, po kateruh se mora toč« no ravnati. Od tedaj je bolnik v trajnem in točnem opazovanju dispanzerja, ki ga spremlja dalje v družini, delavnici, šoli, na cesti, gostilni, z eno besedo povsod in sicer vse do tedaj dokler je to potrebno. To kre« tanje tuberkuloznih bolnikov nadzoruje skrbstveno osobje dispanzerja in se je do danes izkazalo kot najboljše in uspešno socijalno in zaščitno delo protituberkuloz« nih dispanzerjev v protituberkulozni borbi.
Za to kočljivo de'o je potrebna v prvi vr« sti zaščitna sestra, ki se kot najboljša sve« tovalka zlahka znajde v vsaki težko priza« deti družini. Za to vrsto skrbstva ne bi mo« glo priti v poštev nobeno iavno varnostno osobje To delo se mora vršiti z obzirnost« jo. Le tedaj si bo pridobila sestra potrebno zaupanje in dosegla zaželene uspehe. Po« setna sestra prihaja v hišo kot sestra in kot prii iteljica. vedno skromna, v preprosti službeni obleki, vedno vedrega obraza in
»Čarovnica«, ji je pomagal izgovoriti. »Vra tar ni videl nikogar in straža čuje vso noč na svojih mestih. Neka nevidna sila je od« prla ječo in jetnik je izginil kakor senca«.
»Gospod Konrad! Tega, kar pripoveduje« te, jaz ne znam izvesti«, je zanikala odločno.
»Znaš!« je pribil kakor s kladivom. »Kdo pa je osvobodil jetnika?«
Minka ni vedela, ali naj bi se smejala ali jokala Ali so res še tako neumni ljudje na svetu? In to še celo v plemenitih krogih! Kakor se ji je videla vsa zadeva smešna, ta« % ko je bila obenem tudi resna in nevarna. Čarovnico so čakale takrat grozovite muke, ce'o smrtna kazen.
Ob mislih na nevarnost jo je spreletela groza Ako jo primejo kot čarovnico, tedaj ji ne pomaga noben izgovor Slekli jo bodo v pričo ljudstva ter jo nategnili na natezal« nico, da bodo pokale kosti in kite.
Konrad jo je pomiril: »Lahko bi te dal mučiti ali zapreti, ker bi ti krivdo prav lah« ko dokazali. Tega pa izjemno ne maram sto« riti. Še več — oprostil te bom vsake kazni. Ostala pa boš nekaj časa pod grajskim nad« zorstvoin. Ne vojščaki in biriči — jaz sam bom prevzel opazovanje. Upam, da ne boš klicala nase maščevanja«.
Pričakoval je zahvale za naklonjenost, a mladenka se ni oglasila Njegovo izjavo je sprejela hladno Skoro bi ji bila ljubša ka« zen, saj bi trpela v zavesti, da je ni zaslu« žila. Grajske dobrote pa bo treba drago pla« čati.
Važnost hišnih obiskov pri jetičnikih
Zakaj godrnja njegova gospodinja?
Zato, ker snovi, ki jih z znojem izloča koža,1 posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlatorogovo terpenti-novo milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhtečei
do skrajnosti požrtvovalna si kmalu pridobi zaupanje svojih bolnikov«varovaneev. Pri« lagoditi se mora vsakemu položaju, vedno biti na razpolago in v pomoč.
Kot sestra protituberkuloznega dispanzer« ja v Ljubljani vršim to delo že četrto leto. Ob tej priliki želim upoznati širšo javnost, vsaj v glavnem z izvajanjem te vrste zaščite. Kakor sem že na nekem mestu omenila, za« hteva to delo mnogo iskrene požrtvovalno« sti, saj imam čestokrat opravila z jako trdo« vratnimi bolniki, ki so nedovzetni za vsak nasvet in pouk. Poudariti moram, da so to večinoma alkoholiki. V drugih primerih gre sprva tudi precej težko, aili s čestimi obiski na domu bolnika in z vztrajno voljo se do« seže mnogo. Sestrine tople in blažilne be« sede še niso zadostne za dosego zaželjenega uspeha. Treba je tudi gmotno pomagati. Kaj pomaga, če dokazujem očetu na pljučih bol« nemu, da je težko nevaren za družino, pred/ vsem za svoje otroke, ter poudarjam, da se drži predpisanih varnostnih načel pri ka« sljanju in pljuvanju, da mora zapustiti delo, če ga ima, ter da mora prvič v zdravljenje, drugič da ga tudi dispanzer ne sme pustiti v službi, ker bi ogrožal sodelavce. Vse to se lepo sliši in je pravilno ali družini je potreba kruha Družino moram preskrbeti. Tudi na tem delu bolnikove trnjeve poti, to je ob izlečenju iz okolice je potrebno, da sestra svojo brigo in skrb podvoji. Otrok in od« prta tuberkuloza ne spada skupaj. Odstra« niti je treba ali bolnika ali otroka. V tem primeru je treba stopiti v stik z oblastmi, socijalnimi in dobrodelnimi zavodi. Otroka je treba oddati v dečji dom, dečjo kolonijo, zadovoljimo se tudi z dnevnimi otroškimi zavetišči. Ako pa je ta izolacija težje iz« vodljiva, skušamo odstraniti bolnika in to: v zdravilišče, bolnico ali hiralnico. V skraj« nem slučaju sestra izolira bolnika v rodbini, da vsaj kolikortoliko zadosti smotrom proti tuberkulozne borbe.
Ker navadno neuki bolnik in njegovi svojci niso v stanju da spišejo prošnjo za sprejem v enega zgoraj navedenih zavodov, jim priskoči na pomoč tudi v tem primeru sestra. Nadalje poskrbi za pospešno rešitev take vloge. Njeno posredovanje je potrebno skoraj v vseh primerih. Za bolnika, kakor tudi njegove svojce, skuša sestra doseči razne podpore, ki jih dobi pri socijalnih in dobrodelnih ustanovah, v obliki prehrane,
Doma je našla trepetajočega očeta. V nje« ni odsotnosti so prihrumeli biriči in pretak« nili vse prostore. Iskali so Janeza, a ga se« veda niso našli. Tudi pri Majarju so vse premetali. Poizvedovali so tudi drugod, me« neči, da se skriva v domači vasi-. Pa so se motili.
V znamenju sredi Orešja je Vsako nede« ljo gorela voščena sveča. Minka je klečala pred čudodelno podobo. Tukaj je zajemala moči, da ni omagala na potu trpljenja.
4. KONRAD IN JANŽE
Robidar, ki je doslej vohunil za graščaka, je prejel nenadno povsem drugačna navo« dila. Podpirati je moral njegovega sina v opazovanju Koširjeve Minke. Druga važna postojanka pa mu je bila odkazana pri Ma« jarju, kjer je prežal na Janeza. Še vedno je obstojalo mnenje, da se potika podnevi krog po gozdih, ponoči pa pride domov in ko si napolni želodec, pa zopet odide. Bi« riče je bilo sram, ker jim je ubežal skozi zaprta vrata. Ječar je komaj izprosil, da ga niso odslovili.
Koširjevi Minkd je pretila dvojna nevar« nost. Kadar ni bilo Konrada, tedaj' jo je nadlegoval njegov namestnik, ki ji je bil prav tako priskuten. Oba sta bila enako na« silna in nadležna. Rada bi jima bila poveda« la v obraz, da ju je sita in naveličana. A se je premagala iz strahu pred ječo.
Konrad in Janže sta se na videz dobro razumela. Koder sta hodila, sta se zavedala,
obutve, oblačilih, kurivu itd. Na njeno pri« poročilno izjavo priskoči tem ubogim na po« moč tudi dispanzer sam, v kolikor ima raz« položljiva sredstva.
Ob tej priliki izražam posebno zahvalo vsem socialnim ustanovam, s katerimi je dispanzer v stalnih stikih in ki z uvidevno naklonjenostjo pripomorejo do preskrbe mnogih bednih tuberkuloznih družin Kdo si more predstavljati zaščitne sestre, ki stopi v stanovanje ubogega tuberkuloznega bolni« ka, s kopico nepreskrbljenih, bledih, velih in izstradanih ličec. Kakšno nasprotstvo med vrvežem in živahnostjo na ulicah, kavar« nah, na raznih veselih prireditvah in temi najbednejšimi med bednimi Ali ni dolžnost nas vseh, ki smo še zdravi in ki nam je dana možnost, da priskočimo tem sirotam na katerikoli način v pomoč! Sodelujte v borbi tuberkuloze tudi na ta način, da postanete člani Narodne protitbe. lige!
Storimo svojo bratsko dolžnost, ki nam jo narekuje čut človekoljubja in ne dopu« stimo obilne žetve, ki jo ima bela kosa med našimi sestrami in brati
Poženel Jožica, sestra pomočnica.
F® vsej Sloveniji gre glass Le ,?D@movina" je za nas!
da sta si skoro brata. Seveda je bilo med njima mnogo razlike. Nad Konradom je vi« sel slavni graščinski grb in njegovi predniki so se ponašali s častnimi naslovi Janže pa je bil sin preproste dekle, ki stanuje v graj« ski koči. A po krvi sta bila sinova istega očeta.
Javno pred ljudstvom ni smela prenehati ta razlika. Janže je moral Konrada spošto« vati, slušati njegove ukaze ter jih izvajati brez ugovora. Tukaj se bratstvo ni dosti po« znalo.
Drugače pa je bilo, kadar sta bila brata sama. Pri vinu sta si bila dobra tovariša. Te« daj se nista vikala. Janže mu je lahko po« vedal, kar bi bil kdo drugi zamolčal. Ako ga je česa prosil, mu ni bilo treba pasti na kolena. Samo namignil je, pa je bil uslišan. Zato ni bil nikdar brez denarja. Dajal mu ga je graščak, pa tudi Konrad. Oba sta imela za neumnosti mnogo smisla in sredstev.
Med bratoma pa je prišlo do razdora. Konrada je jezilo, ker je imel pri Minki smolo. Do njenega srca ni bilo nobene poti. Zato je prepovedal Janžetu, naj se v Ore« šje več ne prikaže. Domislil si je, da pošilja mačka po klobaso. Zato mu ni več zaupal.
Janže pa je skrivej še dalje prihajal h Ko« širju. Plemenitega brata je hotel spodriniti. Toda Minka je občevala z njim le toliko, kolikor je morala zaradi očeta. Ako bi jo zaprli, bi ne bilo nikogar, ki bi mu stregel na stara leta.
Zgodilo pa se je, da j-e Konrad zalezel
POLITIČNI PREGLED '
Središče svetovne politike je postal spor med
A b e s i n i j o in Italijo,
ki se je brez napovedi spremenil v vojno. Prvi teden bojev jc prinesel Italijanom kljub hudemu odporu Abesincev znatne uspehe, saj so porinili Italijani svojo 400 km dolgo fronto do 30 km v sovražnikovo deželo. Delno zaradi pričetka goratega ozemlja, del* »o pa v skrbi pred abčsinskimi protinapadi, so Italijani ustavili svoj pohod in utrjujejo svojo fronto. Težko je reči, kako se bodo boji naprej razvijali, toda nedvomno je za Italijane zelo dobro znamenje, da sta že dva abesinska kneza prešla s svojimi četami na laško stran. Bodoče italijansko prodiranje bo vsekakor imelo za cilj prekinitev edine železniške proge, ki veže Abesinijo s sve* tom. Naj se obrača vojna sreča tako ali ta* ko, je eno gotov<>: afriška vojna je za oba nasprotnika hudo težavno podjetje, ki bo stalo mnogo časa, denarja in ljudske krvi.
Ker Italijani niso hoteli na poziv Društva narodov ustaviti sovražnosti, je odbor za sankcije (to so prisilni ukrepi) določil
prve sankcije proti Italiji. Odbor se je zedinil na to, da na podlagi svojega pooblastila neposredno sporoči vla* dam svoje sklepe. Prve sankcije, ki jih je na včerajšnji seji sklenil odbor, so naslednje:
Janžcta pri Koširju. Rekel mu ni zaradi tega nobene besedice; takoj pa so privršali biriči ter ga odvedli v ječo, kjer je moral ostati ves dan brez jedi in pijače. Brat ga je kazno* val zato, ker ni poslušal njegovega povelja.
Robidar — ta priimek se je prijel Janžeta pa grajskem hlapcu, katerega so mu po* nujali za očeta — je bil hinavec v pravem pomenu besede. Konrada ni mogel od takrat več videti, česar mu pa ni očitno pokazal. Še celo dobrikal se mu je, dočim je njegovo sovraštvo raslo in iskalo maščevanja. Sli* čil je razbojniku, ki napada iz zasede.
Raslo pa je tudi trpljenje. Koširjeva Min* ka ni imela nikdar miru in sosedje so jO neprestano obirali. Vsiljevanje je bilo vsak dan hujše, a dekle si ni moglo pomagati. Ka* ko naj zavrne oholega plemenitnika, ki ne trpi nikakega ugovora? Ali naj mu pokaže vrata? Ne, tega ni smela storiti. To bi jo pokepalo v grajsko ječo.
Njene misli so se zbirale v znamenju pred čudodelno sliko. Pogovarjala se je v duhu 3 svojim zaročencem in premišljevala skriv* nost obljube. Njene tihe prošnje so prodi* rale oblake. Nasilje se je bližalo vrhuncu.
Konrad je prijezdil nekega večera v Oreš* je. Ustavil se je pred Koširjem in privezal kenja k drevesu. Minka je že odšla počivat, Vsiljivec je prisedel k očetu ter se pričel prijazno razgovarjati. Vznejevoljilo ga je, ker mu je Košir prav počasi odgovarjal.
»Zakaj ste hudi name?« je prijemal starč«
1.	Vse države, ki so doslej prepovedale iz* voz orožja in vojnega materijala v Abesi« nijo, morajo to prepoved takoj ukiniti in dovoliti svobodno oboroževanje Abesinije.
2.	Vse države morajo takoj zabraniti in one« mogočiti izvoz in tranzit orožja, municije in drugega vojnega materijala v Italijo, ali njene kolonije. 3. Vse države morajo skrb* no paziti na to, da se ne bo tihotapilo orož« je aii drugo vojno gradivo preko tretje dr« žave v Italijo in njene kolonije. 4. Ti ukrepi se nanašajo tudi na dobave, ki so že naro« dene, a še niso izvršene. Pošiljke, ki so na potu, se morajo takoj ustaviti." 5. Vse vlade morajo v najkrajšem času obvestiti tajni* Štvo Društva narodov, kaj so ukrenile v iz* vršitev teh sankcij. Odbor je sestavil po« drobno listo vsega orožja in drugega vojne* ga gradiva, ki se ne sme več izvažati v Ita« lijo. Sem spada ne samo orožje in municija v ožjem smislu, nego tudi vse priprave, stro« ji in sirovine za njihovo izdelavo, dalje av« tomobili, vozovi, njih sestavni deli, vojne ladje, letala, podmornice itd. Nasprotno je Abesiniji dovoljen svoboden uvoz vsega, kar je Italiji zabranjeno.
Angleški listi se obširno bavijo s sankcij« skimi ukrepi proti Italiji in napovedujejo, da se bodo sankcije razvijale po naslednjem
Prvi teden po proglasitvi sankcij v smislu dogovora Društva narodov se bodo upora« bile sankcije lažjega gospodarskega zna« čaja, kakor so prepoved izvoza vojnega materijala v Italijo. V drugem tednu se bo* do začele izvajati gospodarske sankcije tež* jega značaja, kakor zabrana kreditov, usta« vitev trgovinskega prometa z Italijo in slič« no. V teku tretjega tedna se bo začela izva« jati blokada (morska zapora) na obalah ta« lijanske Somalije in Eritreje. Če pa še to ne bo pomagalo, bo sledila nato blokada Italije v Sredozemskem morju. Listi naglašajo, da je angleška vlada sestavila celotni načrt sankcij, ki ga bo predložila odboru za sank* cije v Ženevi. Prvi del tega programa, ki se nanaša na gospodarske sankcije, je že v razpravi.
Na seji odbora Društva narodov za gospo* darske sankcije je v imenu Male antante po« dal daljšo izjavo g. Titulescu, ki je opozoril na to, kako dalekosežne posledice bi imelo izvajanje predlaganih gospodarskih sankcij za Jugoslavijo in Rumunijo Ustavitev izvoza
ka. »V čast si lahko štejete, ako pridem v vašo hišo«.
»I seveda«, mu je prikimal starec.
»Čudni ljudje ste tukaj«, je bil užaljen. »Pa kje je Minka? Skriva se mi kakor go» lobica pred kraguljem ... !«
»Spi«, je povedal oče. »Trudna je od dela«.
»Ako bi prišel Janez, bi bila seveda ta« koj pokonci. Pa ga najbrž ne bo... Mar mu je za dekleta . . .«
»Nič ne vemo zanj,« je odgovoril oče.
»Ali vidite, koliko mu je za Minko? Ako bi bil imel le iskrico ljubezni, bi ne pobeg« nil ...»
»Revež! Nič ni zakrivil, pa se mora po« tikati po svetu . .«
»Pa naj bi bil doma. Najbrž ni imel pogu« ma, da bi se bil zagovarjal . .«
»Janžetu se je zameril in tu je vsa njego« va krivda Kar mu podtika, si je gladko izmislil.«
»Nekaj je morda res. Resnica pa je tudi, da je Janže skrajno predrzen. . .«
»Pa tudi hudoben,« je dostavil starec.
Zunaj so se začulj stopinje Od okna se je odmaknila senca in izginila na vrtu med drevjem.
»Nekdo je poslušal.« — Plemič je planil iz hiše z nabito pištolo Zunaj je ustrelil v zrak. da je odjeknilo po vasi
Konj se ie ustrašil strela S sunkom se ie odtrgal in pobegnil v silnem diru. Tekel je naravnost na Brstičje,
v Italijo bi pomenila za obe državi ustavitev vseh trgovinskih stikov z Italijo. Italija je glavni kupec lesa, žita in živine v Jugosla« viji in Rumuniji. Če ti dve državi prekineta trgovinske zveze z Italijo, se bo povečal uvoz tega blaga iz Avstrije in Madžarske, a Jugo« slavija in Rumunija bi bili izpostavljeni ne« varnosti, da docela izgubita italijanski trg. Zaradi tega je potrebno, da poprej, predno se sklene izvajanje gospodarskih sankcij proti Italiji, države, ki so na tem najbolj zainteresirane, poskrbe za to, da dobita Ju« goslavija in Rumunija nadomestilo, odnosno odškodnino za izgubljeni italijanski trg. Do« kler pa se to vprašanje pravilno ne uredi, se 'ne more pričeti izvajapje gospodarskih sank* cij. Jugoslavija in Rumunija sta voljni sode* lovati pri ukrepih, ki jih odredi Društvo na« rodov, toda ne gre, da bi zaradi tega sami nosili vse breme teh ukrepov, ker bi to zelo povečalo gospodarsko krizo v obeh državah. Odbor je priznal upravičenost tega stališča in bo o tem podrobnejše razpravljal v pone« deljek.
V Grčiji se je parlament izrekel za zopetno uvedbo monarhije. Zato je mini« strski svet do ljudskega glasovanja o obliki vladavine, ki bo 2. novembra, ukinil repu« bliko in postavil za kraljevega namestnika secTanjega ministrskega predsednika, gene* rala Kondilisa.
Pred zasedanjem narednega predstavništva
Narodno predstavništvo se po sprejetju proračunskih dvanajstin ni več sestalo. Se« daj se bliža 20. oktober, ko se mora sestati po ustavi. Radi tega je razumljivo, da je za* vladala tako v Narodni skupščini, kakor v senatu poslednje dnf velika živahnost Po* slanci se zbirajo v svojih klubih .ter razprav* ljajo o političnem položaju Glavni predmet razgovorov je volitev novega predsedništva Narodne skupščine. V vrstah vladinega ve* činskega kluba se je namreč pojavilo nezado* voljstvo s sedanjo sestavo predsedroištva. ki po svoji veliki večini ni organizirano v JRZ. Tako se že imenujejo razna imena iz vrst večinskega kluba, ki bi prišla v poštev kot kandidati za mesto predsednika Narodne skupščine Kot najresnejša kandid se ime* nujeta minister za fizično vzgojo naroda Mirko Komnenovič in predsednik Kluba
»Kdo mi je to napravil?« se je togotd Konrad Mislil je, da mu je konja nalašč nekdo odvezal
Sosedje so gledali izza oglov, a nihče se ni upal pokazati Kar se je zgodilo, so ple« miču iz srca privoščili. Bog ne daj, da bi •bil slišal kako opazko
»No, ali še ne bo konec teh neumnosti?« je pihal od jeze »V to vražje gnezdo bo treba posvetiti z baklo. Kdo se je upal to storiti?«
Cesta je zunaj vasi zavila v majhen goz« dič. Noč je bila jasna, a brez lune. Nobena ; sapica se ni ganila.
Konrad je hitel po gladki, cesti Njegove misli so se zbirale v črne naklepe. Znositi se bo treba na Koširjevo Minko Očitno mu je'pokazala, da ga ne mara. Pa ne le ona — vsa vas. mora čutiti njegovo iezo. To pa zato. ker so ga osmešili s tem. da so mu odvezali konia O, če bi vedel, kdo mu je to napravil! Preštel bi kor,ake iz Orešja na Brstičje In prav toliko lidarcev bj na« šteli biriči onemu, ki je kriv, da mora iti peš v graščino
Vsa njegova jeza je letela na fante. Ti so si z graščinci vedno v laseh, zato so se maščevali. In Oreščani so sploh na glasu, da radi izvajajo neokusne šale. Tudi nocoj so si ga privoščili.
V gozdu prav blizu ceste je nekaj zahre« ščalo Konrad je postal; mislil je, da je pre« plašil zajca ali lisico. Bil je strasten lovec Ko se je hotel prestopiti, se je nenadno
vladne večine g. Steva Jankovič. Kot tretji pa se spominja tudi sedanji minister prav* de Mile Miškulin.
Kako se bodo zadržale ostale skupine pri volitvah predsedništva še ni nič gotovega.
V	klubih se vrše posvetovanja ter se raz« pravlja o postopanju parlamentarne opozici* je. Podoba pa je, da bo parlamentarna opo« zicija najbrže volila sedanje predsedništvo z g. Čiričem na čelu.
V senatu je izvolitev starega predsedništva z dr. Tomašičem sigurna.
Vsi parlamentarni klubi so sklicali svoje seje za 18. oktober in se bo šele takrat mo« g!a pregledati razporeditev poslancev po po* sameznih skupinah. Sedaj je še vse v previ* ranju. V večinskem klubu bodo ostali oni po» slanci, ki so se odločili za JRZ. Koliko je teh poslancev, se danes ne da reči. Zadnje dni se še vedno iz večinskega kluba izločajo posamezne skupine. Izstopil je dosedanji podpredsednik dr. Pinterovič s skupino to« varišev, ki se pridružijo Neodvisnemu klubu. Poslanca Matica in dr. Kožulj, ki sta izsto* pila, ustanavljata poseben »Hrvatski klub«.
V	Jevtičevem klubu odnošaji še niso ražči* ščeni. Gre predvsem za večje število bivših radikalov, ki se ne nameravajo pridružiti JRZ, a se še niso dokončno opredelili za sku« skega kluba ter sklenili ustanoviti »Slovenski pino, kateri se nameravajo pridružiti. Oni klub«, se še niso zbrali.
Neodvisni klub, v katerem so združeni od* ločni pristaši pohorske resolucije, je te dni imel več sej, na katerih je razpravljal o svo* jem zadržanju povodom predstoječega skli« canja Narod, predstavništva. Klub stalno na* rašča in je do sedaj prijavljenih 51 članov. V klubu se pripravlja material za energične parlamentarne akcije v raznih perečih vpra* šanjih, zlasti tudi v uradniškem.
Med poslanci, ki so prej pripadali zemljo* radniški stranki, vodi poslanec Lazič akcijo, da bi se vsi združili v poseben Zemljorad« niški klub Večina teh poslancev je do sedaj v Jevtičevem klubu.
S strani nekaterih pristašev JRZ se iznaša predlog, da bi poslanci, ki pripadajo novi radikalski stranki, ustanovili svoj poseben klub. Vladni krogi se ne navdušujejo mno« go s to idejo, ker bi njena izvršitev prilike v parlamentu še bolj zapletla.
Narodna skupščina in senat, imata. 19. t. m seje. na katerih ho zaključeno dosedanje
posvetilo Nekdo je ustrelil proti njemu. Napadalec je moral stati prav blizu ceste. Plemič je zarjul ter se ščenil na zemljo. »Noga, moja noga!« se je zgrabil za ko* leno
Med obupnim krikom ranjenca se je pla* zi.I po hosti možakar, ki je prišel na cesto šele na robu gozda Tukaj se je odpiralo rodovitno grajsko polje.
»Stoj!« je zaklical nekdo iz teme m sto* pil pred napadalca. Ta je zamahnil z roka* mi in hotel bežati.
»Stoj! Ali me ne poznaš?« Neznanec mu je skočil za hrbet ter ga zagrabil za rame. »Ne boš mi ubežal.. Nisi prav zasukan«.
»Škorec!« je obstal napadalec in izustil potiho: »Sam vrag te je prinesel«.
»Tiho!« ga je udaril po čeljustih. »Čemu si streljal?«
»Izpusti me!« se mu je izvijal. Toda Ško« rec je bil močnejši. Dvignil ga je od tal kot otroka.
»Poslušaj, kako vzdihuje. . .Kaj ti je sto« ril. . .? Ali ga boš pustil na cesti? Raz« bojnik!«
»Jaz ga nisem,« je zanikal komaj slišno.
»Sem orožje!« mu je iztrgal pištolo ter mu jo nastavil na prsi.
Napadalec je zdrknil na kolena. »Sproži, kar sproži!« mu je drhtela beseda. »Toda meri v glavo!«
»Nisi vreden niti enega svinčenega zrna... Beži, da se ne spozabim. . .«
zasedanje. Na seji 20. oktobra bodo izvo* ljeni na novo tudi stalni parlamentarni od* bori: finančni, administrativni, imunitetni, za prošnje in pritožbe. Pri volitvah za odbore bodo po sedanjem razpoloženju posamezni klubi nastopili s svojimi listami, ker se vo* litve vršijo po proporcu. Volitve predsed* ništva in volitve odborov so tajne in se bo torej iz njihovega izida moglo oceniti pravo razpoloženje parlamenta.
Ali bo Narodno predstavništvo zasedanje nadaljevalo ali ne, je še popolnoma nejasno. Predlogov za enkrat ni nobenih in tudi kon* kordat z Vatikanom parlamentu še ni pred* ložen. Posebno živahno se razpravlja o tem, ali bo vlada tokrat predložila izvolitev poseb* nih odborov za popravo političnih zakonov Predlogi teh zakonov v vladi do sedaj še niso izdelani in zato je malo verjetno da bi prišli sedaj na dnevni red. Parlamentarni krogi sploh domnevajo, da bo novo zasedanje tra* jalo le par dni in da se bosta zbornici mogli zbrati zopet šele v drugi polovici novembra, ko jima mora biti predložen državni proračun po določbah ustave
DOPISI
SV. JURIJ OB TABORU. Mladi harmo* nikarji iz Ljubljane in Mladinski pevski zbor iz sv. Jurija ob Taboru, prekope in Čepel j priredita pod vodstvom prof Pavla Rančigarja v okrilju Rdečega križa pri .sv. Juriju ob Taboru, (Savinjska dolina) v ne* deljo 20. t. m. velik mladinski koncert v Kat. domu ob 10 dopoldne pri sv Juriju ob taboru. Popoldne ob 16. uri pa v Gasilskem domu "v Prekopi. Savinjčani! Udeležite se tega koncerta v čim večjem številu.
Bojanci pri Črnomlju. Poleg vseh drugih nesreč in nezgod nas je letos spet obiskala huda suša. ki je toliko huje prizadela našo vas. ker je menda najbolj revna na vodi v vsej Beli Krajini Pred sto leti ie bivša A v* strija dala zgraditi malo cisterno, ki pa se je porušila 7.e takrat se je ugotovilo, da so PiOianci hudo potrebni vode Vsako leto se delajo cisterne po vsej banovini, češ, da je higiiena pač prva potreba naših vasi. Na nas se pa nihče ne spomni, ko imamo do Kolpe celih 7, do izvirkov na Knežinu pa 5 km Vas šteie 200 duš in je živinoreja ena
Gabriel Seotl:
SIVKA
Prevel Boris Rihleršič
Gospa Zvitorepka ni imela slabega nosu in takoj je zavohala, kaj je Sivka v škornju iskala. Toda če je bila Sivka premajhna, je bila Zvitorepka spet prevelika — kolkor se je trudila, ničesar ni mogla opraviti Če bi imela vsaj kremplje kakor Sivka! Toda Zvi* torepkini kremplji so bili debli in topi ka* kor pasji in z njimi ni vedla kaj početi. Si* cer je bil njen smrček dolg in koničast, to* da ni ga mogla zviti in miš je ostala, kjer je bila.
Čim dalje se je Zvitorepka z mišjo ukvar* jala, tem bolj si jo je želela. In če si Zvito* repka nekaj vtepe v glavo, ne odneha. Ple* sala je sem in tja, stala na zadnjih nogah, rila in brskala z gobcem po škornju in ople* tala z njim kakor z mokro cunjo. In pov* sod okoli, po kotih in vogalih so sedele dru* ge miši, kukale in opazovale — tako napet je bil ta boj, da se od samega razburjenja skoraj niso mogle premakniti. Če bi bila Zvitorepka le hotela, bi bila lahko vse po vrsti polovila. Toda v škorenj z mišjo je bila tako zamaknjena, da je pozabila vse drugo okoli sebe. Naposled je že poskako* vala kakor izučen plesni mojster, časih pa ije ležala na hrptu, obračala in sukala ško* irenj med šapami.
Tedaj pa se je iznenada potemnila luk* mja v steni in velika, črna glava se je poka* eala v njej.
»Hov — hov — hov!« se je začulo, »pridi sem, —-pridi sem'!«
glavnih naših kmetijskih panog Brez vode je nemogoč zdrav' narod in vsak napredek kmetijstva, zato prosimo oblastva, naj se vendar enkrat spomnijo Bojancev.
Velika Nedelja Kakor lani bo tudi letos poslovala pri nas že priljubljena, udomačena in potrebna šolska kuhinja, katera je lani po* kazala v resnici velik uspeh Zato prosimo tudi za to zimo vse naše dobre gospodinje in gospodarje ter druge dobrotnike, da tudi le* tos pripomorete s svojimi močmi obdržati skozi vso nastopajočo zimsko dobo to usta* novo, ki bo le s podporami mogla prehraniti preko opoldneva tako veliko število otrok, ko minulo leto. Vsak naj po svojih močeh stori, da se preko opoldneva prehranijo oni otroci, ki radi oddaljenosti ne morejo domov k obedu Sicer pa se moramo zavedati, da kar smo storili tem našim malim, smo sebi sto* rili, svojemu rodu, svoji krvi Z božjo po* močjo in pomočjo vas vseh storimo tudi le* tos za naše male in uspeh v nravstvenem kakor tudi zdravstvenem pogledu ne bo iz* ostal.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Gospodarstvo
Podražitev sirovin zaradi vojne
Pred meseci, o se je zaostril spor zara* di Abesinije in so se razne države pričele v podvojeni meri oboroževati, je svetovni trg sirovin oživel z ozirom na politične do* godk- Od tedaj opažamo na svetovnem tr* gu najvažnejših sirovin skoro stalno, čeprav počasno dviganje navzgor. Zadnje tedne pa se je to gibanje še podvojilo.
Oboroževalna poživitev trgovine se opaža pri številnih sirovinah, tudi pri takih, ki z oboroževanjem niso v neposredni zvezi, saj smo nedavno v Evropi doživeli celo podra« žitev citron, ker je Italija pokupila znatne količine tega blaga za oskrbo bolnic in laza* rrlov v Eritreji. Tudi cene sirovemu maslu so na evropskih tržiščih precej narasle (za* radi veJjii itJiianskih nakupov) in celo jaj* ca so se podražila.
Najznačilnejše pa je gibanje na trgu in* Hustriiskih sirovin Tako se ie samo v zad*
To potse Zvitorepka ni dolgo pomišlja* la Ni znala plezati kakor Sivka; zato je ši* nila ob stenah in gledala, ali ne bi mogla kje odkriti kakšne luknje. Toda ne. samo ena je bila in pred njo je stal njen najhuj* ši sovražnik in klical lovca, naj vendar pri* de.
»Hov — hov — hov--pridi sem —
pridi som — pridi sem!«
Sivki se je Zvitorepka kar zasmilila. Če bi ji bila mogla kaj pomagati, bi bila to prav rada storila. Toda kako? Saj mora še sama nase dovolj paziti. Zdaj je zunaj nekdo pri* tekel in zasopel glas je vprašal: . »Kaj je, Pan? Zakaj pa tako lajaš?«
To ni mogel biti n:hče drug kakor lovec. Sivka je" pogledala skozi razpoko, res mo* žak s puško je stal zunaj. Zdaj je prijel psi in ga priklenil k steni. Sivki je začelo razbi* jati srce. Kako bo z Zvitorepko?
Toda Zvitorepka ni bila prvič v pasti in se ni hotela takoj vdati v usodo. Ko je za'« čula lovcev' glas, je šinila v kot, kjer je bilb dosti sena, in se v naglici zarila vanj. Tanfi je ostala tiho kakor mrtva miš. Takoj nati> je lovec malce odprl vrata in prišel s sve*= ritko na senčk. Svetil je povsod' pred sabo, v drugi roki pa je imel pripravljeno puškd.
»Zdaj moram izrabiti lepo priložnost«, si je mislila Sivka in rekla z najslajšim gla* som:	i	i
»Mnjav, saj sem samo jaz!«
»Ali si ti?« je odvrnil lovec in si obes'l puško na hrbet. »Mislil sem, da je bila list* ca«.
Potem se je obrnil k vratom. Spet jih je nejevoljno odprl. Sivka pa se je med tem izmuznila skozi luknjo v steni in zbežala.
njih štirih tednih na svetovnem trgu podra« žil svinec za 21%, kositer m 11% m baker za 7%. \ primeri z lanskim letom je danes svinec za W)% dražji, cink za 42%, baker pa za 40%. Cene bombažu, ki so letos v prvem polletju popuščale, so se v zadnjih tednih dvigniie za okrog 10% Konoplja se je v te« ku enega meseca podražila za 30% in je se« danja cena za 135% višja nego lani ob istem času. Juta pa se prodaja danes za 60% vi« šje nego lani Tudi cena sirove svile je ža nekaj mesecev v stalnem dviganju Od za« četka junija do začetka oktobra se je siro« va svila podražila že za 37%.
Čvrst položaj beležimo zadnje tedne zla« sti prav tako na svetovnem žitnem trgu, kjer znaša dvig cene pšenici in koruzi 10 odnosno 25%. V Rotterdamu notira danes pšenica 55% višje nego lani v tem času Pri oljnatih semenih in plodovih beležimo v poslednjih tednih podražitev za 15%, pri sladkorju za 16% in celo kava se je podra« žila za 10%. Med važnejšimi sirovinami, ki beležijo nazadovanje cen v zadnjem ča« su, je zabeležiti svinjsko mast, vendar se prodaja danes svinjska mast v Chicagu navzlic temu za skoro 60% višje nego lani.
Tedenski tržni pregSed
ŽIVINA
Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile sledečt cene za kg žive teže: debeli voli 2.75—3.25, poldebeli voli 2—2.50, plemenski voli 2.25—2.50, biki za klanje 2—2.50, klavne krave debele 2—3.25, ple« menske krave 1.50—2, krave za klobase 1 do 1.25, molzne krave 2.25—2.50, breje krave 2.75—3, mlada živina 2.50—3.50, teleta 2.50—4 Din.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah z všteto premijo 28.5% za:
1 nizozemski goldinar 29.63 do 29.77 Din;;
1 nemško marko 17.56 do 17.70 Din;
1 angleški funt šterling 214 do 216 Din;;
1 ameriški dolar 43 do 44 Din;	\
100 francoskih srankov za 288 do 289 Din; j 100 češkoslovaških kron 181 do 182 Din-; ( 100 italijanskih lir 355 do 358 Din.
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.60 do 8.70 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 349 do 353 Din, inve« I sticijsko posojilo pa po 77 Din.
kar so ji dale moči. Slišala je še, kako loveo za njenim hrbtom robanti. Strašno besen je bil na psa.
»Sram te bodi«, mu ie rekel, »da se zara« di mačke tako dereš! Prav za prav si zasJu« žil palico, ker si me tako potegnil«.
Četrto poglavje
Sivka je bežala, dokler ji niso pošle moči.
Tedaj se je zdajci znašla v temnem, čr« nem gozdu, kier dotlej še nikoli ni bila. Hoj — tu je bilo temno in tesnobno, časih je tako skrivnostno zaprasketalo v drevju in veje so se v mesečini gibale kakor dolge, suhe roke. Vmes je šumelo v grmovju in slikalo spodaj v mahovju in med borovnica« mi Sivko je naposled prevzela groza, da je splezala na drevo.
Dobro, da je bilo dovo'j vej, ker so jo prsti še zmeraj boleli. Lubje pa je imelo dovolj špranj in razpok, kier se je lahko prijela. Drevo je bilo tudi dovolj visoko —■ prav zanesljivo še enkrat v:šje kakor doma drog za zastavo. Toda S<vka je zna'a ple« zati kakor star mornar. Kmalu je bila na vrhu, kjer je zagledala zapuščeno vranjo gnezdo. Vrata so bila na stežaj odprta in ko je Sivka videla, da ni n kogar doma. je brez prenvšljania zlezla vanj in legla. Po« stelja je bila mehka. Odeja je bila iz mahu, blazina pa iz perja. Zato je hitro zaspala.
Mora'o ie biti ob prvem jutrnem svitu, ko se ie Sivka zbudila ob nekem čudnem/ šumu. Slišalo se je, kakor bi bil nekdo tok kel z dvema kosoma suhega lesa, čedalje hitreje, i napošJed se je začul nekakšen pok prav tako kaikor doma, kadar so odpirali steklenice.
Sejmi
21.	oktobra: Celje, Cerklje pri Kranju, Dol«
sko, Lesce, Mala nedelja, Sev« niča ob Savi, Sv. Peter pod Sv. gorami, Žiri, Žubina, Črna pri Prevaljah;
22.	oktobra: Dramlje, Novo mesto;
23.	oktobra: Martjanci;
24.	oktobra: Dolenji Logatec, Velenje;
25.	oktobra: Lemberg;
26.	oktobra: Mursko Središče, Videm ob
Savi;
27.	oktobra: Križevci v Prekrnurju, Vesela
gora.
Bsobne vesti
= Nadzornik za trgovino z moštom in mladim vinom v ptujskem in ljutomerskem srezu. Posebne razmere v ptujskem in ljuto« merskem srezu, zlasti v Halozah, zahtevajo zaščito korisji vinogradnikov v času trgatve in v ta namen je potrebno nadzorstvo nad trgovino z moštom in vinom. Zato je banska uprava na predlog Vinarskega društva v Mariboru imenovala za nadzornika trgovi« ne z moštom, in vinom v ptujskem in ljuto« merskem srezu in sicer za dobo od 10. ok« tobra do 13. novembra navnatelja Kmetijske šole v pokoju Antona Šego.
= Davki v blagu. Splošna gospedarska kriza je v toliki meri vplivala na splošni gospodarski položaj, da so si ljudje začeli pomagati tudi pri plačevanju davkov. Tako so mnoge občine uvedle pobiranje davkov v blagu, predvsem v pšenici. V Vršcu pa ljudje za plačilo davkov delajo pri mestnih delih, kjer se jim mezda zaračuna za davke.
= Prepoved izvoza konj brez predhodnega dovoljenja. Kmetijsko ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se iz naše države ne smejo izvažati konji brez predhodnega odobrenja kmetijskega ministrstva. Do tega ukrepa je prišlo zaradi tega, ker so v zadnjem času inozemski trgovci s konji (iz Italije, Grčije ni Bolgarije) preplavili našo drž. predvsem okolico Sombora, Subotice in Osijeka in so izvozili veliko število konj. Oblastva so opo« zorila carinske organe, da se smejo konji iz« voziti samo tedaj, ako izvoznik predloži predhodno dovoljenje kmetijskega ministr« stva.
Krma za vojaško živino. Vojaštvo v Celju kupuje krmo za živino in to seno po 0.45, slamo po 0.25 in oves ali ječmen po 1.10 dinarjev
= Letos je ponekod prav dobra letina za sadje, zlasti za jabolka. Trgovci kupu« jejo sadje po zelo nizki ceni. Trgovci tudi slabo plačujejo naše brezposelne ljudi. Pri poslu, ko pomaga delavec trgovcu pri naku« pu ves dan dobi za trud borih 15 Din; sam pa zasluži ogromen dobiček, po večini vse ono, kar bi moral dobiti naš kmetovalec. Zaradi tega je sklenila v Radečah podružni« ca SVD, da bo sama našla prodajni trg za jabolka naših sadjarjev, kar se ji je sedaj posrečilo. Svoje člane, kakor ostale kmeto« valce obvešča, da takoj javijo podružnici količino in kakovost jabolk, ki jih imajo naprodaj. Ako bodo javili zadostno mno« žino jabolk, jih bo podružnica lahko pro« dala: kanadke 6—7 cm v premeru po Din 2.25 kg, mošančke 5—6 cm v premeru po Din 2.25 kg, bobovce 5—6 cm v premeru po Din 2.— kg, voščenke 5 cm v premeru po Din 1.75 kg.
= Cena pšenice se nadalje dviga. Kakor je podoba, se je našega žitnega trga polasti« la špekulacija, ki žene cene navzgor. Po znat« nem dvigu v zadnjih dneh je včeraj cena pšenice na novosadski borzi ponovno narasla za 5 do 7.50 Din za meterski stot in stane sedaj že 167.50—175 Din.
= Kmečki dolgovi na Poljskem. Izšli so no« vi predpisi, ki podaljšujejo plačilni moratorij za dolgove, nastale pred 1. julijem 1932 na splošno do 1 oktobra 1938 Zakonite zamud« ne obresti se znižajo z veljavnostjo nazaj na 6%. Nadalje so na novo urejena določila o preračunavanju kmečkih dolgov v poljsko va« luto. Ta ureditev kmečkih dolgov se je po poljskih uradnih poročilih izkazala za potreb no, ker cene na svetovnih trgih padajo še nadalje in je zaradi tega kmetom na Polj« skem onemogočeno plačevati svoje dolgove v prejšnjih terminih. Nekaj sličnega bi bilo tudi pri nas potrebno, ker je notranja kupna moč denarja mnogo večja od njegove vrednosti na borzah.
ONI DRUGI...
Tone: Torej Miha Mihič je le umrl. A kdo je oni drugi?«
Jože: »Kateri drugi?«
Tone: »Pa — saj pišejo listi ...z njim je umrl tudi velik prijatefj siromakov in dobrot« nik človeštva . ..«
Domače novosti
*	Knez s namestnik bolnišnicam. Ob pri» liki velikih vojnih manevrov naše vojske, ki se jih je udeležil tudi Nj. Vis. knez namest« nik Pavle, je le«ta podaril 250.000 Din za dovršitev bolnišnice v Brčkem. V zahvalo za plemeniti dar, ki bo omogočil dovršitev bolnišnice, bo bolnišnica z dovoljenjem kneza namestnika nosila njegovo ime.
+ Prvi jugoslovenski krematorij (sežigalni« ca mrličev) bo dobilo kakor vse kaže, Pan« čevo. Beograjsko društvo «Ogenj» je imelo že vse pripravljeno, da bi bil prvf krematorij v naši državi zgrajen v Beogradu. Podedovalo je lepo vsoto od nekega svojega člana in tu« di mestna občina je že obljubila primerno zemljišče. Beograjska občina pa je pozneje to obljubo preklicala in načrti so padli v vo« do. Sedaj pa je društvo dobilo v Pančevu zemljišče, ki obsega 2.000 kvadratnih me« trov. Pančevska občinska uprava je tudi iz« javila, da ni nobenih zadržkov za zgraditev krematorija.
*	23. žrtev rtanjske katastrofe. V Boljevcu je po hudem trpljenju podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri strašni nesreči v rtanj« skem rudniku delavec Mihajlo Tepavac iz Like. On je 23. žrtev te katastrofe. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. 13 dni se je boril s smrtjo. Pokopali so ga na po« kopališču v Boljevcu. Stanje nekaterih po« nesrečenih rudarjev je še vedno brezupno, tako da črna lista žrtev rtanjske katastrofe najbrže še ni zaključena
*	Tragična smrt dveh rudarjev v rudniku Ravni Reki. Preteklo sredo popoldne se je pripetila v premogovniku Ravni Reki bli« zu Čuprije nova huda nesreča. Rudarja Milovan Ivanovič in B. Sokolovič sta se spustila z dvigalom v rov 140 m globoko in je baš tedaj, k^> se je dvigalo spustilo, nekdo nekaj pretaknil pri dvigalni napravi, da je dvigalna kabina z vso brzino zdrčala nizdol, ter s toliko silo treščila ob tla. da sta bila nesrečna rudarja takoj mrtva. Ob« lasti so bile takoj obveščene o hudi nesreči in uvedena je preiskava, da se dožene, kako je prišlo do tragedije. Ubiti rudar Milovan Ivanovič je imel sam službo pri dvigalu in, ko se je s svojim tovarišem spustil nizdol, ie ostalo njegovo mesto nezasedeno in eden
»No«, je pomislila Sivka, »kaj pa naj bo to?«
Prav tedaj pa je začelo nekaj sopihati in žagati, da se je vse drevo treslo. Sivka, ne bodi lena. je skočila iz postelje in pomolila glavo skozi vrata. Zagledala je črnega pti« ča, ki je bil še večji kakor petelin doma. Sedel je na veji pod njo, krilil s perutnica« mi, napihoval se je in se lišpal Potem je razvil rep v kolo, iztegnil vrat, zavil oči in zapel:
»Da mi ne telebneš na tla!« si je mislila Sivka, toda ptič te2a ni storil Vselej, kadar je svojo pesem odpel, jo je začel iznova od začetka. Tako smešnega ptiča Sivka še svoj živ dan ni videla, zato je še bolj iztegnila vrat in še bolj zlezla iz gnezda. Tedaj pa je po naključju pogledala v stran, — jej. ali se ne plazi tam lovec s puško v rokah? Če« dalje bliže prihaja, časih leze po vseh šti« rih, časih pa počepne in čaka Toda ptič ni nikogar čul in vse glasneje ie kričal:
»Pelep«pelep=pelep pelep klikop!« je pel in potem je žagal in sesljal kakor obseden. Zdaj je bil lovec že tik pod drevesom, dvignil je puško in pomeril —
»Ti govedo neumno«, si je mislila Sivka. »Zakaj ne odletiš čez hribe in doline?«
In Sivka je imela prav, zakaj prav takrat je počilo, da se je preplašena potuhnila na« zaj v gnezdo, in ptič je telebnil z drevesa. (Veje in vejice so se pod njim lomile S tre« skom je priletel na tla in ko je Sivka po« gledala za njim, je stal že lovec ob znožju drevesa in ptiča tehtal In debel, sivo viš« njev dim se je sukljal oh tleh
»Hvala bogu, da ni bilo meni namenje« no!« si jc mislila Sivka, ko je lovec šel.
Legla in pretegnila se je spet v svoji poste« Iji in pogledala skozi vrata Kako krasen razgled je imela Videla je neizmerno daleč čez vrhove dreves, do sinjih gorskih verig, ki so bile najmanj miljo daleč. Veter je vlekel od nekod in Sivka je čutila, kako se maje vrh drevesa Zdelo se ji je. da sedi visoko v zraku, v čudovito lepi gugalnici Začela je presti in gosti — tako se ji še ni godilo, kar živi Potem se je začelo čedalje bolj svifati Ptice pevke so se jele prebujati in so druga drugi klicale »dobro jutro«. Vrane so se predramile in začele takoj kri« čati in se prepirati. Spodaj iz osrčia gozda je priskaklial zajec, kar ie mogel hitro; gob« ček je imel še poln rosne detelje — zdaj na mora priti čimprej neonaženo domov Kako dolge skoke je delal! In potem se je prip!a?ila še Zvitorepka. Skrivala se je mi grma do grma. se ustavliala in iskala, sai ne bi bilo izključeno, da bi lahko k;e dob;la kaj pod zob. preden se vr"e v svoio luknjo, pa četudi bi bila samo poljska m;š.
Kmalu se ie docela zdanilo, in čim svet« leie ie postajalo, tem boli je Sivka stiskala oči. In ko se ie napos'ed prikazalo solnce, jih. je zaprla, legla po strani in iznova za« spala
PETO POGLAVJE Imeniten zajtrk
Iznenada se je Sivka zbudila, ker se ie nekdo smukal okoli vrat nienega nrenoči« šča. Kolikor je mogla, je odprla oči — pr' vratih je stal droben, smešen spaček, ki jo je opazoval. Imel je majhna, koničasta ušes« ca, ki so mu st;da pokoncu, in oči so se mu svetile kakor dva koščka premoga.
»Tuk«tuk«. je rekel in zamlaskal z jezi« kom »Tek=tek«tuk« Ni se čutil dovolj var« nega.	_ W
»Mijav«. je deiala Sivka z najmilejšim glasim, »kdo pa si?«
»Tuk«tuk«tuk«. je odgovorila živalica in pokazala svoj imenitni rep. »veverica sem, če še ne veš, in na najvišje drevo lahko sple« zam«.
»To znim tudi jaz«, je menila Sivka.
»Tek«tek, majhne ptice pevke znam lo« viti!«
To ie znala tudi Sivka.
»Tuk«tuk, tudi jaica znam jesti!«
»To pač ni nobena umetnost«, si ie mi« slila Sivka. Kolikokrat je doma kradla ko« košia jajca!
Tedaj se je naposled veverica ujezila.
»Tuk«tuk«tuk«, je dejala, »kar naravnost z vrha drevesa lahko skočim na tla. In ti? Ali znaš tudi to?«
Ne, tega Sivka ni znala.
Tedaj pa je postala veverica pošteno do« mišljava.
»Tuk»tuk«tuk«, je rekla tako na glas, da je po gozdu odmevalo Potem je odtrgala štorž na jelki; en, dva, tri, že ga je raz« trgala in si namašila semenja v gobček.
»Ali tudi tega ne znaš?«
»Ne«, je morala Sivka v zadregi priznati. Čutila je, da je neizmerno lačna, toda jel« kovih štoržev vendar ne more jesti!
»Potem nisi kaj prida«, je zaklicala veve« rica, »tuk=tuk=tek=tek!«
»Le počakaj! Če bi te le mogla dobiti!« si je mislila Sivka. »Potem bi te že naučila^ koliko sem prida! Ti prav za ptav nisi nič
od mimoidočih delavcev je menda mislil, da je prazna dvigalna kabina nekje spodaj in prijel za ročaj, da bi jo poklical nazaj. To so samo domneve in bo morala šele pre« islcava ugotoviti, kako je prišlo do smrti obeh rudarjev.
Blaznikova «Velika Pratika» za leto 1936 je
Izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J- Bla~ snika nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta nas najstarejši slovenski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike «Poklon Modrih*.
*	Smrt slovenskega koroškega rodoljuba. V žužalčah je pokosila smrt 73«letnega Petra Napokoja, po domače Kajžnikovega očeta. Življenje rajnkega ni bilo lahko, vedno se je moral boriti za svoj obstanek, žrtvoval pa je mnogo tudi za narodno stvar. Poleg malega posestva je vodil trgovino in v nje« govi hiši so bili rojakom vedno na razpola« go slovenski listi "in knjige. Bil je značajen in spoštovan pri vseh. Dokaz njegove ve« like požrtvovalnosti je tudi v tem, da je na Brnci ustanovil gasilsko organizacijo, ki ga je pred leti imenovala za svojega častnega načelnika. Kako drag je bil znancem in pri« jateljem, je dokazala številna udeležba pri pogrebu. Na zadnji poti so ga spremljali ga« silci, v slovo pa so mu zapeli brnški pevci
*	Pogrešan mladenič Šolski upravitelj od Sv. Roka v okraju Šmarje pri Jelšah se je ponovno obrnd na ljubljansko policijo, naj mu pomaga izslediti 21«letnega mladeniča Karla Potočnika, ki je pred dnevi izgind od doma ter so njegovi starši v velikih skrbeh zanj. Mladenič je namreč gluhonem in neko; liko nagnjen k potepuštvu. Verjetno je, da služi pri kakšnem kmetu za hlapca Ako bi kdo vedel o takem gluhonemem mladeniču, naj sporoči ljubljanski policiji ali najbližji orožniški postaji. .
*	Galeba s Severnega morja, ki meri z raz« prostrtiini kreljutmi 1.40 m, je ustrelil pri Ptuju lovec Ivan Korošec. Taki galebi so pri nas zelo redke ptice.
Splav so mu spustili po Savinji. Nedavno so neznani storilci prerezali vrv, s katero je bil privezan splav lesnega trgovca Ivana Je« raja z Nizke pri Rečici cb Savinji k bregu in ga spustili po Savinji. Voda je odnesla splav proti Celin in dalje proti Tremerju. tam pa
drugega kakor nekakšna podgana, vzlic ime« nitnemu repu!«
Potem.je prdezla iz gnezda in začela ple« ; zati po deblu navzdol Tedaj šele je veveri« ca podivjala! Smejala se je, da je na veji skoraj kozolce preobračala.
»Praviš, da je to plezanje?« je vprašala.
»Saj ležeš vendar z repom naprej!«
In potem je skočila za njo z veje na vejo. samo da bi Sivka zijala »Tuk«tuk«tuk<s, je klicala in se iz nje norčevala Uboga Sivka se je na vso moč trudila, toda vzlic temu je šlo počasi, in čim bolj se je veverica smeih« la, tem bolj nerodna je postajala Sivka Saj je hotela pokazati, kaj zna toda šlo je tako, kakor navadno gre, če hoče kdo kaj poka« zati. N'i se mogla več oprijemati lubja in te« lebnila je z glavo na tla, da so ji vse kosti zahreščale. »Mijav«, je zavekala. ker jo je pošteno zabolelo, potem pa je docela mirno . obležala.
Ko je veverica to videla, je morala priti se« veda bliže, da si vse dobro ogleda. »Tek« tek«, je rekla in priskakljala k njej. Bila je tako radovedna, da ji je stal rep pokoncu kakor omelce za steklenice Ali se je ta ne« srečna neroda do smrti pobila? Zdaj je bila že tik pri njej — tedaj pa je planila Sivka-kakor blisk kvišku in jo udarila s tačico po glavi.
»Zdaj boš pa videla, kdo izmed naju je kaj prida!«
In potem je pojedla veverico za zajtrk in šla sita in zadovoljna še globlje v gozd. ŠESTO POGLAVJE Žeja boli
Dostikrat pravijo, da se človeku ne godi dobro po svetu, toda mački pogosto ni nič
je treščil v most in se razbil. Lastnik ima 4.000 Din škode.
*	Ponarejen denar, in sicer 20«dinarske ko« vance, so izsledili v Celju. Imetnika falzifi« kata so sicer našli, vendar pa ponarejevalca še niso ugotovili. Ze pred tednom smo po« ročali, da so se v Celju pojavili 20«dinarski kujejo, ker so iz trde kovine, dočim so bili kujejo, ker so iz trdne kovine, dočim so bili oni pred tednom dni iz mehke kovine. Kaže, da je več ponarejevalcev, ki pa se še spretno izmikajo oblastem.
*	Češkoslovaški vojni minister se boji svetovne vojne. V Pisku je vojni minister Machnik ob neki vojaški slovesnosti izrazil bojazen, da bi afriški bojni plameni mogli preiti na evropska tla.
*	Ponarejevalce denarja so odkrili orož« niki v Spodnji Ploderšnici pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Orožniški komandir pri Sv. Marjeti ob Pesnici je pri nenadni hišni preiskavi pri nekem posestniku v Spodnji Ploderšnici pri Sv. Jakobu v Slo« venskih goricah naščl 36 ponarejenih ko« vancev po 20 Din in 13 ponarejenih ko« vancev po 50 Din. Orožniki vršijo poizved« be, da bi ugotovili ostale pomagače.
*	Zemlja ga je zadušila. V gramozni ja« mi na Ivanjci je kopal 22«letni Štefan Srak gramoz. Nenadoma pa se je zemlja začela krušiti in se je usula na Štefana Sraka, ki je bil v trenutku zasut pod'zemljo. V bliži« ni ni bilo nikogar, ki bi ga mogel rešiti. Domači so pričeli slutiti, kje je vzrok nje« govega izostanka. Izkopali so ga mrtvega iz zemeljskih plasti, ki so ga bile zadušile. Rajnki je bil priden fant in je njegova tra« gična usoda zbudila obče sočutje.
*	Utopijer.ee na Mariborskem otoku. Te dni je naplavila Drava na tako zvano »špi« co« na Mariborskem otoku truplo neznane« ga utopljenca. Našla sta ga kopališčni moj« ster Zierer in delavec Kiirbus. Utopljenec je moral dalje časa ležati v vodi, ker je bi« lo truplo že na pol golo. Utopljenec je star okrog 35 let, ter precej rejene postave. Obut je bil v močne gojzarice. Truplo so prepeljali na pokopališče v Kamnici
151 Oder se je porušil Huda nesreča se >e pripetila te dni pri zgradbi dvonadstropne hiše v Vrbanovi ulici. Pod zidarjema Kora« nom in I [čričkom se je porušil oder. Herič« ko je še duhaprisotno skočil skozi okno v hišo. Koren pa je strmoglavil v globino.
bolje To je Sivka občutila Seveda .je znala dobro loviti podgane in miši in se sama pre« biti skozi življenje, če je b:lo treba, toda bila je tudi vajena, da so ji ljudje stregli in jo razvajali. Vsak dan je dobila skodelico še toplega, pravkar pomol ženega mleka; tudi namazan kruh so ii dajali in košček pečen« ke v rjavi omaki. Gladili so jo, čistili s ščet« jo, kopali in ji z glavnikom česali dlako — zato ji ni bilo tako lahko, ko se ie iznenada zavedala, da je sama na svetu Toda »ph«, si je mislila, »saj pojde tudi brez tega!«
Čez nekaj časa je začutila, da je žejna. Tako zelo se ji je zahotelo mleka, toda kje na.i ga dobi sredi najtemnejšega gozda? Po« haikovala ie nekai časa in iskala med drev« jem in kamenicm in premišljala, kic bi lahko dobila kaj dobrega, toda ne. ničesar ni od' krila. Med potio je dobila nekaj mlak s po« stano vodo; nekaj požirkov je popila, če« prav se ji jc voda gnusila. Fej. kako nemarno je smrdela. Vsekako mora odkriti kraj, kjer bo dobila kaj svežega mleka.
Kakor smo že povedali. Sivka še ni nikoli prej hodila po gozdu, toda ker ni imela gla« ve samo zato, da bi se po njej praskala, je kmalu dobila, kar je iskala Čez nekaj časa je zavohala, da diši po kravah, in ko je š'a za vonjem, je zasliša'a kravje zvonce. Na« posled je prišla v majhno, sivo poletno stajo -iredi gozda, skočila je v eno izmed lin in po« gleda!« v stajo s svojimi velikimi, rumenimi očmi. Notri jc bilo šest ali sedem krav, ki so prav tedaj jedle in prežvekovale Vse so ji kazale hrbte, toda Sivka jih je vzlic temu po« zdravila.
»Mijav«, jc rekla na moč prijazno.
kjer so ga pokopale deske in tramovje odra. Dobit je nevarne poškodbe ter so ga reše« valci nrepeljali v bolnišnico.
Polovična vožnja ob nedeljah. Od 19. oktobra t. 1. se izpremene dosedanje določbe o nedeljskih in prazniških voznih listkih na državnih železnicah, po katerih je veljal po* pust za polovico vozn. od sobote ob 12. uri do ponedeljka ob 12. uri. Od takrat bo po« pust veljal od 11 do 250 km, namesto kakor doslej od 6 do 250 km. Razen tega se bodo smeli potniki, če v času od 12. do 16 ne vo« zijo potniški vlaki, poslž. potniškega vlaka, ki vozi med 11. in 12. Pri povratku se bodo smeli peljati najprej v nedeljo ali na praznik, doslej pa že v soboto ali pa pred praznikom do 20. Po novih določbah se na vozne listke ne bodo več lepile znamke, temveč bo bla« gajna v znak, da gre za nedeljski listek, pri« tisnila nanj žig postaje na čelni strani listka.
*	V Zagrebu se je podražil kruh. Te dni se je podražil bel kruh v Zagrebu, katerega prodajajo peki po 4 Din za kg.
*	Strel v prsa. Prejšnjo nedeljo popoldne se je zbrala večja družba fantov v neki go« stilni v Šikolah. Med njimi je bil tudi po« sestnikov sin Brglez Štefan iz Šikol. ki je v prepiru z družbo , vrgel kozarec in zadel gostilničarja v glavo. Ko so fantje odhajali, je hotel Brglez gostilničarja še dejanski na« pasti, ta pa je v silobranu potegnil samokres in ga sprožil proti Brglezu Strel je pogo« dil Brgleza v prsi. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Vlom v poštni urad v Strugah. Neznani specialisti za vlome v poštne urade, ki se zadnji čas v kratkih presledkih javljajo po vsej banovini zdaj tu. zdaj tam. so pred dnevi obiskali tudi pomožno pošto v Stru« gah pri Dobrepolju. Vlomili so v blagajno in pobrali vso gotovino, nato pa izginili brez sledu.
*	Drzna tatvina. Nedavno sta dva mlada neznanca prišla po opravkih v zavod sv. Marte v Ljubljani, ki nudi zavetje siro« masnim služkinjam Stanovanje upravitelji« ce je bilo slučajno odprto pa sta nepovab« Ijena gosta vzela iz hišne blagajne okrog 3.000 Din v bankovcih in srebru in izginila. Po vsej priliki sta na hodniku začula bii« žajoče se korake, da sta odhitela, ne da bi bila do kraja izpraznila blagajno, v kateri je bilo še precej denarja in nekaj hranilnih knjižic.
Ena izmed krav se je ozrla in jo pogleda«
la.
»Mu!« je odgovorila s polnimi usti, »kaj pa hočeš?«
»Malo mleka bi rada. Tako strašno sem žejna!«
»Kaj pravi?« je vprašala druga in pogleda« la navzgor s šopom sena v gobcu.
»Malo mleka prosi«.
Zdaj se je začelo vneto prerekanje od jasli do jasli.
»Saj vendar ni naš maček«, je rekla ena izmed krav.
»Ne, čisto tuj je«, je menila druga.
»No, saj mu lahko vzlic temu malo damo!«
»Saj mu ni treba dosti!«
»Če pa dekla kaj opazi?«
»Oh, saj to ni nič hudega!«
»Zaradi varnosti bi mu lahko dala vsaka malo. potem ne bo nič opazila!«
Naposled se je prva spet obrnila k Sivki:
»Ali znaš molzti?«
Ne.' tega pa Sivka ni znala
»Hm«, so menile krave, »potem pa ne gre drugače, kakor tla počaka, dokler ne pride dekla v stajo«. In iznova so začele prežveko« vati.
K sreči je ta dan dekla zgodaj vstala in Sivki ni bilo treba dolgo čakati Toda prišla ni sama Mogočen, lisast maček jo ie sprem« Ijal, smukal se je ob njenem krilu in se ji tako prilizoval, da je bilo že kar nemarno gle« dati
»Mijav«. je dejala Sivka in visoko dvign la rep, da bodo videli, da ni huda To je bila njena .zastava miru'. Toda dekla je še po» gledala ni.
(Dalje prihodnjič).
■A Odškodnina po avtobusni katastrofi pri Medlogu Vsem je še v spominu stra* hotna avtobusna nesreča; ki se je pripetila pred skoraj štirimi leti v Medlogu pri Ce« 1 ju, pri kateri je bilo 14 oseb usmrčenih, ne« kaj pa hudo ranjenih Po razsodbi okrož= nega sodišča v Celju je moralo avtobusno podjetje plačati svojcem ponesrečencev ozu roma poškodovancem razne odškodnine Višje sodišče je sedaj na pritožbo podjetja dokončno razsodilo, da zadene krivda na nezgodi prav tako tudi železniško upravo, kateri je naložilo, da mora povrniti avto« busn?mu podjetju, polovico vseh z nezgodo združenih stroškov
*	Bahanje ni dobra reč To je preizkusil Ivan V., ki je poleti 1934 prenočil pri neki delavki na Pobrežju pri Mariboru pred ka« tero se je bahal, da ima pri sebi 40.000 dinarjev Ker je bil vinjen in jfe trdno spal, mu je delavka v radovednosti pretaknila vse žepe in našla v nogavici 2000 dinarjev, ki jih je Ivan naslednjega dne zaman iskal. Dotična delavka se je morala radi tega za* govarjati pred mariborskim senatom in je bila obsojena na 2 meseca strogega zapora, pogojno za tri leta
*	'5 puškami oboroženi cigani so navalili iz zasede na posestnika Vincenca Raduha iz Odrancev ter mu s silo odvzeli kolo, na* hrbtnik in druge stvari v skupni vrednosti 3000 dinarjev Cigani: 28«letni Andrej in 35«letni Jožef Baranja, 33«letni Jožef in 27« letni Mihael Cener ter 26«letni Franc Hor« vat bodo imeli opravka s sodiščem.
*	Vlom pri belem dnevu Prejšnji pone« deljek so neznani tatovi vlomili v hišo po« sestnice Vok Marije v Št Petru v Savinjski dolini. Ker so bili domači ravno na polju, so vlomilci doma razbili okna in iz hiše po« kradli razno obleko in denarja okrog 2.000 Din ter moško kolo Da pa bi domači čim pozneje mogli zapaziti tatvino, so tatovi, od znotraj vsa vrata zaklenili Drznim vlomil« ceni so orožniki že za petami.
*	Za tri jurje je ogoljufal v Varaždinu Angelo Halič 27«letni usnjarski pomočnik Blaž Rogar iz Maribora. Dejal je, da gre menjat stare jurje za nove. Mali senat ga je obsodil na tri mesece strogega zapora in dveletno izgubo častnih državljanskih pra« vic, pogojno na 2 leti.
*	Usodne nalive in poplave so doživeli ljudje v Korotanu Več mostov jc poruše« nih. Žila je narasla za 3 m preko normale. Škoda radi poplav je ogromna.
*	Domačije gorijo. Strojniku Josipu Rochbauerju v Savinskem pri Makolah je zgorelo gospodarsko poslopje. Škoda znaša 12.000 dinarjev.
*	Vlom na Barju. Neznan vlomilec je ob« iskal hišo posestnika Franceta Melika v Črni vasi na Barju ter je iz omare, ki jo je s'silo odpril, odnesel šatuljo s kupom srebr« nine in denarja, da trpi Mclik nad 2.200 Din škode Policija je aretirala nekega 26« letnega brezposelnega pekovskega pomočni« ka iz Rožic v Istri.
*	Z jablane padel in se ubil. Usodna nc« sreča se je pripetila v Spodnjem Javorju. 65«letni posestnik Simon Kumpan se je po« dal obirat jabolka Ko je prišel neki sosed na obisk, je šla Kumpanova žena klicat mo« ža. Ker se ji ni na klice odzval, je stopila bliže ter v svojo žalost našla moža ležati pod jablano v globoki nezavesti. Na glavi je imel krvavo smrtno rano. Sosedje so ga prenesli v hišo, kjer pa se ni več zavedel ter je izdihnil še pred prihodom zdravnika. Kumpanu se je na jablani prelomila veja ter je padel 5 metrov globoko. Pri padcu je udaril z glavo ob kamen ter si prebil lo« banjo.
*	Par volov mu je odgnal. Pred nekaj dnevi je neznani tat v Veliki Loki odpeljal tri krave nekemu hrvatskemu gonjaču, zdaj pa nam javljajo iz Metlike, da je tam nekdo na podoben način ukradel dva vola posestniku Janku Weisu iz Kočevja. Med« tem ko je gospodar posedel v Mcžnaršiče« vi gostilni, mu je neznanec izpred hiše od« peljal vola, težka okrog 700 kg in vredna 1.700 Din.
*	Zaplemba velike količine saharina v zaderskem kanalu Finančna kontrola, ki je patrolirala s svojo motorno ladjo v smeri zaderskega kanala, je imela velik uspeh Opazila je neko ladjo, ki je z vso naglico plula proti nenaseljenemu otoku Idolu. Fi« nančnim organom je bilo takoj jasno, da imajo pred seboj tihotapce in opazili so tu« di, kako so iz bežeče ladje leteli v morje neki zavoji. Ob otoku so tihotapci za kra« tek čas pristali, potem pa takoj nadaljevali beg. Finančni organi so potem na otoku našli 98 kg saharina.
+ Z roko v mlatilni stroj. 26«letni viničar Kovačec Ciril iz Podgorcev je bil doma za« poslen pri mlačvi ajde. Po nesreči je prišel z levo roko v mlatilni stroj, ki mu je zmeč« kal štiri prste. Prepeljali so ga v bolnico.
+ Svojemu fantu nož v prsa. Na obrežju v Studencih stanujoči 32«letni Ludvik Švarc je prišel ponoči precej pijan domov od ko« Zuhanja. Doma ga je čakala njegova prijate« ljica Kristina, s katero se je hudo spri Kri« stina se je pri tem tako razsrdila, da je stekla v kuhinjo po dolg nož ter z njim zabodla Švarca v desno stran prsi. Ljudje so ga našli v mlaki krvi in poklicani reševalci so ga ne« mudoma prepeljali v bolnico.
*	Osemnajsta kazen. Mariborski kazenski senat je te dni obsodil 23«letnega kovaške« ga pomočnika Jurija Reharja, vlomilca in ta« tu iz navade, na 4 leta ječe. Obtoženec je bil pravi strah Teznega. kjer je izvršil letos spomladi več vlomov in tatvin. Pri aretaciji so našli pri njem 23 tisočakov
+ Dva poboja na Dolenjskem. V Uršnih selih je bil napaden 22«letni pos. sin Zamida Janez. Napadalci so mu prizadeli s topim predmetom poškodbo na glavi, da so ga ne« zavestnega pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Ranjenec je izgubil tudi dar govora. — Drug napad je bil izvršen v Dolenji vasi pri Mirni peči. Neznanci so po« bili na Ta 24«letnega Antona Zupančiča iz Št. Jurja. Napadeni je dobil težke poškodbe na glavi in -'sem ostalem telesu. Ranjenca so hudo poškodovanega pripeljali v bolnico usmiljenih bratov. Oba dogodka preiskujejo orožniki, ki so napadalcem že prišli na sled.
*	Utopljenka na Fužinah. Elektro«monter na Fužinah je nedavnega večera opazil v vodi pri turbinah žensko truplo in je o tem obvestil orožnike. Neznano utopljenko, ki je stara okrog 40 do 50 let, so potegnili iz votle in prepeljali v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Kdo je utopljenka, še ni ugotovljeno.
*	Huda nesreča. V ljubljansko bolniš. so pripeljali 32«letnega kovaškega mojstra Jo« žeta Juhanta iz Jarša, občina Homec Juhant je zjutraj poliral ob smirkovem brusu, ki je nenadoma odlctel s takšno silo, da mu je odtrgal desno roko v rami. Roka mu je ob« visela samo na koži. V bolnišnici so morali nesrečnemu mojstru roko takoj odrezati. Ker je Juhant precej krepke konstitucije, ves čas je bil pri zavesti, je verjetno, da bo okreval.
*	Iskra luči povzročila eksplozijo. Posest« nikov sin Franc Gorek iz Filovcev si je pri luči ogledoval dinamitno patrono, s katero je nameraval razstreljevati drva. Pri tem pa ie padla iskra od luči v naboj, ki mu je eksplo« diral v roki. Dobil je nevarne poškodbe na očeh. a je upanje, da ne bo oslepel.
+ Od razprave k novim grešnim podvigom. Mlinarskega pomočnika Josipa Vrbančiča je mariborski senat 4 junija obsodil radi neke tatvine na pogojno zaporno kazen. Čim se ie vrnil dombv, je izvršil vlom v mlin Petra Gjorkoša v Gornji Radgoni ter odnesel 3500 dinarjev gotovine. Mali senat ga je včeraj ob«^ sodil na 8 mesecev strogega zapora ter iz« gubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
+ Strahovalec mariborske okolice 17«kratni vlomilec 23«letni kovaški pomočnik Jurij Re* har, je bil te dni radi nekaterih vlomov, ki jih je izvršil v Teznem pri Mariboru, obsojen na 4 leta robije in 5«letno izgubo častnih pravic. Obsojenega Reharja sumijo, da je izvršil še celo vrsto drugih vlomov v mariborski oko« lici.
♦ Smrtna nesreča s puško. 15«letni deček Šavor Stanko iz Radovice je gnal vole na pašo. Na paši pa je v nekem grmu našel staro zarjavelo puško, katero je najbrž pustil kak divji lovec, katerih je po teh krajih ze«
10	veliko. Na paši se mu je pridružil Žlogar« jev Lojze Iz neznanega vzcoka se je naba« sana puška sprožila in zadela Šavorja Stanka v levo prsno stran Smrtno zadet se je zgru« dil in par minut nato izdihnil radi notranje izkrvavitve. Zlogarjevega Lojzeta so pripelja
11	danes metliški orožniki v Metliko, zanika pa vso krivdo. Nadaljnja preiskava bo do« gnala, čigavo je bilo orožje in kdo je kriv te tragične nesreče.
*	Vzrok smrti: ne ženina pest, ampak bolezen. Pred malim kazenskim senatom se je te dni zagovarjala 28-letna posestnica Otilija Z. i z Mihaj-lovcev, ki jo je državni pravdnik obtožil, da je premikastila 40 let starejšega moža, ki da je radi tega oslepel na desnem očesu. V teku razprave se je dognalo, da je mož oslepel radi dotika s slamo in da je po nekaj mesecih un.rl na posiedicah sladkorne bolezni. Na podlagi tega je bila obtoženka oproščena.
*	Nevaren padec z drevesa. Ljubljanski reševalni avto je te dni prepeljal v ljub« ljansko bolnišnico 61«letnega kmeta Jerneja Bradeška iz vasi Drage pri Go.ričanah. Bra« deško je v gozdu tresel kostanj, na mo« krem drevesu pa mu je spodrselo, da je pa« del kakih 10—12 m globoko. Pri padcu si je Bradeško zlomil hrbtenico. Njegovo sta« nje je smrtno nevarno ter ni upanja, da bi okreval.
*	Umazana kupčija na deželi. Pišejo nam: Na našem podeželju je opažati žfe delj ča« sa razne agente in potnike z blagom za ob« leke, ki obiskujejo manjše trgovce in zaseb« nike. Živijo ti ljudje od tega, da izrabljajo neizkušenost in lahkovernost naših poštenih podeželanov s tem, da prodajajo blago naj« slabših vrst. To je povsem razumljivo, saj pri boljšem blagu na deželi ne bi mogli ničesar zaslužiti. Opozarjamo vse, da tem malopridnežem ne nasedajo in jih po mož« nosti ovadijo pristojnim orožniškim posta* jam, ker je njihovo početje protizakonito. Oblastva pa prosimo, da posvečajo takim ptičem v bodoče malo več pažnje.
*	Svinja je ogrizla otroka. Neka kočarica iz Dednje vasi se je odpravila na kratek obisk k sosedi. Svojo 7 mesecev staro hčerkico je pustila samo v sobi na postelji, a v lopo je zaprla svoje edino. 4 mesece staro svinjo. Na nesrečo je svinja vdrla v sobo, skočila na posteljo in strašno razmesarila otroka, ki se seveda ni mogel braniti. Odgriznila mu je zgornjo ustnico s čeljustjo vred. brado in levo uho. Otoka so prepeljali v bolnico.
*Kredit za Št. JanžsSevnico. Odobren je kredit za zgraditev prvega dela proge Št. Janž—Sevnica v skupnem znesku 12 mili« jonov 280.032.42 Din.
■k Zabavna zgodba z morsko vodo. Na letošnji prireditvi Ljubljana v jeseni so imeli tudi razstavo ogromnih steklenih kadi z morskim rastlinstvom in živalstvom. Za to razstavo so potrebovali 40.000 litrov morske vode. Uprava velesejma je pa imela veliko truda in sitnosti, da je smela to vodo pri« peljati s Sušaka v Ljubljano. Temu se je namreč upirala — monopolska uprava! Na« zadnje pa je le izdala zadevno dovoljenje, toda pod pogojem, da se mora voda po uporabi — vrniti na Sušak in zliti v morje. To vračanje vode je bilo seveda drago in tako je uprava velesejma prosila, naj bi se prodala že javljenitm prošnjikom za akvarije in v zdravilne namene. S tem bi se upravi vcliiki izdatki, ki jih je imela, celo nekoliko znižali. Dovoljenja za to pa spet ni dobila, pač pa ji je bilo nazadnje le ustreženo, da se sme ta morska voda rzliti v kanal. K temu izlivanju je prišla posebna uradna komisija moncipolske uprave in je napravila o tem tudi obsežen zapisnik. S tem so se stroški še povečali. In čemu vse to, bo kdo vprašal Zato, ker se je monopolska uprava bala, da bi utegnil kdo pridobivati iz te vode — sol, ki je monopolsko blago. Vse te soli bi pa bilo kvečjemu nekaj kilogramov...
NAŠI NA TUJEM
Slovenci v Ameriki
V Midwayu jc umrl Franc Lukančič, do« ma iz Rovt pri Logatcu. V Ameriki zapu« U a ženo, sina, hčerko in očeta, v starem kraju pa sina, brata in sestro. V reki San Jacintu v Clevelandu Franc. Cimerman, star 60 let, doma iz Škocijana na Dolenj« skein, od koder je prišel v Severno Ameriko pred 33 leti. V Detroitu je podlegel jetiki Josip Ivec, star 47 let, doma iz Lovice pri Metliki. V Clevelandu je. umrl slovenski pijonir Franc Gorše, zdaj mu je pa sledila v večnost še žena Marija rojena Tekavec, doma iz Prigorice, fara Dolenja vas pri Ribnici, stara je bila 68 let.
11. Rue Auber, Pariš (9°) cdpremlj- denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxel-les; Francija: št 1117-94. Pariš; Holandija. štev. 1458-66. Ned Dienst; Luksemburg: št 5967. Lu-xembourg — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
lz Dorstfelda (Vestfalija) nam poročajo: Hladna jesen je prišla in mrzli veter že tr« ga listje z dreves. Tudi v Dorstfeldu je ugasnil mrzli veter luč življenja Ivani Ant« lejevi v najlepši mladosti 33 let. Ni se še ulegla zemlja na njenem grobu, ko so polo« žili k večnemu počitku njeno mater Marijo Antlej, rojeno Klavžer, ki je dosegla lepo starost 73 let. Hudo prizadeta Antlejeva mama je bila vneta Slovenka. Živela je v Nemčiji in Holandiji. Kako je bila pokoj« v slovenskem duhu. Zapušča žalostnega moža in osem dorastlih otrok, ki živijo v Neemčiji in Holandiji. Kako je bila pokoj« niča priljubljena, je jasno pokazalo lepo število ljudi, ki so jo spremili na zadnji po« ti. Najlepša hvala zvezinemu predsedniku g. Pavlu Bolhi za pogrebno pomoč, ki jo je nakazal takoj v znesku 75 mark. Blagima pokojnicama bodi lahka tuja zemlja! Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje.
PROGRAM RADIA LJUBLJANA
OD 20. do 27. OKTOBRA 1935.
LTikmar), v IL odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. Konec ob 23. uri.
Torek, 22. oktobra: 1.1.00: Šolska ura: Bajke z lužiških brd (Pirnat Viktor); 12.00: Zvoki iz Španije (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Cas obvestila; 13.15: Ura narodne glasbe; 14.00: Vreme, borza; 18.00: Slike iz narave, koncert radijskega orkestra; 18.40: Vzgojma vrednost umetnosti (dr. Stanko Gogala); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00; Prenos z• Dunaja (avstrijski koncert za Evropo); 22.05: Čas, vreme, poročila, spored.
Sreda, 23. oktobra: 12.00: Odlomki iz slovanskih oper na ploščah; 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas obvestila; 13.15: Plesni orkestri z vsega svetal (na ploščah); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Pomen ročnega dela za posameznika in za skupnost (Ivanka Omerza); 18.20: Spet nova pustolovščina lutke-Storžka; 18.40: Fran Milčinski in mladinsko skrbstvo (Jagodic Vojko); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Lisztov koncert v A-duru za klavir in simfonični orkester, igra Pavel Šivic; 21.15: Zdravice poje Slovenski vokalni kvintet; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Plesi iz davnih dni, radijski orkester.
Četrtek, 24. oktobra: 12.00: Klavirske solistične točke (na ploščah); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, obvestila; 13.15: Nekaj besed k večernemu prenosu žaloigre »Kralj Edip« iz drame; 13.25: Operne fantazije (na ploščah); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Ronny jazz igra za ples; 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Sophokles: Kralj Edip — tragedija, (prenos iz dramskega gledališča); 21.30: lz klasikov (reproduciran koncert; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22A5:Koncert radijskega orkestra.	»
Petek, 25. oktobra: 12.00:^ Koncert balalajk (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, obvestila; 13.15: Poslušajmo tenorje (na ploščah); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Ženska ura: O kozmetiki (dr. A. F. Ferenčak); 18.20: Krr. čki orkestri (plošče); 18.40: Življenje naših tct> ilnih delavcev (Pernišek Franc); 19.00: Vremb, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Prenos iz Zagreba; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Citraški trio »Vesne«.
Sobota, 26. oktobra: 12 00: Od poldne do dveh
—	vesel mozaik (plošče);12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas obvestila; 13.15: Od poldne do dveh
—	vesel mozaik (plošče); 14.00; Vreme; 18.00: Veselih lic — na delopust,' igra radijski orkester; 18.40: Zunanji politični pregled (dr. Kuhar Alojzij); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 2100: Strahovi: literarno - glasbena prireditev; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, 20. oktobra: 7.30: Kmetijska ura: 2i-vinozdravstvo (dr, Stegu Josip); 8.00: Čas, poročila, spored; 8.15: Koncert Ljubljanskega šra-mel kvarteta; 9.15: Vokalni koncert Akademskega pevskega kvinteta; 9.45: Versko predavanje (prior Valerian Učak); 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: Jesenski sprehod, koncert Radijskega orkestra; 1140: Požgančkov oča otrokom govorijo (Mirko Kunčič); 12.00: Čas, obvestila, spored; 12.15: Kar želite, to dobite, igra Radijski orkester; 15.00: Kar imamo, to Vam damo (reproduciran koncerf po željah); 16.00: Gospodinjski nasveti (gdč. Anica Lazarjeva; 16.2>: Milčinski : Cigani — veseloigra, izvajajo člani radijske dramske družine; 17.00: Za ples in dobro voljo, igra radijski orkester; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: čas, poročila, spored, obvestila; 20.15: Vokalni solistični koncert gdč. Olge Oljdekop; 21.00: Valčkova ura, izvaja radijski orkester; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15 Za ples In kratek čas, prenos iz nebotičnika.
Ponedeljek, 21. oktobra: 12.00: Koncert na kino orgijah (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, obvestila; 13.15: Melodije z juga (havajske kitare na ploščah; 14.00: Vreme, borza; 18.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna; 18.20: Harmonika na ploščah; 18.40: Kulturna kronika: Milčinski: Humoreske in groteske (Ljudevit Mrzel); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 2000: Prenos beograjske opere, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Telečje meso v omaki. Na masti praži dve žlici drobno zrezane čebule, strok če« sna in dve šalotki. Na čebulo stresi 3 četrt kile telečjega mesa, osoli in meso toliko ča« sa praži, da se zapeče in postane mast či« sta. Sedaj odrini meso na krai koze, na ma« sti pa zarumeni žlico moke. Ko se je moka zarumcnila, zmešaj z mesom in zalij z ju« ho ali vodo. Dodaj popra, paprike, peterši« lja, majarona, šetraja, tim.iana, vsakega ma« lo. Vse skupaj duši do mehkega. Zribaj dve srednje debeli olupi jeni jabolki in dodaj k mesu. Meso z jabolki naj vre še 10 minut, nato daš z dušenim rižem na mizo.
Makarone z jurčki. V kozi razbeli mast in na masti prepraži eno drobno sesekljano čebulo in 4 glavice pora. Potem deni na če« bulo 6 drobno zrezljanih jurčkov, 6 olup« ljenih paradižnikov (paradižnike dobro se« sekljaj), dve žlici sesekljanega zelenega pe« teršilja, osoli in malo popopraj. Vse skupaj duši približno četrt ure. Med tem pa skuhaj makarone, kuhane odcedi. (a jih ne polij z mrzlo vodo), polij s pripravljeno omako, zmešaj, naloži v skledo, posuj z naribanim sirom in daj kot samostojno jed na mizo.
Smetanova pogača. Mešaj, da naraste: 4 rumenjake in 4 deke sladkorja. Potem pri« ...voaj ^po žlicah) 8 dek moke, deciliter kisle smetane, malo soli in sneg štirih beljakov. Pekačo dobro pomaži, posuj z moko, zli j noter testo za prst na debelo, razravnaj in speci. Med tem ko se testo peče, pa zmešaj kremo. Krema: Mešaj štiri rumenjake, 8 dek vanilijevega sladkorja, nato še sneg štirih beljakov. Ko je pogača pečena, jo po« Iij s kremo in postavi nazaj v pečico, da tu« di krema porumeni. Ko se je krema poru« menila, pogačo zreži na poljubne kose tn daj toplo na mizo.
PRAKTIČNI NASVETI
O vrtnicah. Če hočemo, da nam bodo vrt« niče leto za letom bujno cvetele, morajo imeiti dobro zemljo, ali pa jo je treba zbolj« šati. Zemljišče, kamor nameravamo posaditi vrtnice, je treba zrigolati, to se pravi 40 do 50 cm globoko prekopati. Ne smemo pa pri tem delati na stari način, da rigolamo ta« ko, da pride spodnja plast zemlje, ki je mr« tva, na vrh, zgornja pa, ki je kolikortoliko še dobra, pa spodaj. Pravilno rigolanje je le tako, da ostane vrhnja plast na svojem me« stu, spodnjo pa zrahljamo Le v slučaju, če je spodnja plast dobra, tedaj jo premešamo z zgornjo. Če hočemo zboljšati težko ilovna« to zemljo, ji primešamo šote. sprhnele?a gnoja, rušo ali dobre humuzne zemlje Lah« ki, peščeni zemlji tudi primešamo šote ali bolje hlevski gnoj. Tudi ilovnato zemljo je dobro primešati toda ne tako. ki jo dobimo iz kake globoke jame, n. pr če se zida hiša in »kopljejo temelj, ker je taka zemlja mr« tva. Najboljši gnoj za vrtnice pa je hlevski gnoj, straniščnica (gošča). Ker če hočemo od svojih vrtnic bujnost, jim moramo vsaj vsako drugo leto gnojiti z naravnimi gno« jili. Med tem časom pa lahko za silo gnoji« mo z umetnimi gnojili.
Vrtnice rabijo tudi zelo veliko vode. Toda zalivati moramo zelo temeljito, da se tla dobro namočijo. O tem se prepričamo tako, da naredimo z lopato luknjo, da vidimo, če je dovolj mokro pri koreninah Ker pa pri obilnem zalivanju nastane blato in se s tem zemlja zelo zgosti, j9 je treba od časa do časa zrahljati. Če nam je mogoče, je pripo« ročljivo, da pokrijemo zemljo okrog vrtnic s preperelim gnojem, šotinim zdrobom, gozdno puhlico, ki obdrži zemljo enakomer« no vlažno.
Najboljši čas za presajanje vrtnic je je« sen od oktobra do novembra Ker če se vrt« niče v jeseni nekoliko prirastejo, nam spo« mladi že pri prvem cvetenju zaostajajo za drugimi. Grmičaste vrtnice pred presaditvi« jo precej porežemo, in sicer mo"ne po« ganjke na tri do štiri popke: slabe po« ganjke popolnoma izrežemo Potem posta« vimo vrtnice s koreninami za 12 do 24 ur v vodo. Korenine tudi obrežemo z ostrim nožem. Pri sajenju vsadimo tako, da po« krijemo mesto, kjer je bila nizka vrtnica cepljena, 2 cm debelo z zemljo, nakar zem« ljo dobro potlačimo, (najbolje s peto) in do« bro zalijemo, potem pa še nekoliko zemlje nagromadimo. da gledajo le vršički pogani« kov iz zemlje Spomladi jih ne smemo pre« zgodaj odkriti, oziroma osvoboditi
Visoke vrtnice moramo pri jesenski sa« ditvi položiti, zato jih že takoj nekoliko poševno vsadimo. ila se dajo lažje pripog« niti. Čez zimo zakopliemo krono v zembo. V ta namen naredimo na kraiu. kamor' bo« mo položili vrtnico, plitvo vdolbino tako, da gre krona vanjo, nakar natresemo rahle prsti tako visoko, da so vsi poganjki po« kriti Ne smemo pa nametati na vrtnico ken, ker potem nastanejo vmes praznine in tudi vrhovi se radi nolomiio ^nomlirli tudi teh vrtnic ne smemo prezaodaj odkriti, in še to le pri oblačnem dnevu
Stare vrtnice pa. ki nočejo več buino cve« teti. vseeno ni dobro presajati ker iim to ni dobro Posameznim starim vrtnicam odkop« Ijemo okoli zemljo in jo zboljšamo, kot zgoraj navedeno.
/čiščenje madežev
Splošnega pomočka, s katerim bi se od« stranjevab madeži, žal ni Zato pa mora« mo vedno najprej ugotoviti, od česa izvira madež koliko je star in kakšne vrste oziro« ma barve ie tkanina ali zamazani predmet, in šele potem izbrati primeren čistilni po« moček
Trdi madeži so skoraj vedno od sladkor« ja. če imaio tudi sladek okus, sicer na od smole Madeži ki so videti mastni in so čutiti mehki so naivečkrat mastni madeži Mod ri madeži na rdečem blagu in rumeni madeži na zelenem in črnem blagu so alka« lijevi madeži Madeži na telovnikih in sok« njah so skorai gotovo od jedi ali pa od pi« jač (kava m'eko. čai, vino itd.)
Sveži madeži se dajo najlaže odpraviti, še prav posebno iz kosmatega blaga Najbolie je, če poizkušamo vsak madež naiprei od« praskati z nohtom, odstrgati z nožem ali pa popiti s pivnikom: nikdar <?a pa ne smemo drgniti Sveže madeže od jedi v prtu izDere« mo največkrat lahko kar s toplo vodo ali pa z milnico
Stari madeži so seveda veliko bolj trdo« vratni kakor sveži Čistilni pomoček sc nc sme nikdar na madež politi, ampak vedno samo nakapati Pri barvastem blagu moramo najprej na krpi preizkusiti, ali pomoček ne razkraja barve
Kadar čistimo, denimo pod madež tva« rino, ki vpija nesnago. Če hočemo madež zdrgniti. vzemimo vedno krpo istega blaga ali na vsaj enake barve.
Preden se odločimo za katerikoli čistilni pomoček. poizkusimo pri blacu zmeraj naj« prej z vročo vodo ali pa z milnico. Če ma« dež ne izgine vzemimo raztonino burnusa, ki nikdar ne škoduje če je tudi šc tako moč« na. Raztopina burnusa razkraia madeže od masti. beljakovin itd . za madeže od barve, vina in rie ie pa najprimernejša raztoDina Persila. Šele če vse to ne pomaga, poizkusi« mo s pose' nimi čistilnimi pomočki.
Nobeno urejeno gosr>orl;nistvo bi ne sme« lo biti broz najvažneiših čistilnih pomočkov Ti pomočki so: bencin burnus, eter, gHce« r'n. marsejsko milo. Pcrsil, solna kislina, šnirit. Sčavna «o1. temen trnovo olie. salmi« akov cvet, vinski cvet in želčno milo.
Naibolje je. če imamo te pomočke sprav« ljcne na posebnem kraju (v posebni-omari« ci), in sicer tako. da ne morejo otroci do njih. Vsaka steklenička in vsak zavitek naj ima svoj napis, da nc nastane zaradi zame« njave škoda ali cclo nesreča.
S posameznimi madeži ravnamo takole:
ALKOHOL.
Madeže od alkohola izperemo z vodo. Pri bolj občutljivem blagu denemo pod ma« dež pivnik in na madež vodo samo naka« pamo.
APNO.
Bombaž. Na madež nakapamo zelo raz« redčene citronove kisline in ga nato zclrg« nemo.
Obleka. Apno zdrgnemo s krpico in ki« som ali pa počakamo, da se posuši, nakar ga previdno odnraskamo in namočimo po« tem madež z limonovim sokom ali pa z razredčeno solno kislino. Nazadnje ga iz« pliknemo z vodo.
Platno. Madež operemo s čisto vodo in ga zdrgnemo nato, če ie potrebno, še s kisom.
Svila. Kakor pri bombažu.
Sipa. Umijemo jo s kisom.
Volna. Kakor pri obleki.
ČOKOLADA.
Perilo. Madež namočimo z vodo, nato ga nekaj ur odmakamo v raztopini iz pol čajne žličke galuna, nol žličke vinskega cveta in 10 žlic vode. Nazadnje ga izperemo z mlač« no vodo iin milom.
Svila. V enakih delih zmešamo glicerin in vodo, dodamo nekoliko salmiakovega cveta in s to mešanico madež dalj časa močimo, potem pa zlikamo svilo med dvema cunja« m a.
Volna Na deset delov vede vzamemo en del glicerina in pol dela salmiakovega cve« ta ter s tem madež zdrgnemo.
ČRNILO.
Bombaž. Madež od črnila namočimo z raztopino citronove kisline ali pa z ne pre« močno raztopino vinskega kamna in ga na« to jzplaknemo.
Les Naravni les namočimo na zamaza« nem mestu ali z razredčeno solno kislino ali z žvcpleno kislino ali pa s klorovo raz« toplino, nakar ga pomijemo z milnico in s sodo. Lužcni les umijemo s toplim pivom, zdrgnemo s terpentinom im poliramo.
Platno Madež izperemo s toplim kisom ali pa z milnim špiritom.
Prepioga. Madež pokapamo s toplim mle« kom ali pa z limono in ga izperemo z volj« nim milom.
Roke Zdrgnemo jih s svežim odrezkom jabolka ali limone ali jih pa umijemo z milom in plovcem.
Svila Če je barva svile pristna, namoči« mo madež z zelo razredčeno kislino vinske« ga kamna ali pa s kisom, nakar ga oprezno zdrgnemo s toplo milnico, v katero kanemo nekoliko salmijakovega cveta.
Sukno Kakor pri bombažu.
llsnje Madež zdrgnemo s toplo vodo, ka« teri smo prilili nekaj kisa, ali pa z rezino limone, nakar ga zbrišemo z voljno krpo do suhega, otremo s stepenim beljakom in ter« pentinovim oljem (vsakega pol) im zdrg« nemo nazadnje z namiznim oljem, da se zopet usnje sveti.
Volna. Kakor pri bombažu.
JAJCE.
Bombaž. Ko ^e madež suh, ga najprej iz« krtačimo z voljno krtačo, nato pa odmoči« mo s toplo vodo."
Platno Kakor pri bombažu.
Srebro. Voljno platneno ali pa volneno krpo vtaknemo v pepel ali pa v zmleto sol in zdrgnemo z njo madež. Nazadnje ga z vročo vodo izplaknemo in do suhega obri« šemo.
Svila. Madež izperemo večkrat zapovrstjo z mešanico vode in špirita (vsakega pol).
Volna. Kakor pri bombažu.
(DalJe prihodnjič)
ZDRAVSTVO
Rastline naše zdravje
Kako se počije od dela, skrbi in žalosti trudno oko na cvetoči naravi. Pa ne le v du« ševno zdravje so nam cvetlice, njih sesta« vine dajejo bolnemu telesu največ zdravil.
Čim so začele človeka v davni pradobi trapiti razne bolezni, je jel človek gledati za zdravili. Kaj je pokazalo trpečemu bolni« ku, da imajo bač cvetlice v sebi tisto moč, ki prežene nepovabljenega vsiljivca«bo!e« zen, iz telesa, je danes prav težko reči. Če opazujemo razne bolne živali, vidimo, da si na primer bolni pes poišče prav posebno vr« sto ostre trave (ostrico), ki jo žveči, čeprav vemo, da pes ni travojedec. Pri živalih ime« nujemo take in slične pojave instinkt. Bese« da samo je to, ki nam prav nič ne pove o stvari sami. Pri ljudeh opažamo podobne pojave nezavednih sklepov in dejanj, ki pra« vimo o njih, da so nastali iz intuicije. Ver« jetno je, da so ljudje tudi zdravilne rože ta« ko spoznali in jih pričeli uporabljati proti določenim boleznim. Manj verjetno je na« ziranje, da je'prišel človek do spoznanja zdravilne moči v rastlinah po mnogih izkuš« njah, ki so se potom podedovale iz roda v rod. Za prvo naziranje govori zlasti dejstvo, da smatrajo, vsi primitivni (divji) narodi zdravilne rastline naravnost za dar božji in so jim dali tudi po božanstvih in svetnikih imena, na primer artemisia pelinu po bogi« nji Artemidi, sv. Janeza roža, Kristusova roža in slično. Vse zdravljenje je bilo v pr« vih časih v rokah duhovnikov, ki so zapšso« vali in spravljali vse, kar se je tikalo zdrav« ja. Tako so postali duhovniki in za njimi
zdravniki prvi opisovalci in gojilci rastlin. Dobra leta in kričeča reklama sta pregnali zdravilne rastline iz tisočletne rabe in posta« vili na njihovo mesto umetne praške. Slabi časi pa nam velevajo, da spet seznanimo na« še čitatelje z njimi, saj se celo najboljši zdravniki svetovnega slovesa ogrevajo za rastlinska zdravila.
V vsakem vrtu rase pelin, ki nam leči bol« ni želodec. Vendar pelin ni za vsak želodec. S svojim ostrim sokom je podoben biču, ki prisili želodec k obilnemu izločanju prebav« nega soka. Pelinov čaj je prav dober za že« lodce. ki so orremogli od obilne jedače in zlasti pijače, ni pa za razdražen šelodec r.er« voznih bolnikov. Pelinov čaj se mora piti vedno dobre pol ure pred jedjo (zajtrkom, obedom in večerjo), da razdraži želodec in vzbudi tek.
Skoro po vseh naših vrtih naletimo na temnozeleno drobnolistnato rumeno cveto« čo rastlino, ki ji pravimo vinska rutica, po« nekod tudi viranta od nemškega \Veinrau« te. To je hudo močna rastlina, saj nabrekne« jo takoj žile na roki, če držimo pest svežega listja te rastline v njej Sodijo, da vsebuje radij kakor več drugih rastlin Od nekdaj so jo uporabljali in jo še uporabljajo matere proti božjasti malih otrok, da jim jo vežejo na glavo. Nekateri zdravniki jo priporočajo kot krepilo živcev in sicer jo pripravimo v to svrho v obliki tinkture, to je kapljic ta« ko, da damo na & rastline % špirita, jem« ljemo po 15 do 20 kapljic trikrat na dan.
Prav v tej zvezi lahko omenim še rdečo potonko. ki ji pravijo Nemci Pfingstrose, ker cvete o Binkoštih Tudi za pljučne bole« zni imamo celo vrsto rastlin na našem vrtu. Tako na primer za kašelj: ajbiž ali slez je do 2 m visoka večletna rastlina s kosmati« mi, srčastimi listi, katere kuhamo z mlekom proti zasliženosti grla in prsi. Posebno učin« kovite so korenine, ki imajo poleg škroba in nekaj sladkorja še dobro tretjino slezi. Za« to pravijo tej rastlini slez Zdravilo si na« pravimo na ta način, da pustimo razrezano korenino v mrzli vodi eno uro stati, da po« tegne voda zdravilne snovi iz korenine. Ta izvleček pijemo gorak večkrat na dan po žli« cah. Potem imamo v vrtovih povsod še ja« než, katerega pač vsakdo pozna. Čaj iz ja« neževega semena je prav dobro sredstvo zo« per kašelj in pospešuje izločevanje izmečka. Eno glavnih sredstev, ki ga dajejo zdravni* ki hudo zasliženim bolnikom, je licjuor amo« nii anisati, ki vsebuje tudi janež. Mimo teh cvetlic raste skoraj pri vsaki slovenski hiši lipovo drevo, ki nam daje lipovo cvetje, zna no izvrstno zdravilo za prehlad in kašelj. Tudi bezeg je skoro ob vsakem plotu, in ča« ka, da še mu odkrijemo. Čaj iz bezgovega cvetja sili k močnemu potenju, zato ga upo« rahljamo proti prehladu. Črne bezgove jago* de sušimo za zimo in pijemo iz njih čaj, ali pa vkuhamo sveže jagode in napravimo iz njih osvežujočo in za pljuča prav zdravo pi« jačo«bezgovec. Še za samo jetiko najdemo ob potih pri hišah drobno rastlinico, ki ji pravijo ponekod vrbica (polygonum avlcu« Iare). Leta vsebuje poleg apna tudi precej kremenčeve kisline, katere obe snovi delu« jeta prav izvrstno za zacoljenje ran v plju« čih, ki nam jih je izjedla jetika. Zelo se je udomačil zadnja leta med zdravniki predpis čaja iz enakih delov vrbice, lučnika (papeže« ve sveče) in preslice. Ta čaj napravi marši« kdaj skoro bi rekel čuedeže.
Jetiki prav sorodna bolezen je skrofulo« za. Tudi za to bolezen raste po naših vrto« vih dvoje zdravil, o katerih gre glas, da či» stijo kri, to so: vrtne jagode. Za zdravilo jemo njihov sad, kadar pa jih ni, uporablja« mo čaj iz njihovega listja, med vojno, ko je bilo hudo za čaj, so splošno nabirali jago« dovo listje in so kuhali prav okusen čaj iz njega. Druga, kri čisteča rastlina, ki raste pri naših domovih, je oreh. Ne le njegov sad — orehi, nam daje okusnega olja mimo dobrih potic, tudi njegovo listje, za katero se nihče ne meni, je prav dobro zdravilo za čiščenje krvi Sicer ni kdo ve kaj dobre« ga okusa, je pa toliko bolj zdravilno.
S
ZANIMIVOSTI
Zgodovina žepnega robca
Kar nič dolgo ni odtlej, ko so se smeli lju« dje, ne da bi se pregrešili zoper lepo vede« nje, usekovati v roko ali si nos obrisali z rokavom. Robca smo se že tako navadili, da se resnično začudimo, ko slišimo, da še pred nekaj stoletji niso na visokih dvorih rav nič poznali »lepega vedenja z nosom«, o je brez dvoma v zvezi z razvojem oble« ke in ker so dobile obleke razmeroma poz« no žepe, je tudi vprašanje, kam bi bili moški tedaj vtikali robce. •
Prav za prav pa še danes ne vemo, kako daleč sega doba, ko so prvikrat imeli ljudje robce. Če zapoje grški pisatelj Aristofan v svoji veseloigri »Vitezi«: Kadar se usekneš, o Demos, tedaj si obriši prste v moje lase«, spoznamo, da Grki še niso poznali robca. Usekovali so se v prste, solze brisali z ro« kavi. A Rimljani so v kesnejši dobi že ime« li rute za brisanje potu. Rekli so jim »fa« cialia« (facia — obraz — torej: facanetelj - ruta za obraz). Bržkone je bil te vrste tudi »potni prt Veronikin«. Take rute so imeli pa le bogataši. —. Leta 1328 beremo o »svilenem robcu za nos« in Karlota Savoj« ska, vdova Ludvika XI je po svoji smrti zapustila »tri žepne robce z zlatom in svilo vezene«. Ana Bretonska, ki se je 1402 po* ročila s kraljem Karlom VIII. ie imela kar štiri ducate žepnih robcev Brez dvoma je bilo to najsijainejše razkošie in tako je osta k> še več stoletij. Taki robčki so. veljali boli za darila, ko za uporabne namene. Turški sultan Soliman II. je-s takim robcem poča* stil le najvišje imenitnike, ki so ga nosili za pasom.
Žepni robci, kakršne imamo zdaj, so pri« šli leta 1540 iz Benetk. Najprej jih je upo« rabliala le najvišja gospoda Moški so iih nosili v rokah z rokavicami vred. Neki Be« nečan je toskanskemu vojvodu prodal tak robec baje za dvesto zlatnikov Ker bi bili tudi meščani radi posnemali plemstvo glede dragocenih robcev,, je morala poseči vmes višja gosposka, da je natSnčno določila, ko« Iiko robcev in kakšne robce sme kdo imeti. Leta 1505 je bilo n pr v Dresdenu nekate« rim nižjim slojem sploh prepovedano imeti žepne robce in jih razdajati. Mislimo si lah« ko, da je bila ta »razvada« z robci tedaj že zelo razširjena. Predvsem je morala gospo« ska prepovedati tiste razkošne robce, ki so bili okrašeni z biseri in zlatom, in ki so se z njimi obdarovali zlasti zaljubljenci. To so bili »robci boginje Venere«, prave umetni« ne iz najnežnejših čipk. Seveda jih za sna« ienje nosu ni bilo moči uporabljati V neki knjižici o lepem vedenju i z 17. stoletja je omenjeno, da je treba robec zmeraj vidno nositi, da ga je imeti pri sedenju na kolenih Kmalu so pisali tudi o tem. da ni lepo, če se človek usekuje v roko. V 17 stoletju so bila že vprašania. kakor- »Ali je vljudno, da si s čepico ali suknjo obrišeš nos?« Od* povor: »Nikakor! To storiš le s facanetelj« čkom«. V 18. stoletju so uporabi i ali robce že srednji sloji, nižii so si pa nos še zmeraj očistili kar tako. O prvi Napoleonovi ženi Jožefini pišejo, da je imela zelo slabe zobe. In da si jih zakrije, ie držala zmeraj krasen robček pred usti. Tako so se robci s fran« coskega dvora razširili naglo po deželi. In ko so še začeli nosljati tobak, ie bilo nemo« (»oče izhajati brez robcev. Slednjič je bil robec neobhodno potreben, in dandanašnji, kdo je še brez njega?
Država brez odvetnikov
Italija je v svoji spomenici na Društvo na« rodov utemeljevala svoj sklep zasesti Abesi« n io tudi s tem, da je to še srednjeveška dr* žava in da je njeno sodstvo za sedanji civili« zirani svet neznosno Spomenica se sklicuje pri tem na francosko sodstvo, na knjigo Marcela Griaula »Sežigalc.«i V knjigi se opisuje francoska znanstvena ekspedicija od
GOSPODJE
ki žele biti za mal denar elegantno in moderno oblečeni, kupujejo svoje obleke direktno v tovarni
^T* TDG0VSK1 • DOM ^
tmmtdiL
TOVABOA-PERILA ■ ffl • OBLEJC
Celje št. 97.
z velikansko izbiro m skrajno nizkimi cenami, ki nudi: Obleke iz hlačevine po 210 Din .obleke iz meltona po 201 Din, obleke iz kamgarna po 499 Din, kratke zimske plašče po 200 Din, dolge zimske plašče po 870 Din, Huber-tus plašče po 280 Din in otroške obleke po 70, 95, 130 tn 180 Din. Zahtevajte takoj najnovejše vzorce in veliki ilustriran cenik, kar prejmete zastonj!
J
Nila do Addis Abebe in med drugim je opi« sana tudi usmrtitev nekega moža v gorskem mestu Addietu, ki je bil ustrelil domačega princa, za kar je bil obsojen na smrt na gr« madi. Živega so ovili s protjem, namočenim v raztopljen vosek in med Ovili so vsega, samo oči in nos so mu pustili proste Potem so ga postavili na grmado in v naslednjem hipu so ga objeli plameni
Ne da bi hoteli ovreči resničnost tega pri« povedanja. ki ga je italijanska propaganda širila tudi po velikem delu ameriškega tiska, naj primerjamo s tem drugo opisovanje s po« tovanja po Abesiniji v novejšem času. Ob« javil ga ie I.eo Roberts v eni zadniih številk revije »The National Geographic Magazine«. On pripoveduje, kako je opetovano potoval po Abesiniji. Nekoč je prehodil vso Abesi« nijo. Roberts opisuje tudi svoje izkušnje z abesinskim sodstvom. Ljudi sodijo navadno pod velikim figovim drevesom in sicer po za« konih. ki so večinoma še istovetni s starim židovskim pravom Abesinci nimajo pravni« kov, vsak moški se smatra za dovolj sposob« nega, da se zagovarja pred sodiščem sam. Roberts se je prvič zelo čudil, ko je slišal pred sodiščem glasno kričanje in prerekanje ter videl razburjenje, mahanje z rokami. Tu pa tam je pomolil ta aH oni sodniku prste naravnost pod nos. Zdelo se je. da bo zdaj tekla kri. Šele pozneje je zvedel, da so prizo« ri pred sodiščem v Abesiniji nekakšen splo« šen šport.
Posledice težjih prestopkov ali zločinov, so pa tudi v Abesiniji težje. Tako je nekoč Roberts zapustil svojo karavano in se napo« til sam na krajši izlet. Ko se je čez 14 dni vrnil, je opazil, da so mu bili ta čas ukradli dvanajst mul Gonjači so se izgovarjali, da so bili zadremali. Roberts je odšel k mestne« mu poglavarju in mu povedal, da ie bil okra« den. Poglavar je predlagal afarsato Američa« nu ie bila ta beseda neznana, a ker se je za« naša! na nasvet domačega veščaka, je odgo* voril. da bo poglavarju hvaležen za to proce« duro. Ta odgovor je pa poglavarja nekam čudno razburil. Začelo se je šušljati tu in tam in afarsata se ni vršila. Očividno je zadostovalo samo predlagati jo. kajti še iste« ga večera so se vse ukradene mule vrnile.
Šele čez nekai tednov je Roberts zvedel, kaj je afarsata Če pride do tega obreda, zbe« ro vse prebivalce kraja, kjer je bil presto« pek storjen in jih zapro v ograjo iz trnja. Nihče ne sme ven. niti krave pomolzti niko« mur ne dovolijo. Nastane sp'nšno ječanje, vsi zaprti tulijo in tarnajo Potem izvolijo osem do deset preiskovalcev, ki se imenine* jo ptiči. Ti prisežeio, da ne bodo skrili niče« sar, kar bodo slišali in videli Potem je nekaj časa mir. včasih traia ta presledek tudi me« sec dni. Ta čas se preiskovalci mirno izpre« hajajo med ljudmi, povsod poslušajo ip vse opazujejo. Slednjič označi eden izmed preis* r#ovalcev sodniku krivca. Če je krivec v ogra«
ji, ga odvedo v zapor. Če je pa že prej po* begnil, kaznujejo vso vas in vsi prebivalci morajo vzajemno kriti škodo To je abesin* ski pravni postopek, ki mu pravijo afarsata.
Abesinci pa poznajo še drug način sodstva po katerem se spor poravna. Samo v enem primeru je videl Roberts, kako je ena stran« ka odklonila sodnikov predlog glede porav« nave. To je bilo takrat, ko sta se dva nosača sprla in sta enega od sojenih pretepla Le«ta je odklonil predlog, da bi se pobotal z mo* žem, ki ga je bil udaril Sodnik je izjavil, da ima sicer vso pravico odkloniti spravo, da pa mora za to, predlagati nov postopek In predlagal je, naj se zadeva prepusti bogu S tem je bil tožnik zadovoljen, saj ie bil krivcc gotovo potrt po tako težki obsodbi.
' 100 otrok — zastrupljenih. Iz Stockhol« ma je prišla huda novica, da se ie v turi* stovski pokrajini Dalekarliji na Švedskem zgodila strašna nesreča. Ko je protestantov« ski škof bival v Mori, kjer je bila v cerkvi otroška služba božja, se je sto otrok in ne« kaj odraslih zastrupilo z ogljikovim plinom, ki je prihajal iz kleti pod cerkvijo Tudi do« sti tistih otrok, ki v cerkvi še niso kazali znakov omamljenosti, je kasneje zbolelo.
X Skok iz višine 8770 m. Bivši letalski po« ročnik Pavlovskv iz Brna je te dni po dolgih pripravah tvegal nov prvenstven skok s pa« dalom, ki se mu je tudi v polni meri posre* čil. Dvignil se je v družbi pilota Kovande na letalu, ki ga je izdelala češkoslovaška držav« na tovarna letal, z letališča na Letni pri Pragi. Ko ie letalo doseglo višino skoraj 9000 m, ie Pavlovskv skočil z njega in ie pristal po 26 minutah pri Strašnovu v b'ižini Mlade Boleslave. Takoj so pritekli ljudje, ki so ga našli popolnoma izčrpanega na tleh Fna roka mu je bila ozebla. ker je med skokom izgubil rokavico Ko so pregledali aparate, ki jih je imel s seboj, so ugotovili, da je sko« čil ~\z višine okrog 8770 m (zadnji rekord, ki so ga postavili pred kratkim v Rusiji, je zna« šal 7923 m), temperatura ie znašala v naj« višjem delu poleta 37 stopini pod nič!o.
Vino v konzervah. V severnoameriških Zedinjenih državah se že nekaj časa vrši močna propaganda za prodajo-vina v kon« zervah l eta 1934 ie bil ustanoviien pose« ben vinski zavod, pri čegar ustanovi so co« delovali kalifornijski producenti vina Te« mu zavodu pripada trenutno 190 članov, ki pa kontrolirajo skoro 90cc v<se v;nske pro* dukcije v Zedmienih državph. Namen za* voda je vpeljati vino kot marko, za kar smatra za najbolie, da se vino prodaji v konzervah Prodaia vina v konzervah ima po mnenju zavoda mnogo prednosti T?iko so prevozni stroški za konzerve v primeri s steklenicami za 30% nižii Ker se konz<.r« ve po!n;jo v k'eteh, je dan?) s tem garan« ciia za kakovost vina Na drugi strani pa imr ta način prodaje vina tudi svoje slabe
strani. Vprašanje je namreč, če se vino rav« no tako dobro drži v konzervah kot v fte« klenicah. Možno je tudi, da se spremene kc« mične sestavine vina ob dotiku s kovino, če se vino skazi itd. Vse to kaže, da proda« ja vina v konzervah ne pride v pošte v za kvalitetna vina, ampak samo za vina, ki se zelo veliko kpnzumirajo in ne gre pri tem to« liko za kakovost. Ker se še novost ni dovolj vpeljala, bo treba počakati na praktične uspehe te novosti iz Amerike.
X Okus in toplota. Poizkusi so dokazali, da nam je okus tem močnejši, čim toplejša je raztopina. Raztopina sladkorja, ki jo pri 8 stopinjah komaj občutiš kot sladko, je pri 40 stopinjah zelo sladka. Isto velja o vsem, kar ima kisel in grenak okus. Samo slane stvari ne učinkujejo več tako slano, če so tople. Iz tega sledi, da morajo gospodinje jedi servirati pač čim bolj tople. Po drugi strani jc pokazal aparat, da po slanih jedeh tudi presoljene jedi ne občutimo več kot takšne.
X Cepivo zoper prehlad. Ameriška zna* nost je iznašla serum, ki so ga vcepili 56 starejšem, se pa največkrat sploh ne da več dognati, od česa izvira. Pri takšnih madežih se moramo ravnati samo po splošnih na« čelih, ki so takšnale:
Osebne izkaznice v Avstriji. V avstrijskem zveznem svetu so te dni sprejeli zakonito uvedbo izkaznice o istovetnosti s fotografijo. Posihmal bodo torej v Avstriji vsak trenutek vedeli detektivi, s kom imajo opraviti.
Največja goba. Letos so našli na Fran« coskem mnogo gob velikega obsega. Naj« večjo je prod dnevi našel v Roannu neki poštni uradnik. Goba ima obseg nad 1 m in tehta 40 kg.
Prerokovanje duceju in negušu. Josip Ra-nald je zaslovel zaradi svoje hiromantične (pre. rokovanje iz črt na dlani) spretnosti. Mnogim glavnim in velikim možem je prerokoval bodočnost. Leta 1922. je sprejel Ranalda tudi Mussolini, ki tedaj še ni bil zavladal Italiji. Ranald mu je prerokoval sledeče.: »Vi se boste priborili do oblasti še pred koncem leta 1922., vaša oblast pa bo trajala le 15 let.« šest mesecev pozneje je Musolini res postal predsednik vlade in se je začel fašistični režim, ki traja že preko 13 let. Po tej prerokbi Josipa Ranalda bi imel torej Mussolini vladati še dve leti.
Ranalda pa je sprejel tudi abesinski negus Haile S elasie, in sicer leta 1930. Ko je Ranald pogledal poteze na njegovi roki, kakor jih je 8 let prej Mussoliniju, mu je Ranald prerokoval da pride nanj velika nevarnost, ko bo star 43 let, to je v letu 1935. Negus je torej prav sedaj v veliki nevarnosti, da izgubi krono in morda celo glavo. Mussolini pa bi v smislu te prerokbe prišel ob moč šele 1. 1937. Ni treba veli. ko potrpljenja, da se bo videlo, v koliko se bodo uresničile prerokbe in napovedi slavnega hiro-manta Josipa Ranalda
Za smeh m kratek čas
Nesporazum
Trgovec: »Bi vas vzel v službo, ker ima« te lepa šolska izpričevala. Toda — ali v gimnaziji niste bili?«
Brezposelni: »Grem kar zdaj! Kaj naj pa rečem?«.
OBUPAN
Krojač: »Obleke vam ne morem prej zgoto-viti, da mi poravnate zadnji račun«.
Gospod: »Tristo medvedov, tako dolgo vendar ne morem čakati«.
HITRO SE JE ODLOČILA
Mati: »No, Lizika, kaj bi rada za svoj god?«
Lizika: »\'eliko pogačo«.
Mati: »In kaj še?«
Lizika: »Še eno veliko pogačo«.
Mati: »Toda, srček moj, toliko tvoj želodec vendar ne prenese«.
Lizika: »Potem si želim pa še en želodec«.
SPOMIN.
Ženka: «Glej, Lojzek, se še spominjaš, tamle na tistem oglu si vedno čakal mene«.
Možek: «Da, saj že spet stoji tam neki te« pec in čaka«.
NI BIL PIJAN
Sodnik (priči): »Ali je bil obtoženec pi* jan«?
Priča: Pijan ni bil, govoril je čisto pamet* no».
Sodnik: «Kaj je govoril?«
Priča: «Zabavljal je čez policijo«. NE VERJAMEJO MU
Mamica: »Nikar več ne plakaj, sinko, če nisi prinesel krstnega lista v šolo danes, ga pa prineseš jutri. Saj vendar vsi vidijo, da si bil rojen.«
Sinko: «Vidijo že, toda če nimam krstnega lista, mi tega ne verjamejo«.
PRI KOSILU
Mlada žena (joče): «Menda si že vse poza* bil, kaj nam je župnik govoril pri poroki. Re* kel je: .Ljubezen vse veruje, ljubezen vse upa, ljubezen vse veže«.
Mož: «To je res! Ni pa rekel, da ljubezen vse poje«.
TO ŠE NIČ NI.
Prvi gest (v gostilni svojemu . sosedu): »Vam pa jed imenitno tekne, gospod. Človek kar strmi«.
Drugi gost: »To še nič ni — morali bi me videti, če sem kam povabljen ...»
ČUDEN PRIMER
Janez je zbolel in šel k zdravniku Zdravnik je poslušal in trkal, potem pa zamišljeno za« vzet zmajal z glavo: «Nenavadna zadeva, ki bo zdravniško znanost nedvomno obogatila«.
«Oprostite, gospod doktor«, je menil .Ta« nez, »motite se. Zame bo plačala bolniška blagajna!«
NA POČITNICAH.
Gost: «Čujte, gospod krčmar, kaj pri vas vedno curlja skozi strop?«
Krčmar: «Ne, gospod, samo kadar dežuje in pa nekaj časa po dežju ...»
ZELO USLUŽNO.
Snubec: «Ljubim vašo hčerko, gospod pro« fesor, in ne morem brez nje živeti«.
Oče: «Že dobro, pripravljen sem poravnati pogrebne stroške«.
ISKRENOST. _
Oficir: «Kdo je izumil smodnik?«
Rekrut: «Pokorno javljam, jaz ne!»
V ŠOLI.
Učitelj: »Tonček, kaj imaš spet v rokah?«
Tonček: »Ničesar, gospod učitelj!«
Učitelj: »Potem pa vrzi proč!«
DOMA NE.
Vinko: Ali grem lahko po sosedovega Tončka, da pride k nam?
Mati: Ne, preveč razgrajata in vso hišo na glavo postavita. Bolje bo, da greš ti tja in se tam igrata«.
Listnica uredništva
Sv. Florijan pri Rogatcu. Vaš dopis ni primeren za objavo, ker tako kočljive za* deve objavljamo, šele potem, ko oblastva doženejo, njihov potek. Če ustrezajo Vaše navedbe resnici, naznanite zadevo oblastvu.
Erckenswick. Slika je premalo jasna in žaj ne moremo priobčiti.
Hamborn-Neumuhl. Zahvaljujemo se za Vaš dopis, vendar ga pa ne moremo obja* viti, ker je po treh mesecih že zastarel. Ti* sto o zaupnikih bi več škodilo, kakor kori* stilo, če bi objavili. Veseli nas, da so" se razmere v zadovoljnost vseh uredile. Le tako naprej Vam v čast, nam v veselje.
Vojnik. O društvenih zadevah poročamo le tedaj, če so opremljeni dopisi z žigom društva.
Creutzvvald. Poročajte nam obširneje o Vaši proslavi!
Vogričevci. Predmet Vašega spora je po« vsem upravnopolitičnega značaja in ga bo po obstoječih predpisih rešilo upravno obla« stvo. Sodimo, da bi nihče ne imel nobene koristi z objavo poslanega članka.
NOVOST! Samo Din 98*-a
Št. 63.719. Cenena, a dobra Shoock-Proof zapestna ur, točno regulirana, lep kromiran okrov, zapestnica iz usnj, Številčnica in kazalo osvetljena. (Radium)
Din 98'—

Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnin' prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebrnine. 1 Lastna p r o t o k o I i r a n a tovarna ur v S v I c >
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
MALI OGLASI
POZOR MIZARJI
Napredni mizar uporablja samo patentirano po_ steljno tračnico (Bethschiene) «Kaiko».— Prihrani si delo in čas Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek, Stupica, Breznik, Erjavec, Zalta & Co., vsi v Ljubljani; Rok Arhar v št. Vidu; Gmerza v Kranju; D. Raikusch v Celju in Andraschitz, Lotz v Maribor.	193
PRVOVRSTNO SADNO DREVJE
1 jablane in hnjške, oddaja po zelo ugodnih cenah drevaanica Stopar v Velenju.
NOVA ZIDANA HIŠA
s pohištvom v dobrem stanju in nekaj zemlje pri trgu v Kozjem poceni na prodaj. Stermšek Kozje, 103.
PIŠITE, DOKLER ŠE NA ZALOGI! Ostanki. Paket serija A. vsebuje pristnobarvno
fino zimsko blago (flanele) ostanke po 2.50— 4.50 metr. v različnih vzorcih, skupaj 17—17.50 metr. Cena celeg^t paketa samo Din. 115.— Paket serija B- vsebuje touring blago za moške srajce v različnih pristnobarvnih vzorcih. Ostanki po 3—3 metr. Za tri srajce skupaj samo Din. 115.— Paket serija C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flaraeli), zimski cvirnati bar. chent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno žensko,obleko. Skupno samo Din. 125.— Paket serija D. Fini nemški volneni pristnobarvni kamgarn, temnomoder, črn ali temnorujav, gladek ali črtast, za eno celo moško obleko ali za ženski kostim samo Din. 278.— Pišite takoj, : tero serijo rabite. Razpošiljamo poštnine pro. sto, samo po povzetju. Tekstil Slavija, Maribor, Kralja Petra trg 4.
Zahtevajte brezplačni cenovnik!
Chrom anker ura.slična moderno gravirana D n 36.-
Ista ura boljša D>n 60 •
Ista ura
tenka Din 95.-
2 do 5 let garancije.
Ista ura bolj tenka, tetoča na 8 kam. i let garancije Din 163—
Hnlon Hiffman
Maribor, 143
Specijalist za boljše ure.
Budilka z enim zvoncem	Din 45,—
Ista budilka prima,51et garancije Dli 60.-
ista budilka z dvema zvoncema prima, 5 let garancije Din 76.-