ieR«če|SKI VNIK 13- rnaia12^^31' v Trstu PrMhodr^k 1paD nie9°v paPA2R6TI2ANSKl bra 194^ , pd ^b- n°vem-Cerknitn V ra S' 2akriž nad ^klostrod ^nin°žen na tedibra 19445‘ d017 seP- v tiskarn944r^Se je tiskal Govc^p" "Goberdob- v Si, Od ,a Gorenji Trebu-Pp 1 sePtembra 1944 "Slovenili9 1945 v tiskarni p'i Idrii ^ pod Vojskim Pa v os d° 8- maja 1945 kier |e f2Vdb°lenem Trstu, ka-Bii e^.zadnia Stevil-tizansk tiskani Par' ^ieniH^^ v -- TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 216 (14.046) Trst, nedelja, 27. oktobra 1991 Predstavniki Slovencev v Italiji z ministrom De Michelisom in predsednikom Peterletom Manjšine včeraj v žarišču Minister De Michelis potrjuje obvezo vlade da se rešijo vprašanja Slovencev v Italiji S r:. A A f w .;T!.. r i v M fi&jk anle z ministrom De Michelisom na tržaški prefekturi . (Foto Magajna) Trst Italijanski zunanji minister De Michelis je včeraj zjutraj, na sedežu tržaške prefekture predstavnikom Slovencev v Italiji ponovno potrdil obvezo vlade, da se odprta vprašanja naše skupnosti rešijo. »Italija izraža voljo, da ima glede tega vprašanja čiste račune, kot je dokazala na Južnem Tirolskem v odnosu do nemške manjšine. Problem je treba nujno rešiti, še toliko bolj z ozirom na bodočnost, ki je ob zgodovinskih premikih ni mogoče graditi, ne da bi upoštevali vlogo etničnih skupnosti.« De Michelis je dejal, da se zaveda, kolikšne zaprave vzbuja sama vsebina zaščitnega zakona, podčrtal pa je, da mora parlament obravnavati to vprašanje v duhu, ki ga narekuje nov položaj. Zavzel se je za odprto mejo, oziroma njeno vse večje premeščanje, kar je v skladu s sodobnimi tendencami v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Peterle in Dular zagotovila zavezanost matice zamejcem VLASTA BERNARD KOPER — »V čast in veselje mi je, da vas, predstavnike Slovencev iz zamejskih pokrajin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem lahko pozdravim v imenu slovenske vlade na zgodovinski dan, ko je Republiko Slovenijo zapustil zadnji tuji vojak.« S temi besedami je slovenski premier Lojze Peterle v koprskem hotelu Triglav včeraj nagovoril svoje goste na sprejemu, ki sta ga priredila z ministrom za Slovence po svetu Janezom Dularjem. Peterle se je ob tej priložnosti zamejskim Slovencem toplo zahvalil za pozornost in podporo v najtežjih dneh uveljavljanja slovenske suverenosti in jim izrekel priznanje, ker so se izkazali kot slovenski politiki, kulturniki, umetniki, gospodarstveniki in znanstveniki in ker so se enotno zavzemali za mlado slovensko državo zunaj njenih meja. Pri tem pa je želel posebej poudariti, da jemlje njegova vlada za več kot svojo dolžnost skrb za vse dele narodovega telesa. »Na splošno lahko rečemo, da je demokratizacija v Sloveniji spodbudila dobro sosedsko sodelovanje tudi v smeri bolj naklonjenega in manj ideološkega obravnavanja slovenskih skupnosti,« je poudaril Peterle, »ponekod pa je žal čutiti težnje, ki k temu ne prispevajo. Slovenija nima ozemeljskih zahtev do drugih držav in tudi ne bo pristajala na take zahteve s strani drugih. Priznavajoč meje, ki sicer Slovence delijo na štiri države, pa se bo slovenska vlada vedno in dosledno zavzemala za celovito zaščito in uživanje polnih pravic Slovencev v vseh pokrajinah sosednjih držav, kjer gre za njihovo avtohtono navzočnost.« Predsednik slovenske vlade je svoj nagovor za-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ultimat JA za predajo braniteljev Dubrovnika kon?nC;REB — Včeraj je bilo predan VSem jasno' zakai ie Visa J110011!1111 nenadoma za-kemu .zatišje na dubrovniš-Pjišču. Krajevni povelj- torslfr°sEo'E:rrlo9orske okupa-nik t> voiske generalpolkov-duur av)e Strugal je namreč Ultin?V.niškernu zuPanu poslal Vanc-iat' v katerem jugoslo-oboS? v°iska zahteva, da drevi ZeLne sile Hrvaške do °!'ožie0b 2°' uri Predai° vse la ni ' Slcer bo vojska ukrepa- “u svoje. buGornenral Rašeta je v Zagreto „1? 0cno zanikal, da bi bil »le nrl1mat' Po njegovem je to Pot/5rešib^n' bi P° mirni Za v,, i1 dubrovniški zaplet. Pristar,9^6 oblasti P9 bi bil NaZ! k na tak »predlog« ALjevanje NA 2. STRANI Z množično in preprosto slovesnostjo na pomolu starega koprskega pristanišča Slovenija včeraj radostno pozdravila še en zgodovinsko pomemben dan KOPER — Na pomolu starega koprskega pristanišča je Slovenija včeraj praznovala še en zgodovinski dan, dan, ob katerega rojstvu je njeno ozemlje zapustil zadnji tuji vojak. »Državljani Slovenije, Republika Slovenija je zdaj svobodna!« S tem vzklikom radosti in neprikritih upanj je svoj slovesni nagovor na koprskem pomolu zaključil predsednik te svobodne republike, Milan Kučan. Še prej pa je prejel raport generalmajorja Janeza Slaparja, ki mu je sporočil, da je z odhodom zadnjih vojakov JA bojna naloga slovenskih oboroženih sil, ki so jo prejele 27. junija, popolnoma izvedena. Preprosta, a globoko doživeta slovesnost, ki je v staro pristanišče pritegnila veliko in zelo pestro množico, se je natančno ob 11. uri začela s topovskimi salvami v pozdrav osvobojeni Sloveniji in s fanfarami v pozdrav predstavnikom slovenske oblasti (s Kučanom in Peterletom na čelu), ki so v Koper prispeli po morju iz Portoroža. Na pomolu jih je pričakal častni zastavni vod slovenske teritorialne obrambe, 200 pripad- nikov enot notranjega ministrstva in specialni vod slovenske milice, slovesnost pa se je začela s slovensko himno, Zdravljico. Predsednik Kučan je nato z jedrnatimi in pomenov polnimi besedami poudaril, da ima Slovenija sedaj vse pogoje za mednarodno priznanje, predvsem pa v lastnih rokah vso odgovornost za prihodnost svojega naroda. Sedaj se moramo v veliko večji meri posvetiti notranjim, predvsem socialnim problemom - je podčrtal - hkrati pa ob miru v Sloveniji ne smemo pozabiti, da v sosednji Hrvaški divja krvava vojna, proti kateri protestiramo v imenu človečnosti in obsojamo tiste, ki stojijo za njo. Kučanovi zahvali vsem, ki so se kdajkoli in kjerkoli borili za svobodo, še zlasti pa v absurdni junijski vojni, sta se pridružila tudi ostala govornika, obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar, slovesnost pa se je končala s podelitvijo priznanj pripadnikom slovenskih oboroženih sil in s kulturnim sporedom, (vb) Ustanovitev »superpravdništva« lzzvala val polemik med sodniki ske m- ■ Efstanovitev protimafij-»si^1Sk°valne direkcije (DIA) ZvalaUnierpravdništva<< le tak°i iz-Pdčakn! " P?/emik' kar ?a je bilo vspHr'3^' Odločno je protestira-vDi Vna zveza sodnikov, ki ^ zasedala v Rimu in na je kateri ______ iznesli Predstavniki raznih struj nja. pm, avnem negativna mne-°Poziri?,6 lrala j0 tudi vladna niki Da . V Prvi vrsti DSL- °dvet-ih niihm° St0pili na drugačno pot, zitivnp 0 reakcije, večinoma po-šanje, sa0dranŽaj0 neke vrste olai-tv°« rs7K Pb bo »suPerpravdniš-tudi azbremenilo dela in nemara bodo On?0V0r.n°sti- Polemike se temu Da ;°V0 ae nadaljevale, kljub Je notranji minister Scotti že sklical prvo sejo tega novega organizma, in sicer v torek. Pravosodni minister Martelli, ki je oče te pobude, pa se bo z Višjim sodnim svetom in predstavniki sodnikov sestal v sredo in četrtek. Negativne ocene temeljijo predvsem na prepričanju, da bo en sam človek, šefa DIA bi morali imenovati že prihodnji teden, imel v rokah preveč oblasti, kar naj bi kratilo svobodno iniciativo posameznih sodnikov. Obrambni minister Rognoni sicer trdi, da bo ta svoboda zajamčena. Utrjuje pa se tudi mnenje, da »superpravdniš-tvo« tako, kakršno bo, še zdaleč ni pravo orožje proti naraščanju mafijskega kriminala. Dve smrtni žrtvi v prometni nesreči nedaleč od Gradeža GORICA — Dve osebi sta umrli za posledicami strahovite prometne nesreče, sinoči, nekaj pred 21. uro, v kraju Belvedere pri Gradežu, ena oseba pa je bila ranjena. Umrla sta 32-letni Fulvio Gargiulo iz Tržiča, Ulica Randaccio 10, in 26-letna Li-dia Battistela iz Ronk, Ulica della Rotonda 21, ranjen pa je bil 53-letni Paolo Maritan. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini bencinske črpalke, preden državna cesta zareže v Laguno proti Gradežu. Gargiulo in Battis-telova sta umrla med prevozom v bolnišnico. Za guvernerja Bance dltalia Ciampija je finančni zakon neučinkovit »Krizo lahko premostimo samo z velikimi skupnimi napori« BARI — Kakovost in učinkovitost finančnega zakona, o katerem poteka razprava v parlamentu, je za marsikoga pod vprašajem. Nekateri mu nasprotujejo iz političnih razlogov, drugi v njem vidijo samo še dodatno breme za že itak velike davčne izdatke, najbolj prizadeti pa so odvisni delavci, ki jih v prihodnje čakajo še dodatna davčna bremena. Guverner Bance dltalia Carlo Ciampi je vsebino finančnega zakona poglobil za 34. kongresu Cluba Forex in priznati je treba, da ni bil prav nič prizanesljiv. Guverner Ciampi globoko dvomi v učinkovitost gospodarskega manevra, čeprav meni, da je vsaj kvantitativno pozitiven, saj bi morala država z njegovim izvajanjem pridobiti več kot 55 tisoč milijard. Lahko pa se zgodi, da bo pričakovani priliv manjši, kajti nekateri ukrepi, kot na primer davčni odpust, revalutacija podjetij in ukinitev nekaterih nerentabilnih ustanov, imajo le začasen učinek. »Taki ukrepi ne rešujejo problema, s katerim se državna financa ubada že deset in več let, temveč ga samo začasno odstranijo,« je menil guverner. Italijansko gospodarstvo se v primerjavi z ostalo evropsko in svetovno stvarnostjo premika prepočasi, podjetniki nočejo tvegati, ponudba je slabša od tega, kar bi dejansko lahko nudili, posledično je povpraševanje manjše od pričakovanega, utrjuje se politika asistencializma, je še razložil Ciampi. »Vse to pelje v slepo ulico, iz katere je edina rešitev drastična strategija, ki so se ji skoraj povsod v Evropi uspeli izogniti,« je še ugotavljal. Toda kako najti pot iz začaranega kroga? Ciampi ne nudi magične formule, pač pa nekaj tehtnih nasvetov, namenjenih predvsem političnemu kadru in gospodarstvenikom. »Državno bilanco je treba čim prej uravnovesiti z učinkovitimi ukrepi, ukiniti je treba vsakršne davčne privilegije, zmanjšati je treba stroške. Za to pa je potreben napor vse skupnosti, ob zavesti, da pot ne bo ne kratka ne lahka.« Ciampijev predlog je ta, da bi delavske organizacije korenito spremenile plačni sistem, tako da bi dohodki ohranili kupno moč in da ne bi bili vpleteni v inflacijsko spiralo. Toda ohranitev kupne moči dohodkov ne sme biti v škodo novih delovnih mest, kar pomeni, da podjetniki ne smejo krčiti zaposlitvene ravni. Največjo škodo državnemu gospodarstvu so podjetniki naredili v začetku osemdesetih let, ko so začeli zavirati dejavnost iz strahu pred napovedano splošno krizo. Katastrofalne krize ni bilo, gospodarstvo pa je padlo v nekakšno katarzo, iz katere se sedaj le s težavo prebuja. J* • De Michelis Evropi. Prizadevanje za zaščito gre pri tem zasledovati s pozitivnimi toni, da bi se dosegel konkreten rezultat in ne bi, tako kot večkrat v preteklosti, prevladala konfliktualnost, s katero bi lahko prišlo do obratnih učinkov. Minister je dejal, da se bo zavzel za to, da ta razprava ne bo dvigala oblakov prahu in povzročala negativnega vzdušja, kot ga je v preteklosti. Kot bistven del konkretizacije v tej smeri je minister omenil potrebo po takojšnjem izvajanu zakona za obmejna območja, ki omogoča vzpostavitev nekaterih pomembnih inštrumentov. Delegacija Slovencev, v kateri so bili predstavniki SKGZ, SSO, SSk, PSI, DSL, GKO, in organizacij iz videmske pokrajine, je opozorila na kratek čas do zaključka zakonodajne dobe, kar pomeni, da bi morala vlada glede zaščitnega zakona dati parlamentu odločilen impulz. Zakon pa tudi ne more odražati skrajnih restriktivnosti, ki so bile prisotne v Maccanicovem osnutku. Še zlasti je bilo na srečanju prisotno vprašanje Slovencev videmske pokrajine, ki so glede pravic skoro popolnoma prikrajšani, takojšen konkreten korak pa bi bil priznanje dvojezične šole v Spetru. De Michelis je s pripombami soglašal in dodal, da mora biti problem rešen tudi v deželi, z ozirom na ugodno ozračje sodelovanja s Slovenijo. Minister je naklonjen najširšim možnim rešitvam. »Naj se videmski pokrajinski svet izreče v tem smislu, drugače ne bo mogel opravičiti dobrih odnosov s Slovenijo«, je še dejal De Michelis in podčrtal, da je v vlogi zunanjega ministra manjšini na rapolago kot garant, kar velja tudi tudi za Južno Tirolsko. Po srečanju z delegacijo Slovencev je De Michelis sprejel predstavnike Unije Italijanov iz Slovenije in Hrvaške, katerim je zagotovil prisotnost na mirovni konferenci v Haagu. Obljubil je, da bo Italija ščitila pravico svoje manjšine do enakega statusa v Sloveniji in na Hrvaškem, čimprej pa bo tudi rešeno vprašanje uporabe sredstev iz zakona za obmejna območja. D.U. • Peterle mejskim rojakom zaključil z ugotovitvijo, da ima vsak narod svoj čas in da je sedaj »čas svežine slovenstva, ki napoveduje novo, neobremenjeno ustvarjalnost«. V številnih posegih predstavnikov slovenskih skupnosti iz Italije, Avstrije in Madžarske so bile seveda na prvem mestu čestitke in in dobre želje za prihodnost Slovenije, predvsem pa je bilo mogoče izluščiti iz njih precej podrobno in aktualno podobo trenutnega položaja, v katerem se nahajajo Slovenci v posameznih državah. Tako je bilo v razpravi predstavnikov Slovencev v Italiji slišati predvsem sorazmerno pozitivne ocene včerajšnjega srečanja z ministrom De Michelisom Predsednik slovenske vlade Peterle in minister Dular s predstavniki Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske (Foto Križmančič) in zaskrbljenost nad usodo zaščitnega zakona, ki je skupnosti - še zlasti v tako neugodnih trenutkih, kot ga sedaj preživljajo tržaški Slovenci - neob-hodno potreben. Splošneje pa so predstavniki manjšin opozorili na nujnost, da matična domovina upošteva pluralistično bogastvo zamejskih skupnosti. Minister Dular je v zaključku koprskega srečanja zagotovil, da se zavezanost Slovenije zamejstvu nadaljuje in da se bo matična domovina v odnosu do svojih manjšin borila proti enoumju, zato da ni razloga za kakršnekoli bojazni. Želimo pa si ohraniti pravico do priznanja reprezentativnosti organizacij - je dodal - vendar ne na ravni enoumja, temveč na temelju dejanske reprezentativnosti. • Ultimat prava kapitulacija. Po dosedanjih izkušnjah v Dalmatinski Zagori in Slavoniji so umiku hrvaške vojske ali njeni predaji sledila plenjenja in strahotni pokoli. V ultimatu je še navedeno, da bi po izročitvi orožja in odstranitvi vseh hrvaških strankarskih simbolov in republiške zastave v prisotnosti opazovalcev Evropske skupnosti armada hrvaškim branilcem in vsem, ki hočejo zapustiti Dubrovnik, zagotovila varno evakuacijo. Priča bi bili torej reprizi dogajanj v Iloku, ko je ju-gosrbska soldateska z evakuacijo prebivalstva v bistvu nasilno spremenila etnično sestavo prebivalstva. Nič čudnega torej, da je hrvaška vlada najodločneje zavrnila tak ultimat, ki ima za cilj, da Dubrovnik ostane brez Hrvatov. Še več, prebivalstvo poziva naj ne zapušča svojih ognjišč, ker si prav to želijo velikosrbski strategi. Hrvaška vlada je obenem napovedala, da se zavzema za obisk v Dubrovniku tujih vojaških atašejev, opazovalcev Evropske skupnosti in novinarjev, akreditiranih v Beogradu, da bi se na licu mesta prepričali, kakšno je dejansko stanje v Dubrovniku. Medtem je kakih 60 tisoč ljudi še vedno (že 26 dni) blokiranih v Dubrovniku brez električne energije in tekoče vode. Včeraj so za nekaj ur lahko zapustili svoja zaklonišča. V pristanišče Gruž pa je končno prispel trajekt Slavij a s humanitarno pomočjo in z enim težko ranjenim mornarjem. Srb-sko-črnogorska soldateska je namreč vanj streljala z avtomatskim orožjem in tromblonskimi minami, ko se je po armadnem pregledu bližal otoku Dak-sa. Podobno usodo je doživel tudi hid-rogliser Krila Dubrovnika, ki mu je končno uspelo pripeljati iz Barija humanitarno pomoč, ne da bi ga krogle zadele. Dve poglavitni težišči na konferenci v Haagu Milan Kučan očitno ve, da je lord Carrington dober politični projektant, ki se je odločil, da bo ohranil čimveč Jugoslavije. Zato tudi ni bil ravno zadovoljen s petkovim zasedanjem haaške mirovne konference o Jugoslaviji. Lord Carrington namreč hoče do podrobnosti domisliti celoten načrt za rešitev jugoslovanske krize, potem šele bo povedal svoje stališče o prihodnjem statusu posameznih republik. Milan Kučan pa bi rad najprej mednarodno priznanje Slovenije kot samostojne države, nato bi se pogajal o vsebini in načinu sodelovanja nove države z drugimi republikami ali njihovo morebitno skupno državo. Oba državnika se zavedata, da je Slovenija že zunaj razpadajoče federacije. Lord Carrington je v petek celo javno dejal, da ima Slovenija na ha-aški konferenci poseben položaj. Prav tako ni imel bistvene pripombe za napoved Slovenije, da ne bo dejavno sodelovala v komisiji, ki preučuje bodoče skupne ustanove in organe jugoslovanskih republik. Vidi pa se, da je lord Carrington temeljit in noče hlastati za posledicami lastnih odločitev. Zato se jugoslovanske tempirane bombe loteva z vso previdnostjo in preudarnostjo. Njegov predlog, delno popravljen v skladu s srbskimi zahtevami, je zasnovan na dveh težiščih. Eno težišče projekta je na rešitvi problemov, povezanih s človekovimi pravicami, še posebej pravicami manjšin. Ko jim na ozemljih, kjer manjšine tvorijo večino, ponuja celo dvojno državljanstvo, predvideva tudi mednarodni nadzor, kar si je v skrajni posledicami mogoče razlagati tudi kot nekakšno skrbništvo nad enklavami v posameznih republikah. Pogajanja v Haagu bodo pokazala, ali je to prava rešitev. Republike so kot nove države skrajno občutljive za svojo suverenost, zato ni mogoče reči, da bodo takšni predlogi gladko zdrsnili skozi sito haaških pogajalcev. Po drugi strani pa so človekove pravice postale univerzalne. Ne poznajo več državnih meja. Drugo težišče je na gospodarskem povezovanju jugoslovanskih republik. Za podlago je lord Carrington vzel carinsko unijo. Nekdanje zvezne republike ne bi v medsebojnem trgovanju zaračunavale nobenih dajatev, do tretjih držav pa bi imele skupno carinsko politiko. V novi verziji svojega predloga za rešitev jugoslovanske krize je lord Carrington dodal še vrsto skupnih ustanov, v katerih bi republike s konsensom reševale vprašanja, pri katerih imajo skupne interese, tako tudi v energetiki prometu, telekomunikacijah, varovanju okolja. Bosna in Hercegovina, J1' vaška, Makedonija in Črna gora bi se najbrž hitro našle v teh predlogih, za Srbijo je to preveč ohlapno, za Slovenijo preveč zavezujoče. Lord Carrington je to najbrž imel pred očmi že tedaj, ko je pripravljat svoj predlog. Zato daje vedeti, da je mogoče takšno skupnost napraviti tudi trdnejšo; za republike, ki želijo popolno samostojnost in mednarodno subjektiviteto, obenem predvideva mednarodno priznanje, tako da se lahko odrečejo sodelovanju v takšni skupnosti, v kateri je po novem načrtovana tudi skupna konvertibilna valuta. Uradna slovenska politika je na podlagi decembrskega plebiscita in dosežene samostojnosti odločno povedala, da nje v takšni skupnosti ne bo. Pac pa je pripravljena z njo sodelovati v skupni coni svobodne trgovine. Poenostavljeno rečeno, se je Slovenija odločila za popoln0 samostojnost in zato začenju graditi nove odnose z drugimi republikami ali njihovo skupnostjo na povsem novih temeljih, tako rekoč od ničle. Srbijo se še ni odrekla Jugoslaviji v pomanjšani obliki, zato ji je haaški predlog premalo. Vse druge republike so nekje vmes. Zato bo lord Carrington najbrž gradil svoj projekt predvsem na štirih republikah in se v sporazumu z njimi kolikor b° pač mogoče približeval srbskim zahtevam. Srbija pa b° verjetno tudi začela popuščati, saj jo vsi zavezniki zapuščajo, celo Črna gora. Ostaja tako rekoč osamljena in v popolnem gospodarskem razsulu. In Slovenija? Nihče več ne dvomi, da se bo dokopala do mednarodnega priznanja. Navsezadnje izponjuje prav vse pogoje; odkar je včeraj z njenega ozemlja odšla zvezna vojska, morda še najpomembnejšega. Ni pa še jasno, koliko in s kakšnim instrumentarijem j° bo Evropa potiskala v gospodarske povezave z drugimi državami v jugoslovanskem prostoru. Haaške pobude o skupm konvertibilni valuti dajejo slutiti, da je tu nekje vkalkulirana tudi Slovenija. Brez nje bo namreč takšen cilj skoraj nedosegljiv, saj je bila v dosedanji Jugoslaviji največji izvoznik na konvertibilna območja in tudi na marsikaterih področjih končna izdelovalka jugoslovanskih proizvodov, ki so šh na zahodne trge. BOŽO KOVAČ Obtožbe Muslimanov SARAJEVO — Stranka demokratične akcije je v včerajšnjem sPorj), Čilu za javnost poudarila, da je opozarjala na grobo kršenje človekov in narodnostnih pravic Muslimanov in Albancev v Sandžaku, na Kosov ' v Črni gori in Srbiji ter da so srbske in črnogorske oblasti na ta opoZ° la ostale neme. Zdaj se kršiteve pravic Muslimanov in Albancev povečujejo. Na to kaže aretacija članov najvišjega vodstva Stranke o mokratične akcije za Kosovo in Sandžak. Njihova aretacija in zaslisa1^ po mnenju stranke nimata nobene zakonske podlage. V javnem spor0 ,, lu stranka zato od svetovne javnosti zahteva, naj zaščiti pravice pripa nikov teh dveh narodov. ,} Medtem pa se v Sandžaku nadaljuje referendum, ki zaradi naši srbskih oblasti poteka v najstrožji ilegali. čjiipjHtuj Jiarcentmo f ° * r- k. i ix r» ■ as”*ii a ZENSKA OBLAČILA Ul. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale) ® 775741 Novosti jesen - zima tailleur - jope - obleke - majice - dežni plašči UGODNE CENE za novo Saro koalicijo skupaj z DSL yiDEM - »Mislim, da je v : politiki dozorel čas za oblikovanje federacije med rankami levice in da bi še nikf Volitvami leta 1993 ute9- nastati velika koalicija ed federacijo socialističnih in liberalno-demokratskih ,r.ank v sodelovanju s krščan-lrn' demokrati.« To je izjavil vplivni zastop-. reformistične večine znot-aJ socialistične stranke in de-pOlni odbornik za industrijo ®rruccio Saro na posvetu v v arygnaccu, ki je bil posve-,ea prihodnosti levice" in na aterem so sodelovali načel-ik deželne svetovalske sku-Plae DSL Renzo Travanut, de-‘elni odbornik PRI Dario Baraba in deželni tajnik PSDI rancesco Esposito. Ferruccio Saro je naglasil, "a so se odnosi PSI-DSL »obrtno zboljšali«, vendar izrazil Prepričanje, da v številčnem P°gledu niti v deželi FJK niso °zoreli pogoji za alternativo, r?c,vPa je možen prehod od Pajšnjega zavezništva k »ši-aKi koaliciji oziroma — spo-azumno s KD — k ustavnemu Pajdu za stvarno sanacijo gos-P°darstva in reformo volilnega sistema«. Sestavni del takti a- koalicije bi bila seveda n'hi »kajti v prizadeva- Pb za ozdravitev gospodar-va bo moral prevzeti vsak v°lo odgovornost«. v kenzo Travanut je na to od-da bi kazalo zasnovati trv-i 1 skupnih programskih ck že zdaj, ko je DSL v opo-1CliL PSI pa na oblasti, jih Predstaviti na deželnih volit-ah in tedaj nastopiti kot »al-temativna sila«. Francesco Esposito (PSDI) je Poudaril obnovitev dobrih od-osov s PSI in se zavzel za na-s o oblikovanje »ene same ve-Pe socialistične družine«, ^io Barnaba (PRI) pa je po-; v. k strogi preveritvi obsto-Clh konvergenc, (fdg) Z mednarodne konference OECD na pobudo Trgovinske zbornice v Vidmu Mala deželna podjetja lahko odločilno podprejo rast vzhodnega gospodarstva VIDEM — Pri videmski Pokrajini se je včeraj končala dvodnevna mednarodna konferenca Svetovne organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, na kateri so govorili o trgovini in blagovni menjavi. Posvet, ki so se ga udeležili gospodarski operaterji iz držav Heksagonale in tudi Sovjetske zveze, je bil tematsko namenjen malim in srednjim podjetjem in njihovi vlogi pri oblikovanju tržišča, ki se odpira v vzhodni Evropi. Ob tem so spregovorili tudi o poteh, ki naj bi peljale k prilagoditvi ustrezne zakonodaje novim kooperacijskim izzivom z Vzhodom. V ta okvir sodi tudi državni zakon, ki zagotavlja kakih 100 milijonov dolarjev za triletno obdobje v promocijo kooperacije med severnovzhodnim območjem Italije ter državami srednje in vzhodne Evropi. Posegi številnih razpravljalcev, predstavnikov trgovinskih zbornic in sorodnih organizacij (na konferenci je sodeloval tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Josip Škoberne) so postavili v ospredje enkratno priložnost, ki se ponuja malim in srednjim podjetjem na tem območju države, da postanejo odločilni subjekt v gospodarskem sodelovanju z Vzhodom. Medtem ko so bili ti kraji do nedavnega na obrobju gospodarskega dogajanja, dobiva- jo danes povsem drugačno dimenzijo. Takšna podjetja bodo v novi stvarnosti odigrala izredno pomembno vlogo, saj je jasno, da je stvarnost gigantskih državnih podjetij na vzhodu Evrope propadla; njihovo mesto bodo zasedla manjša, gospodarsko bolj prožna podjetja, ki bodo na Zahodu nujno potrebovala sebi enake partnerje. Vprašanje je, če sta FJK in Venelo kos tem izzivom. Po mnenju predsednika videmske Trgovinske zbornice Giannija Brava, ki je glavni pobudnik posveta, je to mogoče. Potrebno pa je, da si naša gospodarska stvarnost, tako zasebna kot javna, zagotovi nekatere instrumente, ki naj bi ji bili v pomoč. Zato je predlagal večjo skrb za informatiko in zbiranje vseh potrebnih podatkov, ustanovitev agencije za gospodarsko izmenjavo ter sklada za investicije. Le-ta naj bi bil v pomoč vsem tistim podjetjem, ki bi svoje poslovanje razširila tudi na Vzhod. Sama konferenca je potrdila dokajšnjo "agresivnost" furlanskih in beneških operaterjev, ki so z odločnostjo stopili na pot novih gospodarskih projektov. RUDI PAVŠIČ Po odlogu ”protikriznega paketa" Carbone: Ni šlo za kak pridržek politične narave TRST Kakor smo poročali včeraj, pristojna poslanska komisija še ni odobrila zakonskega odloka, ki predvideva pomoč tržaški in goriški pokrajini ter obmejnemu pasu videmske pokrajine zaradi gospodarske škode, ki so jo utrpeli ti kraji po izbruhu jugoslovanske krize. Do tega pa ni prišlo zaradi kakšnih političnih zadržkov, temveč iz tehničnih razlogov, je izjavil včeraj deželni odbornik Gianfranco Carbone, potem ko se je o zadevi pozanimal neposredno pri ministru Formici. Pogosto se namreč dogaja, je dodal Carbone, da ukrepi, ki jih sprejemajo na politični ravni, nimajo za sabo vsega potrebnega administrativno-bi-rokratskega postopka. Odbornik je nato povedal, da bi moral vladni odlok vsebovati tudi sklep o obnovi bencinskega kontingenta po znižani ceni za Trst in Videm, za kar sta se že zavzeli deželna uprava in Trgovinska zbornica v Trstu. Bencinski sklad pa bi bi bilo treba uporabiti za okrepitev pristaniških dejavnosti: tako bi učvrstili sektor, ki je strateške važnosti za razvoj Trsta, in utišali polemike o razprševanju sredstev iz omenjenega sklada. O tem se je Carbone že razgovarjal z nekaterimi ministri, prav pa bi bilo, je dejal, ko bi se z zadevo spopadli tudi tržaški parlamentarci. V Špetru kostanj in sladice v Gornjem Tarbiju ”Burnjak“ ŠPETER — V okviru tradicionalne prodajne razstave kostanjev v Špetru bodo danes prišle na vrsto članice Zveze beneških žen, ki bodo predstavile in seveda sladokuscem tudi prodajale sladice in beneških dolin. Za obiskovalce bodo na razpolago vsakovrstne beneške dobrote: s kostanji, orehi, jabolki in čokolado. Tudi štrukljev in podobnih slaščic ne bo manjkalo. Špetrska pobuda, ki se bo začela ob 9.30, bo šla v dobrodelne namene. Z lanskoletnim izkupičkom so beneške žene kupile televizijo za dom ostarelih, letos pa bo prihranek šel v sklad za nakup zvonov cerkve sv. Lucije. Ob tem velja opozoriti, da se danes v Gornjem Tarbilu zaključi vaški praznik "Burnjak". V prvih popoldanskih urah bodo svojo spretnost pokazali lokostrelci iz Humina, kasneje se bodo z bližnjih gričev spustili ljubitelji zmajev, ob 15. uri pa bo tekmovanje harmonikarjev. Prireditelji zagotavljajo, da bo vsem obiskovalcem na voljo pečen kostanj, štruklji in seveda kapljica domačega, (r.p.) J^ERNARDI TRST - ROJAN - Ul. S. Ermacora 2 in 4 Tel. 040/414667 PETARDE - PIRAT - DIMNE BAKLE vse leto za veselje in zabavo v decembru za nazdraviti novemu letu '(l seminarju Ljubljanske borze v Portorožu Različno o lastninjenju oijv- kTOROŽ — Tu je bila v b0r ru 4. seminarja Ljubljanske ® °krogla miza o lastninjenju, ajaPraVa okonomistov in vprašala ri9osP°darstvenikov so pokaza-8 tudi najbolj pristojna stroje ,a Javnost s pomisleki ocenju-lastrr ni PrecJlog za spremembo s0 -ltlske •zakonodaje. Precejšnje 0poe.razlike med zagovorniki m0cj ^tiskih in vladnih teorij o odra* • Jastninjenja, ki se jasno Sf^o tudi v nasprotjih ali celo kibo v tn°sti Mencingerjevega, Vif..p^arjevega in Umek-Plesto-tl0 r eterletovega predloga. Uvod-JiatKifPravo Je irust profesor Ijub-lv4n »■ Ekonomske fakultete dr. dejst Ribnikar, za katerega je ob UrejsVa' ^a 9re Prt zakonskem ali ne iv te9a vprašanja »za biti V°ja' “m našega nadaljnjega raz-tiic ' 4iasti vprašljivo dajanje del-taini 9PsJenim- Država naj pri las-pravietlju sodeluje le pri določanju Ženr c tuiih vlagateljev oz. udele-v v privatizaciji. Marsikdo je opozoril, da tuji kapital še ne kaže posebnega zanimanja za vlaganje v Sloveniji, zato se bo treba ob prestrukturiranju gospodarstva zanašati predvsem na lastne prihranke. Izmed kritičnih misli, s katerimi so opozarjali tudi na pomanjkljive ocene vrednosti družbene lastnine ter na možnosti zlorab in korupcije, je pozornosti vredna tudi misel dr. Bogomirja Kovača z Ekonomske fakultete v Ljubljani: socialni inženiring je nevarna privatizacijska iluzija; ker lastninjenje ni končni ukrep za preobrazbo gospodarstva, je hudo narobe, da se ob predlogu zakona o lastninjenju ne uresničevati tudi drugih nujnih sprememb v ekonomski politiki. Odvrnil je minister Igor Umek: bojazen je odveč, vlada je prav za reševanje spre-mljujočih vprašanj predvidela trimesečni moratorij za uresničevanje lastninske zakonodaje. J. O. ■FARGO s. r. 1. PINE CHEMICALS j34132 TRST del Lavatoio 4 Iel- (040) 365424 ielex: 461012 FARGO I le|efax: (040) 363918 KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tei. (0481) 20769 CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. novebra 1991 in zapadlostjo 1. novembra 1998. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan I. maja 1992. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. oktobra. ■ Osnovna emisijska cena znaša 96,60% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96,65%. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna donosnost 13,14% bruto in II, 47% neto. ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. novembrom: ob vplačilu (4. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,47 % Gianni De Michelis optimist, če bo mesto znalo stopiti na pot sodelovanja Perspektivna prihodnost Trsta Ko bo premoščena jugoslovanska kriza, se bodo za Trst odprle zelo spodbudne perspektive. Naloga socialistov je, da omogočijo mestu, da razume, da je prav upoštevati preteklost, vendar je še bolj nujno graditi prihodnost. Okoliščine, ki so pogojevale preteklost, se spreminjajo in na teh spremembah je treba graditi prihodnost. Zunanji minister Gianni De Michelis je na tiskovni konferenci ob koncu svojega obiska v Trstu nakazal mestu zelo privlačne perspektive. Odmiranje mej, evropski integracijski tokovi, burne spremembe v državah nekdanje Vzhodne Evrope, spremembe v Jugoslaviji dajejo Srednji Evropi središčno vlogo. In v tem okviru ima lahko Trst svetlo prihodnost, odpirajo se mu perpektive gospodarske, kulturne in družbene rasti. Seveda, če bo znal izkoristiti ves tisti človeški potencial, ki je bil pod silo razmer nekaj desetletij zamrznjen. De Michelis je zarisal prihodnost mesta z njemu lastno prepričljivostjo in skoraj vizionarstvom. Pri nakazovanju vloge Trsta so se v njegovih besedah stalno prepletale tudi pobude in napori za reševanje jugoslovanske krize. Prihodnji tedni bodo v Jugoslaviji najbrž najhujši, toda diplomatska pot reševanja je edina možna in treba bo imeti dovolj poguma za trmoglavo prepričevanje vseh sprtih strani, da vojna ni način reševanja konfliktov. Potreben pa bo tudi ostrejši pritisk na Srbijo, pri čemer De Michelis ni izključil možnosti gospodarskih sancij. Po njegovem mnenju pa bodo že z novim letom pogoji dovolj ugodni za konkretno reševanje krize. In tedaj se bodo tudi za Trst odprle nove perspektive. S tega vidika se je zunanji minister obvezal, da bo vlada v dogovarjanju z Evropsko skupnostjo skušala sprostiti vse tiste instrumente, ki naj omogočijo Trstu, da odigra vlogo povezovalca. Med temi bo že v ponedeljek v Bruslju načel probleme zakona za obmejna območja in zlasti oblikovanja finančnega središča »off shore«. Meje morajo ostati nespremenjene, toda v novi Evropi jih bo mogoče s sodelovanjem preseči. V tem okviru se je De Michelis zavzel za preseganje Osima, kar pomeni razvoj sodelovanja, pripravo konkretnih načrtov, možnost italijanskih naložb v sosednjih krajih. Ali je vizija, ki jo je nakazal zunanji minister »de profundis« za sodelovanje tržaških socialistov z LpT kot nosilko nazadnjaških pogledov? De Michelis se je jasnemu odgovoru v tem pogledu izognil s spretnim vijuganjem med čermi in podaril, da si mora stranka prizadevati, da ustvari čimveč-je soglasje okoli razvojnih perspektiv. Tudi z demokristjani, je dejal De Michelis, obstajajo nesoglasja, vendar zaradi teh še ni nujno prekiniti zavezništvo z njimi. Treba je nesoglasja preseči in usmeriti sodelovanje v pozitivno smer. V tem okviru se je dotaknil tudi problemov manjšin. Zavrnil je možnost recipročnosti in poudaril, da mora Italija zaščititi manjšine, ki živijo v okviru njenih meja, ker je to vprašanje demokracije. Pozitivna rešitev problema pa ji bo dala tudi večjo moč v zahtevah do Slovenije in Hrvaške (ob tem se je obregnil ob pojave slovenskega in hrvaškega nacionalizma), naj zaščitita italijansko manjšino. V imenu vlade se je De Michelis tudi obvezal, da bo skušal pospešiti parlamentarno pot zaščitnega zakona. Na sliki (foto Magajna) minister De Michelis (na sredi) med včerajšnjo tiskovno konferenco. V okoliških občinskih svetih na vrsti proračuni Okoliški občinski sveti se bodo v tem tednu začeli ukvarjati s proračuni. Prvi bo na vrsti devinsko-nabrežinski občinski svet, ki se bo sestal že jutri ob 18.30, predvidena pa je že tudi druga seja, ki bo dva dni kasneje, v sredo, 30. t.m. Istega dne se bo sestal tudi dolinski občinski svet, v četrtek, 31. oktobra, pa bo na vrsti že zgoniška občinska skupščina. Obe seji se bosta začeli ob 18.30. DSL prireja v sredo posvet o vprašanjih nacionalne identitete in nacionalizmov Deželno vodstvo DSL prireja v sredo, ob 16. uri v hotelu Excelsior okroglo mizo na temo "Narodna identiteta in nacionalizem. Razumevanje državnosti in suverenosti v sodobni Evropi." Na okrogli mizi bodo sodelovali: Roberto Battelli, poslanec v slovenskem parlamentu, Darko Bratina, profesor sociologije na tržaški univerzi, Giorgio Conetti, predsednik tržaške pravne fakultete, Marco Dogo, profesor zgodovine vzhodnih držav na tržaški univerzi, Tito Fava-retto, ravnatelj ISDEE, Pavel Fonda, psihoanalist, Adriano Guerra, novinar, Ciril Ribičič, poslanec v slovenskem parlamentu in docent prava na ljubljanski univerzi, Giorgio Rossetti, evropski poslanec, Stojan Spetič, senator in Boštjan Župančič, prorektor ljubljanske univerze. Deželna DSL je sklenila, da pripravi posvet zato, da bi resno razmišljali o dogodkih, ki so nastali po padcu Berlinskega zidu. Dogodki so znani: v SZ in Jugoslaviji so se pričeli močni razkrojevalni procesi. Ob tem smo priča velikemu pretoku ljudi, ki se selijo proti Zahodu, da bi tam našli boljše življenske pogoje. Vprašanje nacionalne istovetnosti in tudi nacionalizmov je v ospredju pozornosti. Vprašanje manjšin je prav tako ključno, v FJK, predvsem pa v Trstu so ti problemi boleči in v bistvu jih mnogi ljudje ne razumejo. Srečanje naj bi omogočilo, da se te problematike poglobi, saj prinaša izostrovanje problemov tudi zelo negativne posledice, ki jih v Trstu zapažamo vsak dan. Na vrsti še zadnji sekcijski kongresi Slovenske skupnosti Na dnevnem redu nedavnega zasedanja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti je bilo politično poročilo tajnika Oppelta o položaju na Tržaškem, kjer so spet preverjanja med strankami večine o programu, štafetah in preoblikovanju odborov. Svoje stališče glede morebitnega vstopa v večino je SSk določila že pri prejšnjem preverjanju. O statutih, ki so morali biti odobreni do 17. oktobra, so poročali predstavniki občin in pokrajine. Gre za večmesečno delo, piše v tiskovnem poročilu SSk, z dobrimi in zadovoljivimi rezultati za nas Slovence v občinah s slovensko večino in v Nabrežini. Drugače je v Trstu, kakor da mesto spada v drug svet, kjer se preganja vsako sled o Slovencih, tako da v statutu tržaške občine ni slovenska narodna skupnost niti izrecno omenjena. V statutu tržaške pokrajine je nekaj odstavkov od številnih, ki jih je predlagal predstavnik SSk dr. Harej, toda z ozirom na zemljepisni položaj, sestavo prebivalstva in na že pridobljeno raven zaščite slovenske manjšine, zdaleč premalo. Statu- ti so majhne ustave, od katerih bo odvisno upravno-politično življenje občin in pokrajin v prihodnjih letih in morda desetletjih. Zaradi očitnega kršenja obstoječe ravni zaščite, namerava SSk vložiti pritožbo na pristojne nadzorne organe. Kar zadeva priprave na pokrajinski kongres, je bilo potrjeno, da bo v nedeljo, 10. novembra zjutraj na Pomorski postaji v Trstu uradni del kongresa, nadaljnji delovni del pa naslednjo soboto. V teh dneh potekajo kongresi sekcij SSk s preučevanjem delovanja, programskih smernic, prenavlajnjem odborov in izvolitvijo delegatov za pokrajinski kongres. Svoje kongrese so že imele sekcije na Repentabru, v Zgoniku, sekcija Skedenj - Sv. Ana - Kolenko vec in dolinska sekcija. Prav danes zjutraj (ob 10. uri v Šentjakobskem kulturnem društvu v Ul. Con-cordia 8) bo imela svoj kongres sekcija za Sv. Jakob, sledili pa bodo še kongresi sekcij za Zahodni Kras (29. t.m.), Rojan-Greta-Barkovlje (5. novembra), Devin-Nabrežina (6. nov.) in mestna sekcija (7. nov.). ravo gbetieno xx3njQo in SAZGO vabita na 25 LET ALPSKEGA KVINTETA Sodeluje: JAKA ŠRAUFCIGER V nedeljo, 3. novembra 1991, ob 17.30 v športno-kulturnem centru v Zgoniku Sodeluje: GOSTILNA GRUDEN iz Šempolaja Vabljeni! Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi r torek, 29. t. m., ob uri na otvoritev razstave VALENTINA OMANA slike SKD Gruden in ŠD Sokol sklicujeta danes, 27. t. va-< ob 10.30 v društvenih prostorih v Nabrežini IZREDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: odstop odbora, volitve in razno DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU Dr. Jure BIZJAK: JEZIKOSLOVNI PROBLEMI PREVAJALCA SVETOPISEMSKIH TEKSTOV Peterlinova dvorana jutri, 28. oktobra, ob 20.30. V škedenjski cerkvi danes, 27. t. m., ob 15.30 proslava msgr. Ukmarju ob 20. obletnici smrti Govoril bo prof. Tomaž SIFF ČIČ, pel bo TRŽAŠKI OKTET. Ob tej priložnosti bo izšel p°' natis Ukmarjeve pridige v slo-vensko-italijanskem jeziku J leta 1931 "Za krščansko sožitj6 med narodi". vabljeni! FOTO TRST 80 prireja fotografski tečaj za začetnike VSAK PETEK od 19. do 20. ure ^ GREGORČIČEVI DVORANI v TRSTU Ul. S. Francesco 20 - II-stropje. Pričetek 22. novembra. 1 formacije in prijave: FOTO TRSi „ Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635-t>z» vsak dan razen sobote od 9. do 1 1 in od 16. do 18. ure. Vpisovanje do srede, 20. nove111 bra 1991. Gospodarsko društvo na Kontovelu in najemnica Frida Milenič por. Sedmak obveščata cenjene goste, da bo GOSTILNA začela ponovno obratovati v sredo, 30. oktobra, ______ob 18. uri------ Vabljeni! jor za postavitev spoiuen®9, i v NOB iz Skednja, Kolonk0 ^ od Sv. Ane obvešča, da bo , 1. novembra 1991, ob U- komemoracija , IBELEŽJU PRI SV. AN' „anel slovensko PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST vabi na zanimivo predavanje o vadnem trekkingu po japonsk otoku Shikoku "JAPONSKA PO SLEDEH MENIHA KOBO DAISHIM Lepote in značilnosti kraj6'' v sliki in besedi prikazal BERTO IVE . v četrtek, 31. oktobra l991'j°v 20.30 v Gregorčičevi dvoran* Ul. sv. Frančiška 20. ,, Vabljeni! Socialist Perelli bo po vsej verjetnosti novi tržaški župan Sporazum v petstrankarski koaliciji za upravljanje Občine in Pokrajine fs^^trankarska koalicija, ki up-tio ^ ^aško Občino in Pokraji-^ le dosegla sporazum za kore-otn° P^enovitev odborov, ki naj ^a.09°či reden zaključek zakono-k116 dobe. Na včerajšnjem vrhu, jjj,.8.0 se ga udeležili predstavniki Urn anske demokracije, Socialis-kaij6 S*;ran^:e' liberalcev, republi-Pgr.Cev in avtonomne federacije jjl ter neodvisni (bivši socialde-qQ rat) Pertusi, so se namreč do-tgj.j^ili o zakasneli štafeti, po kadem °° na Obči116 namesto tla -0kristiana Richettija socialist, ciar6 U P°krajine Pa namesto so-b; ,lsla Crozžolija demokristjan. V cial^U-e ^oalicija soglašala o so-vai 1?^nem dokumentu, ki je na- ^msk^^-f6 ,poglavitne fpro’ odh Ke tocke ter samo sestavo v , 0r°v obeh krajevnih ustanov, ter atere9a so včeraj vnesli neka-še 6 P°Pravke in dopolnila, ki jih v aiSo dali v javnost. Sporazum *akor pa še ni dokončen, saj bi ven v Ve^^no razširiti tudi na Slo-Ifirih ° skuPnost in na Zelene, kašni' Preclstavnikov pa na včeraj-iekl'Vrk n^so vaPili- Z njimi bodo Uje1 P09ovorl jutri io pojutriš- v sredo popoldne pa bo na tia~i,c^U sestanek vseh partnerjev, >tl f *;erem naj bi iodi dokončno Ormalno podpisali sporazum. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo torej v kratkem Trst razpolagal z novima upravama, za kateri je upati, da bosta uspeli učinkoviteje delovati kot doslej, ko so večinsko zavezništvo pretresale hude polemike, in to ne samo med raznimi strankami, ampak celo med strujami posameznih strank. Že takoj pa bo moralo novo - ali prenovljeno - zavezništvo prestati pomembno preizkušnjo, saj bo moralo odobriti proračune, ki predstavljajo osnovni programsko-politični dokument krajevnih uprav. Odtod tudi važnost poskusa razširitve večine še na SSk in Zelene, saj brez tega bi v pokrajinskem svetu ne razpolagali z zadostnim številom glasov za odobritev proračuna. Ključni problem v tem pogledu predstavlja stališče Slovenske skupnosti, ki v tem trenutku ne kaže nobenega navdušenja nad morebitnim vstopom v večino, še posebno po odobritvi statutov na Pokrajini in na Občini, ki ju stranka lipove vejice ocenjuje negativno (o tem poročamo tudi danes na 4. strani). S pristopom neodvisnega Pertusija (ki je tudi pokrajinski svetovalec) v večino pa manjka obnovljeni koaliciji samo še en glas: ko bi jim uspelo prepričati Zelenega Ca- puzza, da podpre proračun, bi ne potrebovali več glasu Slovenske skupnosti. Petstrankarski sporazum, kot rečeno, osvaja socialistični dokument, ki predvideva sestavo novih odborov. Občinski odbor bo vodil socialistični župan, KD naj bi imela sedem odbornikov, tri PSI in enega liberalci. Na Pokrajini naj bi demokristjanom poleg predsednika pripadla še en odbornik in predsednik odbora za lov, socialistom dva odbornika, republikancem en odbornik, ki bi bil obenem tudi podpredsednik, liberalcem prav tako en odbornik, od-borništvo za kulturo pa naj bi poverili Slovenski skupnosti, ko bi ta pristopila v koalicijo, drugače pa Pertusiju ali Capuzzu. Pač pa še ni bilo formalno določeno, kdo bosta dejansko novi župan in novi predsednik Pokrajine. Za prvega ne bi smelo biti dvomov: zanesljivo bo to Alessandro Perelli, pokrajinski tajnik PSI, ki velja tudi za glavnega akterja sedanjega sporazuma. Nov predsednik Pokrajine pa naj bi postal Da-rio Locchi, ki je to funkcijo že opravljal v preteklosti, do pred nedavnim pa je bil župan v Devi-nu-Nabrežini, vendar so tu možne tudi drugačne rešitve. T.M. Od jutri do 10. novembra v Grljanu Najprej seminar o filozofiji znanosti nato konferenca V grljanskem Hotelu Adriatico se bo jutri začela Druga mednarodna šola filozofije znanosti, ki jo organizirajo Inštitut Gramsci iz F-JK, Mednarodni center teoretske fizike, Laboratorij Sissa in Italijanska družba za logiko in filozofijo znanosti. Letošnji seminar nadaljuje pobudo izpred dveh let in prav v teh dneh bodo v zbirki Boston Studies in Philosophy of Science objavljeni posegi in referati izpred dveh let, ki so namenjeni predvsem študentom filozofije znanosti ali logike in diplomirancem iz fizike ali matematike, ki se posebej zanimajo za epistemologijo. V okviru letošnjega seminarja bodo v središču pozornosti teme, ki zadevajo tri discipline -logiko, kozmologijo in kvantno mehaniko. Svoje referate bodo na seminarju imele priznane osebnosti z vseg sveta. Šoli, ki se bo zaključila 7. novembra, bo sledila Mednarodna konferenca za probleme ob eksperimentalnem preverjanju v fizikalni zanosti v dneh 8., 9. in 10. novembra. Z organizatorji šole bo za konferenco sodeloval tudi vsedržavni Inštitut Gramsci. Tudi za konferenco, ki bo potekala v obliki okroglih miz in debat, so se že prijavili ugledni gostje. "Vojna stoletnica Stuparich-Marin v Palači Madama nQrVojna stoletnica Giannija , hm’,,0 in Biagia Marina bo p Mn , v dvorani Zuccari v Pa Jtg Tako je sporočil fr: pj. .u županu Francu Richet zrnzil namen, da bo na p pf ?n/u izrekel pozdrav, tako Qn3Vldeva protokol v Senatu, ^o^zecijski odbor bo sedaj mi Cjh datum in spored. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD POKLICNO IZOBRAŽEVANJE v šolskem letu 1991/92 še nas|ednje tečaje: '®čaj za oblikovalce kraške Urnetnostne obrti (200 ur) tečaj za spremljevalce prizade-otrok Zaa®tniški tečaj italijanščine (60 _ 2a®etniški tečaj ruščine ( 60 ur) ' Stedališko šolo ( v okviru SSG) ^Pisovanj® jn osta|e informacije Zas°. novembra t. I. na sedežu pna v Trstu v ul. Ginnastica ' tel. št. 577941. Bavarska SPD, PSI iz naše dežele in slovenska SDP na srečanju v Trstu Na tržaškem sedežu PSI so včeraj predstavili srečanje, ki bo danes v hotelu Valrosandra pri Pesku, z naslovom "Nova vloga naših dežel v odnosu do bližnjih vzhodnih držav". Pobudo za srečanje so dali deželno vodstvo PSI, bavarska Socialdemokratska stranka in slovenska Stranka demokratične prenove. Na včerajšnji tiskovni konferenci so spregovorili deželni tajnik PSI Piero Zanfagnini, podpredsednik Bavarske dežele Karl Heinz Hiersemann, predsednik SDP Ciril Ribičič in pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli. Prisotni so bili tudi drugi ugledni predstavniki omenjenih strank. V uvodnem pozdravu je prav Zanfagnini orisal namen današnjega srečanja. Naglasil je, da se leve demokratične stranke pogosto srečujejo na dvostranskih ali pa tudi na skupnih srečanjih. Omenil je tako nedavno srečanje v Ljubljani in napovedal, da bi moralo biti novo podobno srečanje v Zagrebu. Zanfagnini je nato dejal, da bodo na današnjem srečanju razpravljali o konkretnih problemih, ki povezujejo deželo F-JK, Bavarsko in Slovenijo. Gre za nove možnosti gospodarskega sodelovanja, za prometne povezave in kulturne izmenjave. Pomemben del svojega posega pa je Zanfagnini posvetil prav Sloveniji. Dejal je, da se le-ta naglo približuje cilju popolne suverenosti in mednarodnega priznanja. Pri tem je Zanfagnini omenil razpravo v italijanskem parlamentu in pripravljenost Italije, da prizna Slovenijo, Hrvaško in ostale republike bivše Jugoslavije, ki bi rade postale samostojne. Zanfagnini je pri tem naglasil nujo, da se zaključi vojna na Hrvaškem in da se prične urejanje odnosov po mirni poti. Ob tem je poudaril vlogo, ki jo imajo in jo bodo imele leve demokratične stranke dežel Alpe-Jadran. Visoki predstavnik bavarskre SPD Karl Heinz je v svojem posegu omenil tesne odnose s socialisti v F-JK in slovenskimi prenovitelji. Dejal je, da srečanja, kot današnje, ne utrjujejo samo vezi med strankami, ampak tudi medčloveške odnose. Nato je naglasil, da pomeni odprtje Nemčije in Bavarske do vzhodnih držav preseganje zgolj nacionalnih okvirov, saj je veliko problemov skupnih: od ekoloških do gospodarskih. Glede položaja v Jugoslaviji je opozoril, da je vojna na Hrvaškem med najslabšimi dediščinami komunizma, opozoril pa je, da se podobni problemi pojavljajo tudi v drugih vzhodnih državah. O Sloveniji pa je dejal, da lahko v bodoče igra pomembno vlogo veznega člena med Zahodom in Vzhodom. Predsednik SDP Ciril Ribičič je v svojem posegu naglasil, da so vezi med socialističnimi demokratičnimi strankami že tradicionalne. Pomen teh vezi pa se je izkazal tudi v dramatičnih trenutkih, ko je pričela v Sloveniji vojna. Ob zaključku svojega posega je povabil pomembne predstavnike socialističnih strank F-JK in bavarske, naj zastavijo svoj vpliv za to, da bi se zaključila genocidna agresija na Hrvaško. Pokrajinski tajnik PSI Perelli je v svojem zaključnem posegu naglasil, da je prav, da takšno srečanje poteka prav v Trstu. Gre namreč za pomemben napor reformistične levice za modernizacijo, gospodarski razvoj in pravičnost. Omenil je tudi vprašanje slovenske manjšine in italijanske v Istri. Slovenski zdravniki čestitali dr. Sonji Mašeri ob jubileju Ho slona redna seja Slovenskega zdravniškega društva je bila poseb-l*0časHuSna' Slovenski zdravniki in zdravstveni delavici so namreč thtevu 11 visok jubilej dr. Sonje Mašera, ki so ji ob 80. rojstnem Pokiic v zahvalo za vse, kar je slavljenka storila ne samo v svojem •av-ka „ ainpak tudi kot navdušena in vneta družbeno-kulturna de-' P°darili umetniško sliko. (Foto Magajna) Pri »delu« zasačena zlikovca skušala nato povoziti policiste S sumljivo točnostjo so se zadnje čase ponavljale tatvine v bližini nekaterih sesljanskih lokalov. Še posebno aktivni so bili tatovi proti koncu tedna, ob petkih in sobotah. Prav ta njihova redoljub-nost in statistični pregled sta spravila preiskovalce na pravo pot, da so v noči na soboto pričakali zlikovce in jih ujeli »pri delu«. Skupina policistov komisarjata v Devinu-Nabrežini, ki so jo sestavljali namestnik inšpektorja Buso, načelnik Broccardo, asistenta Corrubolo in Tersigni, je v zadnjih tednih vztrajno čakala v zasedi tatove. V petek ponoči jim je bila usoda naklonjena: uspeli so aretirati zlikovca, prav ko sta spet poskušala izmakniti avtoradio. Tatova pa se nista dala kar tako. Skočila sta na golf in odbrzela, da bi si utrla pot, pa sta zavozila kar v dva policista, ki jima je uspelo odskočiti. Beg se je zaključil takoj nato, saj je na zlikovca čakal še drug policijski avto. Tatova so po običajnih formalnostih odpeljali v koronejski za- por, kjer sta na razpolago namestniku državnega pravdnika dr. Re-inottiju. Preiskava se namreč še nadaljuje, saj skušajo ugotoviti, če sta zlikovca izvedla še nekatere druge tatvine celo izven tržaške pokrajine. Ve se samo, da sta oba Neapelj čana, imeni pa sta še neznani. Policija obljublja, da bo v nekaj dneh posredovala podatke in sliki aretirancev. Preklicana stavka postajnih načelnikov Postajni načelniki so sinoči preklicali stavko, ki je bila napovedana od včerajšnje do današnje 21. ure, torej za 24. ur. Odpadle so tako vse skrbi, da bi predvsem potniški, pa tudi tovorni promet utrpela manjše spremembe v urniku ali kake druge nevšečnosti, kot so včeraj napovedovali. Sergio Brandau prejel nagrado Primo Rovis Včeraj je brazilski novinar Sergio Brandau bil deležen nagrade Primo Rovis. Slava, ki jo uživa Brandau kot znanstveni novinar, je enaka popularnosti njegovega italijanskega kolega Piera Angele, saj je bil Brandau dopisnik za brazilsko TV na Kitajskem in Antarktiki. V Trst ga je privabil izpopolnjevalni seminar na Pomorski postaji. V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi Jože Korošec PEPI Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 15. uri na pokopališču v Kopru. Žalostno vest sporočajo nečaki z družinami Koper, Boljunec, 27. oktobra 1991 Ob smrti zavednega aktivista in borca Pepija Korošca izreka iskreno sožalje svojcem sekcija VZPI-ANPI Boljunec ZAHVALA Svojci Giovannija Starca se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 27. oktobra 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Globoko ganjeni nad izrazi sožalja ob smrti naše drage Olivie Paoletich vd. Paoletti se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo obsuli s cvetjem in spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Albertu Miklavcu za žalni obred, pevskemu zboru in vsem, ki ste nam stali ob strani ob tem žalostnem slovesu od naše drage mame. Hčerka Lidija in sin Rinaldo v imenu vseh, ki so jo spoštovali in imeli radi. Boršt, 27. oktobra 1991 ZAHVALA Ladislao Scoria Iskreno ganjeni in hvaležni za sočustvovanje, ki smo ga bili deležni ob smrti našega dragega očeta, se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam bili ob strani. Maša zadušnica bo 3. novembra ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Oliviero, Marino in Alessandro. Trst, 27. oktobra 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Svojci pokojne Adele Sedmak por. Besin se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v tem težkem trenutku. Križ, Melbourne, 27. oktobra 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Mervič vd. Legiša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo župnikoma Giorgiu Gian-niniju in Bogomilu Breclju, zdravniku Giampaolu Sardagni, bolničarkama Mirni in Sonji ter pevskemu zboru Fantje izpod Grmade. Vsi njeni Devin, 27. oktobra 1991 Deželni sedež RAI vabi v malo dvorano Kulturnega doma v sredo, 30. oktobra, ob 18. uri na predstavitev knjige Glas v ... etru avtorice Lide Turk • knjigo o zgodovini slovenskih oddaj Radia Trst A bo predstavil Jože Pirjevec - in na televizijsko predpremiero koncerta Gallusovo zvočno bogastvo posnetega v stolnici sv. Justa v Trstu 17. maja 1991. Pripravil Janko Ban, Režija Guido Pipolo. __________gledališča_______________ Gledališče ROSSETTI Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92. Danes ob 16.00 ponovitev Pirandello-vegadela IL PIACERE DELL' ONESTA' z Umbertom Orsinijem. Režija Luca De Filippo. V abonmaju odrezek št. 1. Ponovitve si sledijo do 3. novembra. Od 5. do 10. novembra bo tercet MACHESINI-LOPEZ-SOLENGH1 predstavil izven abonmaja " In principio era il trio". Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče VERDI Jesenska simionična sezona 1991 V torek, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Filharmoničnega orkstra iz Zagreba. Dirigent Pavle Despalj. Na sporedu Paganini, Rahmaninov in Dvorak. Ponovitev v sredo, 30.t.m. ob 18. uri. Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, ki bodo v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27. V torek, 29. t. ., ob 20.30 v Avditoriju Muzeja Revoltella bo na sporedu koncert posvečen Mozartu. Ciklus se zaključi 26. novembra. La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. Danes ob 16.30 ponovitev dela SETTE SEDIE Dl PAGLIA Dl VIENNA Carpin-terija in Faragune. Ponovitve si bodo sledile do 9. novembra vsak torek in ob nedeljah ob 16.30 in ostale dneve ob 20.30; ob ponedeljkih zaprto. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma. koncerti Gledališče Verdi-Milje V torek, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji koncert iz ciklusa, ki ga organizira Združenje glasbenikov Julijske krajine v sodelovanju s Kulturnim krožkom L. Frausin in pod pokroviteljstvom tržaške občine. Večer bo posvečen Mozartu. Tržaški jazz krožek V torek, 29. t. m. , ob 21. uri bo v gledališču Miela nastopil duo LEE KONITZ (sax) in FRANCO DANDREA (klavir). Naslednji koncert bo 16. decembra s pevko bluesov CHINO BERRY. Gledališče Miela V četrtek, 31. t.m., ob 18. uri bo v okviru kulturnih prireditev, ki jih organizira Club UNESCO iz Trsta, na sporedu koncert simfoničnega orkestra MUSICO-RUM VALLIS pod vodstvom Jeana-Cla-udeta ROUBLOTA, direktorja konservatorija v Metzu. Naša predsednica MAJDA KAUČIČ-BAŠA je postala magister slovenskega jezikoslovja z razpravo "Slovenščina kot jezik soseske v Trstu". Slavistično društvo Trst ji iskreno čestita. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL priredi od 28. decembra 1991 do 4. januarja 1992 tradicionalno ZmOVANJE na Rogli za mladino od 12. do 18. leta starosti. Vpisovanje je v teku vsak dan pri upravi doma, razen nedelje, do 15. novembra 1991, Ul. Gin-nastica 72, tel. 573141. razstave V galeriji Kraške hiše v Repnu je odprta razstava miniaturnih objektov GIU-LIANA KOŠUTE. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 18.00. V občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava najnovejših del Jasne MERKU. V galeriji Cartesius je na ogled razstava akvarelov tržaškega slikarja Nina PERIZZIJA. V galeriji IL Carso (Trg Barbacan 4) je do 31. t.m. odprta razstava keramik Rada JAGODICA. V galeriji Palače Costanzi je na ogled retrospektivna razstava skulptur istrskega umetnika Oresteja DEOUELA. V galeriji Rettori-Tribbio je na ogled razstava olj slikarke Elettre METALI-NO'. V galeriji Malcanton je do 10. novembra odprta razstava slikarke Nelde STRAVISI. V Studiu Phi (Ul. S. Michele 8/1) je odprta fotografska razstava Rosangele BETTI. V novi galeriji CiPi ( Ul. San Pelagio 6b) je do 22. nocembra odprta razstavo tržaške slikarke Laure BONIFACIO COSMINI. kino ARISTON - 17.00, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. Terry Gillian, i. Robin Williams, Jeff Bridges. EXCELSIOR - 15.00, 22.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kilmer. EXCELSIOR AZZURRA - 15.00, 22.00 La villa del venerdi, r. Mauro Bolognini, □ NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Piedipiatti, i. E. Montesano, R. Pozzetto. NAZIONALE III - 15.15, 22.15 Hardvva-re, □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Una sto-ria semplice, i. Jean-Maria Volonte. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Una pal-lottola spuntata 2 e 1/2, i. Prisedla Presley. MIGNON - 15.00, 19.00 Charlie, anche i cani vanno in paradiso, 20.30, 22.15 Chiedi la luna, i. Margherita Buy. EDEN - 15.30, 22.10 Una sfrenata donna in calore, Lady Godiva, □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Scappatella con il morto, i. K. Alley. LUMIERE - 17.30, 22.10 Perche Bodhi Dharma e partito per TOriente?. ALCIONE - 16.00, 22.00 Urga territorio d'amore, r. Nikita Michalkov. RADIO - 15.30, 21.30 La regina del ses-so, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja strokovno - vodeni izlet k izlivu Soče. Obisk ornitološke postaje Cona in ogled lagunskega območja bo vodil Kajetan Kravos. Izlet bo v nedeljo, 10. novembra. Odhod izpred sodišča v Trstu ob 9. uri, oz. izpred glavnega trga v Sesljanu ob 9.30. Prevoz z lastnimi sredstvi. Toplo vabljeni! Sindikat upokojencev SPI Cgil občine Dolina organizira v soboto, 9. t. m. izlet v goriška Brda. Vpisovanje na tel. št. 228597, 228909 ali 228387. JEZIK IN KULTURA neločjiv binom TEČAJI SLOVENŠČINE za razne stopnje Začetek novembra Letni tečaj 280.000 lir Vpisovanje: tajništvo Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture - Ul. Valdirivo 30/11. nadstr - od 17. do 19. ure - tel. 761470 mali oglasi $££WEDA SMEL TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802 ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 Ur DALJE SELENE - medium, radiestezistka, rab-domantka, vedeževalka iz kart, dlani in slike. Tel. 040/578991. V NAJEM oddajamo dobro vpeljano trgovino z jestvinami na Krasu. Interesenti naj za informacije kličejo Slovensko deželno gospodarsko združenje -tel. 362925 oz. 362949. PRODAM debelo repo. Telefonirati od 20. do 21. ure na št. 226322. PRODAM renault 14 GTL, oktober '81, bele barve, stalno v garaži, za 1.500.000 lir. Tel. 040/208907 v večernih urah. GARSONJERO, 32 kv.m. v Šempetru pri Gorici prodam. Tel. 0481/530332. PODARIM ljubitelju domačih živali nemškega ovčarja starega pet mesecev. Tel. 229418 v jutranjih urah ali ZVGČGE. LJUBITELJU malih domačih živali podarim čudovito črno mačko, staro mesec dni. Tel. 212119. PRODAM A 112, letnik '81, rdeče barve, potrebno nekaterih popravil, za 1.000.000 lir. Tel. št. 226669 v jutranjih urah. PRODAM po ugodni ceni fiat 126, letnik 73, motor in karoserija v dobrem stanju, opravljen tehnični pregled. Tel. št. (040) 226510 ob večernih urah. PRODAM kamion OM 40 pb ugodni ceni. Tel. št. (040) 220722. PERZIJSKE muce in colourpoint "hima-lajke" mladiče z rodovnikom prodam. Tel. ob uradnih urah na št. 305430 ali 567751. SUHA HRASTOVA DRVA in akacijeve kole prodajam. Tel. 421508 od 13. do 13.30. 17 - LETNI FANT s končanim tečajem hidroidravlike išče primerno zaposlitev; pripravljen pa je sprejeti karkšno-koli delo. Tel. 228390. KAROSERIJA in mehanična delavnica Guštin na Opčinah išče resnega vajenca. Tel. št. 214522. MEDICINSKA SESTRA - diplomirana kozmetičarka Vam nudi za boljše počutje ročno masažo telesa, nego obraza in kompletno nego telesa. Tel. (003865) 26262. DEFEKTOLOGINJA s 3-letno prakso varuje prizadate otroke ali neguje starejše nepokretne pri slovenski družini. Tel. (003867) 65152. IŠČEMO mlado žensko, neodvisno, za strežbo dveh premožnih in zdravih starejših zakoncev, pripravljeno se preseliti v Versilio. Dobra plača, poleg hrane in samostojnega bivališča. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod geslo "Versilia". POŠTENA GOSPA išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica ali kako drugo delo. Telefonirati po 17. uri na št. 003866/23304. NUDIM gospodinjsko pomoč enkrat tedensko v popoldanskih urah. Telefonirati ob petkih po 14. uri na št. 751684. KDOR ŽELI hitro tipkati na pisalni stroj ali kompjuter in bi rad obvladal slepo pisanje naj pokliče na tel. št. 213951. Dajemo tudi lekcije na domu. Danes, NEDELJA, 27. oktobra 1991 SABINA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 10.24 - Luna vzide ob 19.56 in zatone ob 11.16. Jutri, PONEDELJEK, 28. oktobra 1991 SIMON PLIMOVANJE DANES; ob 4.49 najnižja -11 cm, ob 10.43 najvišja 42 cm, ob 17.51 najnižja -52 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.45 najvišja 21 cm, ob 5.39 najnižja -3 cm, ob 11.19 najvišja 32 cm, ob 18.43 najnižja -44 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1023,6 mb narašča,veter 16 km na uro severovzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Agnese Vania, Nikolaj Vania, Tommaso Fragiacomo, Paola Vol-pone, Igor Slavich. UMRLI SO: 78-letni Luigi Truccolo, 79-letna Giorgina Ruzzier, 89-letna Nata-lia Smogar por. Latin, 69-letna Erna Bal-dassi, 75-letni Alfredo Pocecco, 86-letna Maria Argenti, 43-letni Giorgio Lipizer, 76-letna Emma Grisancich vd. Visintin. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 27. oktobra 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718). včeraj - danes Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - sammo po telefonu za najnujnejše primemre. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 BOrzni Trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 727612). Od ponedeljka, 28. oktobra, do nedelje, 3. novembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lunto-mare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, LUngomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). V petek, 1. novembra 1991, ostane urnik lekarn nespremenjen. ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 73 10 42 69 67 CAGLIARI 2 44 5 9 77 FIRENCE 29 75 90 87 47 GENOVA 46 54 21 49 6 MILAN 90 36 81 10 74 NEAPELJ 40 45 25 58 39 PALERMO 68 31 79 15 30 RIM 34 20 90 77 44 TURIN 76 22 5 52 79 BENETKE 60 68 20 86 17 ENALOTTO 2 11 X KVOTE: 2 X 2 X 2 X X 1 12 69.578.000.- 11 1.665.000.- 10 155.000,- SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: - strojepis z videotipkanjem (150 ur) - strokovni master za upravljanje podjetij (500 ur) Vpis možen do 31. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu v ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941. šolske vesti Osnovna šola Marica Gregorič-Ste-pančič pri Sv. Ani - tel. 812214 prireja tečaj slovenščine za odrasle. Zainteresirani naj pridejo v šolo v ponedeljek, 4. novembra, ob 18. uri. STUDIO ZA projektiranje KAMNA Križ 200 - Tel. št. 220794 torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16, do 19. ure Izdelujemo kompletne načrte skice ter nudimo kontrolo izvedbe z arhitektonske elemente, spomen®® izdelke, uporabne in okrasne izdelk ■ klesane napise, ornamentiko in s|rn' boliko ter obloge iz kamna. razna obvestila Podporno društvo v Rojanu pripravlja praznovanje ob 100 - letnici obstoja; zato vabi vse člane, naj se prijavijo. Rezervacije po tel. št. 418258 ali 730306. Plesni tečaj Bor - Na plesni tečaj bi rad prišel ? Vzemi telefon in pokliči št. 395003 ali 943680 ob urah obedov. Obveščamo Vas, da se bo jutri,28. t. m., ob 19. uri začel tečaj krojenja in šivanja v župnijskih prostorih sv. Jerneja na Opčinah. Tel. št 225322 od 12. do 14. ure. MKK Kuba, ki deluje pod okriljem Gibanja za komunistično prenovo zahodnega Krasa, vabi zainteresirano mladino na 1. politično-družabno sejo, v sredo, 30. 10., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu. Sekcija SSk za Zahodni Kras vabi člane in somišljenike na sekcijski kongres, ki bo v torek, 29. t. m. , ob 20.30 v Domu "A. Sirk" v Križu. Govor bo o krajevnih problemih in o pripravah na pokrajinski kongres SSk. čestitke Danes je pri družini Meula velik praznik. MILKA in MARIO praznujeta 40. obletnico poroke, SANTINA pa okroglih 70. Slavljencem iskreno čestitajo in želijo obilo sreče in zdravja v krogu najdražjih vsi domači. Danes praznuje rojstni dan NEVA UNUSSICH. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo družina Brišček in vsa klapa "s kantine". Danes slavi 90. rojstni dan naš dragi SANTO FERLUGA. Iskreno mu čestitamo in želimo še dosti zdravih let vsi, ki ga imamo radi, posebno na Jan in Jaš. Danes praznuje rojstni dan MICHELE PORETTI iz Ricmanj. Obilo sreče in zadovoljstva mu želijo mama Neva, oče Claudio, nona Milka in nono Zdravko. Jutri, 28. t.m., bo praznoval VILO ZOBEC iz Boljunca 80 let. Vse najboljše mu želita sinova Rado ter Marino z ženo Magdaleno in hčerko Marino. Včeraj je praznoval 20 let MARTIN PERTOT. Obilo zdravja, zadovoljstva in uspehov mu želijo teta Vanda in stric Pino ter vsi, ki ga imajo radi. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem o*’' ratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča) <, AGIP - Miramarski drevored 4» ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) -----------------------------------------------------------------^>0 TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA obvešča, da je bil odobren pravilnik o vzreji in prireji divjadi (člen 9 in 10 D.Z. št. 56 z dne 19.12.86), ki ga je pripravil VII. ODDELEK - OPERATIVNA ENOTA - KMETIJSTVO, LOV IN RIBOLOV. Ta je na razpolag0 interesentom in ga lahko dvignejo v uradih pokrajine v Ul. S. Anastasi0 3 in na Trgu Vittorio Venelo 4 (vratarnica). Poudarja, da se s tem pravilnikom ureja celotno področje vzreje in prireje divjadi za prehrano, razmnoževanje in/ali za okras in ljubiteljstvo. Opozarja, da je mišljena vzreja divjadi prisotnost živali obeh spolov, nasprotnem primeru je to samo posedovanje. . . V pravilniku je tudi omenjena dokumentacija, ki jo je treba priloži prošnji za dovoljenje za vzrejo divjadi, ki jo izda tržaška pokrajina. ----------------------------—----- KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago v svojih trgovinah KRIZANTEME P° ugodni ceni. Obiščite nas v trgovinah v Ul. Foscolo, v Ul. Flavia v Ul. Toned0 v Miljah ter v Centru Zeleni Market v Ul. Travnik 10 v INDd TROSKI CONI - DOMJO. Is««' ZA BOLJŠE SPORAZUMEVANJE S SVETOM ISTITUTO UNGUISTICO TRIESTlNP PROMOCIJSKA PONUDBA DO 31. OKTOBRA LETNI TEČAJI ZA VSE JEZIKE 250.000jjj Ul. Valdirivo 30 - Tel. 368977 - Urnik 10-12/17-19.30 NOVO NA PRIMORSKEM ^ w RVOOOI'* HUJŠANJE BREZ LAKOTE V novoodprti podružnici Salona za zdravje in lepoto Ryodoraku iz Ljubljane • shujšate od 8 do 12 kilogramov mesečno s pomočjo neboleče štimu|a cije proti apetitu • odpravljamo cel dicinskimi apara ■ • Salon vodi dr. S št. 8 pri Sežani I Pokličite po telefor I ure - Govorimo tud cije proti apetitu e. • odpravljamo celulit in maščobne obloge z najmodernejšimi elektron dicinskimi aparaturami . • Salon vodi dr. S. T. Sentočnik, specialistka interne medicine - v Stou št. 8 pri Sežani „ Pokličite po telefonu 003867-68491 v torek, sredo in četrtek od 10. do ure - Govorimo tudi italijansko! ^ ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO MERECjORiziA /d (MIE GORICA ORGANIZZAZIONE GORICA - Sejmišče 26. oktober - 3. november URNIK: delavniki 17. - 21. - sobota in prazniki 10. - 21. ,MOTOHEXPQKACINq MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ rirazličnejših motorjeu CM® NEDELJA, 27. 10. ob 11.30 nagrajevanje natečaja "Varnost na cesti" ob 14.00 Superbiker’s Trophy "Memorial Mauro Michelazzi" ob 11.00 nast0p akrobatov v Trialu pod pokroviteljstvom C.R.T. 16.00 20.00 PONEDELJEK, 28. 10 TOREK, 29. 10. SREDA, 30. 10. ČETRTEK, 31. 10. nastopi akrobatov v Trialu pod pokroviteljstvom C.R.T. PETEK, 1. 11. državni polfinale ”Quad Gross" - Trofej Tecnoest ob 11.00 kvalifikacije ob 14.00 tekmovanje ob 11.00 16.00 20.00 nastop akrobatov v Trialu pod pokroviteljstvom C.R.T. SOBOTA, 2. 11. ob 10.30 tehnični pregled ”Railystar International" in ’’Rally indoor evropskih policij" ob 14.30 kvalifikacije ob 11.00 nast0p akrobatov v Trialu pod pokroviteljstvom C.R.T. 16.00 20.00 NEDELJA, 3. 11. ob 11.00 ”Rally indoor evropskih policij" ob 11.00 srečanje na sejmišču "Porsche Club FJK“ ob 13.00 ”Rallystar International - Trofej Casino Nova Gorica °b ir nn nast0P akrobatov v Trialu pod 20 00 Pokrovitelistvorn C.R.T. 10 f ai. . K ni' NOVA GORICA HOTELI IGRALNICA TURIZEM p.o. CASINO’ NOVA GORICA PRAZNIČNO VZDUŠJE NA SEJMU V GORICI Praznično vzdušje ne le Gorice in Treh Benečij, pačpa tudi celotnega motorističnega okolja kraljuje na goriškem sejmišču, kjer so včeraj zjuraj otvorili enajsto izvedbo Motor Expo’ Racinga, najuspešnejše posoške sejemske prireditve. Enajst let novosti, iskanja in kasnejše predstavitve prototipov, modelov in športnih dejavnosti magičnega motorističnega sveta, ki jih prireditelji družbe Outline vsako leto z resnostjo in navdušenjem ponujajo obiskovalcem Motor Ex-po’ Racinga, na kateriem se-vsako leto zbere veliko število ljubiteljev dveh in štirih koles iz naše dežele, Slovenije, Koroške in drugihkrajev severne Italije. Dva dirkalna avtomobila Formule Ena znane tovarne ferrari bosta tudi letos zapečatila odnos najvažnejšega in najbolj priljubljenega proizvajalca dirkalih avtomobilov do sejma Motor Expo' Racing. Pravi mix med izrednimi predstavami, mednarodnimi športnimi tekmovanji in popolno ter raznoliko sejemsko razstavo: ta je morda pravi recept s katerim je goriški motoristični sejem vsa ta leta žel velike uspehe. V prejšnjih izvedbah so na goriškem razstavišču kraljevali avtomobili maršala Tita, očarljive angleške limuzine rolls royce, dirkalni avtomobili svetovnega rally prvenstva in drugi podobni biseri svetovne avtomobilske serijske in športne proizvodnje. Letos Motor Expo' Racing predstavlja publiki avtomobile priznanega italijanskega dezijnerja Bertone-ja. To so avtomobili, predvsem prototipi, s katerih so se potem razvili številni uspešni serijski avtomobili. V halah go-riškega sejmišča si lahko ogledamo lancio stratos ”0” (na sliki), lamborghini athon, citroen zabrus in lamborghini genesis. Pogled preko Oceana nam omogočijo ameriški avtomobili Chevrolet corvette, "ferrari" iz ZDA, športni avtomobili, ki jih lahko v lepem številu srečamo na severnoameriških prostranih cestah. Zanimivi bodo seveda tudi vsi ostali razstavljeni avtomobili, od prototipov serije Šport do številnih dirkalnih avtomobilov formule ena, med katerimi tudi benetton v razstavnem prostoru goriške Kmečke banke, od mercedesa,ki je lani zmagal svetovno prvenstvo, katerega je pripravila znana nemška tovarna Sauber tja do številnih drugih dirkalnih avtomobilih vseh vrst in sort. PRIREDITVE ZA VSE OKUSE Tudi letos se obiskovalcem sejma Motor Expo' Ra-cing obeta zanimiv program spremnih prireditev. Že včeraj smo lahko sledili nastopom trial skupine Show Action Group. Sergio Canobbio in VValter Favarin, ki skupaj z drugimi motociklisti sestavljajo to skupino, bosta vsak dan obiskovalcem sejma pokazala vse, kar se da s trial motorji narediti. že na lanski izvedbi goričkega sejma so ti akrobati z nemogočimi vožnjami navdušili številno publiko. Akrobatske veščine bodo člani te skupine izvajali na prednjem prostranem dvorišču. Nastopali bodo ob vsakem vremenu, letošnja posebnost pa bo tudi v tem, da bodo s svojimi motorji prišli celo na streho sejmišča. Poleg nagrajevanja likovnega natečaja o varnosti na cestah in tekmovanju za Su-perbiker’s Trophy, ki so na sporedu danes in o katerih-poročamo na drugih straneh, nam program Motor Expo’ Racinga ponuja še precej zanimivih točk. V petek 1. novembra bo tekmovanje za državni polfinale v Quad Grossu, v soboto 2. novembra bomo lahko sledili drugi izvedbi relija evropskih policij in predtekmovanju za 5. mednarodni Rallystar—pokal Casino' Nova Gorica, ki bo na vrsti v popoldanskih urah nedelje 3.novembra. Novi Audi 80. Obiščite ga pri: AUTOSACCHETTI GORICA Ul. Lungo Isonzo Argentina 9/11 - Tel. (0481) 533771 Korzo Italia 65 - Tel. (0481) 533627 TRŽIČ Ul. A. Boito 38/A - Tel. (0481) 45949 MOTOR EXPO’ RACING 1991 Paviljon B - parkirišče B/A ZASTOPNIK HOIMDA (Mm® o BRAI01/2 PRODAJA: GORICA, Ul. Crispi 5/B tel. (0481) 533580 SERVIS: MOSSA, Ul. Olivers (drž. cesta GO-Videm) tel. (0481) 80003 MOTOR EXPO’ RACING: HALA A A 'Ci rr»otor- racins ■m motor- c;xf>0 r-acins 'vT\ \> B&l Komjanc Luigi PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM ZNANIH ZNAMK PO NAJUGODNEJŠIH CENAH 34170 GORICA - Ul. Rossini 22 - tel. (0481) 531935 - 531821 11. MOTOR EXP0 RACINO - HALA B NAJNOVEJŠA VOZILA V GORICI Prostor goriškega sejmišča je tudi letos pretesen za vse razstavljalce, ki so hoteli predstaviti zadnje novosti obiskovalcem 11. Motor Expo’ Racin-ga. V vabljivih in lepo urejenih prostorih treh razstavnih halah in na dvorišču sejmišča si lahko sleherni obiskovalec ustvari podobo o zadnjih novostih v svetu motorjev in avtomobilov. Precejšnja pozornost je tudi letos namenja motorjem. Na ogled so razstavljeni motorji najbolj znanih svetovnih znamk, od cagive do aprilie, od honde do kawasakijev, od ktm do husgvarne do številih drugih. Ogledamo si lahko tako navadne motorje kot tudi tekmovalne ter športne žrebce. Med tekmovalnimi motorji so letos razstavljeni svetovni prvak 250 kubi-kov trampas parker, cagiva Edija Orio-lija, dvakratnega zmagovalca tekme Pariz—Dakar, ktm 125 evorpskega prvaka Chiodija, husgvarna 250 enduro prvaka Tianena, kavvasaki 80 enduro svetovnega prvaka Tianena, cagiva 125 šport production, aprilia 250 pilota Lorisa Reggianija in še številni drugi serijski in tekmovalni motorji. Posebnost na letošnjem Motor Expo’ Racingu bo tudi avtomobil Kit—Super-car , znane istoimenske televizijske nanizanke in avtomobil, ki so ga uporabili pri snemanju filma Robocop. Ta dva avtomobila si lahko ogledamo proti doplačilu v posebnem razstavnem prostoru. Vedno na zunanjem razstavnem prostoru sta prisotna dva morska orjaka, ki sta na začetku meseca tekmovala v vodah tržaškega zaliva za svetovno prvenstvo v motonav-tiki. Številne so novosti, ki jih nudi svetovna avtomobilska industrija in ki jih obiskovalcem nudijo goriški in drugi zastopniki. V hali A imamo avtomobile volvo, ki že nekaj časa serijsko vgrajujejo katalitski izpuščevalnik, nemško tovarno ford, ki se na sejmu predstavlja z novim esortom station wagon efi, francoski peugeot, ki predstavlja novega, zares prikupnega malčka 106 in opel, pri katerem srečamo prav tako novo astra. Novosti so tudi v drugi razstavni hali, kjer nam goriški zastopnik audija ponuja novi audi 80 in kjer naj bi v teku prihodnjega tedna lahko videli tudi novi golf, ki ga bodo sicer publiki predstavili od 8. do 17. novembra. Dalje so tu še francoski avtomili citroen, japonski terenci suzuki, ruski avtomobili lada in uaz ter japonski nissan. V tej hali je tudi razstavni prostor Kmečke banke, kjer si lahko ogledamo be-netton formule ena. V hali D si lahko ogledamo italijanske avtomobile ferrari, alfa romeo, fiat in lancia, kjer lahko vidimo zadnjono-vost italijanske avtomobilske industrije, novo, zmogljivejšo lancio delta integrale. Vedno v tej hali so angleški avtomobili znamke rover, francoski renault, nemške limuzine mercedes in švedske saab ter številne azijske avtomobile znamk subaru, honda in mazda. BOKTOMS OPEL ASTRA ENA GENERACIJA PRED NAMI ZASTOPNIK ■0- II OPEL ISUZU -------------------—y opelO J— BY GENERAL MOTORS- TRŽIČ - Tel. (0481) 411176 ŠT. I NASVETU CERVIGNANO - Tel. (0431) 31888 GORICA - Tel. (0481) 534174 s p1 O 33 ■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let m V prvem letu boš brezplačno a razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTI A UTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo J Banca Agricola Kmečka banka Gonca I| i- 6 O motor expd racJnj? I in n ■ i OssifiK 1 flSRVH? P NOV/ CITROEN ZX Kakovost jo občutiš Lahko izbiraš v kolekciji štirih modelov Citroen ZX Reflex 1.4, Avantage 1.4, Aura 1.4 in 1.6 i, Volčane 1.9 i. Od 15.800.000 lir dalje ključi v roke GORI - CAR S. r. I. GORICA: KORZO ITALIA, 187 - Tel. (0481) 620800 Ul. III. ARMATA, 188 - Tel (0481) 20742 TRŽIČ: CESTA V GRADEŽ, 87 - Tel. (0481) 711440 DANES TEKMOVANJE SUPERBIKER’S TROPHV Prvi dnevi goriške motoristične prireditve so od vedno namenjeni tekmovanjem motorjev. Včeraj popoldne so se dvokolesni žrebci pomerili v tekmovanju za trofejo pole position, ki je obenem veljalo kot predtekmovanje za današnji Superbiker’s Trophy za nagrado memorial Mauro Michelazzi. Privrženci dvokolesnega motornega športa bodo lahko od 14. ure dalje sledili vožnjam Superbikerjev na tekmovanju indoor v motokrosu, ki ga prireja organizator sejma Outline v sodelovanju z motoklubom II Gross iz Fogliana. Tekmovalno stezo so pripravili v prejšnjih letih s sodelovanjem "kralja” dirke Pariz—Dakar, videmča-nom Edijem Oriolijem in s Carlom Tosom. Steza je precej zahtevna in zelo spektakularna. Dolga je nekaj sto metrov in na mešanem zemlja—asfaltnem tlaku nudi vsakovrstne teža- ve. V vsaki dosedanji izvedbi so piloti ljubiteljem motorskih tekmovanj pokazali zares zanimive trenutke. Do zadnjega tekmovalnega metra ni bilo še dognano kdo bo zmagovalec in tako naj bi bilo tudi danes, saj se je že prijavilo preko sedemdeset pripravljenih in znanih motoristov severno—vzhodne lltalije. GORI05/6 La^Goriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava Ul. Duca d'Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117 dl Sanfilippo Alfio Ul. Trieste 145 GORICA - tel. 0481/521588 - Fax 521854 NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI — STARINSKI AVTOMOBILI ZA ZBIRATELJE (COLLECTORS’CARS) — SERVIS — NADOMESTNI DELI — BROKER B® \ ; i §-* i i i S .v. 1 n g ---------—------------—-- motor expO racing O 7 Gorska kolesa tudi Slovencem Otroci, državljani bodočnosti, najpogosteje sploh ne poznajo pravil prometnega zakonika. Takoa se večkrat nehote znajdejo v nevarnosti, iz katere se težko rešijo. Zaradi tega so organizatorji sejma Motor Exp6 Racing hoteli dati tudi svoj prispevek k reševanju tega vprašanja s tem, da so priredili likovni natečaj o prometni varnosti. Na sodelovanje so bili povabljeni učenci tretjih, četrtih in petih razredov osnovnih šol Furlanije Julijske krajine in odgovarjajočih razredov šol na območju Nove Gorice, udeležba učencev pa je bila nadvse zadovoljiva. Pokroviteljstvo nad pobudo je prevzela Deželna uprava Furlanije—Julijske krajine s sodelovanjem šolskih skrb-ništev štirih pokrajin in Zavodom za šolstvo iz Nove Gorice. Natečaj je zanimal nad 50.000 učencev, njegov namen pa je bil ovrednotiti državljansko zavest učencev prvostopenskih šol. S poznanjem pravil prometnega zakonika si tale likovni natečaj nadeja nuditi otrokom tudi možnost večje gibčnosti v vsakdanjem prometu. Petnajst gorskih koles bo danih najboljšim avtorjem, med katerimi so kar štiri učenci slovenskih šol in sicer Katja Ferletič in Lucia Danie-lis iz Doberdoba (osnovna šola Prežihov Voranc v Doberdobu), Ivana Terčon iz Ricmanj (osnovna šola Ivan Trinko Zamejski) ter Dajana Kočevar (osnovna šola Prežihov Voranc v Dolini). Tudi med šestinštiridesetimi pohvaljenimi deli je nekaj učencev naših osnovnih šol in sicer Lara Paulin iz Štandreža (šola Fran Erjavec), Tadej Devetak iz Vrha (osnovna šola na Vrhu), Jana Jarc iz Doberdoba (osnovna šola Prežihov Voranc), Igor Škorjanc iz Števerjana (osnovna šola Alojz Gradnik), Matjaž Pečar iz Lonjerja (osnovna šola Fran Milčinski) in Matej Tul iz Mačkolj (osnovna šola v Mačkoljah). Nagrajevanje natečaja bo danes zjutraj ob 11.30 uri v kongresni dvorani sejmišča v ulici Della Barca, ob prisotnosti zastopnikov krajevnih in šolskih oblasti. Prilogo pripravil Aleš Waltritsch AUTO07/8 PEUGEOT iinli TVOJ NAČIN OBSTOJA PEUGEOT TALBOT# AutoLisert TRŽIČ: Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA: Na Majnici, 12 - Tel. (0481) 391808 Pričakujemo vas v paviljonu A DELAVNIKI: 17.00 — 21.00 SOBOTE IN PRAZNIKI: 10.00 — 21.00 VSTOPNINA DELAVNIKI: 5.000 LIR SOBOTE IN PRAZNIKI: REDNI: 10.000 LIR ZNIŽANI: 6.000 LIR VOLVO 460 KATALIZI RA POZORNOST S KATALIZATORJEM LAMBDA, SERVOKRMILOM, ELEKTRIČNIMI ŠIPAMI, CENTRALNO KLJUČAVNICO 1700 Z VBRIZGOM QQ ^00 000 llT KLJUCl V ROKE 102 KM-4/5 VRAT ^.O.OUU.UUU Ml I.V.A. VKLJUČENA VOLVO CRALI GORICA ULICA III. ARMATA 180 - TEL. (0481) 21073-21721 11. MOTOR EXPO RACINO HALA A VOLVO Kakovost in Varnost I I I RA! 1 745 i(a9ete: Splash 8.3n v°k': Kvarkov svet snete: La banda dello 10.00 7 ^chino 11.00 v? *a linija Magazine U.55 MaŠ? 12 ] 5 ^jualno: Parola e vita 13.00 nn na liniia 14.00 ~nevnik ob 1-ih liis °t°-TV Radiocorriere snete: Domenica in... nodijo Pippo Bando, Loli-a Morena, Raffaella Ber-9e, Nino Frassica), vmes žPort: ne vesti in (18.10) 90. 19.50 yinuta 20.00 nlemerislca napoved tn —nauu v 2025 Pnevnik in šport 20-40 TV°rneV<;Sti v film: Un bambino in ‘nga (dram., It. 1989, r. Mario Caiano, i. Anne Ca-ovas, Maria Fiore, Chris- 22.25 iane Jean, zadnji del) Portna nedelja, vmes 23.45 F'00) kratke vesti Port: Zona Cesarini (voda Gianni Mina in Rita 0.3o n‘?eSC0) 1.00 ..fni dnevnik in vreme Hm: Videodrome (fant., Kan. 1983, i. J. Woods) ^ RAI 2 6.00 Nam: Cuore e batticuore 6.50 Male in velike zgodbe 7.55 Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Varjete: Cirkus 10.30 Aktualno: Giorno di festa :— Padova (vodita Bruno Modugno in Stefania Bet-toja) 11.30 Šport: Prima che sia gol 12.00 AJctualno: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika Diogenes in vremenska napoved 13.45 Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi) 18.00 Šport: motokros, 18.40 nogomet A lige 19.45 Vreme in dnevnik 20.00 Rubrika: Domenica sprint 21.10 Nanizanka: Beautiful (i. Nancy Burnett) 22.20 Aktualno: Viva il cinema - Poklon Giulietti Mašina 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Vremenska napoved 23.50 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Dok.: Odisejev mit 1.20 Glasba: Rock pop jazz nedeljski televizijski in radijski sporedi ^ RAI 3 | 8.00 Potni list za Evropo 9.00 Film: Sceriffo tutto d'oro (vestern, It. 1967) 10.25 Koncert RAI 3: Romeo in Julija (Čajkovski) 11.00 Atletika: Maraton Italija 12.30 Film: II padre americano (dram., Fr. 1987, i. Giulia-no Gemma) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Variete: Girone alFitalia-na (vodi Andrea Barbato) 16.45 Film: Daro un milione (kom., It. 1935, r. Mario Camerini, i. Vittorio De Sica, Assia Noriš) 18.40 Vremenska napoved in rubrika Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Drobci 20.30 Film: Un pešce di nome Wanda (kom., VB 1988, r. Charles Crichton) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Dokumenti: Da storia na-sce storia - Federica 23.50 Film: La cripta e 1’incubo (srh., It. 1964) 1.15 Filmske novosti 1.25 Variete: Fuori orario [ fr TV Slovenija 1 | 8.10 Video strani 8.20 ptroška matineja: Živ Žav, 9.15 nanizanka Nevarni zaliv 9.45 Dokumentarec: Umetnost za vsak dan 10.40 Garfield in prijatelji 11.05 Domači ansambli 11.35 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 13.00 Prisluhnimo tišini 14.35 Nad.: Za težave Bednarski 15.30 Sova (pon.), vmes nan. Na zdravje! in nadaljevanka Na sledi 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Slika Doriana Graya (dram., ZDA 1945, i. George Sanders) 18.50 Risanka 19.00 Mernik in TV Okno 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Zrcalo tedna 20.20 Scenski esej: Gallus 21.25 Jesenski 3x3 22.45 Dnevnik, šport in vreme 23.10 Sova, vmes nan. Polna hiša in nad. Na sledi 0.30 Video strani [UP) TV Koper 13.00 Športna oddaja 14.30 Otroška oddaja 15.30 La speranza dei Rayan 16.00 Nan.: Agente Pepper 17.00 TV razprava 17.30 Film: Truffa al Computer (kom., ZDA 1984, pon.) 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risani film La fiaba di Saltan 20.30 Nadaljevanka: La speranza dei Rayan 21.00 Film: A caro prezzo (dram., ZDA 1977, r. Victor Stolff, i. Barry Sullivan) 22.30 TVD Novice 22.40 Nan.: Agente Pepper 23.30 Športna oddaja P TV Slovenija 2 14.00 Program HTV 18.30 Ex libris: Iz zgodovine slovenskega sadjarstva 19.30 Dnevnik HTV 20.00 Dok.: V orlovi deželi 20.50 Film: Najinim ljubeznim (Fr, 1983, r. M. Pialat) 22.25 In memoriam: Miles Davis 23.10 Yutel, nato HTV CANALE 5 8.30 ^kJUalno: Na prvi strani 9.15 pabožna oddaja ^onsteaujevi dokumentar-lO.on \/1: Morske želve ariete: Domenica italiana 1200 L, ^a°l°Bonolis) 12.40 20k-: Larca di Noe 13.05 p?na'e5News glasbena oddaja: Super-Hassifica Show (vodi Mau- 14.00 fi?10 Seymandi) glasbena komedija: I tre jnoschettieri (i. Marco Co-uinbro, Claudio Lippi, 15.50 Sncesco Salvi) Um: Mia moglie e una “oega (kom., It. 1980, r. F. astellano, i. Renato Poz- 18.00 Kvt0) r, Vl?: ^ il prezzo e giusto 19.40 p0cb 1- Zanicchi) 19.45 lrauale5News 20-30 Fl,m\9iOCodei9 um: Miami Supercops IPush, ZDA 1985, r. Bruno uorbucci, i. Terence Hill, 22.30 ^Pencer, 23.00 a tnizanka: * Robinson flktualno: Nonsolomoda, 24.00 o30 Italia domanda O35 f'anale5News 1.35 pPort: Veliki golf r°grami non stop RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nan.: I Jefferson 9.00 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 11.00 Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo) 12.00 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.45 Nadaljevanki: Senora (i. Caridad Canelon), 15.15 Stellina 16.30 Film: Jess il bandito (vestem, ZDA 1939, r. Henry King, i. Tyrone Power, Henry Fonda) 17.50 TV4 News 19.00 Variete: I cartonissimi 19.05 Risanka: Lady Oscar - Ac- cusa di tradimento 19.40 Nadaljevanke: Sentieri (. Kim Zimmer), 20.30 Dallas - Carte false (i. Larry Hag-man, Patrick Duffy) 22.30 TV film: Conguistero Manhattan (dram., ZDA 1987, r. Douglas Hikok, i. Valerie Bertinelli, 1. del) 23.30 Glasbena oddaja: Koncert tenorjev - Jose Carreras & Friends 2.00 Nan.: Charlie's Angels 3.00 Nočni spored 7.00 Otroška oddaja 10.00 Nanizanka: SuperVicky -11 compito di Jamie 10.30 Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo) 11.30 Odprti studio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich), 12.45 Guida al campionato 13.15 Variete: Benny Hill Show 14.00 Športna oddaja: Domenica stadio (vodi A. Piccinini) 18.00 Nanizanka: Genitori in bluejeans 18.30 Odprti studio 18.45 Aktualno: Odprti studio "Sette" (vodi Emilio Fede) 19.30 Nanizanka: I vicini di časa - Si chiamava Spartaco e nella guinta B (i. Teo Teo-coli) 20.00 Film: Belli freschi (kom., It. 1987, r. Enrico Oldoini, i. Lino Banfi, Christian De Sica) 22.00 Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori) 23.30 Variete: Mai dire gol 24.00 Studio šport (vodi Giovan-ni Bruno) 0.30 Odprti studio 0.50 Nočni spored 13.00 Film: Gli invincibili (pust., 1947, r. Cecil B. De Mille, i. Gary Cooper) 15.30 Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli) 17.00 Film: I lancieri del Bengala (pust., ZDA 1935, r. H. Hat-haway, i. Gary Cooper) 18.30 Informativna oddaja: Be-yond 2000 19.30 Risanke: Merrie Melodies 20.00 Variete: Fiori di zucca 20.30 Film: I gemelli del Texas (kom., It. 1964, r. Steno, i. W. Chiari, R. Vianello) 22.00 Film: Ombre rosse (vestern, ZDA 1939, r. John Ford, i. John Wayne) TMC 8.00 Risanka: G.I. Joe 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Risanke in nanizanke 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Gianni e Pinotto fra le educande (kom., ZDA 1945, i. Bud Abbott, Lou Costello) 14.00 Variete: Qui si gioca 16.40 Film: Destinazione Tokio (vojni, ZDA 1943, r. Delmer Daves) 19.00 Nan.: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Športna odd.: Golagoal (vodita Alba Parietti, Jose Altafini) 22.30 Ladies & Gentlemen 23.20 Film: La tomba di Ligeia (srh., VB 1965, r. Roger Cor-man, i. Vincent Priče) 0.50 Film: Prigione (dram., Šved. 1948, r. I. Bergman) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 9.30 Telefriuli non stop 13.30 Variete: Serade furlane 16.30 Nan.: Šesto senso 18.45 Športne vesti 20.30 Nanizanki: Tuono blu, 21.30 Shannon 22.30 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1)' Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ringo potepuh (r. Adrijan Rustja, 5. del); 10.25 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. Iskanje naše posebnosti s pomočjo dramskih zapisov od Cankarja do Jančarja; 14.50 Glasbeni potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Nedeljski športni pregled in rezultati; 16.30 Made in Italy; 17.00 Šport; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Z vami; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Tropicana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Športni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. 5 ^.d-: Cuore (4. del) lO.On n tua no: Unomattina IO.25 nnevnik i^^ki variete II.55 van-: Časa Cecilia I2.0s n?.e in kratke vesti '2.30 nC, 0 al bighetto J3.30 J;ok-: 30 let zgodovine 14.00 K,n!vnik - tri minute 15.00 7 ?d'.: ^ Italia chiamo 15.30 a ani v Parlamentu 16.00 oddaja 17.30 Ai!?dinski variete: Big! 18.00 uktualno: Parola e vita 18'0S & vesti 18.40 Au*lete: Fantastico bis jktualno: I dieci coma 19.40 T?menti alHtaliana 20.40 ?f?a.nah in dnevnik , film: Un bambino 2215 ^ ^ 3nni d0P° 1 22-45 nan,: Alfred Hitchcock 23.00 p“evnik 23.15 f^PPorion - o gospdarsb 24.00 rvk': Težke izbire 0.3q r£eVnik in vreme 0.40 F;ines v Parlamentu - , rutinsk' 0.50 ~un}ske novosti 1.25 Kum8;Turnir Bercy 2 lS RnKU!na oddaja: Aliče Rubrika opolnoči ^ RAI 2 6.00 8.40 9.30 10.00 10.30 11.50 11.55 13.00 13.30 13.45 15.30 16.55 17.00 17.20 18.10 18.20 18.35 19.45 20.30 21.35 23.15 24.00 0.05 1.55 Nanizanke in risanke Nad.: Il gattone (3. del) Izobr. odd.: Campus Rubrika o protestantizmu Film: Pronto chi parla? (kom., It. 1945, r. Carlp Bragaglia, i. A. Bach) Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik — ob trinajstih Gospodarstvo in vreme Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.50 Santa Barbara Film: Fuggiasco (krim., ZDA 1947, r. Garol Reed, i. James Mason) Kratke vesti Odprti prostor Nanizanka: Hill Street Glasba: Rock cafe Športne vesti Nanizanka: 11 commissa-rio Kbster, nato vreme Dnevnik in šport Nan.: LJspettore Derrick Proza: L'uomo, la bestia e la virtu (L. Pirandello) TV 2 - Pegaz Vreme, vesti in horoskop Film: La grande illusione (vojni, Fr. 1937) Glasba: Rock cafe ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi ^ RAI 3 | 11.30 Aktualno: Mednarodna nagrada Pezcoller 12.00 Tenis: Open de la Ville de Pariš 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja 15.45 Športno popoldne: 16.00 nogomet v deželi, 16.45 nogomet B lige, 17.30 dresura 17.45 La rassegna — pregled tujega tiska in televizije 18.00 Dok.: Bodymatters 18.45 Športna rubrika Derby in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Blob. Di tutto di piu 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Šport: Il processo del lu-nedi (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Avanzi 23.50 Dok.: Vesolje v nas (vodi. Giovanni M. Pace) 0.45 Dnevnik 1.05 Vremenska napoved 1.10 Variete: Fuori orario [ Zt TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Lutkovna igrica V znamenju dvojčkov -Kužkov praznik, 9.20 Pe-denjžep, 9.50 Utrip, 10.05 Zrcalo tedna, 10.20 Mernik 10.35 Borštnikovo srečanje 13.30 Poročila 15.10 Obzorja duha (pon.) 15.30 Sova (pon.), vmes nanizanka Polna hiša in nad. Na sledi 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik (pon.): Jesenski 3 x 3 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček - Slika, 18.50 Risanka Naslikam tičko 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Balet: Enigma Gallus (Milko Šparenblek) 21.10 Osmi dan 21.55 Dnevnik in vreme 22.25 Kraljica glasbil: Orgle 22.55 Sova, vmes nadaljevanka Na sledi in nanizanka Nedotakljivi (ZDA 1963, i. R. Stack) 0.45 Video strani |~ijiP) TV Koper 13.00 Športna oddaja 14.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risani film 15.30 Nadaljevanka: La speranza dei Rayan 16.00 Nan.: Agente Pepper 17.00 Film: A caro prezzo 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanke Super Classic Show in dok. Romanticizem 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Športni dokumentarec 22.00 Zgodovina pop glasbe 22.30 TVD Novice 22.40 Nan.: Agente Pepper 23.30 Športna rubrika PIT TV Slovenija 2 9.00 Program HTV 17.30 Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Zelena ura 21.00 Sedma steza 21.30 Pesem je... Vita Mavrič 22.05 Yutel, nato HTV 70(p5*!!ALE5____________ 8.30 N^LUaAno: Na prvi strani 9.05 FiiA,'! Vn uomo in casa n-- ko strano mondo di 1<1RGY Clover (dram., ZDA !k50 ku;,'V,RobertMulligan) 12.40 Ca Z:.* Pranzoeservito 12.45 Va?ale5News '4.30 Awete:Nonbla RAI Rit tlJalno: Forum (vodi Rda Dalla Chiesa), 15.00 le 15 3^rr-la matrimoniale, '6.00 OhmJ1 amo parliamone Stroški variete: Bim bum '8.00 £am.ln risanke stnrZl: 9k d prezzo e giu-18 (v?di Iva Zanicchi), na ,Aa ruota della fortu-v * 19-45 II gioco dei 9 Va aS I19,40) News 20-40 Film61-? Striscia la notizia (krim lraPP°la di cristallo IRrun., ZDA 1988, r. John ar4»»«='Se;”r“w'm‘' z0askte: Maurizio Costan-nal^T? vmes (24.00) Ca- 1.30 Vflre5News 1.45 Fnm.teT;,Striscia la notizia mn 1 faro in capo al K°vfnfest ' ?DA 1971' r- 3.45 S"4 9 ' " Kirk r°9rami non stop RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Variete: Buongiorno amica 8.05 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.40 La valle dei pini, 9.30 Valeria, 10.10 Stellina 10.55 Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo) 11.50 Otroški variete: Ciao Ciao 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke:. Sentieri, 14.45 Senora, 15.20 Vendet-ta per una donna, 15.50 Cristal, 16.40 General Hos-pital, 17.10 Febbre d'amore 17.50 Kratke vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.25 Kviz: 11 gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.00 Variete: I cartonissimi 19.05 Nan.: Cristina, 1'Europa siamo noi 19.35 Nadaljevanki: Primavera , 20.30 Manuela) 22.25 Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Non si pub di-menticare 23.20 Film: La legge del Signore (vestern, ZDA 1956, r. Wil-liam Wyler, i. Gary Cooper, Dorothy McGuire) 2.05 Nan.: Charlie’s Angels 3.00 Nočni spored 6.25 Vremenska napoved 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky -Un club per Jamie, 9.30 Chips - Il ricatto, 10.30 Magnum P.I. - Un vecchio conto da sladare 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Mai dire gol 14.15 Film: Ho perso la testa per un cervello (kom., ZDA 1983, r. Carl Rainer, i. Steve Martin, Kathleen Turner) 16.00 Nan.: Supercar - Kitt al cir-co, 17.00 A-Team - Pro e contro 18.00 Variete: Mondo Gabibbo 18.30 Odprti studio 19.00 Varieteja: Primadonna (vodi Eva Robins), 20.00 BennyHill Show 20.30 Aktualno: Lezioni d'amore (vodi Sandra Monteleoni) 23.15 Nan.: Voci nella notte - Il distintivo macchiato (i. Gary Cole), sledi vremenska napoved 0.25 Odprti studio in šport 1.00 Programi non stop 13.00 Risanke . 15.30 Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1962, r. L. Fulci) 17.00 Film: Gli angeli con la fac-cia sporca (dram., ZDA 1938, r. M. Curtiz) 18.30 Znanstveno informativna oddaja: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Variete: Fiori di zucca 20.30 Film: Tre passi nel delirio (srh., r. Vadim-Malle—Fellini) 22.30 Film: Lo scandalo (kom.) TMC 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 I giorni di Brian 11.00 Nad.: Viterubate 11.45 ApranzoconVVilma 12.30 Nan.: Doris day Show 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.35 Risanke: Snack 15.00 Film: Fiamme a Crestbrid-ge (dram.^ZDA 1981) 16.50 Rubrika: Ženska TV 18.20 Dok.:YesIDo 18.35 Kviz: Arriva la banda 19.45 Kviz: Telelotto) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualno: Ouando c'e la salute 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.35 Vesti: TMC News 23.55 Crono - oddaja o motorjih 0.45 Film: La maledizione di Frankenstein (srh., VB) 2.25 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nan.: Los Angeles Ospeda-le Nord, Lo zio d’America 16.00 Film: Teresa Venerdi (kom., It. 1941) 18.00 Nad.:Lapadroncina 19.00 Dnevnik 19.30 Nan.: Barney Miller 20.00 Rubrika o košarki 21.45 Nan.: Šesto senso 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Moč tišine: Še en romantik, E. Adamič; 9.05 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska igra: Cvetje v jeseni; 11.40 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Revija ZCPZ: MPZ Fantje izpod Grmade; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Made in Italy; 15.00 Ko zgodovina zazveni; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Arhitekt Jože Plečnik; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Jazz glasba; 18.15 JS Digital predstavlja New Age; 18.30 Glasbene želje po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 16.30 Summersong; 17.00 Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d'Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. Sejem bo odprt do prihodnje nedelje, 3. novembra Na Espomegu so včeraj odprli letošnji avtomobilski sejem Motorexporacing Odvijale se bodo v glavnem v četrtek in pet^ Spominske slovesnosti ob bližnjem dnevu mrtvih Celoten razstavni prostor zaseden, nad tristo proizvajalcev, oziroma razstavi] alcev. To so osnovni podatki 11. avtomobilskega sejma Motorexporacing, ki so ga včeraj dopoldne odprli na razstavišču ob ločniškem mostu. Do konca prihodnjega tedna si bodo obiskovalci — teh je pravzaprav vsako leto več — lahko ogledali zadnje modele najbolj znanih avtomobilskih hiš in izdelovalcev motorjev, dalje dirkalne avtomobile in motorje iz različnih obdobij pa tudi vrsto, lahko rečemo, že muzejskih eksponatov, zmeraj s področja motorjev in avtomobilov. Razpoložljivi prostor na razstavišču so letos uredili domiselno in predvsem tako, da pozornost obiskovalcev že takoj ob vhodu pritegneta dva velika tekmovalna motorna čolna "offshore" pa tudi velika tekmovalna steza za trial. Na njej nastopajo člani znane akrobatske skupine Sergio Canob-bio. V preprostih besedah povedano, je na sejmu, tako v paviljonih, kakor na tekmovalnih progah, dovolj paše za oči in raznih zanimivosti. Sejem so odprli včeraj dopoldne, lahko rečemo, brez velikih slovesnosti, s krajšim nagovorom predsednika trgovinske zbornice dr. Enza Bevilacgue, župana Sca-rana in predsednika Pokrajine Saccavinija ter dež. odbornika Brancatija. Toplo pa so udeleženci pozdravili prisotnost Edija Oriolija, dvakratnega zmagovalca dirke Pariz — Dakar in številnih drugih tekmovanj. Orioli se je zavzel za realizacijo načrta dirkalne proge za motorje pri Vilešu in v ta na- men izročil simbolično temeljni kamen nove strukture, kot spodbudo, da bodo politiki vendarle nekaj odločili. Orioli je zatem tudi prerezal trak ob vhodu v razstavni paviljon in s tem sejem, za katerega v glavnem v celoti skrbi družba Outline, tudi odprl. Danes bo na razstavišču pomembna slovesnost: izročili bodo namreč nagrade — gorska kolesa — zmagovalcem natečaja o prometni vzgoji, oziroma varnosti na cestah. Pred nami je teden, ko bomo s polaganjem vencev in cvetja pred grobove in spominska obeležja počastili spomin naših najdražjih in vseh, ki so padli v boju za svobodo ali umrli kot žrtve vojne. Spominske slovesnosti se bodo odvijale v glavnem v četrtek in petek. Sekcije VZPI—ANPI in razne ustzanove so nam te dni že dostavile razpored spominskih slovesnosti. Predstavniki republike Slovenije in delegacija ZZB NOB Nova Gorica se bodo v četrtek, 31. oktobra poklonili spominu padlih v Števerjanu (ob 9. uri), Štandrežu, 10.00, Sovodnjah, 10.40, Doberdobu, 11.30, Tržiču, 12.30 pred kostnico na novem pokopališču. V petek, 1. novembra bo komemoracija v Gonarsu, kjer bo pel zbora Skala iz Gabrij. Slovesnost bo ob 8. uri. Na območju sovodenjske občine bodo spominske slovesnosti v petek, 1. novembra po sledečem razporedu: Sovodnje, 10.40, Peč, 11.00, Rupa, 11.15, Gabrje, 11.30, Vrh, 11.45. Vence in cvetje bodo polo- V četrtek, 31. oktobra, v občinski sejni dvorani v Ronkah Posvet o javni rabi slovenščine V Ronkah bo v četrtek, 31. oktobra, ob 19. uri v dvorani občinskega sveta posvet o pravici do rabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo. Srečanje prirejajo kulturno društvo Jadro, krožek za socialnopolitična vprašanja Anton Gregorčič in družbeno-politično društvo Edinost, pristopile pa so tudi SKGZ, SSO, Pokrajina Gorica, Goriško sodišče in Kazenska zbornica v Gorici. Sodelovali bodo senatorja Stojan Spetič in Nereo Battello, univerzitetni profesor Daniele Bonamore, novinar Ivo Jevnikar, prof. Samo Pahor in odvetniški pripravnik Francesco De Benedittis. Uvedla bosta dr. Renzo Frandolič in inž. Karlo Mucci. Pred posvetom bodo ob 18. uri v občinski knjižnici odprli razstavo o dvojezičnosti, ki jo je pripravilo društvo Edinost. Na dnevnem redu sprejemanje proračunov za leto 1992 Živahna dejavnost v pokrajinskem in skoraj vseh občinskih svetih Nastopajoči teden bo v znamenju živahne dejavnosti občinskih svetov in svetov drugih krajevnih ustanov, ki morajo v zelo kratkem roku zadostiti po zakonu določenim obveznostim glede proračuna za prihodnje leto. Do konca meseca je treba namreč odobriti programska poročila, takoj zatem pa tudi finančni načrt. Pokrajinski svet se bo tako sestal 29., 30. in 31. t.m. ter nato še 6., 12. in 13. novembra. Seja goriš-kega občinskega sveta je sklicana za sredo, 30. t.m. ob 17. uri. Na dnevnem redu v glavnem proračunske točke. V torek 29. t.m. je napovedana seja občinskega sveta v Sovod- njah, v sredo v Doberdobu in v četrtek v Števerjanu. V prvi polovici prihodnjega tedna bo zasedala tudi večina občinskih svetov na Goriškem. Nušičev »Dr.« v izvedbi Odra 90 Gledališka skupina Oder 90 bo danes ob 16. uri nastopila v Katoliškem domu s premiero komedije Branislava Nušiča »Dr.«. Predstavo je tako kot že prejšnje uspešne nastope Odra 90 režiral Franko Žerjal. Že oddali vsa mesta za torkove in tričetrt za ponedeljkove predstave Izredno zanimanje za abonmaje Stalnega slovenskega gledališča Abonmajska kampanja za sezono Stalnega slovenskega gledališča v Gorici je tudi letos naletela na izjemen odziv občinstva, saj so v dobrem tednu že skoraj razprodali vsa razpoložljiva mesta. Za torkovo predstavo so pravzaprav abonmaji dejansko že pošli, saj je menda prosta le še peščica mest. Zamudniki lahko še vedno vpišejo abonma za ponedeljkov red A, za katerega so do včeraj oddali nekaj več kot tričetrt vseh abonmajev. Interesentom seveda priporočajo, naj pohitijo, saj je glede na dosedanje zanimanje pričakovati, da bodo tudi preostali abonmaji pošli že v nekaj dneh. Vpisovanje abonentov poteka ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, telefon 33288. SSG je v letošnji abonmajski repertoar vključilo sledečih sedem predstav: Sofokles - Kralj Ojdipus, režija Mile Korun; Tone Partljič -Moj deda, socialistični mrtvak, režija Mario Uršič; Sergej Verč, Boris Kobal - Ime mu bo Just, režija Sergej Verč; Ivan Cankar - Romantične duše, režija Vinko Moderndorfer; Aleksij Pregare - Črni galebi, režija Jože Babič; Carlo Goldoni - Počitniška trilogija, gostovanje drame SNG Ljubljana; William Shakespeare: Hamlet, gostovanje SNG Maribor Urnik trgovin ob praznikih Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bodo trgovine in javni lokali v prihodnjem tednu, spričo praznikov, poslovali po sledečem urniku: ponedeljek, 28. oktobra, vse trgovine bodo lahko fakoltativno odprte; — sreda, 30. oktobra, trgovine z jestvinami bodo lahko (fakoltativno) poslovale tudi v popoldanskem času; četrtek, 31. oktobra, mesnice bodo odprte tudi v popoldanskem času, v pekarnah bodo napekli kruh tudi za naslednji, praznični dan; Cvetličarne bodo v ponedeljek in sredo lahko poslovale tudi v popoldanskem času, v petek, 1. novembra pa tudi dopoldne. V petek, 1. novembra, za javne lokale ne velja obvezna tedenska zapora. PHILIPS NAGLUŠNOST Miniaturne akustične proteze Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983 Moški zbor Skala - Gabrje uspešno začel novo sezono Moški pevski zbor Skala iz Gabrij je že uspešno zakorakal v novo sezono. 12. t.m. je imel celovečerni koncert na gradu Kromberk in s svojim nastopom navdušil številno občinstvo. Članom zbora, ki ga vodi Rozina Konjedic je ostalo v lepem spominu gostovanje v Porabju, med tamkajšnjimi Slovenci (posnetek, ki ga objavljamo je prav z omenjenega gostovanja). Zbor pridno vadi in se pripravlja na radijsko snemanje in za Cecilij anko. V petek, 1. novembra bo pel na spominski slovesnosti v Gonarsu ter v Gabrjah. Velika želja vseh je, pravi eden najbolj aktivnih članov, Bernard Florenin, da bi v zbor pritegnili še nekaj pevcev. NOVO NA PRIMORSKEM ' RYOD01/4 HUJŠANJE BREZ LAKOTE V novoodprti podružnici Salona za zdravje in lepoto Ryodoraku iz Ljubljane • shujšate od 8 do 12 kilogramov mesečno s pomočjo neboleče Štirnu odpravljamo celulit in maščobne obloge z najmodernejšimi dicinskimi aparaturami Salon vodi dr. S. T. Sentočnik, specialistka interne medicine št. 8 pri Sežani rkličite po telefonu 003867-68491 v torek, sredo in četrtek od e - Govorimo tudi italijansko! Samomor v bolnišnici V trenutku duševne stiske je včeraj ob 6.30 72-letni Giuseppe Visintini skočil z okna v 3. nadstropju splošne bolnišnice, kjer se je zdravil. Bil je pri priči mrtev. Dve uri kasneje je 67-letni trgovec z lesom Eligio Erzetti izgubil ravnotežje in padel s strehe v Tržaški ulici 155. Dobil je številne zlome in udarce. S pridržano prognozo se zdravi v ortopedskem oddelku. V padcu z motorjem se je ob 16. uri ponesrečil 23-letni Luca Vec-chiet. Zdravil se bo 10 dni. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 20. do 26. oktobra 1991. Rodili so se: Tanja Nevenka Tedesco, Enrico Maria Nicotra, Stefania Beretta, Jernej Kersevan, Federica Bon. Umrli so: 80—letna upokojenka Rosa Simonovich vdova Raguzzi, 97—letna upokojenka Barbara Gartner vdova Cej, 94—letna upokojenka Frančiška Klanjšček vdova Pintar, 68—letna upokojenka Maria Piccotti por. Miculin, 77—letni upokojenec Dante Boschin, 86—letni upokojenec Antonio Lorenzon, 93—letna upokojenka Maria Stravropulos, 61—letni upokojenec Mario Natalino Marras, 69—letna upokojenka Elena Devetag vdova Sutteri, 70—letna Floriana Klanjšček, 87—letna upokojenka Leopolda Mihelj vdova Dorigo, 50—letni delavec Marcello Milocco, 68—letna upokojenka Elsa Fabbro, 86—letna upokojenka Ama-bile Pasutto vdova Furlan, 80—letni upokojenec Franco Camaur, 84—letna upokojenka Frančiška Velušček, 85—letna upokojenka Anita Grisan. Oklici: delavec Claudio bregant in socialna asistentka Annamaria Rigonat Hugues, uradnik Paolo Curatoli in študentka Enrica Maria Barbara Vacguin. Poroke: trgovski potnik Franco proto in trgovska pomočnica Claudia Nanut, kmetovalec Damijan Podveršič in študentka Elena Zavadlav. žili predstavniki občinske upra borčevskih sekcij in društev. Predstavniki Republike ^.°L. nije bodo 1. novembra položili nec na goriškem glavnem pokop lišču. Slovesnost bo ob 10.30. j Sekcija VZPI/ANPI v Podg0^ prireja komemoracijo v petek novembra ob 11. uri pred p3^ zanskim spomenikom. Sodelov bodo tudi rajonski svet, krajeV ■ društva, pevski zbor in uče3 osnovne šole. .c V petek, 1. novembra ob v bo spominska slovesnost tudi Štandrežu, na pobudo sekdJ VZPI/ANPI. Sodeloval bo zbor ^ Župančič. Najprej bo slovesno^ pri domu A. Budala, zatern, , 11.30, pri partizanskem spoffl611 ku. FonNO’'1 KAVARNA SLAŠČIČARNA^ ČMe/vmato Claudio Cozzutti - Elena Devetak OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE GORICA-Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 JAVNA DRAŽBA V HRANILNICI CASSA Dl RISPARMIO V prostorih goriške hranil; niče CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA v zastavljalnici, Ul. Carducci bo v četrtek,_31-oktobra 1991, ob 10. uri jav' na dražba. ■ DSL bo na tiskovni konferen . ki bo jutri ob 18.30 v pokrajin^ sejni dvorani pojasnila stahs vlade v senci glede finančne9 zakona. Sodelovali bodo sen^ ^ Nereo Battello ter poslanci G3 parotto, Pascolat in Schiavi član vsedržavnega vodstva str3 ke E. Morando. razna obvestila tjj Društvo slovenskih upokojencev v ( člane, ki bi želeli v tem času let°v3 (j hotelu Delfin (Dom upokojencev) v * na po izredno nizkih cenah, naj se jaV1.l° j|. sedežu društva ob sredah med 10- ia^gl. uro, kjer bodo dobili vse potrebne i macije. je- Martlnovanje SPD Gorica bo v Ijo, 10. novembra v novi restavracij1 ^ Lokvah. Prijave na sedežu društva 17.30 do 19. ure in v trgovini Bavcon-razpolago je le še nekaj mest. - trg»- KD Jezero priredi v soboto, 9- n° st: bra ob 20. uri martinovanje v 0 , -j. telovadnici v Doberdobu. Prijave v vini pri Mili. ja SDGZ sporoča, da so prosta meS eji-izlet v Muenchen od 15. do 17. n° bra. Rezervacije po tel. 531213/32844- kino Gorica „ VITTORIA Zaprto. V sredo, 30. t.®-, „„ 20.30 otvoritev s kabaretno Pr . ,upi-Giorgia Comaschija »L'omino de* ni«. . CORSO 15.15-22.00 »Johnny stecch'DeI1. VERDI 15.30-22.00 »A proposito dl ry«. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Grido di Piet' ra«. Nova Gorica s. SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 » 0 lovnež iz zapora«. __ . .g SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Iz9a jjta«-hudiča III«. 20.00 »Izganjalec hu“30 DESKLE 17.00 »Oskar je kriv zase«-»Ženska uničevalec«. DEŽURNA LEKARNA V GORl^o Al giardino - dr. Baldini Verdi 57 — tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V , ros0' Alla salute — dr. Fabris — u*' lich 117 — tel. 711315. __________pogrebi_________ Jutri v Gorici ob-11. uri GiusepP VI1o sintin iz splošne bolnišnice na 9 v], pokopališče, 10.15 Isolina Berto ' Fedele iz splošne bolnišnice v Ro ^'Morski DNEVNIK nedelja, 27. oktobra 1991 goriški dnevnik □ stran Upravo prevzela slovenska družba Transmedia, ”hčerka“ Kinoateljeja Preporod kinodvorane Vittoria 0d 0 ^°ni nekega dne odločil, da Vit °Pim svojo dejavnost v kinu bQri0r'a' boste vi prvi, ki vam jo P°nudil«. Tako je pred nekaj Itju .tratni upravitelj vseh goriš-PtPri ln°^voran Ortes Costa dejal hat?Sedniku Kinoateljeja prof. skeC.U ®ratini in s tem dal sloven-9oc U društvu priznanje za dra-filnf1?0 str°kovno delovanje na Pam ■ m P°dročiu' »Takrat se dan P°nudba zdela še utopija, tip, ®s Pa so se sanje uresničile«, je ko1/Bratina na predvčerajšnji tis-d6j111 konferenci ob predstavitivi vji ynosti nove uprave te zgodo-ke goriške kinodvorane. Tr ltl0 Vittoria je prevzela družba stC}Srtledia, ki jo večinoma se-prav člani Kinoateljeja. seCj a je nastala pred nekaj me-ir tJe. Pojasnil njen predsednik darf°ds TfiriC' prav z namenom, l°ria Vzame upravljanje kina Vit-Posr družba z omejeno odgovor-je tl]° šteie 17 članov (med njimi kj .uP' dosedanji upravitelj Costa, H0Ae s tem želel izkazati naveza-Vid kinodvorano). Poleg indi-članov je v njej z manj-deležem prisotna tudi 7ba Ponteco. kjjjkoj so poskrbeli za obnovo dika^orane, ki sicer ni terjala ra posegov. V poldrugem mesecu so vsekakor temeljito izboljšali njen videz, ki je sedaj dokaj vabljiv. Čeprav je dvorana najstarejša v Gorici (zgradili so jo leta 1922) in najbrž med najstarejšimi v Evropi nasploh, kot je poudaril prof. Bratina, je iz vidika varnostnih naprav in kakovosti tehnične opreme povsem neoporečna. Za Gorico, kjer so prav zaradi teh pomanjkljivosti zaprte mnoge dvorane, je to že prava izjema. Delno so tudi preuredili razporeditev sedežev (skupno jih je 418) in s tem izboljšali vidljivost. Ob dvorani so še drugi manjši prostori, ki jih želijo izkoristiti za likovne razstave in za postanke, srečevanje, razgovore. Dvorana bo uporabljiva tudi za koncerte in druge prireditve. Tako načrtujejo ciklus jazz koncertov in filmov v sodelovanju z Občino, že novembra pa bi kino Vittoria utegnil gostiti glasbeni festival »Ali fron-tiers«, ki ga prireja Pokrajina. Filmski spored je predstavil programski vodja dr. Igor Prinčič, ki je naglasil, da bodo dali poudarek kakovostnim filmom vendar s pozoronostjo do širšega občinstva. V Gorici je doslej manjkala dvorana kot so Ariston v Trstu, Cine-mazero v Pordenonu ali Ferrovia- rio v Vidmu, ki so se uveljavile kot prizorišča kvalitetnih filmskih predstav. To vlogo bo sedaj prevzel kino Vittoria in sodeč po programih odziv občinstva ne bi smel izostati. Že novembra bodo namreč ponudili vabljiv izbor najnovejših filmov iz Cannesa, Benetek in drugih festivalov. Ob tej festivalski ponudbi bodo v rednem programu prirejali tudi cikluse na specifične tematike. Posebno pozornost bodo posvetili mladinskemu filmu in to že od vsega začetka (od četrtka dalje bodo vrteli film "Zanna bianca"), nato pa ob sobotnih in nedeljskih popoldnevih ter v času praznikov. S tem želijo privabiti v kino mlade in prispevati k filmski vzgoji bodočega občinstva. Kino je pravzaprav priložnost za kulturno rast vsakogar. »Zame so kinodvorane bile prava univerza, v njih sem spoznal največji del tega, kar danes vem«, poudarja prof. Bratina, ki vidi v kinu okno v svet in v filmu sredstvo za dialog s sodobno kulturo. V tem pogledu ima kino Vittoria svetlo preteklost. V njem so vrteli prve zvočne filme v Gorici, na njegovem ekranu so gledalci starejših generacij prvič spoznali Visconti-ja, Bergmana, režiserje francoskega novega vala. Še prej je v 30. letih v njem nastopal Čecchelin, če sežemo v "prazgodovino" pa zasledimo vire, ki poročajo, da je na tem prostoru začela delovati pred stoletji prva goriška gledališka skupina. Nova uprava ima ves namen, da obnovi to tradicijo in da ponudi mestu novo kulturno prizorišče, ki naj bi bilo po izkušnjah delovanja Kinoateljeja povsem odprto dialogu in brez vsakršnega predsodka do kogarkoli. MARKO MARINČIČ Na slikah: Prinčič, Bratina in Peric na predstavitvi "novega" kina Vittoria; spodaj: vhod v kino in obnovljena dvorana Kabaretist Giorgio Comaschi na otvoritvenem večeru v sredo Svečano odprtje prenovljene kinodvorane Vittoria bo v sredo, 30. oktobra, ob 20.30 z dvojnim spektaklom, ki bo ponudil gledališki nastop in film. Prvi del bo oblikoval znani italijanski kabaretist (in novinar dnevnika "la Repubblica") Giorgio Comaschi s predstavo »Domino dei lupini«, ki začenja v Gorici daljšo turnejo po Italiji. Vsebina predstave je seveda tesno povezana s filmskim svetom ali bolje s svojevrstnim svetom kinodvoran in je osredotočena na že mitičnem liku človečka, ki se je nekoč potikal po vsaki kinodvorani z zabojčkom pop cornov, bombonov in drugih sladkarij. »Gre za posebno ne povsem človeško zvrst, ki izginja tako kot panda. Premika se v temi, lahko pa ga prepoznaš po značilnem glasu "Mladenič, dol noge s sto- Lahko si ga poslal k vragu ali vrgel z balkona, toda on se za to ni zmenil, ker ni bil iz mesa. Bil je del kinodvorane, dišal je po zaprašenem blagu, cigaretnem dimu, spancu in dolgi bradi...«, pravi o tem svojevrstnem junaku avtor predstave. Comaschi se v vlogi tega nepozabnega spremljevalca nekdanjih filmskih predstav potika med občinstvom, medtem ko se na platnu vrstijo neuspeli poskusi, da bi predvajali "strašanski" film iz 50. let z Rito Hay-worth in Glenn Fordom. Zapleti na platnu (trak se vname, potem se strže itd.) so povod za komične razplete v dvorani z obilico smeha in kančkom nostalgije. Ob kabaretu bo nato večer ponudil tudi pravi film, glede katerega pa zaenkrat še vlada skrivnost. V programu izbor festivalskih filmov Redni spored kina Vittoria bo za začetek (od 31. oktobra dalje) ponudil mladinski film »Zanna bianca«. Nasploh želi nova uprava posvečati veliko pozornost mlademu občinstvu. V sporedu za november je še vrsta zanimivih naslovov. Med prvimi bodo vrteli film Marca Risi-ja »11 muro di gomma« o aktualni temi tragedije pri Ustici. Sledil bo izbor filmov z raznih festivalov: »Barton Fink« Joela in Ethana Cohena (zlata palma, nagrada za režijo in najboljšega igralca v Cannesu VI), »Grido di pietra«, spev goram Wernerja Herzoga, »Bodhi darma« Yong-Kyun Baeja - zlati pardo na festivalu v Locarnu ‘89, ter trije filmi z letošnjega festivala v Benetkah: »Le tentazioni di Venere« Istvana Szaboja, »Urga« Nikite Mikhalkova (zlati lev za režijo), »La leggenda del re pescatore« z Robinom Williamsom. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA d GLASBENA MATICA GORICA Koncertna sezona 1991/92 ^■iO.1991 6'11.1991 ^ 1.1991 20H.1991 l2'l2.199l ^■Iž.lggi 1.1992 l6‘ 3.1992 Dvorana Katoliškega doma v Gorici Romantični samospev Dušan Kobal, tenor - Helena Plesničar, klavir Schubert, Schumann, Brahms, Lajovic, Pavčič I. Stravinski ZGODBA O VOJAKU Instrumentalna komorna skupina iz Ljubljane Pripovedovalec Igor Samobor MOZART in DVORAK v komorni glasbi Irena Baar, sopran -Tomaž Lorenz, violina - Alenka Šček, klavir ENSEMBLE PRO MUSIČA iz SALZBURGA izvaja Mozartova dela Carsten Neumann, violina - Frank Stadler, viola -Monika Pfeiffer, fagot - VVilfried Tachezi, dirigent GODALNI KVARTET Glasbene matice iz Trsta in flavtistka Daniela Brussolo Solistični koncert Bernarda Fink, mezzosopran - Jiri Pokorny, klavir Wolf, Mahler, Guastavino, Škerjanc SOLISTI FILHARMONIJE IZ MINSKA Jurij Likin, oboa -Sergej Gromov, violina - Ilija Žukovski, čelo - Jurij Gildjuk, klavir Klavirski recital: KATJA MILIČ Kogoj, Berg, Skrjabin Vstopnina 10 tisoč lir, znižana 5 tisoč lir ZSKP-GORICA in zbor Pri "S. IGNAZIO” Gorica koncert ob 200-letnici A. MOZARTA Mki1Sla brevis G — dur KV 49 in IZVa Vis C— dur KV 259 berdnK ALCI: MPZ Hrast iz Do-kfistprrj vodi BI. Lavrenčič, or-Sevof- ^P61-3 Giocosa iz Trsta, dir. Vai ’n° .^annerini. Solisti: Livia s°i Pnsig, sopran, Romina Bas-tpL ®Z2°sopran, Luca Dordolo, Go Albertelli, bas. ja -ii — cerkev sv. Ignaci- • oktobra ob 20. uri. . Prispevki za Caritas! SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA • V • GLASBENA MATICA GORICA Romantični samospev Dušan Kobal, tenor Helena Plesničar, klavir Spored: Schubert, Schumann, Brahms, Lajovic, Pavčič V sredo, 30. oktobra 1991, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici Drevored XX. septembra 85. SLOVENSKO KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO JADRO - RONKE KROŽEK ZA SOCIALNO POLITIČNA VPRAŠANJA ANTON GREGORČIČ - GORICA DRUŽBENO-POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST - TRST vabijo v četrtek, 31. oktobra, ob 19. uri na srečanje v občinski sejni dovrani v Ronkah na temo: PRAVICA DO RABE SLOVENŠČINE PRED SODNO OBLASTJO IN JAVNO UPRAVO Sodelovali bodo: odv. sen. Nereo Battello, odv. prof. Daniele Bonamore, dr. Francesco De Benedittis, novinar Ivo Jevnikar, prof. Samo Pahor, sen. Stojan Spetič. Pred razpravo bo ob 18. uri v občinski knjižnici v Ronkah otvoritev razstave dokumentov o dvojezičnostiPristopili so: Občina Ronke, Pokrajina Gorica, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Sodijče v Gorici, Kazenska zbornica v Gorici. Uvodni koncert abonmajske sezone Glasbene matice Violinistka Skalarjeva odlična Priznanje dirigentu in orkestru Slovenski gledališki festival v Maribof11 Življenje za gledališče: igralki Borštnikov prst0 V Kulturnem domu v Trstu je Glasbena matica 24. oktobra začela svojo letošnjo koncertno sezono z gostovanjem Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta in s sodelovanjem violinistke Monike Skalarjeve. Koncert sta obeležili dve posebnosti: izbrani spored in dobra izvedba. Spored je bil povezan s svetovnim slovenskim kongresom v Ljubljani in bi moral biti izveden v tistih dneh, a je bil koncert zaradi agresije na Slovenijo odpovedan. Seveda je bil temu tudi primerno izbran in sicer z deli, ki zajemajo slovenske skladatelje iz emigracije: Cirila Krena iz Argentine (Simfonična rapsodija), Božidara Kosa iz Avstralije (Koncert za violino) in Pavla Šif-lerja (»Sic transit gloria mundi«, simfonični stavek za orkester). Tem se je pridružilo še delo Lojzeta Lebiča (Gueensland mušic). Očitna kakovostna razlika je bila med Krenovo in Šiflerjevo skladbo na eni in med Kosovim Koncertom ter Lebčevim delom, ki sta po svoji izpovedi najizrazitejši, na drugi strani. Kren daje vtis, da ne obvladuje ali pa vsaj ne upošteva dovolj orkestrskih dimenzij,- kompozicijska zasnova vzbuja občutek vkljenjenosti v zborovsko kreativno miselnost, ki omejuje razsežnost simfoničnega snovanja in zapada v določeno statičnost. Boljša je v treti-ranju orkestra Šiflerjeva skladba, po svojih kompozicijskih sredstvih sicer ne prinaša najsodobnejših prijemov in zasnov, vendar jo doživimo kot napet dah. Zanimiv pa je Kosov Koncert, ki ni grajen v smislu dialoga, temveč je dogajanje nenavadno močno osredotočeno na solistični violinski part, medtem ko deluje orkster kot barvito vznemirljivo ozadje in čeprav je žarišče razvijanja toka v violini, okester delo dopolnjuje in združuje v odmevno tonsko umetnino. Delo seveda predvideva prvovrstnega violinista-virtuoza in glasbenika visoke umetniške ravni. Monika Skalarjeva je potrdila prvo in drugo. Igrala je čisto, ritmično čvrsto, oblikovalno sporoščeno in s temperamentnim glasbenim zanosom. Upal bi si trditi, da sodi ta, tako iznajdljivo osmišljena kreacija, med njene najbolj uspele solistične pous-tvaritve. Lojze Lebič se sicer redko oglaša z novimi deli, vendar je vsako, ki se pojavi, obeležno z novim, drugačnim pristopom. Izpovednost njegove umetnosti zajema iz vedno vznemirljivih globin, njegova muzika se razvija v vedno svežih tokovih: smiselno grajena, polna presenetljivih prebliskov in tanjčin, v svoji izraznosti nazorna in sugestivna. Nič čudenga, če je po izvirni inventivnosti in po svoji prodornosti tako močno izoblikovano delo prejelo visoko priznanje mednarodne žirije in bilo uvrščeno v program letošnjih svetovnih glasbenih dnevov v Zii-richu. Orkester je bil dobro pripravljen. Saj bi sicer ne mogel tako sproščeno slediti dirigentu. Ta je tudi šibkejšim delom posvetil vso pozornost. Izvrstno je vodil in plastično izoblikoval Kosov Koncert ter Lebičevo Oueen-sland mušic. Tako dirigentu kakor orkestru gre vse priznanje, posebej še za Lebičevo ritmično precizno in muzikalno nazorno osmišljeno delo. IVAN SILIČ Bolj kot se Borštnikovo srečanje približuje koncu, bolj sta v ospredju dve vprašanji: kdo bo dobil Borštnikov prstan (največje slovensko priznanje igralcem za življenjsko delo) in kako se bo odločila žirija, kako razporedila nagrade? Glede Borštnikovega prstana seveda ni nič uradnega, vse je ovito v skrivnost, saj se ime nagrajenca zve šele na zaključni prireditvi. No, kljub temu imajo skrivnosti svoje špranje in lahko zapišemo, da bo priznanje letos prejela igralka. Še kaj? Pa naj bo: gre za umetnico, ki jo naš tržaški in sploh zamejski prostor prav dobro pozna... Glede nagrad strokovne žirije pa seveda ni mogoče ničesar zapisati, saj bodo znane odločitve šele v torek ponoči. Slovenski tisk piše, da bo imela žirija veliko dela, saj so na letošnjem BS v Mariboru predstave kakovostne, z mnogimi upoštevanja vrednimi umetniškimi detajli. Še ena je značilnost letošnjega BS: pomanjkanje novih slovenskih dramskih tekstov. Tako namreč ugotavlja letošnji glavni selektor Dalibor Foretič: »Morda je razlog za pomanjkanje novih dramskih imen tudi to, da mladi besedam preveč ne verjamejo. Kakor da so Knjige za razrušene knjižnice Hrvatske Vojna na Hrvatskem tudi knjižnicam ni prizanesla. Čeprav še zmeraj traja in podatki o uničenih knjižnicah še niso dokončni, se je v Zagrebu že osnoval Odbor za obnovo knjižnic, ki vodi akcijo za zbiranje knjig. Za zbirno mesto je določil Hrvatski sabor kulture (Ul. Kralja Zvonimira 17/III, 41000 Zagreb), od tu pa jih bo razpošiljal najbolj ogroženim knjižnicam. Ta hip so najbolj ogrožene splošnoizobraževalne knjižnice, ki potrebujejo sodobno poljudnoznanstveno in strokovno ter kvalitetno leposlovno in mladinsko knjigo, predvsem v hrvatskem jeziku, del pa je lahko tudi v tujih jezikih. S tem odborom sta se povezala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica, ki v lastnem imenu in v imenu odbora prosita knjižnice, zavode, podjetja, društva in posameznike, da se pridružijo akciji. Vsi, ki želite knjige darovati, jih lahko pošljete Narodni in univerzitetni knjižnici, 61000 Ljubljana, Turjaška 1 ali najbližji občinski splošnoizobraževalni knjižnici, ki jih bo dostavila na to zbirno mesto. Narodna in univerzitetna knjižnica bo prvič odpeljala knjige v Zagreb ob koncu letošnjega meseca knjige, 15. novembra. za njih mrtve, izrabljene, dvofl1! vih pomenov. Zato svoje ke sanje raje izražajo s prim3 ^ scensko močjo, z gibom in P^eS.eIj Srečen sem, ker sem v sV°Le vpogledu v slovensko gleda** , odkril trenutno zagotovo naj*3” šo, najbolj artikulirano, profes nalno najsolidnejšo scefl5^ avantgardo pri nas. Le-ta je memben del sedanjega slovet*5^ ga gledališkega trenutka. Zato ravno to Borštnikovo sreča**) morda bolj kot vsa dosedanja, 0 ^ njeno k mladim. Govorica n*^a e pa je ples. Plesni teater emine**.^ dramske zgoščenosti in gibanje koncepta ne pričajo sa* o integraciji v moderne evrop’ tokove, prinašajo tudi duh avt^ tičnosti, tako v odnosu do sv°L vzornikov, kakor tudi do zunaIjje. vplivov: v svojem relativizmu ... žijo od velikih proklamacij, k8 šne so dušile in ukalupljale n*** ga avantgardna nagnjenja, sV ilifl0' 10 v O0' predstave pa okrašujejo z m: humorjem in lepoto. Prep sem, da z njimi sodelujemo ’ vem trenutku prihodnosti slov skega gledališča.« Predstave v tekmovalnem SP f redu Borštnikovega srečanja . vrstijo iz dneva v dan, marši** sta v prenavljajoči se stavbi F me SNG Maribor tudi po dve dan. Občinstvo sledi uprizoritvi z veliko pozornostjo, celo nav . šenjem in vse, ko pade zavesa **, predstavo, nagradi z dolgotraj*11 aplavzi. Tako navdušeno in k° petentno publiko ima zares le , i lokdo. Tudi slavnostni zaklj**^, letošnjega Borštnikovega sret^ bo nekaj posebnega, saj ga bo 21 „ žiral Tomaž Pandur. Do tega Pf še trije dnevi, ki lahko postre2^ še z mavrico gledališkega in sp mljevalnega dogajanja. sEJe“” nAlgfeOLpGt BOLOGNA 6.-10. novembra 1991 obiski za povabljence 6., 7. in 8. novembra obiski za javnost 9. in 10. novembra Mednarodna razstava proizvajalcev kmetijskih strojev Razstava strojev in naprav za vrtnarjenje prireja UNACOMA v sodelovanju z ENTE AUTONOMO FIERA Dl BOLOGNA _____________________za informacije se obrnite na:_____________ EIMA — 00161 RIM — ULICA L. SPALLANZANI 22/A Telefon 8419441/2/3/4/5 — Telex 614126 — Telefax 06-4402722 ^ sinočnjem srečanju 4. kola v košarkarski C ligi Jadranovci preveč grešili P|ERob°N - Prib AN TKB 66:64 (36:34> Ma(„.jJ*OBON: Zorzenon 3 (1:2), Illotti 1010 ^:4)> Stefanelli 2, Longo, (0:3) (8:1°). De Marco 6, Pinton 4 ^ta^erIini 15 (3:4), Kamini 8 (4:4), 0be^?RAN TKB: Crisma 6 :'raan - - (2:4), Vi,,,7' Čuk 10 (2:2)- Pregare 4, 12, Sm „,2:3)' Sosič, Pertot 2, Rauber s0n\tT 4' Ažman 6 (4:4). 1* Ben ,,Gheno in De Ambrosi 0$EBmb t PON: Čuk (37), Iliotti (38); tan NAPAKE: Pierobon 17, Jad- '0:27 pROSTI METI: Pierobon Obern Jatlran 10:14; TRI TOČKE: ^CNa X1' Starc Rauber 2; TEH-»Utj A NAPAKA: Pierobon v 7. mi- jč2e^^A — Čustva, ^ , ki gredo od boef,. raz?čaranja, so nas prevzela ob vodi[..®' žvižgu sinočnjega dvoboja Stvu r i • Ino^tev košarkarskem prven-stob^gemed Jadranom TKB in Pi-^Padlr111 'z Padove. Tekma ni bila jtitetio11'?’ i9ra le potekala ves čas za-bl na H°t| neverjetnih napakah na eni % bi aru3l strani. Vse je kazalo, kot [k edine °^e Postavi zavestno odločili, <6stvipi • Pomembna stvar sta točki na vse 0.. ln da bi temu cilju podredili sb>ih a 0- Tako kot je običaj pri tovr-VtP°Padih, je bila tudi v Padovi tal« j1/1 zaznavna, da bi jo lahko »re-n°žem. Končni izid in delni izid Klavdij Starc iz prvega polčasa sta dovolj dobra pokazatelja o odstotku realizacije na obeh straneh in res so jadranovci sinoči grešili ogromno. Več kot je dopustno. Toda isto se je v napadu dogajalo tudi gostiteljem, zato je srečanje potekalo na uravnovešenih tirnicah. V prvem delu sta obe moštvi predvajali osebno obrambno z dokajšnjim uspehom, vsaj sodeč po delnih izidih (5:6 v peti minut, 9:12 v deseti minuti itd.). Jadranovci so bili ves čas v rahli zamudi, zgrešili so neverjetno število metov z izdelanega položaja, ravno nekaj minut pred odmorom pa bi skoraj dohiteli nasprotnika po zaslugi dveh zaporednih trojk Raubarja. V nadaljevanju je slika ostala ista. Jadran TKB je prešel v consko obrambo 3:2, gostje so nadaljevali s preudarnim in zanesljivim gibanjem žoge. Illottija, ki je v prvem polčasu dosegel petnajst košev, je v nadaljevanju zamenjal Merilni in ta dva sta bila ob Raminiju tudi edina dva nevarna napadalca v vstah gostiteljev, vendar je treba poudariti, da pri »modrih bojevnikih« ni bilo nikogar, ki bi lahko zanesljivo nastopal v tej vlogi, v vlogi napadalca namreč, vsaj glede na včerajšnje razpoloženje. In kljub temu nas je naravnost razsrdilo namerno sojenje »proti« našim fantom v zanj ih petih minutah, ko je bilo še vse odprto. Sodnika, ki sta se dotlej dosledno držala enotnega kriterija, sta iz razdalje metra in pol dosodila dve osebni napaki v napaku, naprej Pregarcu in nato Starcu, ob več kot očitnem prekršku obrambe. In tako so jadranovci sedaj na drugem začasnem mestu na razpredelnici, tudi po krivdi mož v sivem, predvsem pa po lastni krivdi. (Cancia) V sinočnjih srečanjih za ženski in moški odbojkarski zvezni pokal * r' a zmaga igralk Bora Tombolini Drinks io a Sangiorgina ni igrala s pravo postavo SamOMBGunI drinks - (tS^lORCINA 3:0 , Bo'r2l15:8, 16:14) Vite/./OMBOLiNI DRINKS: Maver, Qrben ‘dali. Traettino, Pučka, Ažman, . San'btoPer, Nacinovi. *6s*noči^i?a j® kvalificirana, zato . Trstu igrala s svojo postavo ji 2at0' ^kma je izgubila na veljavi a biti z aSJonističnega vidika ni mog-Jttiagai Plačna. Borovke so gladko j-Vodn' saj so v tretjem setu denimo *? z 12:4, nato pa niso bile več ?Pt1vi]a r2ne- Prvi nastop v sezoni je %z0Vj Elena Maver, poškodovani lužila \£a se ie na klopi tokrat pri-62avptt,V*dalijeva, ki ima prav tako O vjem- ' VITRANI - KOIMPEK 3:1 fe'*14, 15:6, 15:7) & G,3EX: Fabrizi, a' 6rk^t n Ntrjeb Perti V ^kmar, Žbogar. X: Fabrizi, Garbini, Grego-Pertot, Sosič, Starc, *ektnovaJ6In Predzadnjem nastopu v K Ro; Ju za zvezni odbojkarski po-^ bi|j „njPex ni ponovil igre, ki smo . Hobi,, F;ni gledati v pripravljalnem Proti tržaškemu drugoligašu ?lle, 'jaše igralke povsem odpove-feoite astr v sprejemu in obrambi, kar bilpTjgočilo vso nadaljnjo igro, saj M, vs akciie, ki jih je Koimpex izpel ‘'o resn Preveč predvidljive, da bi lah-kiaf'6 °9rozile domačo ekipo. v kateHik9 sta bila le prva dva seta, v0(jj], h je Koimpex obakrat visoko ^'(Itlka)1111 usPeH° osvojiti le prve- SEDICO - BOR AGRIMPEK 3:0 (15:6, 15:8, 15:11) BOR AGRIMPEX: Stančič, Paganini, Rudes, Furlanič, Gombač, Marega. Tudi v povratnem srečanju s Filke iz Sedica v okolici Belluna so borovci izgubili samo po treh setih igre. Kot je letos že stalnica, so morali Tržačani na igrišče tudi tokrat močno okrnjeni, kar se je seveda zelo poznalo. Vrh tega jim je precej težav povzročala tudi telovadnica s trdo podlago za kotalkanje, kar je verjetno botrovalo slabi igri v obrambi. Glede na okoliščine je bila igra naj-slabša v prvem setu, v drugem je bila tekma veliko bolj izenačena, a samo do osme točke. V tretjem nizu so plavi zaigrali dokaj solidno, toda v končnici je bilo spet usodnih nekaj napak, še posebej v sprejemu servisa. (G.F.) Messaggero prvi finalist svetovnega odbojkarskega pokala SAO PAOLO — Messaggero iz Ra-venne je finalist svetovnega klubskega odbojkarskega pokala. V bratskem polfinalnem dvoboju z Mediolanu-mom iz Milana je zmagal s 3:1 (5:15, 15:12, 15:4, 17:16). Posebno razburljiv je bil četrti niz (43 minut igre), v katerem so imeli Milančani na voljo šest set žog. V finalu se bo Messaggero pomeril z zmagovalcem nočnega dvoboja med brazilskima moštvoma Banensa in Frangosul. Namizni tenis: ženska B liga Četrta zmaga Krasa Corium V sinočnjem 4. kolu ženske namiznoteniške B lige so Kraso-va dekleta dosegla nov uspeh, tokrat proti skromni ekipi iz Mark, Adriatici Libertas, katero so odpravile s 5:2. Posamezn izidi: Simoneta - Sagripanti 2:0, Radovič - Mussa 2:0, Milič - Santi-ni 1:2, Radovič - Sagripanti 2:0, Simoneta - Santini 2:0, Milič -Musso 2:0. Zaposleni so bili tudi fantje v B-l ligi, ki pa so se pomerili z zelo močno postavo Basso Piave in z Mersijem zbrali le dve točki (končni izid 5:2 za Basso). Povsem soliden je bil tudi Marjan Milič, ki pa je klonil proti najmočnejšemu nasprotnemu igralci, Uriziu. Včeraj so nastopile tudi Kresove zastopnice v promocijski ligi. Gostovale so pri tržaškem CMM in izgubile s 5:0. Košarka (D liga): ugnali Ardito brez Guliča, Čuka in Štokel Zelo okrnjeni Kontovelci so res prijetno presenetili KONTOVEL - ARDITA 73:72 (38:42) KONTOVEL: Ban, Budin 13, Rebula 13 (4:6), Sterni 11, Grilanc 6 (1:2), Emili, Civardi 17 (3:3), Daneu, Kralj 9, Paulina 4 (2:3). PM: Kontovel 10:13, Ardita 16:19. PON: Bassi (38), Tonzig (40); ON: Kontovel 23, Ardita 19; TRI TOČKE: Budin 1, Rebula 1, Sterni 1, Grilanc 1, Kralj 3; SODNIKA: Pigini in Dolso (oba Ta-vagnacco). Ekipi, ki imata v prvenstvu za cilj obstanek, sta v začetku zaigrali zelo živčno. Kontovelci so nastopili res zelo okrnjeni, saj so manjkali »kalibri«, kakršni so Gulič, Čuk in Štoka, a mladi, ki so jih nadomeščali, so se resnično izkazali z borbenostjo in zrelostjo, posebno pohvalo pa si vsekakor zasluži Civardi. Večji del prvega polčasa so bili Goričani v vodstvu, vendar pa le za nekaj točk. Najvišjo prednost so dosegli v 15. minuti pri rezultatu 24:33. Kontovelci so v drugem polčasu nasprotnika dohiteli v 30. minuti, ko je semafor kazal rezultat 56:56, tri minute kasneje pa so imeli Kontovelci že pet točk prednosti. Končnica srečanja je bila vsekakor razburljiva. 24" pred koncem so Kontovelci zgrešili že prvega od dveh prostih metov eden za enega. Ardita je tako imela zadnji met v svojih rokah, a 10" pred koncem je Civardi prestregel podajo in zaslužena zmaga Kontovelcev ni bila več vprašljiva. PROMOCIJSKA LIGA BOR RADENSKA - CUS 83:68 (39:33) BOR RADENSKA: M. Barini 1 (1:4), Perčič 2, Debeljuh 8 (4:6), Persi 5 (1:4), D. Barini 6 (2:4), Smotlak 9 (5:7), Starec, Poretti 18 (8:9), Pieri 32 (14:18), Tul. PM: Bor Radenska 35:52, CUS: 14:28; ON: Bor Radenska 31, CUS 36; PON: Barini (37); TRI TOČKE: Pieri 2. Sinoči so borovci poskrbeli za res lep podvig na domačem igrišču doma Ervatti proti CUS-u, to je proti prvemu favoritu za prestop v D ligo! Borovci so zaželi dokaj dobro. V 8. minuti so vodili s 16:8, v 15. minuti pa z 29:18, vendar so se proti koncu polčasa nasprotniki približali na samih 6 točk. Treba je priznati, da se je že v tem delu pri CUS-u poznala odsotnost Carettija, ki je v prvem kolu prvenstva dosegel kar 21 točk. Na začetku drugega polčasa so Sancinov! varovanci bistveno povečali tempo igre, pri čemer se je zlasti izkazal Persi, odlično pa so napadali tudi proti postavljeni obrambi. Odločilno prednost so si izborili v 28. minuti, ko sta sodnika dosodila trenerju nasprotne ekipe tehnično napako, tako da so borovci imeli na razpolago skupno štiri proste mete, pa še posest žoge. Tako so povedli s 17 točkami prednosti. CUS je tedaj poskusil nadoknaditi razliko s trojkami, a brez uspeha. Po mnenju trenerja Fabija Sancina si pohvalo zasluži vsa ekipa, predvsem pa Persi. (U.A.) CICIBONA - BARCOLANA 85:80 (43:31) CICIBONA: Cupin 20 (3:7), Kovačič 2 (2:2), Simonič 4 (2:2), Jogan 23 (3:7), Furlan 10 (2:3), Lippolis 3 (3:6), Semen 4, B. Pertot 14 (0:1), Volk 5 (1:1). PON: Pertot (36), SON: 30; PM: 16:29; TRI točke: Pertot 2, Jogan 2, Cupin 1. Prestižna zmaga Cicibone, ki je na domačih tleh v drugem kolu tesno, vendar zasluženo premagala enega izmed kandidatov za napredovanje. Marij evi fantje so proti vsakemu pričakovanju presenetili Barcolano, ki je v prvem kolu zmagala kar s 40 točkami razlike. Plavi so na začetku srečanja pokazali veliko motiviranost in takoj prevzeli vajeti igre v roke. Gostje pa so zaigrali znatno pod lastnimi sposobnostmi, saj so bili nezbrani in preveč uverjeni v lastno moč. S prodori in meti z razdalje razigranega Boruta Pertota so naši ob koncu prvega polčasa povedli za 12 točk. Drugi del se je pričel v znamenju Barcolane, ki je znižala zaostanek in prvič povedla ob 36' s 75:73. Cicibona-ši, ki so večkrat vodili tudi za 12, 14 točk, so kmalu reagirali in s koši Andreja Cupina ter Petra Furlana, ki je uveljavil svojo moč pod košema, vzpostavili ravnotežje. Absolutni protagonist srečanja pa je bil Pavel Lippolis, ki se je izkazal s serijo blokad, asistenc in odbitih žog tudi v ključnih trenutkih. Zadnje poteze srečanja so bile podobne Hitchcochovi filmski drami, saj sta obe ekipi imeli veliko možnosti za uspeh. S hladnokrvnostjo in značaj-nostjo pa so Volk in ostali obdržali majhno prednost in v zadnjih sekundah še povečali razliko. Veselje v »balonu« je bilo po tekmi res veliko, saj je bila Barcolana absolutni favorit srečanja, presenečenje pa je vsekakor slajše kot pričakovana zmaga. (Jogan) SOKOL - SCOGLIETTO70:66 (38:34) SOKOL: Terčon 5, Busan 11, Velussi 2, Gruden, Caharija 4, Devetak 9, Dolhar, Sedmak 8, Starc 16, Kojanec 15. 3 TOČKE: Busan 3; SODNIKA: For-za in Tavčar iz Trsta. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, dopadljivo in napeto. Sokol je igral solidno zlasti v obrambi, kjer je bil zelo učinkovit s cono-press. Prav obramba je bila tudi ključ njegove zmage. Nabrežine! bi sicer lahko zmagali še z nekoliko večjo razliko, saj so okrog 5 minut pred koncem tako prvega kot tudi drugega polčasa vodili z 10 točkami prednosti, ki pa je zaradi nekaterih napak skopnela. Pri domači peterki so bili solidni zlasti Starc, Sedmak in Kojanec. Povejmo še, da sta bila v 30. minuti zaradi medsebojnega obračunavanja izključena Caharija in Gherlani. (Niko) DEŽELNI MLADINCI DOM GORICA - CORRIDONI 68:57 (42:32) DOM GORICA: Primožič 4, Ambrosi 12, Mauro, Skok, Silič 5, Covi, Zavadlav 19, Pečanac 22, Spacal 6, Lo Grasse, Ouinsi. ON: Dom 17, Corridoni 19; TRI TOČKE: Pečanac 2, Spacal 1. Domovci so v prvi tekmi letošnjega prvenstva zmagali proti ekipi Corridoni. Srečanje je bilo zelo napeto in postavi sta si bili enakovredni. Deset minut pred koncem polčasa pa so si domovci zagotovili lepo prednost. Tudi drugi polčas se je začel v znamenju premoči domovcev, nakar so belodrdeči umirili tempo in dobro zaigrali predvsem v obrambi. Tako so tudi obdržali prednost do konca tekme. Pohvala gre vsemu moštvu za dobro igro tako v napadu kot v obrambi. (Silvan Skok) ^ojkarski turnir ob 30-letnici ŠZ Olympia %n Kamnik premočan za vse 9atum-em srečanju odbojkarske-Pia °k 30-letnici ŠZ 01ym-Ma ir, Se Pomerila domača 01ym-Kai^Prvoligaš iz Slovenije Titan 'o, ri„ po prvem setu je zgleda- zlasti Vekma 9eiH „7' ker so Kamničani v dru- gola formalnost, kia{i^l2u že vodili 8:1 in 9:2. Do-akro vSo se zavedeli, da bo pre-Itef ^e9a konec (igrali so na-P°sl6cj ..tri sete s tem, da je bil ®kip0 J* tie-break), gostujočo n , epiteli in celo povedli z Hoj Za 0 konca seta se je bil pravi bila qi Sako žogo. Uspešnejša je Njo .‘Tmpia in niz zaključila v filiiernK ^ Tudi v tretjem odlo-'P bork°OJU smo gledali zanimivo Ni kn ?°. igro, o čemur priča i 'i! izrd (17:15 v korist Nt p pri 01ympii so tudi to-V'9ti r,-3,^0 izraza večja nihanja • ^ dm edvsem na začetku setov. N AsSp1? srečanju sta se pome-kšUiRik iz Čedada in Titan Nt0p ' kkipa iz Čedada, ki sicer p-1 ligi, ni bila homo-Naq r je vsekakor odločalo o •stje; Gladko so slavili 2j je t,2 Kamnika. NdajS 1 °dločala jtostje : vjiauicu so Slavin ■' i® Uidi ^Hika- v tretji tekmi, dajCi „• ooločala o 2. mestu, so ie bi,*er osvojili drugi set, a LUdi T — x'°ti dnrr, lMcli vse, kar so iztržili Prep^čr1 01ymPii' ki ie tretji PTcljivo zaključila s 15:8. Sledila je zaključna slovesnost, katero je vodil Simon Komjanc, prehojeno 30-letno pot pa je orisal dr. Mirko Špacapan. V imenu pokrajinske FI-PAV je zbrane nagovoril sam predsednik dr. Damiano lanucci. Poleg nagrajenih ekip je posebna žirija izbrala tudi najboljšega napadalca. To priznanje je zasluženo dobil domači odbojkar Simon Terpin. Za najboljšega igralca turnirja pa je bil proglašen predstavnik Titan Kamnika Grega Hribar. Rezultati: 01ympia - Titan Kamnik 1:2 (7:15, 17:16, 15:17) Titan Kamnik - ASFRJ Čedad 3:0 (15:12, 15:5, 15:12) 3. Oiympia - ASFRJ Čedad 2:1 (15:8, 12:15, 15:8). VRSTNI RED: 1. Titan Kamnik, 2. 01ympia, 3. ASFRJ Čedad. (EZA) obvestili ŠD GRMADA organizira danes, 27. t.m., 2. POHOD GRMADE, ki predvideva ogled prazgodovinskega gradišča in turistične Jame pri Slivnem. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Mavhinjah. Informacije na tel. 299806 ali 299442. SHINKAIKARATE CLUB obvešča vse člane o novih urnikih treningov. Telovadnica Prosek (Ul. S. Na-zario) - otroci: ponedeljek in petek od 17.00 do 19.30; odrasli- torek in četrtek od 19.00 do 20.30. Telovadnica Zgonik: odrasli - sreda od 18. do 19. ure. V nogometnem prvenstvu under 18 Breg sicer zmagal, a ni zadovoljil Primorje pozabilo na borbenost in koncentracijo MUGGESANA - BREG 0:2 (0:0) STRELCA: Matija Bandi in Buz-zi. BREG: Rapotec, Reia, Strain, Ota, Švab, Sancin, Buzzi (Majevski), Rocchetti, M. Bandi, Laurica, Mauri (Monde, Kariš, R. Bandi) S težkega gostovanja v Miljah se Brežani vračajo s celotnim izkupičkom. Glede na prikazano igro pa modri niso zadovoljili, predvsem v prvem polčasu, ko je nasprotnik z lahkoto gospodaril na igrišču. Večjih priložnosti na obeh straneh ni bilo. Tudi drugi polčas se je začel v znamenju domačinov, a v 20. minuti je prišlo do preobrata: Strain je podal Matiji Bandiju, ki se je znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem in realiziral. Zadetek je potrl domačine, ki niso uspeli reagirati, tako da so Brežani začeli igrati bolje in deset minut pred koncem, tekme so z lepim zadetem Buzzija po podaji Rocchettija tudi podvojili. Med posamezniki bi omenili lepo Rapotca in branilca Straina. (E.B.) PIERIS - PRIMORJE 3:0 (1:0) PRIMORJE: Franza, Geri, lava-rone (Križman), Tavčar, Natalic- chio, Savi, Košuta, Sardoč, Puntar, Škabar, Zacchigna (Varone). Prosečani niso ponovili sredine igre, ko so proti močnemu Edileju igrali odlično in v bistvu podarili točko, vendar je včerajšnji izid za naše le prestroga kazen. Tekmo so sicer začeli dobro in zapravili dve stoodstotni priložnosti. Nasprotniki pa so jih kaznovali in nepričakovano povedli, a ob izteku polčasa so celo zgrešili 11-metrovko. V nadaljevanju so rdeče-rumeni popustili, predvsem pa so pozabili, kaj sta koncentracija in borbenost. Pieris je tako prevzel pobudo in zaključil tekmo v svojo korist. (Dimitrij) CICIBANI FORTITUDO - BOR 0:1 Na jadralnem prvenstvu Obale Miran Guštin (Sirena) trenutno na 8. mestu KOPER — Prvo odprto prvenstvo slovenske Obale v jadranju, ki poteka v Koprskem zalivu v organizaciji domačega Jadra, je privabilo 76 posadk iz hrvaških in slovenskih klubov, tudi zamejskih, ki se za dragoceno lovoriko potegujejo v razredih optimist, evropa in 470. Po prvem dnevu in dveh izpeljanih regatah vodi med jadralnimi upi v razredu optimist Koprčan Peter Habjan pred klubskim sotekmovalcem Mihom Sta-utom, v razredu evropa je prepričljivo prvo Mavricio Benčič iz izolske Burje, v olimpijskem razredu 470 pa sta v vodstvu koprska jadralca, bivša svetovna mladinska podprvaka Matjaž Antonaz in Davor Glavina. Velja še omeniti 8. mesto jadralca tržaškega pomorskega kluba Sirena Mirana Guština, ki je bil v prvi regati zelo dober šesti, uvrstitev prvega dne pa si je pokvaril s trinajstim mestom v drugi preizkušnji. Regata se naaljuje danes, ko bo ob 11. uri start tretje, takoj za tretjo pa še četrte regate. (Kreft) Solidarnost s Hrvaško BENETKE — V sredo, 30. oktobra, bosta peterki Benettona iz Trevisa in Scainija iz Benetk v Mestrah odigrali prijateljsko tekmo v znak solidarnosti s Hrvaško. Izkupiček srečanja bodo namreč izročili mednarodnemu Rdečemu križu za nakup bolniške opreme in zdravil. Naročnina: mesečna 22.00$ lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 10.00 tolarjev; mesečna naročnina 230.00 tolarjev. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik nedelja, 27. oktobra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 rt/7724l8 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040//' GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/5329&O ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Š0‘ Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF V italijanski nogometni A ligi v ospredju tekma Sampdoria - Genoa Derbija se najbolj boji Boškov Čeprav zbiralci črnih stav še vedno zaupajo Sampdorii, ta ni favorit 78. genovskega derbija. Prvič po 14 letih ima namreč Genoa na lestvici več točk od sosedov, ki ne preživljajo lahkih trenutkov. Sampdoria je namreč v zadnjih tren na-stopoih doživela prav toliko porazov (s Parmo in Atalanto v prvenstvu in z madžarskim Honvedom v pokalu prvakov) in v dobro obveščenih krogih se šušlja, da se Boškovu kar precej maje klop. Še sreča zanj, da bo Genoa menda igrala brez svojega napadalca Skuhravyja. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Fioren-tina, Atalanta - Cagliari, Bari - Milan, Genoa - Sampdoria, Inter - Napoli, Ju-ventus - Cremonese, Parma - Torino, Roma - Foggia, Verona - Lazio. Udinese v Padovi V B ligi bo Udinese gostoval v Padovi, kjer bo predvidoma vroče, ne zaradi moči nasprotnika (le šest točk na lestvici, ena sama zmaga v osmih kolih), a ker gre pač za derbi. Videmčani bodo nastopili v popolni postavi. DANAŠNJI SPORED: Ancona - Reggi-ana, Bologna - Palermo, Brescia - Cosen-za, Casertana - Avellino, Lecce - Pescara, Messina - Taranto, Modena - Lucchese, Padova - Udinese, Piacenza - Cesena, Piša - Venezia. Na Grezarju Chievo Po porazu v Pavii so v tržaškem taboru ves teden prali umazano perilo, veliko pa je bilo tudi govora o odhodih in prihodih igralcev. Med odhajajočimi je verjetno Urban (Avellino?), prišel pa naj bi kak napadalec (La Rosa?). Na Grezarju mora ekipa medtem danes nujno premagati skromni Chievo, sicer bi se možnosti za ponovno vključitev v boj za napreod-vanje resnično zmanjšale na minimum. DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Ales-sandria, Baracca - Pavia, Carpi - Como, Casale - Palazzolo, Empoli - Spal, Masse-se - Vicenza, Monza - Pro Šesto, Spezia -Siena, Triestina - Chievo. Goričani v gosteh V meddeželni ligi bo Pro Gorizia gostovala pri ekipi Castel San Piero, ki ima na lestvici dve točki manj. DANAŠNJI SPORED: Arzignano - Bra, Boca - Bagnolese, Castel S.P. - Pro Gorizia, Centro Mobile - Ponte Piave, Rovigo - Ševegliano, Palmanova - Brescello, Reggiolo - Crevalcore, San Dona - Mira, San Lazzaro - Monfalcone. Od primorskih ligašev doma Koper in Gorica KOPER — V slovenski nogometni ligi bodo danes odigrali 15. kolo, v katerem od primorskih ligašev igrata doma le Koper in Gorica, ki se je nedavno na skupščini iz Vozil preimenovala v letni Gori- co. Na Bonifiki bo gost Steklar, ki varovancem trenerskega tandema Vukušiču in Krašni ne bi smel predstavljati resnejše ovire. V Novi Gorici gostuje neugodno Zagorje na čelu z bivšim branilcem Kopra Borštnarjem. Vodilna Izola Belvedur gostuje v Trbovljah in pričakuje seveda zmago, saj bo Pišot lahko sestavil najmočnejšo enajsterico. Veliko težje delo čaka dekansko moštvo, ki mora v Mursko Soboto, kjer je Mura praktično nepremagljiva, pa tudi v vse boljši formi. Novi učitelj Jadrana Miran Žlogar na tihem seveda upa na točko. DANAŠNJI SPORED: Slovan Mavrica - Domžale Lek (ob 11. uri), Rudar (T) -Belvedur Izola, Nafta - SCT Olimpija, Koper - Steklar, Eurospekter Ljubljana -Ligui Moly Svoboda, Rudar (V) - Živila Naklo, Medvode - Primorje, Gorica - Zagorje Elektroelement, Mura - Jadran Lama (vse ob 14. uri). (Kreft) Po 4. mestu v Bergamu Fondriestu svetovni pokal BERGAMO — Italijanski kolesar Maurizio Fondriest je letošnji zmagovalec svetovnega pokala po točkah. Na zadnji dirki sezone na kronometer po Bergamu je osvojil četrto mesto in novih 18 točk. Dirko je po pričakovanjih osvojil Švicar Ro-minger, najnevarnejša Fondriestova tekmeca v boju za pokal, Sorenson in Jalabart, pa sta bila sedmi oziroma deseti. _ Vrstni red dirke: 1. Rominger (Švi.) 1.20'40" (pop. hitrost 47 km na uro): 2. Breukink (Niz.) 58"; 3. Weg-miiller (Švi.) 2'08"; 4. Fondriest (It.) 2T2 j 5. Echave (Šp.) 2T6". Končni vrstni red svetovnega pokala: 1. Fondriest (It.) 132 točk; 2. Jalabart (Fr.) 121; 3. Sorenson (Dan.) 114; 4. Van Hooydonck (Bel.) 94; 5. Museeuw (Bel.) 82. V Vidmu bo krstni nastop opravil center Radisav Čurčič Stefanel danes v Turinu Tržaški Stefanel si od gostovanja v Turinu obeta zmago, ki bi ga dokončno uvrstila med elito prvoligašev. Vendar v A-l ligi lahkih gostovanj ni, tako da je vsaka napoved tvegana. Vsekakor bodo Tržačani nastopili s svojo najboljšo postavo. Na teži pa vse bolj pridobiva nedavna zmaga Tanjevičeve vrste v Caserti, kajti Phonola je v včerajšnji anticipi-rani tekmi s 94:86 premagala rimski II Messaggero. Dve minuti pred koncem so se Rimljani gostiteljem približali do rezultata 80:79, nato pa so znova popustili. Radja je bil z 31 točkami najboljši strelec tekme. Po petih mesecih je za Phonolo spet zaigral Esposito. DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Knorr - Trapani, Scavolini - Ticino, Livorno - Benetton, Robedikappa - Ste- fanel, Glaxo - Filanto, Ranger - Philips, Fernet Branca - Clear. Videmski prvoligaš v A-2 ligi Rex ima končno svojega pravega centra. Proti ekipi Firenze bo namreč krstni nastop opravil 206 cm visoki Radisav Čurčič (prej član ljubljanske Smelt Olimpije), ki je zamenjal Taylerja. Na osi Čurčič (skok) - Gaze (met) gradijo Videmčani svoja upanja v obstanek v ligi, a ta cilj ne bo dosežen, če se iz sna ne bodo prebudili tudi italijanski igralci, za katere pa velja, da niso kodve kako kvalitetni. Kakorkoli že, Rex mora danes zmagati, sicer je prihodnji ukrep že na dlani: položaj bo moral zapustiti trener Bosini, nerodni odborniki s praznimi žepi pa ostajajo vedno na svojem mestu. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Panasonic - Lotus, Sidis - Napoli, Klee-nex - Billy, Breeze - Scaini, Turboair -Mangiaebevi, Rex - Firenze, Marr -Telemarket, Cercom - Banco Sardeg- Finale v Stockholmu bo Becker - Edberg STOCKHOLM - V finalu teniškega turnirja ATP v Stockholmu z nagradnim skladom 1,1 milijona dolarjev se bosta pomerila ta čas najboljša igralca na svetu, Stefan Edberg in Boris Becker. Šved je v polfinalu s 6:2, 6:2 odpravil Američana Kricksteina, Nemec pa je s 6:7 (4:7), 6:3, 6:4 premagal Američana Couriera. domači šporj DANES NEDELJA, 27. OKTOBRA NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA „i- 14.30 v San Giorgiu di Nogaro: orgina - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 7arja; 14.30 v Villanovi: Villanova - _ pti- 14.30 v Romansu ob Soči: Rorna^or9(0 morje; 14.30 na Proseku: Vesna - ^ 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - San Loi e 14.30 na Padričah: Gaja - Zaule R ^ no -14.30 v Marianu, Ul. Roma: M®'jnje' Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovo Fogliano 3 AMATERSKA LIGA ran 14.30 v Doberdobu: Mladost - & zano NARAŠČAJNIKI . orie; 8.45 na Opčinah: Opicina^- F/^drU' 10.30 impex; v Miljah: Fortitudo - Zarja ^ ja-C; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamon11-ventina - Staranzano ZAČETNIKI . a . pri' 8.45 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana j8 morje; 9.30 v Miljah: Fortitudo • r0ii Adriaimpex; 10.30 v Šempetru od Real Isonzo - Mladost ODBOJKA MLADINKE 10.30 v Ločniku: San Luigi - KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA „ 0r? 11.00 na Proseku, Dom Ervatti: L tori del Porto - Breg DRŽAVNI KADETI KoDto- 11.00 v Pordenonu: Pordenone - “ vel NARAŠČAJNIKI ,,„rSo - 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte L«* Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA C LIGA 10.00 v Trevisu: Libertas - Kras JUTRI PONEDELJEK, 27. OKTOBRA KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI ^jci 19.30 v Pordenonu, Ul. Rosselm del Basket Crup - Jadran Farco DEŽELNI MLADINCI „((>' 19.00 na Proseku, Dom Ervatti: ^ p1. vel - Don Bosco; 19.00 v Miljah. -Annunzio: CGI - Bor A; 19.30 v Trsi 1. maju: Bor B - Stefanel n« Jan Bednarik je v svoji kratki karieri dosegel že vrsto uspehov »Šah ima značilnosti športa in kulture« Jan Bednarik Jan Bednarik, mlad goriški ša-hist (igra pri goriškem klubu Cir-colo Goriziano s sedežem v UGG); je kljub kratki karieri dosegel vrsto odličnih rezultatov. Z agoniz-mom je pričel leta 1989; letos je najprej postal deželni prvak under 16, nato pa je osvojil meddeželno prvenstvo za področje severovzhodne Italije. Junija je prejel priznanje TO ZSŠDI - Gorica. Prejšnji mesec je nastopil na državnem prvenstvu v Bussolengu pri Veroni, kjer je zasedel dobro peto mesto. Sicer je Jan dijak liceja "Primož Trubar", kjer obiskuje predzadnji letnik z odličnim uspehom. Jan, kako bi ocenil svojo udeležbo na državnem prvenstvu? »Tekmovalcev je bilo okrog 50, tako da je peto mesto soliden rezultat. Priznam, da sem pričakoval večji uspeh, vendar sem zadovoljen.« Avgusta si prestopil v naj višjo kategorijo mladincev under 16... Ta korak sem opravil na turnirju v San Benedettu v Markah, kjer sem zasedel prvo mesto. V tej kategoriji bom sicer tekmoval malo časa, saj bom zaradi starosti kmalu prestopil v absolutno kategorijo (open), ki zajema vse igralce brez omejitev. To mi ne vzbuja velikih skrbi, saj sem že večkrat igral s starejšimi in bolj izkušenimi šahisti.« Preden si se agonistično spoprijel s šahom, si igral košarko pri goriškem Domu. Kako to, da si se potem posvetil izključno šahu? »Šah igram že od 7. leta naprej, pred dvema letoma pa je napočil čas, ko sem hotel preveriti svoje sposobnosti. Moj cilj je, da pri vsaki partiji skušam spoznavati samega sebe in videti, kod sega moje šahovsko znanje in kje so moje meje. Pomanjkanje časa pa je eden od razlogov, da sem zapustil košarko.« Z definicijo šaha so se ukvarjali mnogi misleci, tudi v preteklosti. Kaj je zate šah? »Šah ima tako značilnosti športa kot kulture, ker zahteva neki aktiven odnos in neko stalno pripravo, ki ni na telesni, ampak na psihični ravni. S tem se naučiš logičnega razmišljanja in logičnih zvez, ki jih potem uporabljaš. Šah sproži določene mentalne postopke in krepi spomin. V tem pogledu se odlično dopolnjuje z izobraževanjem in s šolsko dejavnostjo. Seveda, v primerjavi s predmeti, ki se ukvarjajo z antiko in kjer je zelo važna komponenta čustvenosti, je šah bolj racionalen, ker sega pretežno v matematični prostor. Čustvenost se pojavlja pri pristopu do igre in do nasprotnika. Šah je torej neka gimnastika razuma.« Po tem, kar si pravkar povedal, se trening šaha dobro ujema z učenjem. Kako torej treniraš? »Treniram v glavnem tako, da igram z računalnikom. Ta mi na hiter način posreduje informacije, ki jih sicer dobim tudi v knjigah, vendar z ogromnim prihrankom na času. Drugače igram s svojim prijateljem Igorjem Povšetom, ki se tudi agonistično ukvarja s šahom in je letos dosegel nekaj dobrih rezultatov. Z Igorjem sva edina slovenska šahista v Gorici. V agonističnem pogledu je šah zelo nerazvit: glede na njegove učinke in koristi menim, da bi ga bilo treba razširiti ali vsaj doseči raven nekaterih evropskih držav, kjer se s šahom ukvarjajo v šoli ali celo že v vrtcu.« Kakšni so tvoji cilji in načrti? »Bolj kot na "zunanje" cilje merim na to, da prodrem vedno bolj v samega sebe. Vsaka partija predstavlja zame nov cilj, da preverim svoje znanje in sposobnosti. Ta je moja glavna težnja pri šahu. Če poleg tega dosežem kak dober rezultat ali celo zmago, se seveda ne potegnem nazaj. Kar zadeva tekmovanja, se bom novembra udeležil ekipnega turnirja v Avstriji, kjer bo igral z reprezentanco Furlanije-Julijske krajine, (af) 31 Gmrdino ANTIKVARIAT Na tržaški razstavi smo prisotni z zbirko dunajskeg3 srebra in tržaških slikarjev iz prejšnjega stoletja. TRST - Ul. Mazzini 12. Tel. 368472 LIMA ^ ERVICE DEVIN - Državna cesta 14, št. 78/D - Tel. 208047 dobava - projektiranje - namestitev - servisiranje civilnih in industrijskih naprav - vodovodne - plinske -ogrevalne in klimatske naprave - toplotne črpalke; namakalne naprave - savne - centralizirani sesalni sistemi - oprema kopalnic - armature - ploščice de*‘'a SAM ZA SVOJE ZDRAVJE apisirupll @* Apisirup timijan-bronhialni blaži kašelj in zvišuje odpornost pljuč. Pomirja krče gladkega mišičja, mehča nabrano sluz in lajša izkašljevanje.