SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEV. (N°) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de julio - 17. julija 2014
SVET SE NE BO PODRL
Zmagal je Miro Cerar
ANDREJ POZNlC_
Izid volitev nam govori, da slovenski državljan rad voli »novo« in »za enkratno uporabo«. Tako pa onemogoča političen razvoj naše družbe, kar je popolnoma v skladu z ultrakonzervativnim (za vsako ceno ohraniti status quo) levičarskim (pogojno, ker je bolje reči kontinuitetnim, torej tistim, ki izhaja iz revolucionarnega, protislovenskega in pro-tikatoliškega titoizma) ustrojem, ki ga goji murgelsko-čebinska klika in njeni mediji, ter starodavnim begom pred napori in negotovostmi, ki jih prinaša svoboda, kar nam lepo opisuje Sveto pismo v zgodbah o izraelskem izhodu iz Egipta in tožbi po polnih loncih mesa v sužnosti.
Da so ljudje volili mačka v žaklju zdaj poslušamo od vseh strani. Miro Cerar, naš prihodnji »prvi foteljaš« (žal mi je, ampak dejanski premier bo sedel nekje drugje in mu nihče ni dal svojega glasu, saj sploh ni kandidiral), ne pozna niti svojih ljudi, niti svojega programa, niti svoje politike. Vse to bo moral spoznati in uskladiti v tem tednu, kajti s tako obilno večino, bo moral sestaviti vlado, kar se da hitro. Naravna partnerja Miru Cerarju sta DeSUS in SD, kar pomeni, da bo SD imela glavno besedo, saj ima ljudi, ki se spoznajo na vodenje države in so razpršeni po vseh ravneh državne uprave, državnih podjetij, medijev in šolstva. DeSUS-a, čeprav je v vseh vladah, nihče ne jemlje resno, ampak prej kot oviro in breme, na katerega smo obsojeni, ker jih pač voli toliko in toliko ljudi. A imeti v vladi DeSUS pomeni, da hočeš nekam peljati z zategnjeno ročno zavoro.
Šibkost novega mandatarja ne bo le njegov značaj, temveč predvsem njegovi sopotniki. Kdo bo vzdrževal enotnost, kakšna so stališča, ki jih bodo zagovarjali? Nihče ne ve, razen manipulatorjev v ozadju. Če bi imeli normalen medijsko pluralen prostor, potem bi kmalu vedeli, kdo so svetovalci in ljudje, ki jih bo zaposlila nova in največja poslanska skupina. Kdor je zanje glasoval in bo videl, da bodo to ljudje z LDS-ovskim, ZARES--ovskim in podobnim pedigrejem, bi moral biti razočaran. Politiko »nove« stranke, bodo vodili in določali stari kadri. Stari, preverjeni in pokvarjeni kadri. Zato je bil glas za zmagovalko pravzaprav glas za točno tisto, kar meni Cerar, da bi moral spremeniti.
Zdaj bo moral Cerar dati odgovor na vprašanje, ali bo podprl npr. družinski zakonik, ki ga proč od javne razprave in v popolni ideološki monolitnosti pripravlja sedanja ministrica in ki gre v pravo zatiranje verujočih in vsake zdrave vzgoje. Ker so o tem v predvolilnem boju mediji molčali, gre tukaj za pravo blokado, ki se bo zdaj sprostila. Vsemogočni lobiji se dobro zavedajo, da delajo proti moralnemu prepričanju velike večine ljudi in se trudijo, da bi to zakrivali tudi tako, da ne izzivajo takrat, ko vedo, da se jim bo to poznalo. Ko pa pridejo na oblast, jo brezvestno zlorabljajo za propagiranje svojih zmot in pokvarjenosti.
Zdaj bo moral Cerar dati odgovor, ali bo spoštoval našo evropsko vpetost in bo stopil na pot uravnoteženega proračuna. Ni
(Nadaljevanje na 2. strani)
Neuradni izidi sedmih volitev v državni zbor v samostojni Sloveniji, ki jih je državna volilna komisija objavila po preštetju približno 99,97 odstotka glasovnic, kažejo, da je zmagovalka SMC (Stranka Mira Cerarja). Volivci so ji namenili 34,61 odstotka glasov, to pomeni 36 mandatov. Na drugem mestu je Slovenska demokratska stranka; podprlo jo je 20,69 odstotka volivcev, kar pomeni, da je prejela 21 poslanskih sedežev. Pravico voliti je imelo 1,7 milijona državljanov, svoj glas jih je oddalo 873.530, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 50,99-odstotna.
V parlament so se uvrstili še upokojenska DeSUS (10,21 odstotka oziroma deset sedežev), Socialni demokrati (SD - 5,97 odstotka oziroma šest sedežev), Združena levica (ZL - 5,95 odstotka oziroma šest sedežev), Nova Slovenija (N.Si - 5,53 odstotka oziroma pet sedežev) in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB - 4,34 odstotka oziroma štiri sedeže).
Iz parlamenta pa je izpadla Slovenska ljudska stranka (SLS), ki ji je manjkalo komaj 200 glasov, da bi prestopila prag. Upa, da morda volivci iz tujine spremenijo to usodo. Zunaj sta ostali še Janko-vičeva Pozitivna Slovenija (PS) in Državljanska lista (DL). Ob vsem tem je res presenetljivo, da mož, ki se doslej sploh ni ubadal s politiko, ustanovi stranko in na prvih volitvah prepričljivo zmaga. Prav tako, da je drugi (v tem primeru Jankovič) dosegel isto na prejšnjih volitvah, sedaj pa je sploh ostal izven parlamenta in njegova stranka umira. Nekaj podobnega se dogaja z Državljansko listo. Gotovo je v tem Slovenija edinstven primer.
Vsekakor bo Miro Cerar, sin slavnega slovenskega telovadca in olim-
pijca, prihodnji premier. Predsednik države Borut Pahor ga je že poklical in mu čestital za zmago na državnozbor-skih volitvah. Pahor je nato sporočil še, da sta se s Cerarjem dogovorila za delovno srečanje to sredo popoldne. Cerar je izjavil, da je zadovoljen z uspehom stranke. Po njegovem izid kaže, da so ljudje izbrali zavezo k neki drugačni politični kulturi, ki ne bo razdiralna in bo prinesla izhod iz krize. Cerar meni, da ljudje zaupajo stranki SMC, da je sposobna tako politično kulturo podpreti.
Drugače je na pomladni strani. Podpredsednik SDS Zvonko Černač je v prvem in edinem odzivu stranke dejal, da volitve niso bile poštene, zato njihov rezultat ni legitimen. Prav tako vlada, ki bo oblikovana na teh rezultatih, po njegovih besedah ne bo legitimna in bo prej ali slej padla. Černač se je v imenu predsednika SDS Janeza Janše, ki na Dobu prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria, zahvalil vsem, ki so glasovali za stranko.
In mnenja v ostalih političnih skupnostih? Stranka DeSUS je dosegla najboljši rezultat, odkar obstaja. Na to je spomnil njen prvak Karl Erjavec. Težko napoveduje, kje vidi stranko, ali v koaliciji ali v opoziciji. Za SD je izid tokratnih volitev najslabši do zdaj. Presenečenje je koalicija ZL. Njen predstavnik, mladi Luka Mesec meni, da je dosegla izjemen rezultat. Uspeh pripisuje kolektivnemu delu. V N.Si so v primerjavi s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami rezultat izboljšali za en poslanski mandat. S tem so zadovoljni. Predsednica stranke Ljudmila Novak je poudarila, da gre za prigaran rezultat, do katerega je stranka prišla s trdim in konstruktivnim delom. V državni zbor se je uspelo prebiti tudi stranki ZaAB. Štirje poslanski sedeži, ki jih bo, tako kaže, dobila, so po besedah odhajajoče premierke Alenke Bratušek, ki stranko vodi, uspeh, še posebej zato, ker je pred tem vodila vlado, ki je morala sprejemati težke in za ljudi nepriljubljene ukrepe.
Položaj, v katerem se nahaja Slovenija po sedmih parlamentarnih volitvah, odkar smo samostojni in drugih predčasnih v zgodovini naše mlade države, ni zavidljiv. Težave na gospodarskem in socialnem področju že nekaj časa rastejo in so tudi povzročile padec dosedanje vlade. Potrebna bo močna vlada z jasnim programom in uspešno ekipo. Mnogi dvomijo. Po drugi strani skrbi vprašanje o »sredini« Mira Cerarja, predvsem pa članov njegove stranke. Pomladna stran ni dosegla niti tretjine glasov, s čimer so levici odprta vrata tudi do ustavnih sprememb. In končno so na kocki še bistvena vprašanja, kot sta na primer zakon o verski svobodi (glej izjavo cerkvenih skupnosti) in družinski zakonik. Odpira se nova doba.
V korist države
Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan je v prvem odzivu na izid volitev čestital zmagovalcu Miru Cerarju. Tudi v drugih verskih skupnostih so se odzvali na včerajšnji volilni dan.
Po besedah škofa Andreja Glavana so bile nedeljske volitve za državljane še ena priložnost, da oddajo svoj glas tistim strankam in kandidatom, ki jim najbolj zaupajo in od katerih veliko pričakujejo. »Za doseženi volilni rezultat čestitam dr. Miru Cerarju in mu želim,
da čim prej oblikuje strokovno in programsko močno vlado, ki se bo pripravljena odločno soočiti z vsemi ekonomskimi in socialnimi izzivi naše države ter bo čim prej povrnila zaupanje državljanov v pravno državo,« je zapisal škof Glavan in hkrati izrazil veselje nad volilnim rezultatom vseh strank in poslancev, ki se zavzemajo za krščanske vrednote miru, solidarnosti in verske svobode. »Tem in vsem drugim želim, da bi uspešno delovali v korist države, naroda in vseh državljanov,«
je zapisal škof Glavan.
V Islamski skupnosti, Evangeličanski in Srbski pravoslavni cerkvi izidov parlamentarnih volitev ne komentirajo. Kot pravi tajnik islamske skupnosti Nevzet Poric, gre Slovenija naprej. V skupnosti imajo po njegovih besedah več odprtih vprašanj, kot sta prostor za molitev v ljubljanskem kliničnem centru in sodelovanje z obrambnim ministrstvom. Prav tako jim doslej ni uspelo od vlade pridobiti pomoči pri gradnji džamije.
Kot pravi paroh Srbske
pravoslavne cerkve Peran Boškovic, je v odnosu z državo narejenega že veliko dobrega, a se vedno lahko naredi še bolje. Prihodnja vlada se bo morala sicer po njegovih besedah ukvarjati predvsem z življenjskimi vprašanji, saj ljudje živijo vsak dan slabše.
Tako kot Boškovic je tudi evangeličanski škof Geza Filo izrazil pričakovanje, da se enkrat dokončno uredi zakon o verski svobodi, ki ga spreminja vsaka vlada. Od nove vlade Filo pričakuje strpen in dober odnos v dobro vseh.
Glasovanje v Argentini
Tudi slovenski državljani v Argentini smo preteklo nedeljo volili. Volilno pravico glasovanja je imelo 4876 volivcev. Od teh je na volišču, odprtem na veleposlaništvu, glasovalo 143 volivcev. Dodatno pa je bilo na veleposlaništvo prinesenih ali poslanih 742 glasovnic.
Skupaj je torej svoj glas oddalo 867 volivcev.
Rezultat je bil sledeč: Za Slovensko demokratsko stranko je glasovalo 470 državljanov; Novi Sloveniji je dalo glas 309 volivcev; sledila je Slovenska ljudska stranka s 15 glasovi; v Sloveniji zmagovita Stranka Mira Cerarja je
prejela 7 glasov, po 3 glasove sta prejeli Pozitivna Slovenija in stranka Socialnih demokratov; po 2 Zeleni Slovenije in Združena levica, en glas pa je prejela Državljanska lista.
Presenetljivo veliko je bilo število neveljavnih glasov: kar 55 (skoraj 6,4 %). Razlog je ta, da so mnogi namesto
imena stranke vpisali ime voditeljev (npr. Ljudmila Novak ali Janez Janša), in to v volilnih okrožjih, kjer nista kandidirala.
Drugo veliko presenečenje pa je gotovo bilo, da je med nami zmagala SDS. Doslej je na vseh volitvah v Argentini zmagala Nova Slovenija.
V ORGANIZACIJI URADA
Že petič Dobrodošli doma
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
V organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v soboto, 5. julija, v Škofji Loki potekalo že peto srečanje rojakov iz izseljenstva in zamejstva
Dobrodošli doma.
Celodnevna prireditev je v središče tega srednjeveškega gorenjskega mesta privabila v dopoldanskem delu okoli 2.000, v popol-dansko-večernem delu
pa med 1.500 in 2.000 obiskovalcev. Med njimi jih je bilo veliko iz tujine ali tudi povratnikov, pa tudi sorodnikov nastopajočih - nastopilo je namreč kar 12 skupin, ki so prišle iz praktično vsega sveta, od Kanade in Argentine pa do sosednjih držav.
Dogajanje so obogatile spremljajoče razstave v Sokolskem domu in različne dejavnosti na drugih lokacijah v mestu, številne skupine iz domače Škofje Loke, ansambel Saša Avsenika, pa tudi priljubljeni izvajalci zimzelenih slovenskih popevk (Andrej Šifrer, Elda Viler, Alenka Godec idr.). Argentino je zastopala letošnja skupina RAST-i,
ki je s svojim programom nastopila na velikem odru Sokolskega doma.
Ob začetku dogajanja so obiskovalce nagovorili župan Škofje Loke Miha Ješe, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc pa tudi premierka Alenka Bratušek.
Urad se iskreno zahvaljuje za odprtost in sodelovanje občini Škofja Loka in njenemu turističnemu društvu ter vsem sodelujočim iz občine ali okolice, organizacijam civilne družbe Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres, Slovenska izseljenska matica ter Rafaelova družba, seveda pa predvsem gostujočim iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Srbije, Makedonije, Nemčije, Argentine in Kanade!
Š k o f j a Loka in Slovenija sta s tem dogodkom potrdili, da so in ste slovenski rojaki izza meja matične domovine vsakič in vedno DOBRODOŠLI DOMA!
uszs
SVET SE NE BO PODRL
(Nadaljevanje s 1. strani)
potrebno, da prodaja državno premoženje, ampak ali bo ustavil zlorabo državnih podjetij za prijateljske pogodbe, korupcijo in nesluteno bogatenje? Ali bo ustavil zlorabo državnih bank za kreditiranje prijateljev (npr. ACH) in uničevanje sovražnikov (npr. ZVON 1 in 2)? Cerar je pridigal o poštenosti, moralnosti in drugih temah, ki jih pričakujemo od Cerkve, ki se pri tem sklicuje na Boga in njegovo avtoriteto. Od tam pa gradi nauk, ki je logičen in verodostojen. Zdaj bo moral prenehati s pridiganjem in si umazati roke, kar avtomatično pomeni razočaranje njegovih volivcev.
Politika zahteva realizem, ki ga Miro Cerar nima. Politika zahteva značaj, ki ga Cerar še ni pokazal. Politika zahteva vztrajnost, ki jo od Cerarja lahko samo pričakujemo, pokazal še namreč ni nič. Ker slovenski državljan rad voli idealizacijo nečesa, kar ni mogoče, je Cerar zmagal. Svet se zaradi tega ne bo podrl. Posebno, ker je njegovim botrom spodletel glavni cilj: 2/3 večina.
Ker smo torej volili brez vsake pameti in premisleka ter ponovno nasedli zdaj že zelo stari igri »novega obraza« (Drnovšek je bil nov obraz, Jelinčič je bil nov obraz, Jan-kovič je bil nov obraz, Erjavec je bil nov obraz, Jankovič je bil nov obraz, zdaj je Cerar nov obraz), bomo prav gotovo v bližnji prihodnosti »jedli travo«. Kar so nam protislovenski, projugoslovanski radijski voditelji svoj čas trobili s pozdravom »dobro jutro, revščina« smo si zdaj sami izbrali. Izbrali so si »nov obraz«, da se ne bi nič spremenilo. Zavestno in nespametno so se obrnili proč od vrednot slovenske pomladi in izbrali totalitarizem preteklosti, ki je toliko bolj žalosten, kolikor bolj se hrepeni po nečem, česar nikoli ni bilo. Svet se zaradi tega ne bo podrl. Vrtel se bo naprej in čas nam bo čez manj kot štiri leta znova ponudil priložnost, da namesto z žolčem, volimo z glavo.
Na prvi parlamentarni seji pričakujem: hitro in učinkovito izvolitev vseh organov parlamenta in podelitev mandata prvi marioneti, da sestavi vlado. Do sredine avgusta pa bi hotel imeti že novo vlado, kajti sedanja v odstopu je tako zanič, da se o njej ne ljubi pisati niti provladnim medijem. Ali bo potem bolje? Dvomim. A svet se zaradi tega ne bo podrl.	(časnik.si)
Ni bilo mogoče. Za las (brez srečne zvezde), je argentinska nogometna ekipa izgubila finale z Nemčijo na svetovnem prvenstvu. Tako je sredi križev in težav narod doživel novo razočaranje. Pelin ni bil preveč grenak, ker je ekipa, v katero so pred začetkom maloštevilni zaupali, pokazala resno delo, napor, tehnično sposobnost, predajo skupnemu cilju. Nekaj, kar že leta manjka argentinski družbi.
Simbolni dogodki. Se razume, da je vlada skušala izkoristiti uspešni zagon. Televizijski prenosi tekem so bili nasičeni z uradno propagando, ob povratku je predsednica sprejela ekipo in jo stavila za vzor (komu?), vladne osebnosti pa so izpostavljale »zmagovito ekipo osvojenega desetletja«. A že samo poulično praznovanje je simbolično pokazalo na grobe težave argentinske družbe. Množično slavje je pokvarila manjša skupina skrajnežev, ki so pijani in drogirani povzročili izgrede, razbijali, kar jim je prišlo pod roke, in nekaj ur celo imeli v šahu policijo, ki je nastopila pozno in neuspešno. Pa uradna reakcija? Polemika, ali bi morala red narediti mestna ali federalna policija. Nekaj podobnega se dogaja z vsakim problemom, ki se pokaže: možnost uspešnega dejanja uničijo kriminalni skrajneži (tudi z belimi rokavicami ali vladnimi častmi); nihče ne predvideva (ali noče), da se to lahko zgodi; ko začne goreti, nastop nikoli ni pravočasen; potem pa zapravljamo čas in energijo v polemiki, kdo da je kriv. Končno pa celoten problem uporabimo, da se govori o tem, medtem ko druge, morda celo pomembnejše stvari, tonejo v sence in pozabo.
Realne težave. Potek svetovnega prvenstva seveda ni rešil nobene izmed konkretnih težav, s katerimi se sooča država. Sodni zaplet okoli zunanjega dolga na newyor-škem sodišču se nadaljuje. Te dni se je argentinska delegacija znova sestala s sodnim posredovalcem, a to pot minister Kicillof ni potoval. Na nek način skuša vlada dokazati, da je trdna v svojem stališču, da hoče plačati, a zahteva, da sodnik najprej zagotovi, da lahko plača upnikom, ki so sprejeli poravnavo, šele potem »jastrebom«. Predvsem pa je v interesu vlade, da ne bi dala nikakršnega povoda, da tožbe začnejo tudi tisti, ki so poravnavo sprejeli. To je zapleteno tehnično vprašanje, ki pa sodnika
Griesse preveč ne skrbi. Te dni se bo videlo, ali ugodi argentinski želji ali ne. Ima pa vlada tudi doma dovolj težav. Ni najmanjša med njimi položaj, v katerem se nahaja podpredsednik Amado Boudou. Jasno je, da je predsednica sklenila, da ga do nadaljnjega podpira. Kljub uradnim napovedim je zaradi njene bolniške odsotnosti predsedoval praznovanju dneva neodvisnosti v Tucumanu. Dogodek je le dokazal, kako se ga skušajo izogibati celo najvišji vladni funkcionarji. Nihče, zlasti če stremi za kakšno kandidaturo, se ne vidi rad v njegovi bližini. So ga pa morali »skriti«, ko so v senatu glasovali o zakonu o imuniteti tujih centralnih bank, ki je ključen za pogajanja s Kitajsko. Čeprav se je nahajal v poslopju parlamenta, ni predsedoval zasedanju, ker je opozicija zagrozila, da zapusti dvorano, če bo vodil Boudou. Vlada pa je potrebovala dvotretjinsko večino. Pa ne samo opozicija; tudi razni vladni parlamentarci so že naveličani njegove prisotnosti in zahtevajo, naj se vsaj začasno umakne. Predsednica se ne vda. Ko je te dni potovala v Brazilijo, jo je znova nadomeščal na čelu države.
Kam se odpiramo. Omenili smo Kitajsko. Prihodnjo soboto pride na obisk kitajski vodja Xi Jinping; preteklo je bil tukaj ruski Putin. Argentina je v trgovskih in finančnih pogajanjih z obema velikanoma. Tako Kitajci kot Rusi imajo veliko zanimanje za različno sodelovanje z Argentino. Putina zlasti zanimajo plinska ležišča v sklopu kompleksa Vaca Muerta; Kitajci iščejo strateško bazo v Južni Ameriki. Argentina pa predvsem potrebuje tujih investicij. Ni jasno, kam ta pot vodi. Če bi bila naša država normalna, je dovolj kapitala na zahodu za razvojne projekte. Tudi povezava s Kitajsko se doslej ni izkazala za uspešno. Peking veliko obljublja, a malo da. Veliko pa tudi odnese. Naivnost sedanje vlade v tem je precejšnja. Zanimajo jo predvsem velikopotezne napovedi, s katerimi potrjuje pravljico o uspehu, da zakrije borno mednarodno uvrstitev Argentine, ki nas pušča ob robu svetovnega dogajanja. Dolga leta bodo potrebna ter vestno in pozitivno delo, da se bomo vsaj približali mestu, ki smo ga nekoč imeli na mednarodnem odru in ga po lastni krivdi zapravili. A tudi domače stanje ni svetlo. Socialni konflikti se množijo, ker recesija udarja in brezposelnost grozi.
SAN JUSTO
Spomin se ne sme zamegliti
SLOMŠKOV DOM
Doživeta spominska proslava
Mesec junij je mesec spominov. Spominov trpljenja, spominov muče-ništva, spominov junaštva. Slovenci v Argentini, povojni emigranti, se po
skoraj sedmih desetletjih upiramo pozabi zgodovinskih grozot, ki so se odvile med drugo svetovno vojno nad slovenskim narodom.
Globoka bolečina, utrjena še danes v naših srcih, zahteva, da počastimo naše domobrance in povemo svetu osvobajajočo resnico.
V San Justu smo letos počastili naše junake v nedeljo, 29. junija. V stolnici
je delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr. Jure Rode daroval sveto mašo za žrtve vojne in revolucije. Med daritvijo je doživeto pel Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom ge. Andrejke Selan Vombergar. Po maši smo šli v Naš dom in se s spoštljivim
v Vetrinj. Posebno je s hvaležnim spominom omenil velikega Slovenca in begunca dr. Valentina Meršola, ki je z junaškim izrazom poguma preprečil vrnitev civilnih beguncev k Titovim partizanom (tako kot so bili že storili z domobranci). Iz leta v leto se ponavlja pričevanje. Spominjamo se tragičnih dogodkov ter največjega gorja, kar ga more doživeti narod. Spominjamo se tudi odgovornih za te zločine. Zato je prav, da spomin ne ugasne! Počasi se je zastor odprl. Na odru gozd, ki je bil priča nečloveškemu trpljenju, zdaj je pa grob brez sodbe pobitih žrtev. Vrstili so se nastopajoči (Marko Štrubelj, Vanči Štrubelj, Igor Malovrh, Matjaž Ravnik, Peter Malovrh, Martin Uštar in Sebastjan Žgajnar), ki so občuteno
molkom zbrali pred spomenikom Franceta Balantiča. Pet domobrancev, žive priče, je v žalnem sprevodu prineslo venec in ga položilo pred spomenik. G. Rode je opravil molitve in priporočil duše mučencev usmiljenemu in pravičnemu Bogu.
Slavnost se je nadaljevala v dvorani. Napovedovalka gdč. Anika Urbančič je podala besedo predsedniku Našega doma g. Marjanu Grilju, ki je posebno pozdravil navzoče domobrance ter vse ostale in povabil slavnostnega govornika. G. Jože Tomaževič je natančno opisal dogodke, ki so se odvijali v domovini, posebno v njegovi vasi, Kamni Gorici, in v okolici, v Dragovšah, tako kot jih je doživel on v skoraj še otroških letih. Opisal je tudi beg od doma skozi Ljubelj
Ne mine mesec junij, da se tudi v Slomškovem domu ne poklonimo spominu na naše padle junake. Ni lepšega spomina kot molitev. Sveta maša, ki je spomin na Jezusovo darovanje na križu, povezuje naš zemeljski vsakdan z večnostjo in z vsemi našimi dragimi, ki so že tam, in v teh dneh posebno z vsemi, ki so bili žrtvovani, ko so branili naše verske in domoljubne vrednote: svobodo mišljenja, ljubezen do rodnega doma in družine in globoko verovanje v neskončno pravičnost vsemogočnega Boga.
Mladina je imela na skrbi pripravo in izvedbo programa. 29. junija je takoj po sv. maši Lojze Lavrič ml. z Balantičevimi bese-
recitirali Koroščeve »Ko bom odšel«, »Pohod sužnjev«, »Marijine zvezde«, »Domobranski ranjenci«, »Teharje«, »Izgubljena steza v Rogu« ter Jakopovo »Novembrska«. Začutili smo vse, kar so domobranci morali pretrpeti, ter bolečine, s katerimi se je njihova smrt zarezala v družine in v ves slovenski narod. Pesem in beseda sta se prepletali. Zbor je obogatil predstavo z vmesnimi vložki »Gozdič je že zelen«, »Lipa zelenela je« in »Tiha luna«.
Mojstrska scena, ki nas je preselila v pravi gozd, je delo gospoda Toneta Oblaka ob pomoči Klavdija Selana s sodelavci. Povezava in izbor besedil sta bila na skrbi Mirjam Oblak. Reži-rali sta Angelca Podržaj Miklič in Marta Petelin. Za luči in zvok so poskrbeli Luka Štrubelj, Erik Oblak, Matjaž Groznik in Matej Urbančič. Vsem prisrčna zahvala in priznanje!
Za konec je v dvorani zadonela pesem »Moja domovina«.
Mesec junij je mesec spominov, spominov ljubezni do naroda, do domovine, do Boga.
Lučka Bergant
dami »Na naklu smrti srp pozvanja, že v žoltem snopju groze plapolam« začel svoj govor in razvil zgodovinska politični položaj in razvoj dogodkov, ki so pripeljali do bratomorne vojne, ustanovitve vaških straž in potem v slovensko domobranstvo, ki se je žalostno končalo v maju in juniju leta 1945 ob pokolu več tisoč zavednih Slovencev. A odgovorni vseh teh zločinov še danes tega ne priznajo in še danes »se žrtvam komunističnega nasilja ne vrača čast in se jim ne privošči počitka v blagoslovljeni zemlji«.
Sledila je avdiovizualna predstava. Mlada Mirjam Cukjati, rojena v Argentini in sedaj živeča v Sloveniji, je osebno prebrala svoj spis ob obisku Hude jame. Opisala je vse, kar je tam videla, kako so stopali mimo trupel in podobno. Vse se ji je zdelo čudno in premišljevala je, kako je bilo kaj takega možno. Kako so šli skozi
vseh 13 pregrad, ki so jih zgradili, da bi zakrili svoj zločin. Nekaj so jih že odko-pali in razvrstili, a ker država ne da denarja »počivajo v plastičnih, zložljivih zabojčkih«. Teh naj bi bilo 400, a vsaj še 2500 trupel je verjetno še v breznu. Tako smo lahko iz prve roke slišali občutke mlade tretje generacije ob živem odkritju povojih dogodkov.
Za zaključek je šolska mladina nesla prižgane svečke k spominski plošči, kjer je g. Janez Cukjati zmolil molitve za vse pokojne in vsi navzoči smo zapeli »Oče, mati«.
Po kratkem premoru in ob kavici smo počakali, da so odborniki in pomočniki pripravili dvorano za vsakoletno člansko srečanje, letos ob kosilu. V kulturnem programu nam je domači zbor Ex Corde pod vodstvom Marte Selan Brula zapel Avsenikovo »Ostanimo prijatelji«, venček skupine ABBA, »La Bamba« in »Doña Ubenza«, pesem iz argentinskega severa z inštrumentalno spremljavo. In za slovo še Barbara Ann. S tem se je zbor poslovil za nekaj mesecev, saj gre zborovodkinja na porodniški dopust. Dvorana je z velikim aplavzom nagradila pevce, posebej pa pevovodkinji Marti in njenemu možu Marcelu želela vso srečo ob prihodu nove družinske »pevke«. Sledilo je okusno kosilo, ki so ga pripravile naše gospe in srečelov, potem pa smo srečanje nadaljevali ob veselem in sproščenem klepetu med prijatelji.
AP
MENDOZA
Občni zbor 2014
Vtis imamo, da hitrost tehnološkega napredka vpliva tudi na naše družbeno življenje. Letno obdobje 2013-2014 je kar prehitro minilo.
29. junija smo v Mendozi imeli 65. občni zbor Društva Slovencev. Po podrobnih poročilih tajništva, blagajne, gospodarstva in voditeljev šolskega tečaja, tečaja slovenščine, likovnega, planinskega odseka, mladinskih organizacij in pevskega zbora, sta nadzorni odbor in navzoče članstvo potrdila odbo-rovo delo minule poslovne dobe. Predsednik inž. Milan Nemanič se je zahvalil za požrtvovalnost in sodelovanje vseh organizacij, našim učiteljem, mladini in posebno planinskemu odseku, ki povečuje kočo v Los Peni-
tentes. Zahvalil se je tudi č. g. Jožetu Hornu, ki nas, kljub vsem težavam, vsako nedeljo združi pri sv. maši in s tem doprinese mnogo za življenje naše skupnosti. Sledile so volitve. Za vodstvo društva v prihodnji letni dobi je bil predložen in potrjen isti odbor kot lani z eno samo spremembo, in sicer z zamenjavo tajniškega pomočnika. Odbor je takole sestavljen: predsednik Milan Nemanič, podpredsednik Tine Šmon, tajnik Božidar Bajuk, pomočnik Adrian Llanos, blagajničarka Helena Bajda, pomočnica Astrid Llanos, gospodar Aleksander Hirsche-gger, pomočnik Jure Slovša, kulturni referent Davorin Hirschegger, pomočnik Pavel Šmon, odborniki Rezka Novak, Matjaž Grintal,
Ani Grintal, namestnika Ivan Bajuk, Henrik Jero-všek, nadzorni odbor: Maks Ovčjak, Peter Slovša in Jože Kralj, razsodišče: Stane Grebenc, Frida Bajda in Janez Štirn. Stalni član odbora je tudi dušni pastir č.g. Jože Horn.
Milan Nemanič, potrjeni predsednik, se je zahvalil za ponovno zaupano mu odgovornost in prosil za nadaljnje sodelovanje. Z zahvalno molitvijo smo zaključili novo poglavje naše organizirane skupnosti v Mendozi.
Po kratkem odmoru smo se ponovno zbrali v dvorani da bi se udeležili praznovanja 23. obletnice samostojnosti slovenske neodvisne države. A o tem bomo poročali v prihodnji številki.
bb
SLOVENSKA VAS
Spominska proslava za naše žrtve
V Slovenski vasi je krajevna spominska proslava potekala v nedeljo, 15. junija.
Po sveti maši smo se zbrali pred ploščo, ki je postavljena ob vhodu v Hladnikov dom, v spomin na vse žrtve komunističnega nasilja med revolucijo in po vzpostavitvi totalitarnega režima, ki je dolga desetletja zasu-žnjeval Slovenijo.
Župnik Jože Bokalič CM je najprej vodil molitve za duše pobitih. V svojem nagovoru je izpostavil verske razloge za odpor proti brezbožnemu revolucionarnemu nasilju, katerega žrtve so nam v zgled in so, po mučeniškem darovanju svojih življenj, naši priprošnjiki v nebesih.
Bivša domobranca Zdenko Rot in Jože Čampa sta pred spominsko ploščo položila slovenski šopek.
Vstopili smo v dvorano, ki nas je sprejela s poenostavljenim prikazom gozda z gorečimi svečkami, podrtim križem in podobo brezjanske Marije Pomagaj v sprednjem delu odra. Vsakega, ki je
kdaj obiskal posvečeno zemljo kočevskih gozdov, je poneslo v čase in kraje največje slovenske tragedije.
V povezavi je Luciana Servin Čeč iz domobranske prisege na ljubljanskem stadionu povzela obljubo zvestobe Bogu, narodu in domovini, ki je vodila protiko-munistične borce. S trdno voljo in jasnimi cilji so se borili in končno umirali z molitvijo in prošnjo Bogu, naj odpusti njihovim mučiteljem.
Njena izvajanja je popestrila recitacija odlomkov iz Debeljakove Črne maše in Prisege, ki sta jih z globokim občutkom podala Janko Šmalc in Marko Kocjančič z zborom mladih deklic.
Končno je še skupina najmlajših pristavila svoje svečke in tako nakazala prehod spoštljivega spomina iz roda v rod.
Za zaključek smo skupaj zapeli pesem Moja domovina, ki zgoščeno navaja razloge tistih, ki so branili domovino, in naše razloge, da se jih vsako leto hvaležno spominjamo.
F. S.
Brigiti Cvetko Vidmar
Le nekaj besed o pokojnici in njenem nepričakovanem odhodu v večnost, ki je nas sorodnike zelo prizadel in vso družino užalostil.
Vojna in domače razmere so jo kot mladoletno - še ne petnajstletno - prisilile, da se je umaknila iz domače vasi in odšla v neznano, kajti zmeda je bila tistega 5. maja 1945 popolna. Nihče ni šel z lahkim srcem; nekaj neznanega nas je tiščalo pri srcu. Morda so slutnje nakazovale in opozarjale, a ni bilo časa presoditi. Končno smo se znašli na drugem koncu sveta - pod Južnim križem.
Pokojna se je s svojimi starši, sestro in bratom naselila v velikem mestu Buenos Aires. Vživela se je v razmere, ki so nas doletele: v taborišču takoj v šolo, tukaj pa na delo v tovarno z idejo o lastnem domu! Pokojni soprog Jože Vidmar je tudi kot akademik zavihal rokave, se z veseljem zaposlil in vsi smo bili hvaležni Bogu za življenje v prijazni deželi! 1948. leta.
Brigita, rojena v Rovtah s hladno zimo, vendar s pesniško pomladjo, je bila ljubiteljica narave in vsega, kar nudijo cvetoči travniki in gozdovi po naših krajih. Znašla se je na svojem vrtu v Berazategiju, pridno in skrbno je gojila podobne ali skoraj enake cvetke in za hip uspela potolažiti tiho domotožje. Sadno drevje je navadno radodarno rodilo, da sta s sestro Manico kuhali in vlagal dobrote narave argentinske zemlje. Mi smo bili deležni
ALJAŽEV STOLP
Stolp, ki že 119 let stoji na vrhu Triglava, je znamenje posebnega pomena - njegova zgodovina je na svoj način tudi zgodovina Slovencev od konca 19. stoletja, saj so ga vseskozi zaznamovali pomembni dogodki.
V Narodnem muzeju Slovenije na Prešernovi ulici bo slab mesec na ogled razstava Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo. Osrednji razstavni predmet je kopija Aljaževega stolpa v naravni velikosti, prav takšnega, kot ga je leta 1895 postavil župnik Jakob Aljaž. Skupaj z vrhom predstavlja najbolj prepoznaven simbol slovenstva. Danes je v državni lasti, spada pod Občino Bohinj, upravlja pa ga Planinsko društvo Ljubljana-Matica.
Kopijo Aljaževega stolpa je izdelala ekipa pod strokovnim vodstvom. Zgrajena je po enakem postopku in iz enakih kosov pločevine, kot je bil izvirni stolp, ki je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Sočasno, kot so potekale konservatorske preiskave stolpa in izdelava njegove kopije, so snemali tudi dokumentarni film Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo. Ta je nastal v kopro-dukciji Mangarta, RTV Slovenija in Slovenskega filmskega centra, predvajali pa ga bodo ob odprtju razstave.
Zaradi svoje lokacije je spomenik seveda zelo
»Pleh« z dušo
izpostavljen vremenskim vplivom, za nekatere poškodbe pa je odgo-
vorna tudi človeška roka. Razstava je med drugim namenjena spodbujanju premisleka o pomenu tega ranljivega spomenika in o načrtih, kako zaščititi in ohraniti to dragoceno zapuščino.
Jakob Alj až je pomembna figura za razvoj slovenskega planinstva. Za pet goldinarjev je dejansko kupil Kredarico in vrh Triglava (16 m 2) - za primerjavo: za en
goldinar si takrat dobil 60 žemljic. S tem nakupom si je župnik zagotovil možnost postavitve skromnega zavetišča na najvišjem vrhu Slovenije.
Aljaž je sam načrtoval in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki je nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Postavil ga je šentviški klepar Anton Belec, nato pa je Aljaž vrh s stolpom vred podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava.
Poleg župnikovanja in planinarjenja se je posvečal tudi skladanju glasbe. Njegova najbolj znana pesem je zagotovo Oj, Triglav, moj dom, za katero je leta 1894 napisal besedilo župnik Matija Zemljič. Aljaž jo je uglasbil leta 1896 in nato štiri leta pozneje objavil v svoji Slovenski pesmarici II. Uglasbil pa je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča in poslovenil božično pesem Sveta noč.
V PIRANU
Najstarejši festival komorne glasbe
vsega.
V prijaznem domu so živeli mirno družinsko življenje s sinovoma, zavzeti za dobro vseh že pod svojo streho in s sosedi v najlepših odnosih. Vedno uslužni do vseh!
»Eno narediti in drugega ne opustiti,« pravi slovenski rek. Brigita je namreč zastopala ZSMZ veliko let. Daljave in slabše prometne zveze so bile krive za izgubo osebnih stikov. Ohranile pa smo telefonsko ali pisno zvezo, da se dejavnosti niso ustavile. Brigita je rojakom v stiski posredovala mesečno denarno pomoč in živilske pakete dvakrat na leto. Bog že ve, kdo ima srce!
Svoji novoustanovljeni farni podružnici je poskrbela oltarno opremo in jo vzorno vzdrževala več let. Dokler niso končali še župnišča, je gostoljubno odprla vrata svojega negovanega doma in postregla z vso pozornostjo! Prvi župnik je danes škof v notranjosti širne Argentine.
Brigita je s svojo družino posredovala in darovala tudi 14 podob križevega pota - delo slovenskega rezbarja, sedaj že pokojnega mojstra Žerovnika. Vsa fara ga občuduje! Je enkraten in edinstven!
Draga Brigita, v Božji bližini prosi za nas tukaj in za rodno, nepozabno domovino! Ne pozabi na Rovte in vedno zveste vaščane! V večnem vrtu naj ti bo nebeško - obljubljeni raj zvestim! Tvoj trud naj bo poplačan! Tako si verovala in živela.
Z glasbeno plesno predstavo, ki povezuje izvirne zgodovinske vzgibe flamenka v očarljivo glasbeno plesno pahljačo, so se začeli 36. Piranski glasbeni večeri.
Najstarejši in edini neprekinjeni festival komorne glasbe v Sloveniji bo do začetka avgusta na različnih prizoriščih ponudil več kakovostnih nastopov domačih in tujih glasbenikov.
Kot so napovedovali v Avditoriju Portorož, ki festival tudi organizira, je uvod v že 36. izvedbo Piranskih glasbenih večerov tudi paša za oči. Slovenski ansambel za zgodnejšo glasbo Nova Schola Labacensis je s plesalko novega vala flamenka Urško Centa v predstavo Musica antigua y flamenco nuevo (Stara glasba in novi flamenko) vtkal arabske klasične pete poezije muvašahat, navdihnjene srednjeveške motete in španske duhovne napeve, živahne renesančne plese, otožne šansone in norčave baročne folije, strastne ljubezenske pesmi in duhoviti Spev norosti v slogu Hvalnice Erazma Rotterdamskega, latinskoameriške milonge in ritmično razgibane afriške plesne variacije cumbees.
V naslednjih tednih pa vse tja do 8. avgusta se bodo na prizoriščih v Strunjanu in Piranu zvrstili še drugi koncerti. Prihodnjo soboto, 19. julija, se bo z Godalnim kvartetom na temo B-la-F, ki so ga skupaj ustvarili štirje veliki ruski skladatelji, Rimski-Korsakov, Glazunov, Borodin in
Anatol Ljadov, predstavil Godalni kvartet Slovenske filharmonije. Sestavljajo ga mladi člani Orkestra Slovenske filharmonije.
Pri opernem projektu O Kajn, kje je tvoj brat? se bodo 25. julija v Minorit-skem samostanu v Piranu slovenskemu ansamblu za zgodnjo glasbo na zgodovinskih glasbilih musica cubicularis pridružili tuji gosti: na Škotskem rojeni lutnjar in teorbist, nemška sopranistka ter avstralski baritonist. Izvedli bodo duhovne dialoge italijanskih skladateljev 17. stoletja, ki so zasnovani kot pogovori grešnikov, svetnikov, angelov in raznih svetopisemskih oseb.
Pod naslovom Viver d'amor bo 1. avgusta na vrsti koncert opernih arij in duetov trenutno najobetavnejših mladih vokalnih virtuozov iz Avstrije, Turčije, Japonske, Kitajske in Makedonije. Posebna gostja opernega večera bo ameriška sopranistka Kristin Lewis.
8. avgusta bodo z baročno inštrumen-talno glasbo nastopili solisti Češke filharmonije, ki so kot ansambel Ensemble Prague zaslužni za ponovno odkritje za svojčas zelo modernega baročnega skladatelja Jana Dismasa Zelenke, čigar izvirne kompozicije pa so po njegovi smrti ostale pozabljene. Predstavili bodo izbor njegovih triosonat ZWV 181 ter Sonato v g-molu za oboo in čembalo njegovega sodobnika Bacha.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
San Martin. Koline, ki jih je pripravil Slovenski dom v nedeljo, 5. julija, so privabile v San Martin mnogo rojakov, ki so bili polni hvale glede vsega, kar spada pod pojem »koline«. Letos se je odboru doma posrečilo dobiti domače pitane prašiče s posestva g. Jožeta Leskovarja, kar se je seveda pri kolinah močno poznalo. Tekme v balinanju so potekale ves dan do noči. Za zabavo je poskrbel orkester Moulin Rouge. Splošna želja obiskovalcev je bila, da naj dom čimprej pripravi zopet tako dobre koline.
13. redni letni občni zbor bariloškega SPD. Ob
znatni udeležbi članstva je 20. junija tukajšnji odsek Slovenskega planinskega društva opravil svoj trinajsti občni zbor. Ker je bilo delovanje odseka v preteklem letu razmeroma revno (nekaj družabnih prireditev, začetek slovenskega šolskega pouka in slovenski turizem v poletju), so bila odborniška poročila kratka in uradni del zborovanja dokaj medel. Pač pa se je članstvo razživelo po zaključku občnega zbora, ko se je zborovanje spremenilo v prijeten družabni večer.
V prihodnji poslovni dobi bo društvo vodil naslednji odbor: predsednik F. Jerman, tajnik F! Arnšek, blagajnik V. Arko, gospodar M. Godec, odborniki B. Razinger, J. Simčič, I. Arnšek, J. Flere, D. Jereb.
OSEBNE NOVICE
Duhovniško imenovanje. Moronski škof msgr. Raspanti je 1. julija 1964 imenoval župnika župnije sv. Jude Tadeja v mestu Ituzaingo msgr. Franca Novaka za konzultorja moronske škofije. Čestitamo!
Družinska sreča. Družino Franceta Šturma in njegove žene ge. Saše, roj. Klemenčič, je 23. junija razveselil tretji sinček, ki je pri krstu dobil ime Ivan. V družini g. Janeza Jereba in njegove žene ge. Lojzke, roj. Urbančič, pa je družinsko srečo povečala hčerka Lucija. Srečnima družinama naše čestitke!
(Svobodna Slovenija, 9. julija 1964 - št. 28)
RESUMEN DE ESTA EDICION
BOLJŠI ZRAČNI PROSTOR
Slovenija je poleg 17 članic od Evropske komisije prejela uradni opomin k izboljšanju skupnega zračnega prostora. Urediti ga mora tako, da bo temeljil na tokovih letalskega prometa, ne na državnih mejah. Funkcionalni bloki zračnega prometa so po oceni Bruslja ključni za učinkovitejše in cenejše letalstvo v Evropi, ki manj onesnažuje okolje. Poleg tega komisija Slovenijo poziva k sprejemu ukrepov za pravilno uporabo direktive o evrovinjeti. Ta razširja uporabo direktive o cestnih pristojbinah na vse avtoceste po Evropi. Poleg tega državam daje možnost, da težkim tovornjakom, ki poleg infrastrukturnih stroškov povzročajo zunanje stroške, kot sta onesnaženje in hrup, to zaračuna. Zakonodaja bi morala biti sprejeta že oktobra lani. Če se države ne bodo ustrezno odzvale, se lahko komisija odloči, da zadevo predloži evropskemu sodišču.
ČUDNO POLETJE
Temperature v Sloveniji so v teh dneh daleč od pričakovanj za poletni mesec. Najbolj hladno je bilo v četrtek, 10. julija, nato je sledila otoplitev, čez en teden pa naj bi bilo okoli 30 stopinj Celzija. Sonce se je pokazalo šele v soboto. Oblačno in deževno vreme spremljajo temperature, ki jih v juliju nismo vajeni in so blizu rekordno nizkim julijskim temperaturam.
TREBA BO VRNITI EVRE
Evropska komisija zahteva, da države članice vrnejo 57 milijonov evrov neupravičeno porabljenih sredstev EU za kmetijsko politiko. Slovenija mora vrniti 350 tisoč evrov.
Bruselj je ugotovil nepravilnosti za Slovenijo, ki bo tako morala vrniti omenjeno vsoto.
Komisija za Slovenijo predlaga popravek zaradi pomanjkljivosti pri izmeri površine kmetijskih parcel. Evropski revizorji so ugotovili, da je slovenski sistem kmetom dovoljeval, da so pri prijavi površin dodali dolge in ozke pasove travišč, ki obdajajo predvsem orna zemljišča, je pojasnila agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Tako so nekatere površine gerkov (grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč), ki sicer ne bi dosegale minimalne velikosti za upravičenost (ki je v Sloveniji 0,1 hektarja), postale dovolj velike, da so bile upravičene do izplačil. Glavni očitek revizorjev je, da Slovenija ni imela ustreznega nadzornega postopka za odkrivanje in izključitev teh površin.
PO SVETU
KONFLIKT SE NADALJUJE
Izrael je že sedmi dan izvajal napade na Gazo, število palestinskih žrtev pa je v tem času preseglo 170. Obstreljevanje nadaljuje tudi gibanje Hamas. Izraelska vojska je po lastnih navedbah sestrelila eno izmed brezpilo-tnih letal, kot pa so sporočili iz Hamasa, so jih v izraelski prostor poslali več. Izvajala naj bi posebne naloge. Islamsko gibanje s tem namiguje, da je v zadnjem času močno razširila svoj arzenal. Po navedbah izraelske vojske sta njena letalstvo in mornarica napadla 204 vojaške cilje v Gazi, sicer pa na severu te palestinske enklave kljub grožnjam niso okrepili ofenzive. V nedeljo so namreč tamkajšnje prebivalce pozvali k evakuaciji pred bombardiranjem mesta Beitlahija, v katerem naj bi imel Hamas svoja raketna izstrelišča. Po navedbah ZN je iz mesta zbežala četrtina od 70 tisoč prebivalcev.
ZAVAROVANJE PROTI IGRAM
Bruselj članicam predlaga strožje ukrepe v povezavi z igrami na srečo. Evropska komisija poziva države, naj zavarujejo državljane in kar se da zmanjšajo morebitno gospodarsko škodo zaradi kompulzivnega ali čezmernega igranja. Med drugim naj bi države zagotovile, da mladoletniki ne bodo mogli sodelovati v spletnih igrah na srečo. To bi dosegle z uvedbo novega postopka registracije, v katerem bi posamezniki morali navesti preverljive podatke o starosti in identiteti.
VNOVIČNO ŠTETJE GLASOV
V Afganistanu sta predsedniška kandidata Abdulah Abdulah in Ašraf Gani po posredovanju zunanjega ministra ZDA Johna Kerryja le dosegla dogovor o vnovičnem štetju vseh oddanih glasov v drugem krogu volitev. Pristojni bodo najprej preverili glasovnice, ki so že v Kabulu, ostale bodo v prestolnico države prepeljali pod budnim nadzorom tamkajšnjih varnostnih sil in pripadnikov Nata. Dogovor je korak h končanju politične krize, ki jo je sprožil spor o zmagi na predsedniških volitvah. Razlika v podpori kandidatoma za ta položaj je bila majhna. Abdulah, ki je po podatkih volilne komisije v drugem krogu za las izgubil, je trdil, da je šlo za prevaro. Zmago sta nato razglasila oba.
GRČIJA: TRGOVINE OB NEDELJAH
Mali trgovci v Grčiji so v nedeljo stavkali. Razburjeni so zaradi zakona, ki dovoljuje nedeljsko obratovanje trgovin v desetih turističnih pokrajinah. Zakon bo po njihovem mnenju pomenil konec za družinsko vodene trgovine, ki jih že pestijo visoki stroški in davki. Po šestih zaporednih letih recesije in kronično nizke likvidnosti veliko delavcev v teh trgovinah že mesece ni prejelo plače. Na drugi strani konservativna koalicija premierja Samarasa, ki je pod pritiskom mednarodnih posojilodajalcev, pravi, da je sprememba obratovalnega časa trgovin nujna.
COSTA CONCORDIA
Turistično križarsko ladjo Costo Concordio, ki je pred dvema letoma in pol nasedla pri italijanskem otoku Giglio, pri čemer je umrlo 32 ljudi, so davi začeli postavljati pokonci. Dviganje bo po napovedih trajalo več kot 14 dni, nato pa bodo to več kot 114 tisoč ton težko ladjo odvlekli v pristanišče v Genovi, kjer jo bodo razrezali.
PUTIN PO JUŽNI AMERIKI
Ruski predsednik Vladimir Putin se mudi na turneji po Latinski Ameriki, med katero skuša okrepiti odnose s to regijo. Najprej je obiskal Kubo, nato se je nenapovedano ustavil v Nikaragvi, sledila je Argentina. V soboto se je v Buenos Airesu srečal s predsednico države Cristino Kirchner, s katero sta se zavzela za multipolarno svetovno ureditev. Naslednja Putinova postaja je bila Brazilija. V nedeljo si je v Riu de Janeiru ogledal tekmo med Argentino in Nemčijo za zmago na svetovnem nogometnem prvenstvu. Od brazilske predsednice Dilme Roussef bo simbolno prevzel odgovornost za organizacijo prihodnjega svetovnega prvenstva čez štiri leta v Rusiji. Ob sklepu tokratnega mundiala so v javnosti zakrožile tudi nekatere pobude za mir.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Lučka Bergant, Lučka Oblak, Alenka Prijatelj, Pavle Brula, Božidar Bajuk, Franci Sušnik, Liciana Servin Čeč in Irena Fajdiga.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
PASARON LAS ELECCIONES
El pasado domingo hubo elecciones parlamentarias en Eslovenia. Con poca presencia de los votantes (apenas un 50%) triunfó el partido de Miro Cerar, un personaje que hasta ahora no tuvo participación con la política. Obtuvo el 34,61% y 36 escaños en el parlamento de 90 miembros. Le siguió el Partido Demócrata Esloveno (21 diputados) y seis partidos más que estarán en el parlamento. Cerar se proclama como un representante del centro, aunque en las filas del partido abundan personajes de la izquierda y adictos al régimen anterior. El nuevo premier tendrá una misión difícil: deberá enfrentar la grave situación económica y diversas deficiencias sociales. Se presume que no tendrá dificultad en formar el gobierno con suficiente respaldo parlamentario como para llevar a cabo las medidas necesarias. Por supuesto hará falta un plan serio y coherente y un equipo capaz. (Pág. 1)
BIENVENIDOS
El pasado sábado 5 de julio transcurrió el 5Q encuentro 'Bienvenidos a casa' (Dobrodošli doma) que organiza la Oficina de la república de Eslovenia para los eslovenos por el mundo. En esta oportunidad, el evento se llevó a cabo en Škofja Loka - ciudad de la región de Gorenjska - y reunió a eslovenos de todas partes del globo, entre ellos se contabilizan los doce grupos que presentaron al público sus números artísticos. Es de destacar que además de las actuaciones de los eslovenos por el mundo, hubo exposiciones y músicos invitados que animaron toda la jornada y le dieron una cálida bienvenida a los eslovenos que viven fuera de los límites geográficos del territorio esloveno. (Pág. 2)
CONMEMORACIONES
El mes de junio es, para los eslovenos en la Argentina, un mes de conmemoración y de homenaje a la guardia nacional (domobranci) y víctimas de la revolución comunista. En este número se publican las crónicas de los actos que se realizaron en los centros eslovenos de Lanús, San Justo y Ramos Mejía, en memoria de los caídos. El hilo conductor de estas fechas es recordar lo ocurrido y rendir sentido homenaje no sólo a las víctimas, sino también a quienes sobrevivieron al horror de la segunda guerra y posguerra. En cada uno de los Centros hay una placa que recuerda a los domobranci; allí se reunieron para realizar las oraciones junto a los párrocos de cada Centro. Luego, la palabra cobró un papel trascendental al ser: portadora de testimonios en primera persona, transmisora de sensaciones y experiencias vividas con la realidad que no calla, vehículo de emociones a través de poesías y canciones que describen en pinceladas diferentes aspectos de la tragedia... La palabra, vehículo necesario para el paso de la memoria histórica y la identidad, de generación en generación. (Pág. 3 y 4)
ASAMBLEA EN MENDOZA
El 29 de junio pasado el centro esloveno mendo-cino realizó su 65Q Asamblea general anual. De acuerdo a la lectura de los detallados informes de las diferentes secciones que configuran el Centro (cursos de idioma, arte, andinismo, organizaciones juveniles, coro, etc.) se pudo apreciar el gran trabajo realizado a lo largo del año comprendido. El presidente Ing. Milan Nemanič agradeció por el trabajo y la colaboración. Luego siguieron las elecciones en las que fue propuesta, en líneas generales, la misma comisión que se desempeñó hasta la fecha, la cual que aceptada por los socios. Tras un pequeño receso, celebraron el día de la independencia en Eslovenia, que detallarán en el próximo número. (Pág. 3)
ALJAŽEV STOLP
Es el nombre de la torre situada en la cima del Triglav, que se convirtió en símbolo de Eslovenia y está allí ya hace 119 años. El museo nacional abrió una exposición sobre esta torre, en la cual se exhibe una copia de tamaño natural; igual al colocado en 1895 por el párroco y montañista Jakob Aljaž. (Pág. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
no sobote
poravnajte naročnino!
SKOFIC TRETJI
Slovenski športni plezalec Domen Škofic (foto) je na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Franciji prvič v karieri stopil na stopničke v članski konkurenci, bil je tretji. Na tretjem mestu je končala tudi Mina Markovič. Do zmag sta priplezala Japonec Sači Ama in Južnoko-rejka Džain Kim.
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Slovenski nogometni reprezentant Miral Samardžic je novi član Rijeke, kjer je glavni trener Slovenec Matjaž Kek. Sedemindvajsetletni Samardžic je na Kantrido prišel iz vrst moldavskih prvakov Šerifa iz Tiraspola, kjer je bil kapetan. Samardžic je že šesti igralec, ki je pred pričetkom sezone okrepil ekipo Rijeke. Samardžic je z Rijeko podpisal dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto.
BOMO PRIŠLI V FINALE?
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v prvi polfinalni tekmi evropske lige v Solunu premagala Grčijo
o4/2stLm
zabor estropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
s 3:2. S tem je naredila velik korak k uvrstitvi v finale. Prednost, ki jo je dobila, bo morala potrditi še na povratni tekmi, ki bo to sredo v Mariboru. Potrebuje zmago. Če bo izgubila z 2:3, bo na vrsti zlati niz. Ženska odbojkarska reprezentanca pa je nastope v evropski ligi končala s porazom. V zadnji tekmi je v Novem mestu z 0:3 izgubila proti Turčiji, ki je slavila že v petek, ko je bilo v dolenjski prestolnici 3:1. Turčija je še enkrat več potrdila prvo mesto v skupini A in s tem nastop v finalu lige.
SMUČARSKE PRIPRAVE
Slovenski smučarji končujejo kondi-cijske priprave, ki so jih v zadnjih tednih opravili v Planici in na Rogli. Trenutno se na Pohorju pripravljajo Boštjan Kline, Žan Kranjec, Martin Čater, Štefan Hadalin, Miha Hrobat, Matic Skube, Miha Kuerner, Jan Kunc, Mišel Žerak, Jakob Špik in Žan Grošelj. Ekipa bo v Italijo odpotovala v ponedeljek, treningi na snegu pa bodo potekali enajst dni. Biatlonci pa so opravili prve priprave v tujini. Teja Gregorin, Andreja Mali, Anja Eržen, Urška Poje, Jakov Fak, Lenart Oblak in Miha Dovžan so opravili 14 dni priprav na ledeniku v Ramsauu in v biatlonskem središču Obertilliach na Tirolskem.
MARIBOR V EVROPO
Nogometaši Maribora začenjajo svojo pot v kvalifikacije za evropsko ligo prvakov, ki jih je peljala v Mostar, kjer jih čaka Zrinjski. Vijoličasti si želijo že pred povratno tekmo ustvariti ugoden položaj za napredovanje.
ZLATNIK POEZIJE
Letos Tonetu Kuntnerju
Deseti zlatnik poezije, nagrado za obsežen pesniški opus in žlahtni prispevek slovenski literaturi in kulturi, bo letos prejel Tone Kuntner, ki je večino svojih pesmi posvetil zemlji ter ob njej domačiji, ljubezni in domovini.
71-letni Kuntner je po poklicu igralec, pesmi pa je začel objavljati že leta 1966 (Vsakdanji kruh). Za svoje pesniško delovanje je leta 1970 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za vlogo Kreonta v Smoletovi Antigoni pa leta 1983 Borštnikovo nagrado.
Med pesniškimi zbirkami je ob lanskem praznovanju 70. rojstnega dneva izpostavil delo O domovina iz leta 1994, za katero si je naslov sposodil pri Cankarju. Ob 10. obletnici osamosvojene Slovenije je izdal zbirko Mati Slovenija, lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla še tretja zbirka z domovinsko tematiko Podorane sanje. Kot je na takratni predstavitvi zbirke dejal avtor spremne besede Aleksander Zorn, so pesnikovi toni v njej nekoliko temnejši.
Svojo igralsko kariero je ustvarjal na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je igral od diplome leta 1968 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa vse do upokojitve, vmes pa je igral tudi v več filmih.
Kuntner se kot pesnik vedno znova vrača k vprašanjem zemlje in vraščenosti z njo, zanj pa je značilna tudi subtilna ljubezenska lirika. Objavil je več kot 20 pesniških zbirk. Njegove pesmi so izšle tudi v več tujih jezikih.
Zlatnik poezije podeljuje Fit media - tudi pobudnik in organizator Veronikine nagrade - od leta 2005. Lani ga je prejel Niko Grafenauer, pred njim pa še Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič.
Domen Škofic
BRALI SMO
Kdo ve, zakaj so diplomacije Italije, Slovenije in Hrvaške izbrale prav 6. julij za uradno proslavo stoletnice prve svetovne vojne. Obletnica sarajevskega atentata je bila pred dobrim tednom dni, uradno pa so se spopadi pričeli šele 28. julija, ko je avstroogrska monarhija napovedala vojno kraljevini Srbiji. 6. julija 1914 je bil povsem navaden dan, v mednarodnih dogodkih povsem nepomemben.
Ponesrečen datum
Zakaj torej prav na 6. julij v Sredipolje, Dobropolje ali Redipuglio, kjer je kostnica padlih italijanskih vojakov, saj je Italija vstopila v vojno šele 24. maja 1915, torej deset mesecev po pričetku spopadov, potem ko je 26. aprila podpisala Londonski pakt, s katerim si je med drugim zagotovila rapalsko mejo.
Neverjetno se zdi, da v kabinetu predsednikov Slovenije in Hrvaške nihče ni vedel, kaj je za Slovence
in Hrvate v Italiji pomenil 6. julij 1927. Tega dne je Rim uradno potrdil sklep konference obmejnih pokrajinskih fašističnih tajnikov, ki so se 12. junija sestali v Trstu in sklenili razpustitev vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in športnih organizacij Slovencev in Hrvatov v
kraljevini Italiji.
Obenem so ukinili materinščino v zadnjih razredih osnovnih šol ter prepovedali nadaljnje izhajanje slovenskega časopisja. Za društva in ustanove, ki so bila razpuščena, so predvideli zaplembo njihove imovine.
Za pomen 6. julij 1927 ne vedo le zgodovinarji, letos so se dneva razpustitve naših ustanov spomnili na marsikateri Prešernovi proslavi. Pa tudi prvi program radia Slovenija ga je omenil v oddaji »Na današnji dan«.
Saša Rudolf v slomedia.it
OBVESTILA
SKA sporoča, da ima na razpolago še nekaj številk revije
Meddobje 2013
z zelo pestro in zanimivo vsebino: poezija, proza, eseji, pogovori, umetniška priloga. Cena $ 100,00.
ČETRTEK, 17. julija: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na mesečni sestanek v domu ob 16. uri.
Govorila bo gdč. Urška Makovec »Moj pogled na slovensko skupnost«. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 19. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
V Hladnikovem domu ob 20. uri igra Skopuh v izvedbi igralske skupine iz Carapachaya.
NEDELJA, 20. julija:
V Našem domu prijateljsko kosilo za misijonarja Petra Opeka. NEDELJA, 27. julija: Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca.
SOBOTA, 9. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 16. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA 17. avgusta: Romanje v Lourdes.
MI5IJONAK
rLTLROraCA
Ves dobiček je namenjen delu p. Petru Opeki
OSEBNE NOVICE
DAJ M! ROKO PRIJATLLJ! NEDELJA
20-07-2014
NAŠ DOM SANJUSTO
4
13:00 PRIJATELJSKO KOSILO
16:00 IGRA SKOPUH V režiji Jožeta Jana.
Igralci iz slovenskega doma Carapachay.
Nakaznice za kosilo V predprodaji pri Mari Novtjan 4651 -4914, Marija Ana Furlan 4698-0085 In Marjani Opeka 4441 -080]
Za vaš dar boglonaj!
V5I LUPO VABLJENI!
Poroka
V	župnijski cerkvi sv. Vida v Želimljem sta si 12. julija obljubila večno zvestobo Erna Jurca in Maxi Bata-gelj. Poročno sv. mašo je daroval njun nekdanji profesor Klemen Balažič SDB ob somaševanju župnika iz Kosez Igorja Dolinška in župnika s Škofljice Jožeta Tominca. Zakonski priči sta jima bili Petra Zalar in Jasna Batagelj. Novoporočencema izrekamo iskrene čestitke in jima želimo polno mero sreče in blagoslova!
Smrt
V	Slovenski vasi je umrla gospa Olga Sladič, roj. Mehle, (92). Naj počiva v miru!
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: N.N., Ramos Mejia $ 5.000.-; družina Vester namesto cvetja pok. Stanetu Bohincu $ 250.-; N.N., Hurlingham $ 500.-; N.N., Hurlingham $ 250.-; N.N., Ramos Mejia, $ 200.-. Darovalcem Bog obilo povrni!