76. številka.
V Trstu, v soboto 20. septembra 13S0.
Tečaj XV.
,.E D I N O S T"
*h*jf» dvakrat na -eden. vK*ko sredr n »etiOtO "h 1. uri pnpoludr.c
„Edinost" stane:
/.h TB6 loto gl. «.-; i/.vnn Arit. 9.- ifl. ta polu leta „ 3.—: « « 4.oO „ '.n četrt lota , 1.50: . „2 26 , F'ommii'nt« Atnvilke ph dobivajo v prn-(Injninicah toliakn v Trstu po •» no?.,
v G-crioi in V Ajdevsžinl pO « nov. Na naročbe "brer priloženo naročnine se ■ipravništvo ne ostri.
Oglasi in oznanila ««*	po h no*,
vrstica v petitu ; za naslove t. del«'1inii črkami h« plaćuj* proptor, kolikor bi g* obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvala, osmrtnica itd
»e ra^un« po pogodbi
Vsi <tnpisi pošil jajo urcdniStvu v i iict Curintifi it. '25 Vsako pi«ino mor.t biti IrniikoTitno. ker nefrankovana no sprejemajo. Rokopisi hi> m* vračajo.
Naročnino, rcklamari )•• iti iiiHoriit" pre-'••ina upravništvo v ulici Cnrintin -K Odprt« reklamaciju *o proat« pi«-trin<»
Glasilo slovenskega političn
o
ga družtva za Primorsko.
j
> V fr\!%B>t jf m. t '
Sokolska slavnost v Celju.;
(Dalje.)
Skupnoga oboda se jo udeležil, kdor | ee je le mogel: dvorana in vrt poleg nje! bila sta napolnjena samega izbranega občinstva. Pri obedu svirala je Zagrebška godba neumorno. Pri obedu je prvi govoril starosta T(Celjskega Sokola", gosp. dr. Vrečko, pozdravljajoč vse vdeležence slav-nosti, osobito pa Hrvate in Primorce. Pohvalil je vlado, da je ostala objektivna vzlic ščuva nju Celjskih odpadnikov in pri-romanih Nemcev in slodniič napil Nj, Veličanstvu. Godba jo zasvirnla cesarsko himno, katero je vse občinstvo stoje poslušalo. Ko so odzveneli zadnji akordi veličastne t« skladbe, je pa zbrana družba navdušeno izraževala lojalno svojo eutstvo-vanje do prcsvitlega vladarja in države naše.
Govoru staroste „Celjskega Sokola" sledila je cela vrsta prekrasnih, priliki in okoljšeinam prikladnih govorov. Skromni prostor našega lista nara sicer ne dopušča, da bi vsacega teh govorov posebno omenjali. Nikakor pa ne smemo prezreti govorov dveh hrvatskih odličnjakov : dra. Vi-d r i o a in dru. M a z z u r e. Prvi je govoril o predmetu, glede katerega ne bi bili šo prod par leti nikakor mislili, da bi mogel mej nami kedaj postati „ vprašanjo". Ali prišli so novi proroki in žnjimi novi nauki: stari nazori jeli ho se majati in to, kar jo bilo m<j nami Slovenci trdna, nepremakljiva istimi — o katerej dvojiti smatrali bi bili za zločinstvo — postalo je po nek "in ta jnem — ali pa ne tajnem — uplivu pereče „vprašanje". Vprašanje to je : i m a -1 i duhovnik dol ž n o-8 t i do narodnosti svoje, in s m e -1 i n u r o d od duhovnika zahtevati, da točno vrši te svoje dolžnosti? Dr. Vidrič dotaknil se jo tega vprnŠHnja; odgovoril je na to vprašanje z absolutnim: da! Rekel je: Narod naš goji trdno vero v Boga in nezrušljivo zaupanje do božjih namestnikov; zato pa ima tim večjo pravico zahtevati od duhovnika, da ta poslednji vestno in neustras-ljivo vrši dolžnosti do narodnosti svojo. Govoru d t a. Vidriča bi še mi dostavili:
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Gospod urednik!
Zadnjih štirnajst dni se nam časnikarjem dobro godi! Vsega imamo doveij, kakor otroci pri birmi; na izbor ima — tvarine namreč — člankar kakor listkar, (le kar se tiče nekaj — d r u z e g a , nam včasih manjka, kar pa nič no do!) In, ko bi hotel d«nes vso to tvarino „obdelati" . kakor zasluži, stala bi Člankarja nad črto; in pa feljtonista pod črto. samo peresu več, nego je vrodon ves i z m o č e k Celjskih talmi-Nomcev in originalnih nemšku-tarjev, ki deloma že sode, doloma pa še bodo sedeli „auf dem Strohsack dort — hinter Schloss und Riogel". Hli Jia kor vsi židovsko-uemški žurnalisti v Gradci in na Dunaji, ki zdaj priobčujojo popravke o slov. sokolskih sluvnostih, o katerih so poprej — „\vacker gelogen!" „Also:
Kor pa ogromna v.ečina slovenske duhovščino vestno vrši dolžnosti svoje do narodnosti svoje in kor je bilo širjenje krivih, zvostobi Ho lastnega naroda nasprotnih unukov — o tem ne dvojimo — le kratka, neprijetna epizoda v iavnem življenju našem, vskliknemo iz globine svojega srca: Bog nam poživi našo duhovščino in nam jo ohrani takšno, k a k o r š n a je po svojoj o g r o m n e j večini! — Krasen je bil tudi govor dra. Mazzuro, v katerem je nas Slovence slavil kot prodstražo proti nemškem navalu. Naslanjajoč se na besedo pokojnega pesnika Jenka prorokoval je nam govornik: Da bode n a r o d s 1 o-v o n s k i, — kije krasen in ki sije danes osvojil „ci ta delo nasprotnikov" — svoboden, sam svoj! Znamenite so bile besedo dra. Serneca, glaseče se: „A bodočnost bode naša; morda ne preteče več mnogo let, da Vas bode tudi v mestu p o z d r a v 1 j a 1 župan Celjski!"
Vsi ti govori vzbudili so velikansko navdušenje.
Starosta dr. Vrečko napil je še Ljubljanskemu „Slavcu" ; starosta Hribar pa Celjskim junakom. Tajnik „Celjskega Sokola" prečital je potem en del došlih telegramov. Glasen odziv vzbudili so telegrami iz Češkega. Ura t ji Čehi bili so v duhu z nami, ker se radi po povodnji do-godivše se nesreče neso mogli osebno udeležiti prekrasne te (.Javnosti. — Prijavljenih bilo je še vee govornikov, ali ker jo čahitel in ker so j(> fce imel izvršiti celi program v Kukčevoj restavraciji napovedane javne veselice, neso mogli priti do besede. Pridejati nam jo še, da so se odposlali pozdravljajoči telegrami: .Sokolu" v Opavi, biskupu Stmsemnjerju, „Brr!-ne mu društvu" v Tržiču in Vilharjevirn slaviteljem v Planino. Po svršetku skupnega oboda odišta so vsa društva v Kuk-čevo restavracijo in sicer v istem redu, kakor zjutraj.
(Dal jo pri h.)
schlecht gebriillt — Lowen!" „Fiasco qua, fiasco la!"
Spomladansko-poletna partija slovenskih slavnosti in druzih narodnih „manevrov" se je dobro obnesla, in jaz trdim že danes, da se ho tudi jesensko-zimska tako. Sneg in mraz bosta sicer kmalu prišla, a zeblo bo — tako vsaj jaz sodim — le take duševne gade, ki tiče v brlogu : ljubljanskega „\Voehenblatt-a", ohskurre celjsko „Deutsche \Vacht\ „N. Fr. Presse«, holjnške gosi „D. Zeitg" in nekaj tržaških pobalinskih petardistov; da pa nas nebo zeblo, za to skrbi že slovanska naša kri, katere se ne le tu spodaj, nego tudi „zgoraj" marsikdo boji, — zastonj ne! . . . No. gospod urednik, kri imamo pa dobro mi Slovani, in pa žile, ergo je to znamenje, da lahko nekaj zdržimo, čo Iti bilo ravno potreba, ali, če bi prišla kakšna suša ali pa — slana (politična namreč!).
Kar so letošnje „nor. politično Ičtine" tiče, sem jaz še nekako zadovoljen ž njo,
„Nespametneži".
(Konec.)
N< čustno in sramotno j", da ima tako bogato in cvet; eo avstri jsko mesto, ka-koršnn jo Trst, tako zastopstvo — zastopstvo, glede katerega imni tisuč znamenj kaže, da je zastopstvo municipija, ki jo vso, s a m o n e a v s t r i j s k. In ta Trst stoji že pet stoletij pod žezlom Habsburžanov | in je v tem času — vslod posebno, ne-pretržne skrbi, katera bi mogla vzbuditi zavist mnogih druzih zvestih mest — se vspol do impozantnoga razsoja. Dozdeva so nam, da vse delovanje toga zastopstva vodi le jedina misel, kako l»i do krvave satire pretvoril prečastni naslov, ki je nekdaj slavil mesto Tržaško kot „eitta fodelis-simu". Povsem neprava dobri dušnost zakrivila je, da si domišlja to mesto — katero se mora na vsem, kar je in kar ima, le Avstriji zahvaliti, — da ima vrhu vsega še nezaslišan privilegij, škiliti več ali manj prikritim načinom tja čez mejo države, kakor da bi ta država no imela toliko sile in eneržije, da hi so železno pestjo potlačila vsako gibanje, ki je naperjeno proti nje koristim.
Z mestnim zaatopom Tržaškim treba je začeti \se drugače govoriti ; treba je h t^rn zasfoporn vender enkrat „nemški" govoriti, da se ga privede do spoznanja onega, po čemur teži — deloma v nospametnosti in iievodonia, večinoma p a d r z n o i n vodoma; Tržaškemu mestnemu /astopu je pa treba tudi pokazati, da se dobro zavedamo onega, kar mora država tirjati mi hvo p h podanikov, ako r-o noče odpovedati svojemu obstanku. Kako naj v avstrijskem int s n Tržaškem iztrebimo ona zločinska in voleizdajska nnmernvanja iredentistiške „bnude* — katein celo italijanska vlada označila kot zloč.nska in volei/dnjska — ako celo v mestnem zHstopu drzno poskuša, o bT dajati u d e 1 e ž n i k e te b a n d o se si j a j o m ti a r o d n e g a m u Č e n i š t v a P ! Kako naj prebivalstvo mesto Tržaškega hrani in krepi avstrijsko domoljubje, ako je jedoemu delu časnikarstva tega mesta dovoljeno, vse b o ž j e leto o z n a u j e v a ti v e I e i z d n j s t, v o in m u pot gladiti — katero časnikar-
češ: boljši na pol dobro, nego pa popolnoma slabo! Pa tudi o navadnej letini ho ljudje no pritožujejo odveč, le o suši in pa slani je bilo čuti par „jamralcev", v ostalem pa. — kakor bi dejal moj prijatelj. ki rad rjuhe obeša in perice kontrolira : „Tm Durchschnitt nioht iibel".
Je pa tudi ljudij, ki neso z vsem zadovoljni, in tncini pravi svet, da so — „čudne nature*. Jaz sicer no morem nič za to, a dopadajo se mi, kakoršni so, kajti da neso taki, bi se n:i niti ne dopadali! Je pa tudi ljudij na tem svetu, nad katerimi bi so človek zjokal, ko bi ne bili baš toli t-mešiii; o vseh teh in tacih ve „farna" razne epizode pripovedovati.
Moj prijatelj Julče Ktjavelj, ki seje onidan (datum sem že pozabil), oženil in šel tje na Kras, je /. vsem zadovoljen, le o „suši" se pritožuje, kakor mi piše. Dobro se imata in pa rada tudi — on in pa žena njegova mlada. — Priženil je „Hotno" ženo, pa še bolj „Hoten* — denar, in to
rr^t
stvo ima prffatora le za itjjffijanske,zadeve in italijansko kraljevo hišo in ki poznt le molčanje — ki pa je j p]c»f značilno — glede vsega, kar so tiče Avstrijo in nje cesarske hiše P Listi ti uiunjo dobro, izogniti se črki postavo ali ne smelo bi se dopuščati, da žalijo duh postave, negujoči takorekoč molčeče izdajalstvo, ki je nevarnejšo od govorečega.
Dolgo, da, predolgo menila je vlada, da z blagim postopanjem, dobrotami in prizanesljivostjo najbolje pobija protiav-strijsko gibanje v Trstu. Ali sedaj fso nam dozdeva, da je prišla državna uprava do spoznanja, da bi nadal jna prizanesljivost in milostno postopanje značila brezobzirnost do državo. K o r e n i k a vsega zla in nesreče tiči v mestnem z a h t o p u T r ž a i k e m in tu bode morala močna roka nastaviti svojo sekiro, ako hočemo dospeti do zboljšanja. Motijo se gospodje v mestnem zastopu Tržaškem, ako menijo, da obstoječa postavna sredstvu ne zadostujejo za izvršenje boja proti zistemu, ki sloni na nievrednosti in izdajstvu ; in tudi, ko bi bilo tako, so gospodje iz mestnega zastopa Tržaškega, vzlic čudne njih poli-tiško nezrelosti, morda vender že kedaj čuli, d a z a izje m ne od n o saje se more j o in morajo u po trebiti izjemni zakoni. Ako pa r o a neso o tem n i Č Čuli, p o t e m b i jim pač mogel kak c. kr, k o m i-s a r p r e č i t a t i prikladen „ P r i-v a t i s s i m u m".	—t—.
„Delalsko podp. društvo".
Državni zbor sklenil je postavo v zavarovanje delalcev za slučaje bolezni, katera jo zadobila Najvišje pntrjenjo dne 30. marca 1888. leta. Po tej postavi osnovale so se c. kr. okrajne bolniške blagajne. Rečena postava pa tudi sili delalca, da mora pristopiti k tom blagajnam. Ta določba postave postala je silna nevarnost za vsa privatna podporna društva, kajti od ubožnoga uelalca ni smeti zahtevati, da bi pristopil k c. kr. okrajnej bolniškej blagajni, zajedno pa ostal tudi zanaprej član privatnega podpornega društva ; da bi torej
jo že nekaj. Ali svet je radoveden : „kdo je ona" in „kakšen je — on". In „farna" o tem to-Ie šopeee : Po železnici peljeta so — vsak v drug kraj — domov gospoda X in Y. V istem kupoji sedita^in pogovor se vname med njima. Gosp. V gosp. X: Ker ste iz tega kraja, Vam je gotovo poznata ......... ki je zdaj tam na
Krasu v * * „ omožena in katerej jo dal oče deset tisuč gold. ; mora biti bogat ta g. N. — G. X: „E, gospod se motite. Haj to n i N . . . . ova hči ; ta gospod o t rok niti nema! To je hči enega ondotnih slug, in kar so tisučev tiče, jih je sicer kake štiri, deset jih pa ni! G. Y: A, tako! oj — ti „čudna natura" kako turško sem nalagan ! Oprostite gospod, da sem Vas nadlegoval z uprašanjem!" — „Prosim, nič ne de, fantazija starega ženina in mlade žene je imela za naju vsaj moment zabave! Da ste mi zdravi!" — Tableau !	G ado bor,
šentjanški puščavnik.
plačeval na dve strani. Tuko je nastala preteča nevarnost, da se zruši do tedaj tako krušno raze vi taj uČe se našo „Del alfi ko podporno društvo". Poznajoče velike važnost tega društva za slovenski element v Trstu vznemirila je ta preteča nevarnost vse naše kroge. Prepričanje je bilo obče, da je treba vse poskusiti, da se izognemo tej nevarnosti in da rešimo življenje temu važnemu, prekoristnemu zavodu. Društveni odbur si je bil živo v svesti svoje dolžnosti in dolžna skrb za obstoj društva zaukazala mu je kategorično, da se takoj loti dela. Izdelal je hitro nova pravila, katera bi odgovarjala zahtevam gori omenjene postave. Spremenjena pravila odobril je v ta namen nalašč sklicani občni zbor. Predložila so se vladi v po-trjenje. Tu pa društvo ni imelo sreče : ministarstvo ni odobrilo novih pravil. Ali odbor se tega nevepeha ni ustrašil ; predelal je zopet pravilu ter jih
—	seveda po poprejšnjem odobrenju od strani društvenega občnega zbora — predložil vladi. Toda tudi ta drugi korak imel je isti nevspeh : ministerstvo zopet ni odobrilo pravil. Tedaj bilo jih je mnogo me-nenja, da vlada namenoma na to dela, da se društvo zruši. Vrli odbor pa še ni opešal ter mislil si je: poskusimo še v tretje. Premenil je se enkrat pravila in predložil jih občnemu zboru v odobrenje. In tako so pravila v tretje romala do c. kr. vlade. In glejte ; v tretje je slo : vlada je odobrila prem en j ena pravila. Sedaj smo se še le oddahnili, kajti s tem vladinim odlukom je obstoj društvu osiguran, — društvu, o katerem vemo vsi, da je neobhodno potreben zavod za slovenski živelj v Trstu.
V kratkem skliče se občni zbor, pri katerem se bode volil novi odbor v smislu novih pruvil.
Uverjeni smo, da se te vesti — da se je namreč stvur tako ugodno zasukala — razvesele vsi zavedni Tržaški krogi, in da hočejo imoviti Tržaški Slovenci društvo to v bodoče še izdatnejše podpirati, nego so to do sedaj storili. Na to stran, menimo, ne treba posebnega poziva ali na drugo stran moramo izpregovoriti resno besedo
—	besedo do delodajalcev in delaleev.
Društvo nase sicer ni politično in se vsled svojih pravil ne sme pečati s politiko. In vender je — kakor smo že rekli
—	velike važnosti za slovenski živelj v našem mestu. Ne da bi se pečalo s politiko, je vendar v srečnem položaju, da mo'-e mej svojimi udi gojiti domoljubni in narodni duh. Z ozirom na to okolnost je pa oči vidna dolžnost vsacega delodajalca
—	ljubečega narodnost svojo — na to delati, da njemu podredjeni delalci postanejo člani tega društva, da se tako otmo narodnega pogina. Premnogo slovenskih deialcev so še člani raznih italijanskih društev, kar moramo odlično obsojati. Denimo tudi, da se to ali ono društvo nazivlje „p a-t r i j o t i š k o", ali za naš živelj je jedno in drugo istotuko nevarno, kajti ni v jed-neni ni v drugem ne čuje mile materine besede ; tu in tam čuti le mrzenje lastne mu narodnosti in to ga demuralizuje, narodni čut zamre mu polagamo — in izgubljen je za nas.
Komur je torej mari do narodno bodočnosti naše, komur je mari, da se oam dan na dan ne vzgojujejo novi narodni odpadniki, ta naj po vsej svojej moči dela na to, da se delalski naš stan združi v „Deialskem podpornem društvu"
—	in to v pruspeh narodnosti naše, kakor tudi v materijalno ko rise deialcev samih. Materijalno korist pravimo, in to po vsej pravici.
Prvič ostane nabrani kapital v narodnih rokah in smo gotovi, da se ne bode porabljal v namene, narodnosti uašej pogubne ; in drugič so pri „Deialskem podpornem društvu" v pravilah določene koristi popolnoma osigurane, kajti uprava pri tem društvu je tako redna, da! uzorna,
kakor gotovo ne pri nijednom italijanskem Tržaškem društvu.
Delodajalci in delalci! Čujte poziv naš in prihitite v svoj domači slovenski krog, pri hitite pod okrilje „De 1 alfi k e g a podpornega društva" v slavo narodnosti slovenske in v Vašo lastno korist!
S potovanja.
Mnogi izmed nas užili so prijetne trenotke, koje jim ponudi pogled na lepe kraje. Razna čuvstva vzbujajo se v človeku, ko vidi pred seboj kraj, katerega je želel videti. Zahvala in hvaležnost do Stvarnika, ki je vstvaril to krasno zemljo in ki mu je dal gledati njene raje, se mu živo oglasita v srcu.
I jaz sem okusil blaženstvo onih tre-notkov i meni se je spolmla želja, kojo sem čestokrat gojil. Stal sem na grobu pesnikovem, na grobu prvaka našega — P r e s i r n a. Preširen ! Kdo izmed blago-čutečih se ni z navdušenostjo i ginjenostjo spomnil onega, ki je tako iskreno ljubil narod svoj ? Kdo ni z nepopisno slastjo čital njegovih milodonečih divnih proizvodov P Pač vsakdo, ki poseda blago, za lepo in pltinenito navdušeno srce mora spoštovati in ljubiti našega Preširna in to tudi dejanski dokazati. Kako neki P vtegne me kdo vprašati. To ti i pač težavno. Kogar se ljubi in čisla, o tem se govori z najvećim spoštovanjem, zanj se poteguje; ko ga drugi napadajo, zagovarja Be njegova načela, sledi njegovim mislim, poseda njegove želje. To je en način, s kojim labko skazujemo naklonjenost do svojega ljubljenca.
Vsak pravi Slovenec, ki ljubi narod svoj, ljubi ž njim tudi prvake njegove, kar jo popolnoma naravno. Da pu ljubi tudi našega Preširna, je izvestno, kajti bi se ne kazal pravim narodnjakom oni, kateri ne bi tega storil. Vendar to ni zadosti. Komur je dano, da lahko dejanski, ne le z besedo, skaže svojo udanost do našega velikega lirika, ne sme zamuditi te prilike. In tu se obrnem do Vas Kranjcev, ki ste ga imeli živega in delujočega dalj časa v svojej sredini, v čegar naročaji je izdihnil blago dušo. Vam v varstvo sta izročena njegovo truplo in njegov grob, kakor tudi grob in truplo čutečega našega pesnika — Jen k a. Veseli in ponoi>ni smete biti na tem, kajti redki so kraji, kder bi počivali ostanki enakih mož, kakor sta bila naš Preširen in Jenko. Spolnujete pa dolžnosti, ki so Vam naložene z njihovimi grobovi p Ko sem čestokrat bil v mislih na Prešir-novem grobu, videl sem, kako ga skrbna roka diči in krasi, čutil sem kako prijetno duhte cvetice, na njem nasajene, kako prijazno dvigajo svojo glavice, kakor bi hotele reči: „\ idite nas-li P Me rasteino na Preširnovem grobu !" Zdaj sem pa stal, kamor so me večkrat gnale misli in želje. So se-li misli moje vresničile P V nebo-vpijoča ironija ! Kder sem v mislih videl prijetno dišeče cvetke, zrl setu zdaj le | travo, ki je štrlela pokončno ter divje raatla po skalov ji, na katerem sloni spo-] menik. Ubogi Preširen, sem vskliknil; in I nehote mi so solze zarosile oko i ne sramujem se solza, ki so mi kanile na grob moža, ki je toli ljubil domovino svojo. Kakor Presirnov grob, prav tako zapuščen je Jenkov grob. Pač so drugi grobovi na okoli lepo vrejeni in lepe cvetice rasto na njih — na vajnih divja trava.
„Kaj boš zabavljal in kritikova) nase delovanje !tt poreče mi Kranjec, žaljen radi mojih opazk. „Naši mrtveci so zapustili sorodnike, kateri skrbe za njih grobove. Preširen in Jenko nesta bila iz našega
Jenko je bil tujec! O, prav si imel, ko te je navdajala trpka ironija, saj bridka ironija j« vse. Ako imajo drugi sorodnike, nesta nam Preširen in Jenko v najožjem duševnem sorodstvu, ki edino traje večno p Sorodstvo v navadnem pomenu besede traje k večjem do četrtega ali petega pokoljenja, a duševno je praTO in traje vedno. Preširen in Jenko sta sorodna vsakemu, s plemenitimi čuvstvi navdanemu srcu. Ona sta nam sorodnika, rojaka, brata. Vsak izgovor v tem pogleduje tedaj prazen.
In ve Kranjice, katerih lepoto je naš prvak v neumrjočih pesnih proslavljal, ali tako malo čutite zaPnj, da si nočete naložiti skrbi za njegov grob. Nobene med Vami ni, ki bi bila navdušena za prvaka našega, ki bi hotela z nežno roko saditi cvetice na grobu pesnikovem P Klije-li v Vas tako malo narodnega čuvstva, da nočete prevzeti te netežavne ali prečastne naloge P Ali Vam roje po glavi le misli na svojo toaleto ! ŽaloBtno ! Žalostno! Po tem soditi, ga niti nobena ne pozna. Znate morda, da je bil Preširen pesnik, ki je zlagal pe<r,ni, a ne znate kake pesni. Ako bi poznale njegove pesni, ako bi je razumele, čutile bi tudi nekaj hvaležnosti in J navdušenosti do njega ter bi mu jo ska-zovale s tem, da skrbite za zapuščena grobova. Imate vsa okna polna cvetic, lie-site jih tedaj nekoliko (saj dosti jih ne | stoji) na Preširnov in Jenkov grob. Nežne: ženske roke imajo navadno skrb za cve- j tiče. Do Vas Kranjic se tedaj obračam in vprašam Vas: Bi-li bilo to res tako te-j žavno P Ne! Posaditi nekoliko cvetic in! včasih pogledati, kako rasto ter jim zalivati, ko bi nebo dobrotno zamudilo, ni baš velika muka. In brezplačno to delo ne bode. Prvič Vas bode tolažila zavest, j da ste storile dobro delo, ker skrbeti za grobove je dobro dejanjo, in drugič bi tujec, ki bi stol na njunih grobovih z gi-' njenostjo in hvaležnostjo se spomnil blage ročice, ki napravlja umrvšemu pesniku prijeten dom. Zatorej Vam rečem : Opustite vse puhlo romane, ki le kvarijo duh in razburjajo domišljijo in vzemite v roko Preširna in Jenka, berite ja, a berite ju se srcem in navdušite se za nju in skrbite za njuna grobova.	Boris.
kraja, za naš kraj sta bila tujca, da-si po jeziku brata".
Preširen in Jenko bila sta tujca! On, ki je bil izgleden oče, on ki je gorel za narod svoj, on ki ju svoje misli in želje zlil v neumrjoče pesni ! Iti Jenko, čuteči
Politični pregled.
Notranje dežela.
Dunajski uradni Y\A javlja, da se deželni zbori snidejo dne 14. oktobra.
V zadnjo številke političnem pregledu omenili smo oficijoznega poljskega lista „Czasa", katerega Dunajski dopisnik tolaži danes na jedno, jutri na drugo stran. To vam je pravi Besclnvichtigungfihofrath". To dni bavil »e je tudi z italijansko in nemško iredento iu prišel pri tej svojej studiji do zakjučka, da ni jedna ni druga ni nevarna. Mož modruje tako-le : .Iredenta je za Avstrijo čisto nenevarna, kajti dan na dan postaja jasneje, da avstrijska in italijanska vlada postopati proti njej jednakim korakom. Istotako nenevarna kakor je italijanska iredenta, bila bi tudi nemška iredenta, kajti nemška vlada bi jo gotovo pobijala, kakor pobija italijanska vlada italijansko iredento. Toda o neuiškej iredenti v Avstriji ni sledu ; gibanje mej Nemci je povsem opravičeno in se suče Btrogo v okviru postave", — To je pač — nek drug izraz bil bi na svojem mestu
—	neodpustljiv optimizem sedanje vlade. „Italijanska iredenta ni nevarna, ker jo italijanska vlada pobija!" Prosimo Vas, n.i metajte peHka 7 oči! Prvič ne verjame nijeden razsoden politik v odkritosrčnost italijanske vlade, katera se le zato nekako protivi iredenti, ker m o r n, ker jo mej-narodni oziri do tega silijo. In drugič: ne govorite nam vedno It o italijanskej vladi
—	spomnite se tudi italijanskega n u r o U a ! Ta p a j e skozi iu skozi
i redentistišk. Jedina ta okolnost mora i že privesti do prepričanja, daje iredentu nevarna. Do tega spoznanja s<» m- celo dokopali uemŠko-liberalni listi; le naši lehkomišljeni oficijozi branijo se resnice, kakor hudič križa. Potem pa : m'tiiajo-li gospoda prav nič smisla za čast in ugled države naše P Menda ne, sicer ne bi se zanašali na pomoč ptujih držav, ako bi trebalo pogaziti sovražnike naše. V tem pogledu pravi prav dobro „Politik": „Ne vtmo, se-li bode nemški nacijonalizem posebno zahvalil za podeljeno mu spričevalo „nedolžnosti", ali to vemo, da gorje Avstriji, ako ne bi imela sama dovelj moči v pobijanje notranjih svojih sovražnikov iu ako bi se morala zanašati na pomoč ptujih držav. Dobri vladni časnikar bodi uverjen, da slabo služi tripelalijanci in nje popularnosti pri vseh odkritosrčnih avstrijskih domoljubih, ako članom te zveze odkazuje nalogo, da bi čuvale suvreniteto Avstrije proti nje lastnim nepokornim narodom". Sicer bi pa temu oficijozu priporočili, da nekoliko premišlja ob uzrokih odstopa italijanskega finančnega ministra, o katerih govorimo nižje doli.
„Neuo Freie Presse" žuga, da Nemci zopet izstopijo iz deželnega zbora, ako bi se češčina dovolila kot poslovni jezik pri sodiSčih. Da bi pobijal ravnokar omenjeno zahtevo naroda češkega, naslikal je ta list kolikor moči črno, odurno sliko o odnošajih po Galiciji, osobito pa o mišljenju Poljakov glede na skupno državo, katera slika je podobna grdej denuncijaciji, kakor jajce jajcu. Potem pa pristavlja licemerski : „Dogodki po Galiciji so zrcalo v katerem vidimo Češko, ako bi se jej dovolilo narodno uradništvo, narodni poslovni jezik in narodno upravo. Na meji države nakupičil je car 150.000 mož, kateri so uprizorili — kakor v zasmeh
—	vaje, koje vajo so nam pokazale bodočo vojno proti Avstriji. Galicija je v nevarnosti, batj, se mora, da r.e bi kozaki po-žigali"ui opustošili nje polja in ve, du se Avstrija pripravlja za obrambo. In v tem trenutku Gališki dečki ne vedo, katerej državi so dolžni zvestobo in katero državo lii morali braniti. Smejo-li Nemci — kateri hočejo dižavo utrditi in braniti — dopustiti, da bi se tudi Češka duševno odtrgala od monarhije P V.-o politično moč je treba vporabiti, da se odvrne ta nesreča , koja bi provzročila m Avstrijo ruzjedajočo krizo". Tiiko neu ško-liberalni list. Človek se mora kar za glavo prijeti, čitajoč tako gorostasno peifidijo. Z ozirom tm odnošaje, obstoječe mej Rusi in Poljaki — in te odnošaje pozna vsak otrok
—	ni mogoče niti trenutek dvomiti, da bi Poljaki ne vedeli, katero državo jim je braniti, ako bi prišlo do vojne mej Avstrijo in Rusijo. In potem dovolite nam vprašanje, Vi nemško-liberalna gospoda: Kdo pa je dal popolno avtonomijo Gališkej P Nepte jo dali vi sami P Seveda : nente jo podelili iz dobrohotnosti ali pravicoljubja, ampak podelili ste jo, ker sto menili, da bodete potem tem ložje pestili druge narode. Ne državna korist, ampule vaša strankarska korist bila vam je zvezda-vod-nica. Kdo je vstvaril duvalizem, kdo je razpolovičil državo?! Vi in nikdo drugi. Kdo vam jo dal pravico, preklinjati druge radi grehov, kntere ste sami zakrivili P Denuncijacije vaše zavrnejo avstrijski slovanski narodi se zaničevanjem.
Vitanje države.
Njegovo Veličanstvo cesar Fran Joeip I. in nemški cesar Viljem sešla sta so v Rohnstocku v Sleziji. Navzoča sta tudi naš minister vnanjih zadev grof Kalnoky in nemški kancelar Caprivi. Sedanji pohod posvečen je sicer v prvej vrsti le vojaškim vajam, ali politikovalo se bode vsakako tudi. Čemu bi pa bila navzoča obojestranska državnika.
V Rusiji nabrali so letos 5000 več novincev, nego lani. Veliki konočni ruski manevri Btali so nekda šest milijonov rublje v.
Vravnavanje „Železnih vrat" na Do- v neprilike. Zato pa je povsem krivično,: naznanja se tom potom vspored prihodnje navi se jo začelo. Ob tej priliki bila sta ako javnost kak list prestrogo sodi radi redne odborove s-j« dne !>. 11 o v. t. I. i Herkulovih toplicah navzoča Ogerski in vsake malenkosti — recimo, rado vsak" nI) 2. n r i popoludn.j v „Narodnem domu* \
Srbski minister-predsednik. Ogerski mini-1 male, neresnične vesti, ki jo morda objavi, sterski predsednik priredil je sijajen obed (Tudi temu se ne smemo čuditi, ako razni v čast gostom.	listi o kakem važnem dogodku malo pri-
Ob odstopu italijanskega f i- i stranski in tendencijozno poročajo: stran-nančnega ministra, S e i s m i t- j karsko njih stališče sili jih v to. Ali vsaka Doda se obilo govori. Kot vzrok demisiji stvar mora imeti svoje meje in ako se čas-navajajo se dogodki pri nekem banketu, nikarju pokaže sveta resnica v polnem prirejenem v Vidmu na čast rečenemu svojem veličastvu, vkloniti se jej mora
na Ptuji z uljudno proinj", naj pučaste,] posebno vnanji odborniki, sejo radi važnega! predmeta, ki bode na dnevnem redu osebno, J ali pa naj razodenejo svoja mnenja, želje) in nasvete o tej stvari vsaj do 2. n o -1 vembra t. I. predsedništvu pismeno. Vsak nasvet nam bode ljub, posebno pa nasveti naših prijateljev in veščakov o
ministru. Pri tem banketu izrekel je od- ako nosi le količkaj poštenja v prsih svojih, j točki 3. in 4. — Vspored : Zapisnik seje vetnik Feder neizrečeno oster iredentistisk! — četudi na škodo svojemu strankar-; z dne 15. sept. t. 1. — 2. Dopisi. — 3. govor, v katerem seje spominjal dne 22. skemu stališču, četudi morda v korist J Določi fle kraj in 4 določijo se pesni marca 1848. leta, koje Videm odpal od ' protivniku svojemu. Tako vsaj si mislimo p r i h o d n j e m u koncertu. — 5. Avstrije. Spominjal je ministra, kako je mi časnikarsko dostojnost in časnikarsko j nasveti in slučajnosti.
" " prinesel vest o resnicoljubje. Italjanski naši kolegi pa Vabilo k rednem občnem zboru „Zveze
riuHteiuulft.....	*	i ir,.—	llS.-
1'ortoricco.....	n	133. -	135. -
iSrtn .lugit »K» Cubii .	M	1 ti. -	137.-
Cejlon plant. ti na . .	•	m.-	136.—
.lava .Malang. zelena .		118.	119.-
Cttiiipiiiiis . . . . .	»	—. -	—
Uio oprana . . . .	11	— —	—.—
	*	iu.-	112.—
n srudnja ....	„	l(«i.-	1118.—
Cassia-ligne" v zabojih . .		••J8.50	
HCacisov cvet.....	IV	390.	400.—
lager Bengal......	M	20.—	o. __
	»	tli.-	
Penang ......	It	51.—	5»,—
	n	52.—	53.—
		37.—	37.50
Petrolej ruski v sodili . .	10u K.	7.50	—.—
„ v zabojih .	»	8.73	—.—
Ulje boml>u/no amerik. .		33.-	34.-
Leceo jedilno j. f. gar.	i,	41.—	42-
dalmat. s certitikut. .	n	44. -	45.—
.iaiuizinT~M.S.A.j.f. gar.	M	53. —	5i-
Aix Vierge . . . .	„	«3 —	t>5. -
	H	08 —	HO.—
1848. leta v Benetke
ustanku na Dunaju ; prosil gaje, da za	menda ne poznajo zakonov časnikarsko	slovenskih posojilnic",
trenutek pozabi, da je minister, ter vskliknil:	dostojnosti; v njih menda ni navade, klan-	Vrgj[ v 9reti0 ,jne 8.
„Spomni se, da prva stran Tvoje politiške	jati se — resnici. Čitateljem našim je znano, urj predpoludne
preteklosti slove Trst in Benetke, in dovoli mi, da zaključim z željo, da bi vozeč se na italijanskem pa r-nikuvnasprotnej meri (izBe-netek v Trst) prinesel pravo svobodo".
In Seismit Doda je res pozabil, da je minister — molčal je. Posledica je bila njega padec.
Domače vesti.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu. Preostanek nekega koncerta 12 gld. 80 kr.
Za družbo sv. Cirila in Metoda, oziroma za sv. Ivansko podružnico, nabralo se je v torek na višavi poleg sv. Ivana 3 gld.
I občni zbor „Slovanskega pevskega društva" V Trstu bil je dobro obiskan, kar nam priča o zanimanju za to prepo-trebno društvo. Zboru je predsedoval začasni predsednik, gosp. Mate Mandič. Predstavil je najprvo gospoda vladnega zastopnika, svetnika V i d i c a , ter potem toplimi besedami pozdravil slovenskega od-ličnjaka, gospoda Ivana Hribarja. Predsednikom jo bil voljen z vsklicem g, profesor dr. Kari G laser; v odbor pa : profesor I v a n Al a c h e r, Ivan Kiferle. Miroslav L o n o n e r, Josip pl. M a s n e c, Srečko B a r t e 1 j, Jakob Pelicon, Vek o slav Grebeno in Josip A b r a m. — Po dovršenej vo-litvi zahvali se izvoljeni gospod predsednik za naklonjeno mu čast, povuarjajoč v prelepih besedah potrebo novoosnovanega društva in navdušujoč vse navzoče do vstrajnega delovanja. — G. prof. Mandič javil je potem veselo vest, da je znani skladatelj M. B r a j s a poklonil temu društvu posebno koračnico, katere prekrasne beBede je zložil gospod župnik Ante K a 1 a c. Glasni živijokliei doneli so po tej objavi. Ker se nikdo ni več oglasil za besedo, zaključit je g. predsednik zborovanje. — Gospod Ivan Hribar podaril je novemu društvu svoto 5 gld., na kar mu bodi izrečena prisrčna zahvala! Bog daj posnemaleev!
Občili zbor „Delalskega podp. društva"
koliko nesramnih lažij so raztrosili nemški listi o Celjskej Sokolskej slavnosti. Italijanski listi so seveda hlastno ponatisnili vse te, sramoteče nas vesti. In mi jim niti ne smo zamerili, da so jih ponatisnili; ugajalo je izvestno njih vkoroninjemu nas-protstvu do nas Slovanov. Ali kar smo jim zamorili in kar jim mora zameriti vsak pošten in pravicoljuben človek, je to, da vestim tem niti potem neso oporekali, ko so na neovrgljiv način dn/nnli — nemški listi sami so morali svoje trditve i preklicati — da so lažnjive in izmišljene. Laži so torej dali hlastno prostora, o čistej nekaljenej resnici, ki se je kmalu prikazala na beli dan — so pa zvijačno molčali. Tako postopanje so samo obsoja in nikakor ne služi v čast našim italijanskim časnikarjem. Gorje onemu, ki se izogiblje resnici, poginil bodo vsled svoje lastne pokvarjenosti.
Iz spodnje okolice se nam pišo : Mi-nole dni sta bila dva Barkovljanska veljaka priča skoro srce trgajočemu prizoru na Tržaškem magistratu. Nek okoličan iz V. okraja dobil je pozivnico na magistrat v italijanskem jeziku, katere seveda ni uuiel. Pozivnico to poda dotičnomu uradniku povdarjajoč, da ne ume italijanskega jezika. Uradnik se pa zadere prav po zverski nad ubogim seljakom : „Tukaj ne govorimo jezik sužnjev (ščavo), tu govorimo italijanski". Na to mu odgovori okoličan ponižno: „Gospod, mi dva se ne bodova um;ia; vi ne znate slovenski, jaz pa ne italijanski". Uradnik se zadere še silovitejše nad okoličanom: „Zastonj so napenjate, da bi to govorili jezik „ščavov" — tukaj je bilo in bode vedno vso italijansko !" — Borni seljak je odšel, no vede, o čemu mu je uradnik govoril — ne govoril, nego rohnel. Ubogi mož, hoteč vstreči postavi, naredil je dolgo pot; toda zastonj — še zasramovaii so ga vzlic njegovoj dobrej volji. Pričujočima dvema okoličanskima veljakoma, videčima kako nesramno so ravna pri slavnem magistratu z našo narodnostjo, dvigala so se prsa pravične, svete jeze. Rada bi bila dala duška svojej jezi, ali radi svojega posebnega posla morala sla hiteti k drugem uradniku.
Zalega iredente preselila se je na
Rožiči pulješki ..........„
diilmitt. h cert. . .	,
bode Smokve puljusko v soilih .	„
1. ob	" v Tencil1 •
Limoni Mosina......zaboj
dvorani „Celjsko Pomaranče Puljeske ....
kateri se oktobra t.
1. Poročilo pred- j Mandlji JJari U
1 ! tlalm. J.ti, s oert. stanju „Zaveze"' j Pignolli.........
računu „Zaveze".!™ it,lli-i- najliiij)jl§ . . .
i	„ srednji - - -
3. Pogovor o društv. časniku „Zadruga*
čitalnice". Dnevni red : sednika o delovanju in 2. Poročilo o letnem
loo K.
4. Predrugačenje pravil „Zaveze". 5. Pogovor o davkarskih razmerah posojil-uičuih. 15. Pogovor o obliki letnih računov posameznih posojilnic. 7. Itazni predlogi. Opazka: K občnemu zboru pošlje vsaka „Posojilnica" enega ali več pooblaščencev ; vdeležiti občnih zborov se pa smejo tudi drugi zadružniki slovenskih „Posojilnic", i toda le pri posvetovanju pa ne glasovanju. ■
Uvažanje (log via Trst-Reka. Izvažanje bilo je v mesecu avgustu relativno omejeno. Izvoz znašal je 3*97 milijone komadov proti 8 10 v istej dobi prošlega leta. Najbolj se je zmanjšal izvoz v Italijo Hasio
in zato je tranzitni promet čez Trst jako konjsku .
n , . . , . , ,	! - volovsku
neznaten. Za sedaj se ni nadejati zboljšan ja. Slama . . .
Zakonska nezvestoba. Najvišji sodni dvor -
je spoznal, da more biti zakonska nezvestoba — kot časti in dolžnosti nasprotna — ,
Kangoon extml
U
i f .n f
Sultanina «loln*o vrsti Suho grozdje (ojmiti)
Cibebe ......
Slanilii Variiiouth . .
7.7f» 9.— 14.-15.-11.—
9:!-98 —
r.».io irt.-li.,-20 11 75 12.25 rt *.— 18.—
13.—
10U.-
19.75 18.50
lo!-.50 72.-19.-
»d -.
Poloujvii6 sre
veliko.....
Sladkor oentrilug. v vrečah e.ertifirtk. . . ,
FazolCoks.......
Alandoloni . . . . svutlorudet'i . . , . teimiorudeiH . . .
bohinjski .....
kanarček .....
huli, veliki . . . . zeleni, dolgi . . . .
„ okrogli . . . mešani, štajerski . .
velikosti IUU K. ;■)».— 40.—
11. -
7.75 9 —
9.50
(>JjO
.50 2.50
a r>o
85.-2.80 3.00 320
Dunajska bor.su 19. soptombra.
vzrok, da izgubi dotičnik ali dotičuica vsako Knoiui dri. dolg v bankovcih — — gld pravico do dedšine. Žena izgubi to pravico tudi v sluoaju, ako jej je mož že
srebru — — —
/.lat u 1 ulita
87."/5
88.J0 100.50 101. -
807 ■
na.
8 90 5.36 64.95
i 5°/0 avstrijska renta — — — — enkrat nezvestobo odpustil, če se za časa DeInice |mro4lie b)inke---
njegovega življenja zopet zngreši z ne-: Kreditno delnice-----
zvestobo. V tem slučaju izgubi žena pra- London 10 lir storliu--— —
vico do vsake dedšine, testamentarno jej Pr»neonki napoleondori---
priznane.	j c* krj °l*in'k '~ I I ~ I I
Nepoboljšljiv je nek 42letni Ferdinand
Samec, ki je bil že 30 krat kaznovan radi L i s t 11 i C H U p r a V II i S .t V n.
raznih prestopkov in hudodelstev. Zadnjo
1 , . rr	.	lil g. Štefan Lazar, Benetke; Vasa naročnina
kazen prebil jo v Kopru se le začetkom 7IIui)i do konca leta Ji fur. - 111. g. Ivnn 8poli,
meseca avgusta. Ali komaj so ga izpustili, j Bukarest: Naročnina do konca lota znaia f. 2-25. že je hotel zopet okranti dva krošnjarja ; takrat su mu ni posrečilo: zasačili so ga,
predno je mogel izvršiti grdi svoj namen. I Sv-	.Zoraši« izrekajo najpri-
L , , j 1 . , . srčne jšo zahvalo pevskemu društvu „Adrija1* Sodišče obsodilo ga jo na je jedno leto | ' , ... y	______j_i
in pol težke ječe.
Javna /alivala
bode dne 5. oktobra t. 1., da se izvoli	Reko- Tako V8lij P<»'»ča tamošnji dopisnik
odbor v smislu potrjenih novih pravil. Kraj	Praškej „Politiki". Gospodi iredentovcem
in uro zborovanja prijavilo se bode pravo-	ae Tržaška tla — talto poroča rečeni do-časno.
Shod
slovenskih poslancev bode v Ljubljani dne 2. oktobra. Deželni odbornik, cesarski svetnik g. M urnik razpošilja dotična vabila. Z veseljem pozdravljamo to vest, ter se nadejamo, da bode ze toli zaželjeni iu tolikrat odloženi
pisnik — ne zde več posebno varna in so jih je že mnogo preselilo na Reko. Tam so neki v varnejšim zavetju, nego v Rimu samem ; tam smejo brez Bkrbi prirejati veleizdajske in revolucionarne tiskovine in jih potem razpošiljati v Trst, Gorico in drugo „neodrešene" kraje. Tako so
shod slovenskih poslancev rodil tudi obi- delali že v lotih 1882 — 1884. Takrat jo k'ga sadu 11a p >iji naše narodno politike.	1«. policija — in morda inisli še dun-
Bela Ljubljana pa bode ponosna, da bode danes — da rečene tiskovine prirejajo v mogla pi zdraviti v svojih zidovih toliko' Italiji ter jih potem vtihotapljajo v Av-odličnih zastopnikov Slovenije.
Je-li tako postopanje pošteno? Življenje časnikarja je razburljivo, kakor morda nobeno drugo ne. Zanašati se mora čestokrat na poročevalec svoje in zaide vsled tega prav lahko brez lastne krivde
Zaprli SO sleparja Hormona Kolaržika in Jurja Schmidta, katera sta pri dvt'li trgovcih izvabila denarne svoto in sicer s pretvezo, da sta davkarska uradnika.
Slovanski Svet prinaša v 17. številki naslednjo vsebino: 1'antevtonizem in pan-slavizem. — Irredeuta iu slovanski optimizem. — O našem občem položaju — Andrija Kačič Miošič, „Slovan, pisatelj ju-goslavsko strane". — O tehniških izrazih v zakonodavstu. (Dalje) H. skupina. Izrazi izposojeni. — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu: h) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet, — Književnost.
„Kmetovalca14 17. številka iuia naslednji) vsebino: Fran Kotnik ; Krompirjev savražnik in sredstvo zoper njega; Razne reči; Vprašanja in odgovori. Gospodarske novico. Uradne vesti c. k. kmetijke družbe Kranjske. —
V menažeriji Kludsky prišli so tu v Trstu trijo levji mladiči na svet. Vsi trije mladiči sesajo sturo levinjo, kar je posebno zanimivo za vsaoega.
na prelepem v zgledu, katerega jitn je dalo l o priliki izleta, vršivšega se ininolo nedeljo.
m; x ..	Tržno poročilo.
strijo. Toda, čemu b. iskal, po širnej da-	^ b6 rttaumo> kftkor 8e prodajma debelo blago
I javi, kar je moči najti v nnjbližjej bližini!	™ gotov denar).
_ . it i • . ..	Cioa od for. do for
S Ptuja: V eleoenjeuim odbornikom,	^ Mocca.......mo K. 132- 131—
poverjenikom in vsem prijateljem „Slo-	Uio biser jako lina . „ —.— —.—
v e n s k e g a p e v s k e g a d r u š t v a n a	gJntVilna . . 114. - i
Ptuji,* zlasti pa slavnim komponistom	„ srednja ... „ iuy.— 110.
Isto tako m< zahvaljujejo vsem mestnim gospodom, ki ho nas počastili ob rečenej priliki. Uverjeni naj bodo, da je dobro seme padlo na rodovitna tla.
Živic in družb, v Trstu
imajo v svojej zalogi, ulica Zonta Št. 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vmiko drugo rabo, kakor tudi vso za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a 1 k e (pumpe) za kalanje vodo, pretakanje vina, gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana ; mlatilnice in čistilnico za žito, mrvil-nice za koruzo, slainoreznice, stiska I niče in mastilnice za grozdje itd.
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter jo razpošiljajo prosto carine po deželah.	_ 11
Ker se bliža čas trganje grozdja, priporočamo našo trdne tiskalnice in mastilnice (prešo in mline za grozdje.)
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porabljanje njih delo, druge.
Schivitz & Couip.

5 10 goldinarjev
gotovoga zaslužku broz kapitala in rizika imnu-d i m o v*akuinu, kateri bi se hotjl pečati s |>roda-janjom postavno dovoljenih srei'ek in državnih papirjev. Ponudbo pod naslovom „Loso" — An-nonoeii Kxpudition I. Danu eb erg Wtuu 1.. Kuuipfgasso 7.	6—4
/
I Riccardo Dineili
ikr
V Avgust Brunner
, lili
Via S. Laazars št. 15, Trst.
irikJ	lil
j[jjj| Zalaga alabflfltra v^ake kvaliteto	1-, 1
in oblike.	lifil
Tovarna za gips	$
0 r	m
MU različnih vrst na drobno in debelo.	Ili
jjjkj Izdeluje kipe i* flipsa po nizkih	Ji^j
cjt)	cenah.	34—44	jljji
■Jll
i! !rJL
TRST V i a l1 o 11t i številka (> a.
pripravljena od lekarja g. PICCOLI-ja v Ljnliljani, jr nplivno zdravilo, ki krepiš, želodec, ntehčA. ći>ti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena j« iz zdravilnih, v rastlinstvo »padajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, mar več lahko, delovanje organov urejajo?,e zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, če se prav delj časa rabi.	I —15
Esence za želodec pošilja izdelovatolj proti poštnemu povzetju v škatljnh po 12 stekleničič za gld l ,H6 : p" 2 t za gld. 2,ft0 po 30 za gl. 3H4; po 44 m gl. 4.2S: po 55 za gl. 5.2H; po I lit za gld. IO'H0; po .i'HI za 5o kr. - V steklenicah po l."» kr. prodaja »e »koro v \ seh tii- in inozemskih Ikarnah.

Tovarna strojev in ielezolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa hciii spadajoča dela kakor:
stroji:, pkkse, sk-
SALKK. ŽELEZNA OMREŽJA. STOLPE, CEVI, večja iu inaaja POPRAVLJANJA.
Di« Maschinon-Fahrik und Ei§engi"»»erei von
August Brunner
tlherninimt alle einsehlR-gigen Arh i'i t en nis : MASCHINEN, PKKSSKN, I'UM PEN,
OITTER, SAULEN, R. HREN, grii usere und kleinere REPARATUREN.
Za notranje dežele ]>ro»to carine.
Telefon štv. 291.
i
Naoh dem Inlande zollfrei.
12
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
dolenc
Ulica Carintia broj 28. pO 40 k I'., trdo v e z a n (»0 kr.
f-"---
g	Ker se po'lre hiša. v katerej su naši
■ magazini, kjer »e nahaja nad	2-2
1 100.000
komadov porcelanastega bl-ign in ker bi imeli velikanskih stroškov, ako bi hoteli prenesti to blago, prisiljeni »mo, naslednje blago, za vsako ceno prodati. In da »e to prej zgodi prodajamo »ervice iz najfinejšega Karlovačkoga porcelana, ki so poprej stali 15 gid. za ne zaslišano podnič-ceno ti gld.	kr. in
pridonemo še vsakemu naročenemu servisu v zastonj izborno kuhinjsko stenjsko uro znihalom in utežem. Servisi obstanejo iz: 24 komadov linih krožnikov iz porcelana, 4 „ različnih skledie iz porcelana, 1 n	pontduio elegiintnu »k.ode za
juho s pokrivalom, 1 „ krasne porcelanaste skledice za omako,
1 „ lepe por.niiHto skledice za ienf, 1 - šolnika.
Opoza j inočiistite čilabij'1 v njih lastnem interesu, da čimpreje ia tem mnogobrojnejše deposljejo svoja naročila: nije bilo že davno tako ugodne prilike — in težko da bi se kmalu povrnila , da bi si mogli po tako nizkih cenah nakupiti za vsako hišo, za vsako družino, za vsako gostilno neizogibno poirebnik stvarij,
Ovijanje in razpošiljanje prrskrhujr csubjr naSe bmplačno, I? za kišto in srno laraćunanio ill kr. Po-silja se te po poštnem povzetju ali wko se d^nar p-pr.-d polije; naznaniti je tudi ime zadnje zrleiniike postaje. 1'isma se pošiljajo na
Apfel's Koniptoir fiir Por/i-llan -Ans-verkauf. Wien, I, Rez., Fleisclnnarkt N. 11.
I ZEq.u.iteLlole
-|I7--|(- !,(— -
zjivarovalim družba na
zivonje
združenih držav
120 Broadway, New-York
Ustanovljena I. 1850 v edino avrho, na Koncr-iijonirana za Ut-HIjostvo in deželo vsled prev. tu nisterske naredbo od dne
Skupna glavnica koncem 1. 1889 Od katere reserva prebitek 4% Stanje zavarovanj leta 1889 Nova zavarovanja „ „
fjM ejftiia zn varovanja na zivenje. zasiopai.e v drž. zboru avstrijskem oktobra 18<S2 štev. 0499.

F
krojač, 1—12 Corso štev. 4. I J. nadstropje
izvršuje točno iu po najnovejSem kroju obleke za gospode. Ima v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge stofe, po jako ugodnih cenah.
Osmošolec
išče ti esto za inštruktorja /a slovenščino in nemščino. Ponudbi' mj s zvole dopo-slati g. A. Honne, krojani. I' mhii štev. 4.
JAKOB KLEMENC
trg.ivec
Via S. A n t o n i o.
3 - 10
Ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnniff/n hlai/n zo molka in žensko obleko tn »o vedno nahaja v velikej množini izborne kotnnine, bnršnun, platna in fionele r raznih bornih. Dobe »e bela ziu/rin/ala make vrste in velikosti. Postreči more z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali Na izbor ima možkih zavratnio. in vnuke vrsti svilenih dežnikov. V obilnej meri se ilobi za gospo vsaktere preprogo in lišpa za plese in že-nitve in to vedno nove, moderno in nezale-žano blago Vsaka naročba na deželo [po obr izcih ali niuštrih] »h izvrši hitro in točno ter lahko nekatere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje* Svilnato blago je vedno naj-novejšegn izde.ka; svilnato trakove vsake velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne franže so dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v ra/.nej širokosti. Za obilno naročito »e priporoča vsem p n. domačinom, da ga pogosfcouia z naročili počastijo.
Vozni listi in tovorni listi v
ImeriMo.
* Kraljevski belgijski postni pambrod „RED STEAIIN LINJE" i/, Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfijo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovnr|n tečno : kon-oesijonovani za s to p 31—42
Ludwig Wielich
na Dunaju, IV W< yringeigasBe 17, ali pri
Josip-n Strasner-n
Spuditionsbureau fiir die !,. i;. Sinatsbahnen in Innsbruck.
m^jnardni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in tlel a le eni po nizkih eenali in na vse kraje.	1-17
ld.
267,875.772 56,802.085 1.577,541.665 438.160.250
T.|	Ves prebitek se razdeli mej zavarovan o ne da bi bili isti obvezani mi slučajni
(jn povrat.
-j,	I\«|uilM |>|<» ima kot posebno jamstvo za i.vstrijske za\arovanee poslopje
na O n n a j i (Stock iin Eienplatz) vredno j^l.
^J	fi'.*|»t ii tk l>l!- sprejema zavarovanja na sledeče Icotnblnncijo:
jLj	i. Proste tontine t. j., da zavarovancu, plačnjučrinu skozi gotovo število let, ki »e
določi pv podpisanji ogla>ila, ne izplača dotična letna dividenda, ampak ostane v posestvu w I druibe i" |»i> preteklem določ>*nem i'asu se razdeli mej živeče zavarovanec Ako umrje ji zavaroMinec kadarkoli poprej, dosegel je v korist svojej rodbini namen, kajti Uj družba izplača tej \so zavarovalno svoto. Ako zavarovanec pu živi do določenega j<p ^ časa, v/.iva sam liajobširnejše snd svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja smo f— ul se zavari.vaneo po enem letu gibati povsod kamor mu drago in tudi v slučaji dvoboja. Lp samoubojstva in sodnijske smrtne obsodbe izplača družba rodbini vso zavarovalno svoto in sicer to tudi po enem zavarovalnem letu. Izključeno je seveda vojaštvo v 'i1 ]L| vojskinem času..	'	[Ji
Ji)	Polovične tontine te so jednake prostim, samo da je zavarovalnina nekoliko nižja |fji
in zavarovančevo proste ibanje, dvoboj samoubojstvo itd. stopi še-lo s tretjim zavaro-jri valnim letom v veljavo. — Obrok tontin znaša 10, 15 in 20 let.
\	' . Navadno zavarovarje na slučaj smrti z letno dividendo, katera »e prične z drugim
ijjpj. zavarovalnim letom iu jo smo zavarovanec sprejemati vsako leto, ali jo leliko pusti za pomnožen je zavarovalnega kapitala, pri tem slučaji se nvotu pomnoži skoraj za trikrat [=! Pri tem načrtu so zavarovalnine jednake istini polovičnih tontin.	2 —lu
M	Vsaka, poizvedovanja rado volj no poja»njuje
n sadni sok in s!!nr
nnjnovejšo izborne koiifltrnkeijo » trajno delujočim dvostrokini pritiskom iu z regulatorjem »tiskalne sile. Garantirana delujoča sila! do 20"/0 večja, nego pri dru?ih stiskalnicahi Odlikovane s prvo nagrado na državnej sadnej razstavi,
ki je bila mesecu oktobra leta	na Oiinaju, o kut rej pril'lt.
»o te stiskalnice strokovnjaški izskusili.
S;DNE IN GROZDNE MLINE -^pf
'0=10	izdelujejo in z Dunaja oddajajo
PH. MAYFAHRT & COMP.
Tovarne za poljedelske in vinorejsko stroje, livarna za železo in kladivo na par, Dunaj II, Frankobrod na M. in l'erlin N.
lhiMtrovani ceniki, prospekti in pohvalna »pričevala itd. itratis iu franko, nko »o jih želi. Vzprejniujo »e tudi	i in solidni za-
stopniki za primerno provizijo.
Nasproti javnemu vrtu,
(Giardino Piibblico)
Fondo Ralli
iu
m lit! in
i I
Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd. f^
v Trstu pri Antonu Scacoz, ti* sv. Ivana Stev. 2 II. nadstropje, li"]
J'GrJ r^H


1 —j
menažerija Kludskyga
iz Hamburga.
v katerej se vidijo najlepši Živalski eksemplari — res vredni, da se jih Ogleda — iz vseh petih dolov sveta. Došel je tudi transport novih živali j-
VsaUi clasm 2 volili predstavi.
Nastopa več krotilcev in kr.it.ilk živali » levi, tigri in sloni. Prva predstava ob 6.
uri, druga ob 8. uri zvečer. Prvi prostor 40 kr. — drugi prostor 20 kr.
Za obilno obiskovanje se priporoča	'
LASTNIK.
Znaten postransk zaslužek
»
ki so vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebo (odslu-1 ieni žandarji imajo prednost), katere »o v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja jo pošiljati: nG. S. 18t»0- O raz, postlagernd.	23-25
10—10
Lekarna
FRANZONI
ulica sv. Anton st. 5 (pri cerkvi).
Velika zaloga vsakovrstnih zdravil.
Lastnik pol. družtvo „Edin08t".
Dunajske razstavne srečke i I gl. Sf
gld.
Zadnji
mesec
£ Glavni {dobitek
a. vr.
O ANI— hfl" t f	JAK .i
11 srečk 10 gld. 6 srečk 5 g!. 50 kr.
Srečke a l gld. dobivajo se v Trstu pri: Giuseppe Holatflo, Alessandro Levi, Enrico Schilf-
niann, Jgn. Neuuiaiiu, Marco in N igri s.
1-9 1
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ-
Tisknrna Dolenc v Trstu