218 Številka. Ljobljana, v soboto 24. septembra. XXV. leto, 1892 SLO« MRI llhaj» vsak dan *ve«rr, iatnoBi nedelje m praanike, ter velja po pofiti prejemat) ca »Titro-ogeriko deželo aa vse leto tfi gld., ta pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 ^Id., za jedeo atesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom za vse leto 18 gid., aa Četrt leta 3 gld. 30 ar., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina anaca. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če te oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, iu po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvoli frankirati. — Rokopisi ae no vračajo. — O red ni 61 v o m upravm&tvo je na Kongresnom trgu fit. 12. OpravnUtva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Razdirati nikar! V Celji, dne 22. sept 1892. List za listom, društvo za društvom razgreva se v prepiru zadnjih d m j. V oBredji najprej in sedaj od postaje do postaje po vseh slovenskih deželah hiti dalje ostro in vedno ostreje se glaseča beseda — za vero in na rodnost. Je*s, katerega smo si z nekim prijetnim, tolažljivim čutom vedno mislili krog kranjske dežele, je razdrt in pokopan, razburkano valovje razliva se nam po kronovinah nagib do periferij. — Po Ljubljani so že Trst, Gorica, Celovec, Maribor, Celje in Zagreb povedali svoje mnenje pu jednem ali več glasilih, v manj ali bolj odločni besedi. V vseh spremembah hvali in graja se prvi katoliški slovenski shod v Ljubljani. Na jedni straui urnebesni krik, da so se sedaj šele pokazala na dan jedino prava načela, po katerih bode delati zu vero in narod in ob jednem lučiti ovčice od kozlov, ua drugi strani trdovratno utemeljevanje, da so nekatera načela, potrjena na I. katoliškem sbodu, našemu narodnemu razvoju naravnost pogubna in da je nestrpljiv način, s katerim hoče „novau stranka zvezati v svojih rokah vero i n narodnost pod svojim vodstvom ter izločiti od sodelovanja vse Slovence, ki niso z dušo in telom na njihovi strani. Kdo ima prav? Vsak seveda po stari navadi; saj je še ni bilo politične stranke, ki bi kdaj priznala svoje napake ter skesano molila „mea culpa." — Iu „klerikalci* in »liberalci" sta politični stranki mej Slovenci na Kranjskem, samo da druga drugi ne pridevata pravega imena. Hvala Bogu, da nam je dovoljen pristavek ,na Kranjskem". Pri nas na slovenskem Štajerskem do sedaj tega razpora ne poznamo in prosimo le, da bi nas sreča našega naroda obvarovala te skušnje. Le redki so posamezniki, koje bi skelelo tudi pri nas kumovati takemu razporu; tem pa ni za pozitivno delo mej našim narodom, temveč le za lastno pomeni j ivost v tem ali onem kraju. — Tako se je do sedaj ohrunila mej nami trdna, zavest o potrebi skupnega dela duhovnega in posvetnega stanu v vseh slojih. Opravičeni Brno tembolj, da kot nepristranski LISTEK. Pesimizem — ka-li? Milostna! Ko sem ae zadnjič mudil pri Vas, tam, kjer vzpenja čokata Slivnica gola svoja rebra nebu pod oblok, šla sva na vsakonedeljski katoliški shod. Okolu ceikve ležali so vaški fantje kar po vrsti in stezali noge na pot, vodeče v hram Gospodov. Iz neprevidnosti stopil tem na širok čevelj, a ko me je njega lastnik s prijaznimi besedami: „No, otep gosposki, kaj nič ne vidiš" opozoril ua mojo neu-kretnost, tedaj ste Vi, milostna, izrekli pesimistično sodbo: Kun tuki ljudje se ne bodo nikdar dobrih manir navzeli. Ugovarjal sem Vam, trdeč, da dosti prej, nego izvestnih resolucij in tako se je najin pogovor zasukal na pesimizem. V tem pogovoru vprašali Bte me tudi, ali je opravičeno očitanje nekaterih listov, da so naši pisa-telji nezdravi in brezverski pesimisti. Evo Vam odgovora! Brezupno zantkovanje je zadnja kousekvencija pesimizma, kateremu ae studi vse kar biva. Ta če tudi vsled skupnih interesov našega naroda, žalibog, le premočno prizadeti in vznemirjeni gledalci tega žalostnega prepira izjavimo svoje mnenje. To storila je že „SUdst. Post", s katero 86 pa glede uvaževanja narodnega načela po vsem strinjati ne moremo. V to nismo poklicani, da bi obsojali to ali ono stranko, in tudi nismo opravičeni deliti nagrad tem ali onim osebam, pač pa hočemo povdarjati to, kar se zadeva naših lastni h zahtev in pravic. — Nihče nam ne more oporekati, da ne stojimo Slovenci splošno strogo na verskem stališču. Mi nismo indiferentni veri nasproti, temveč pri vsaki priliki povdarjamo potrebo verskega prepričanja mej narodom in zlasti mej mladino. Z besedo in pisavo (vide Celjski list „Domovina" skoraj v vseh številkah) povdarjali smo v Celji to stališče, in na neštetih shodih, bodi si političnih ali narodnih, skupno z duhovščino naglašali potrebo verske odgoje v šoli in rodbini. Zlasti nešteta zborovanjadružbe sv. Cirila iu Metoda, ki v meri, izvestnim kranjskim krogom, kakor je videti, popolnoma neznani, uplivajo na prosti naš narod, ga navdušujejo, bude" — in tako r e k o Č o dg a j a jo , so jasen dokaz verskih naših čutil. Res je sicer, da veliko posvetnjakov« narodnjakov ne pohaja reduo v cerkev, a to je bilo vedno iu to vprašanje rešiti je po es-šem. mnenji mej dotičniki in njihovimi dušnimi pastirji, ki imajo vedno in vselej pravico opominjati in svariti — nikakor pa ne sme biti povod javnopravnemu vprašanju mej slovenskim narodom, še manj pa Rine to biti povod, da se na to opira izločitev ne ledotičnih osob, temveč celo narodnih društev od javnopravnega (in* 8 a m o cerkvenega) političnega in narodnega dela. To ne sme biti povod, da se obsoja ne le teh ljudij in teh društev obstanek, temveč celo njih narodno, gotovo dostikrat zlasti mej prostim ljudstvom verno delovanje! To bi bila t e h n o s r č n o s t, nestrpnost, katere se naša štajerska duhovičina niti proti najhujšim lastnim in narodnim nasprotnikom ne poslužuje in posluževati ne upa. .SUdst. Post" in „Slov. Gospodar", pri katerih so udeleženi naši duhovniki, proti smrtnim svojim sovražnikom še niso brezupnost rodila je nibiliste, dinamitarde in ne-broj novodobnih misantropov. Kdor pozna slovenske pisatelje, katerim se očita pesimizem, ve, da njih — naj rabim sedaj zelo priljubljen izraz — nazi-ranje sveta nima s tem groznim pesimizmom ničesar opraviti. Vi, milostna, poznate dela teb, slučajno najboljših slovenskih pisateljev. Ali se Vam ne vidi, da niso brezupni pesimisti, nego samo preši njeni neke melanholiie, za katero ima Francoz karakteristično besedo „ennuia ? PreČital sem vestno vse te takozvane pesimistu, od Prešerna do Stritarja, od Tavčarja do Aškerca, a navzlic skrbnemu is kanju nisem našel nikjer mračne brezupnosti, pač pa nekaj povse druzega, namreč veselo, tolažilno upanje v lepšo bodočnost naroda slovenskega. Kdor goji tako nadejo, se ni udal brezpogojni negaciji, še ni pesimist. Ponovljeno čitanje naših klasikov utrdilo mi je mnenje, da v njih ni nič pravega pesimizma, da jih navdaja le neko drugo čustvo, katerega pa njihovi nasprotniki in naj bodo še tako trdni tilozoti niti umeti ne morejo. Kdor ni je izobrazil um in si osvojil vse, kar mu podaja moderna civilizacija, tist ima nepremagljivo željo, videti realnost takšno, kakeršno si predstavlja dub njegov, da bi mogla in morala pisali tako —- vneto kot „Slovenec" proti različnim slovenskim listom, ki niso pritrjevali povsem katoliškemu shodu, da si ga tudi povsem obsojali niso. In tukaj stojimo pred razsodnim vprašanjem: ali se naj tira ta boj mej np—'niini našimi listi, proti narodnim našim možem tako dulje'' Ali se naj razdira, kar smo skupno sezidali v znoju svojih duševnih in telesnih sil ? Ali nam bodo oni, ki sedaj vnajkritičnejših časih našega naroda naglašajo vedno le versko vprašanje, in katerim je narodno vprašanje samo ozadje, za katerim ne vidijo ali nečejo videti nevarnosti, odvzeli res V86 naše upe v boljšo in večjo bodočnost slovenskega naroda? In tukaj smo mi stoječi na braniku opravičeni zaklicali v svarilo: Ne, razdirati nikar! Ne razdirajte vere in ne razdirajte narodnosti nafo! Kaj bode z našo vero, ako le proklinjate, ako v zavesti svoje sile in rešene narodnosti na Kranjskem odvračate moči od skupnega dela. Vera s tem ne pridobi ničesar, ker s silo, z navali in napadi vera v zgodovini narodov še nikdar ni zmagovala! Mod Kristove vere ne tiči v meču in ostri neizprosni besedi, temveč v oje milobi in neskončni dobroti. Na tem tudi dr. Mahnič ničesar spremenil ne bode. In izvestno bi bilo bolje, da pridobi „Slovenec", kot katoliško glasilo, z ljubeznijo jednega „liberalca" nazaj v naročje naše cerkve, kakor da s svojim bojem prežene celo množico „omah-ljiveev" iz nje. Privabiti, priklicati se jih da veliko, prisiliti nobeden. — In kaj bode z našo narodnostjo? Na Kranjskem nimamo skoraj ničesar, tam smo celo omejeni na narodni „eKistenz-minimum", kako pa naj govorimo o naših manjšinah! Na Primorskem vegetiramo, na Štajerskem hiramo in še drugje umiramo; — narodno seveda, ali vedite, da z narodno zavestjo jemlje slovo tudi vera ! Podajte se jedenkrat gospodje od „Slovenca*, kolikor Vas ima bolj OBtro besedo, bolj vroč temperament, samo do nas v Celje, že tukaj bodete dosti videli česar na Kranjskem ne vidite. Ogledali si do letno mesto, okolico, nekaj tovarn in — gledali bodete. Ako greste pa naprej v razne „nemške* trge — cele vrste jib imamo, — celo proti Mariboru in tja na Koroško, kjer zadostuje že pogled nekaj manjših in biti. Naravno je, da je ta neskladnost med pomnilnikom in realnim svetom različna, kakor je različen „milieu" in dotični mislec. To je poznati v vseh evropskih književnostih in tudi vsakdanje življenje nuni ponuja za to obilo dokazov. A prav iz te neskladnosti, iz tega brezuspešnega iskanja idealu odgovarjajočega konkretnega sveta izvira ona srčna bol, katera nam odseva iz nesmrtnih spisov naših klasikov. Ta bol pretresala je srca vsem velikim možem vseh vekov in vseh narodov, ta bol je plemenito čustvo, ker more nastati le v pleme-menitem srci, a če jo nekateri „filozofi" zovejo pesimizmom, jim tega niti zameriti ni. Kdor te boli sam ne čuti, je tudi umeti ne more. Kakor vidite, milostna, je očitanje, da so naši klasiki grdogledi pesimisti, neosnovano. Sedaj se nama jele še jiorazumeti o tem, ali je njih naziranje sveta zdravo ali ne. Z izrazom „zdravo" mišljenje hočejo znani krogi konstatirati nasprotstvo med nekim naravnim, pristnim iu zato zdravim ter nenaravnim, umetno, pridobljenim in zato nezdravim mišljenjem, češ, mi, ki o človeštvu, o življenju in svetu nimamo uikakih idealov, mi smo zdravega mišljenja, tisti pa, kateri negujejo svojega duha utopijo, tisti so nezdravega večjih ponemčenih vasic, tedaj se Vam bodejo iz-vestoo bifltveno Bpremenili Vaši nazori o vpljiv*u vere na narodnost in obratno; tudi ne bodete nikdar več primerjali slovenskega »liberalca" ali „naprednjaka" z n a j hol j ponižnim nemškutar-hk i m liberalcem. Velja tudi korporativen poskus pod pogojem, da ima vsak od Vas poleg iskrenega verskega čuta v Brcu tudi gorko ljubezen do našega naroda in njega c e I o k u p n o Rt i. Tedaj, ko boste naše in razmere drugje po Slovenskem spoznavali in poznali, tedaj boste uvi-devali, kako neizmerno nas mora boleti ta boj, ki se je sedaj na vseh progah razvijati začel z novo silo, večjo kot kedaj. Potem se tudi marsikdo ne bo več čudil, da nam je katoliški slovenski shod pravi „nebodigatreba," kateri nam ježe v kratkih dneh na veri m narodnosti več škodoval, kakor kar bi nam bil sploh mogel kedaj koristiti pri znanih kranjskih razmerah. Mi nismo proti katoliškemn shodu, gotovo pa proti temu, da seje na tem katoliškem shodu razvijal natuk način slovenski politični in narodni program, komaj na korist vere ali oči vid no v škodo naši narodnosti. — Razmere po katoliškem shodu pa so in morajo biti vsakemu rodoljubu v očitno pohujšanje. To neprestano zavijanje nam izvestno ni v čast in neodločnih besed naš-« „Sti Ist. Post", ki ima sama v Mariboru več kot nevarno postojanko, tukaj ne moremo odobravati. To veuder preseza vse meje, ako se »Slovence11 v skrajni drznosti navali ua „Mir", ki je vender v rokah vzornega duhovnika. In komaj se je to zgodilo, že se sjiravi ta priporočeni slovenski list s surovim agiUcijskim sredstvom na našo Celjsko nDomovino". To kratko in malo ne gre, proti takemu postopanju in taki prenapetosti mora se po robu postaviti ves slovenski svet, duhovstvoin posvetnjaki. Vsaj pri nas na Štajerskem se bo to gotovo in energično storilo. — „Slovencu" bilo je prosto zavrniti članek „Domovine", perfidno in herostratično pa je, ako h u j s k a naročnike in občinstvo proti takemu listu ter a tem slabi in raz dira naše itak ne ugodne pozicije v Celji! V tem ne uajdemo Slovenci v Celji ne verskega, ne narodnega čuta, pač pa čutimo pri tem neka; čiato druzega! — Konečno še nekaj o družbi hv. Cirila in Metoda, kateri želimo, da bi ootala vedno tudi „na dnevnem redu" vseh pravih rodoljubov Kraniskih. Striujamo se v tem vprašanju z „SUdst. Post" glede treznosti iu mirnosti, sodimo sami pa tudi še tako-le: Družba sv. Cirila in Metoda naj ostane taka kakor je; vodstvo je uzorno, podružnice so večinoma v rokah duhov n kov, tu pa tam celo prostih posestnikov. Povsod pa ima narodni duhovnik dovolj upliva na družbo Vsi narodni elementi delajo tukaj skupno v pro-speh verske in narodne šole, od katerih je mej Slovenci gotovo zadnja bolj v nevarnosti. Ako nekaterim v Ljubljani ta izborna družba ne do-padu, dasi idejalno lepo veže vero iu narodnost, dobro, naj si ustanovijo prosto farne podružnice mišljenja Tudi to je nedokazuua trditev iu svojevoljno narejeno nasprotstvo. Splošno se priznava nauk, da o bolezni v pravem pomenu te besede niti govoriti ni. Medi-cinci trde, da se tuko zove slučajno fizijološko stanje, dobro ali slabo, toda vedno normalno, ker zma-trajo človeško telo za sredotočje. kjer se je zbrala izveBtna množina neprestano gibajoče se materije. Isto tako je tudi z dušo; vse naše kreposti in slabosti, plemenitoat in podlost, genijalnost in ne-umetnoAt, vse je le posledica psihološkega stanja. Mišljenja in naziranja torej ni moči svojevoljno pre-minjati, tako kakor bo preoblačijo suknje. Mišljenje izvira iz psihe, je kot takšno vedno naravno, normalno iu torej zdravo, ter se ne da navzeti in naučiti kakor bo easib trdi. Zato pa tudi jezi-kanje: sloveuski pesimisti so slepi poBuemovalci Schopeuhauerja, francoskih in ruskih pesimistov, zgol prepisovalci tujih misli i in idej — ne zasluži rebuega zavračanja. Kdor more trezno misliti, spozna lahko, da je naziranje uašib pisateljev posledica njih psihološke koustitucije. Sodim, milostna, da Vam te vrstice zadostno pojasnjujejo izvor in kakovost tistega preklicanega „pesimizma", kateri je lasten nekaterim našim pisateljem. Kur se pa doBtaju očitanega brezverstva, prepuščam sodbo smehljaje Vam. —? po vseh župnijah na Kranjskem; tudi v drugih deželah slovenskih to lahko poskusijo. Glavna stvar je, da bodo veliko nabrali in tudi sami kaj žrto-vali. (Zadnji krajcar uboge vdove bo boljše pustiti!) Prepričani smo, da bode taka konkurenca jako blagodejno vplivala, na Štajerskem bodemo sodelovali tudi pri farnih podružnicah, seveda pa le pod tem pogojem, da se bode nabrani denar porabil v utrdbo narodnih pozicij ob periferiji, ne pa za Ljubljansko semenišče. — Na delo torej, komur je res za narodno našo stvar, na pozitivno delo. Razdirati pa nikar 1 Dostavek uredništva: Priobčili smo ta dopis, ker nam je oseba g. pisca porok, da odseva iz njegovih besed mnenje odličnih in odločilnih narodnih krogov štajerskih. Dočim se z gospodom dopisnikom povsem in zlasti glede „mirnosti in treznosti" Mariborskega glasila ue moremo strinjati, se vendar-le usojamo priporočati ta glas v resen pretres kranjski duhovščini, na katero je v prvi vrsti adresovan. V stvari sumi nimamo kaj pristavljati, kajti kar smo imeli povedati o katoliškem shodu, to smo povedali iu v nadaljuo polemiko bo ue bodemo spuščali. V svesti smo si, da je bila naša zadevna diskusija stvarna iu mirna, da bi bili pa molče prezirali kozle, kateri so se uastreljali zadnje dni avgusta na starem strelišči narodni stvari na kvar, to hranila nam je naša uarodua dolžnost. S tem doBegli smo vsaj to, da je tudi nasprotna gospoda jasno razkrila svoj nov „ katoliški" program. I u t e r n a e 11 o n a I n i zunčaj tega programa kaže se v zadnjih „Sloveučevih" člankih v tako strahoviti nagoti, upliv takega programa ua našo narodno stvar je tako očiten, da bi bila vsaka beseda odveč in da je uaš račun sklenjen z vsakomur, kogar ni zdramil Goriški člankar „Slovenčev". Odločba je sedaj v rokah slovenske duhovščine in mi z vso v8trajnostjo rodoljubnega svojega čutju upamo, da Bog ne bo naklonil narodu našemu samomora. — V tej nadi hodili bodemo prej ko slej svoj pot, če tudi „ križe v pot v resnici". Deželni zbor kranjski. V Ljubljani, 23. septembra. (IV. seja.)— Ob polu 11. uri otvori deželui glavar sejo, koustatuje sklepčnost. Deželni glavar naznanja dalje, da je posl. Hribar opravičil svojo odsotnost, ker mu je umrla sestra. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Došle prošnje izroče se dotičnim odsekom. Ker bode poslednja seja deželnega zbora v torek dne 27. t. m., predlaga deželni glavar, da se prošnje, ki bodo došle od dunes naprej, izroče deželnemu odboru. Predlog ae vzprejme brez ugovora. Posl. baron Schvvegel poroča o računskem sklepu in proračunu blazniškega zaklada iu stavi v imenu finančnega odseka predlog, da se vzame na znanje računski sklep tega zaklada za I. 1891. z dohodki 11 821 gld. 35 kr. in stroški 66.34H gld. 78 kr., ki kažejo z ozirom na višje dohodke proti proračunu efektivno prekoračenje za 3375 gld. 43 kr., katera vsota je opravičena. Predlog se odobri brez ugovora. (ilede proračuna istega zaklada za 1. 1893 so dohodki skazani z 11.678 gld., potrebščina pa z 68.579 gld., torej je iz deželnega zaklada pokriti primankljaj 56.931 gld. Proračun se odobri. Posl. dr. Bleivveia stavi dodatni predlog, povdarjajoč veliko važnost mrzlih kopeli, katerih do zdaj še nima naša blaznica, kakor jih imajo povsod in so jako potrebne in koristne. Predlog se glasi : Deželni zbor pooblašča deželni odbor, pripravljati vse, kar je treba, da se zgradi bazen za mrzle kopeli v deželni blazuici na Studenci v prihodnji spomladi. Dr. Vošnjak razjasni, da bode deželui stav-binski urad skoro izdelal dotične načrte in jih predložil v bodočem zasedanji. Po kratkem ugovoru poročevalca barona Schvvegla se vzprejme dodatni predlog dra. Blei-vveisa. Posl. baron Schvvegel poroča dalje o računskem sklepu in proračunu porodniškega zaklada ter predlaga v imenu finančnega odseka: Računski sklep porodniškega zaklada za 1. 1891 z dohodki 1203 gld. 49 kr. in stroški 5818 gld. 62 kr s primanjkljajem 4615 gld. 13 kr., ki presega za 137 gld. 13 kr proračunani primankljaj 4478 gld., ue odobri. —*. Vzprejme se brez ugovora. Proračun istega zaklada za I. 1893 kaže dohodkov 836 gld., potrebščina pa je 6189 gld., torej je z deželnega zaklada pokriti primankljaj 5353 gld. Proračun se odobri. Isti poslanec poroča o računskem sklepu in proračunu najdeniškega zaklada. Računski sklep za 1. 1891 kaže dohodkov 380 gld. 18 kr. in stroškov 3515 gld. 99 kr, kar se vzame na znanje. Pr0-račun istega zaklada za I. 1893 s potrebščino 3546 gld. in pokritjem 328 gld , torej s primank-Ijajem 3218 gld , katerega je pokriti iz deželnega zaklada, se odobri. Posl. K lun poroča o prošnji učiteljske vdove Marije Podobnik. Vzprejme se predlog finančnega odseka, da se prosilki povikša dosedanja pokojnina letnih 140 gld. na 200 gld., počenši z dnem 1. ja-nuvarija I. 1893. Posl. dr. Vošnjak poroča o prošnji društva „Verein zum Schutze des Olterr. WeiubauesM na Dunaji. Glede na korist društva, katero podpirajo vse vinogradue dežele, dovoli se podpora 50 gld. iz deželnega kulturnega zaklada. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega udseka glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji Lmbljanska okol.ca se nabijajoče iz Dravelj na ljubeljsko državno cesto držeče občinske ceste mej okrajne ceste. Oda dotično prošnjo in jo podpira ter stavi predlo«: 1. ) 1150 m dolga občinska cesta, katera se v Dravljah od okrajne, v zakonu o uvrstitvi cesta z dne 2. aprila I. 1866. pod št 82. navedene z Dobrove čez Glince na Spodujo Šško držeče ceste odcepi in drži proti Št. Vidu ter se tu stika z ljubeljsko državno cesto, uvrsti se mej okrajne ceste. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izročitve te ceste v oskrbo cestnega odbora Ljubljanske okolice potrebno ukrene. Predlog se vzprejme brez razprave. Poti, Langer poroča o prošnji okrajno-cest-nega odbora Zatiškega za popravo deželne ceste od PuBtega Javorja do Ploske ter stavi v imenu upravnega odseka predlog: Deželnemu odboru se naroči, da po dovršenem Bagenšperškem projektu da tehnično preiskati, kako bode popraviti cestno progo od Pustega Javorja do PluBke in da prouči, je li bi bila taka poprava umestna ter da o tem poroča ob svojem času deželnemu zboru. Posl. Svetec izreka željo, naj bi dež. odbor to svojo pozornost raztegnil tudi ua klance mej Litijo in mej Smartinom, oziroma na celo progo. Po kratkem ugovoru poročevalca vsprejme se predlog upravnega odseka in dež. glavar pravi, da se bode dež. odbor oziral na željo posl. Svetca. Posl. Po v še poroča o prošnji ravnateljstva meščanske šole v Krškem za amerikanske ključe in podporo za rigolanja amerikanskega vinograda. Priporoča toplo prošnjo, ker bode ta vinograd vzoren in v veliko korist, ker se bode iz njega oddalo lahko vsako leto 50.000 rezanic in 10.000 cepljenih trt po nizki ceni ali zastonj. To blago pa naj bi se ne dajalo iz dežele, nego v prvi vrsti porabilo za Dolenjsko. V imenu upravnega odseka stavi predlog: Ravnateljstvu meščanske šole v Krškem dovoli se za konečno dodelanje poskuševaluega vinograda še 125 gld. Gledo prošnje za podelitev 20.000 ameriških trtnih ključev pa bo rešitev prepušča deželnemu odboru, kateremu se ob jednem naroča, da se obrne do visoke c. kr. vlade s prošnjo, da tudi ona podeli primerno denarno podporo za napravo tega poskuševaluega vinograda, to pa že iz ozira, da je tudi dežela za to podelila že ponovljeno denarne podpore. Posl. V iš ni kar poroča o računskem sklepu deželne vinarske, HadjarBke in poljedeljske šole na Grmu za I. 1891 Skupno redno in izvanredno pokritje za šolo znaša 9 790 gld. 89 kr., skupna potrebščina pa 8.234 gld. 11 kr., torej prihranek 1.562 gld. 78 kr. Skupno redno in izvanredno pokritje za gospodarstvo znaša 8 466 gld. 2 P/a kr , skupna potrebščina pa 8.170 gld. 98 kr., prihranek torej 295 gld. 231 , kr., skupnega prihranka za šolo in gospodarstvo je torej 1.858 gld. 011 a kr. Doneski deželnega zaklada so bili proračun jeni za šolo na 1.500 gld., za gospodarstvo pa na 2 818 gld., skupaj na 4.318 gld., faktično pa se je prejelo za Šolo rednih dohodkov 1.500 gld., izvanrednih pa 83 gld. 89 kr. skupaj |C t>aljo v prilogi. °W Priloga »fflovcmskema Naroda" jfc 218, dnž 24. septembra 1892. 1.583 gld. 89 kr. za gospodarstvo rednih dohodkov 2.818 gld., izvanrednih 1.383 gld. 72 kr., skupaj 4.201 gld. 72 kr., za Solo in gospodarstvo torej skupaj 5.785 gld. 61 kr, vet torej za 1.467 gld. 61 kr. ker se je pri naslovu V. gospodarstva za napravo novega skednja veliko več izdalo, kakor je bilo v to svrho proračunjeno, kajti v proračun se je postavilo 584 gld. za popravo skednja, a napravil se je nov. Posl. Langer stavi predlog: Deželnemu odboru se naroči, naj skrbi, da sf letno poročilo šole na Grmu predloži deželnemu zboru ob jednem z računskim sklepom. — Predlog »e vzprejme. Posl. Vi so i kar poroča o prošnji Antona La-pajne-ta, učitelja na vinarski, sadjarski in poljedelski Šoli na Grmu, za vštevanje dosedanjih službenih let in petletnic pri stalnem nameščenji. Finančni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da 3. učitelju Antonu Lapajne izplača od 1. septembra 1892 dalje že na ljudskih Šolah pridobljeno prvo petletnico v znesku 40 gld., drugo petletnico 40 gld. pa od 1. marcija 1893. dalje in sicer provizorno, dokler se ne namesti stalno. Prošuja glede zahtevanja prosilca, da ae mu vračunajo dosedanja službena leta v pokojnino, se pa kot prezgodna za sedaj zavrača ter odstopa deželnemu odboru z naroČilom, da pri stalnem nameščenji 3. učitelja na Grmu o tem potrebno ukrene in odnosno stavi primerne nasvete. Isti poslanec poroča na dalje o proračunu šole na Grmu za I. 1893. ter stavi v imenu finančnega odseka nastopni predlog : Proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole ua Grmu za leto 1893. se odobruje in sicer: za šolo: s potrebščino v znesku 8609 gld., z naklada 7650 gld., tedaj s primanjkljejem 959 gld., za gospodarstvo: s potrebščino 6327 gld., s pokritjem 4000 gld., s primanjkljejem 2327 gld., tedaj s skupnim primanjkljejem 3286 gld. Vzprejme se brez ugovora. Posl. & u kije stavi po kratkih opazkah o koristi namakanja nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da po kulturnem tehniku da napraviti projekt in proračun troškov za napravo za namakanje šolskih travnikov na Grmu Dalje govori o velikih škodah, katere uaprav-Ijajo kebri in kako bi bilo temu v okom priti ter izreka želje, naj do 1. 1894, ki bode zopet kebrovo, deželni odbor obrne svojo posebno pozornost na to. Po kratki debati, v kateri posl. dr. Vošnjak in baron Schvvegel podpirata resolucijo, posl. Kavčič pa pravi, da ne more glasovati za tak strošek, dokler se druge potrebneje stvari ne izvrše v deželi, vzpreime se resolucija posl. Šuklieja. Živahna in burna — po krivdi nemškega poslanca dr. Sehaf fer ja — je bila debata o proračunu normalno—šolskega zaklada. Poročevalec je posl. K I u o. Skupna potrebščina znaša 331 659 gld. pokritje pa 22 254 gld. (Obširneje o poročilu na konci.) Posl. Svetec oglasi se prvi, ter Hpregovon o našem ljudskem Šolstvu, ki še vedno ni tako, kakor zahtevata zakon in zdrava pamet. V nemški mestni ljudski šoli v Ljubliaui je vsaj tretjina slovenskih otrok, ki nemškega učnega jezika ne razumejo. Agituje se po okolici, akoravno ni dovoljeno sprejemati vnanjih otrok v mestne šole Otroci, večinoma slovenski, se kar love. Kateheti morajo na ti nemški Šoli poučevati slovenski, če hočejo imeti kaj uspeha, ker otroci ne umejo dovolj nemški. Take šolske razmere ao v nasprotji s pe-dagogiškiini načeli in se odobrujejo le tam, kjer se hoče potujčiti otroke. Na deški šoli so bili uspehi jako slabi, kar dokazuje s statistiškimi podatki. On odrekuje roditeljem pravico, da bi zadržavali svojim otrokom pouk, kakor ga zahteva zakon. Dve tretjini otrok, ki slabo umejo poučni jezik, zadržuje ostalo tretjino. Na gimnaziji mora se delati vsprejemni izpit glede znanja poučnega jezika. Pedagogiške nepravilnosti na mestni nemški šoli naj se odpravijo, mestna občina naj skrbi, da se razširijo slovenske šole, da ne bodo v nemško šolo tiščali taki otroci, ki zanjo niso sposobni. Deželni predsednik baron Winkler pravi, da mu ni nič znano o agitaciji za nemško šolo, v dekliški zavrnilo se je mnogo učenk. On sam je bil v tej Soli in nadzornik se je izrazil, da bo te šole dobre. Roditeljem se ne more kratiti pravica, da otroke dajo, v katero šolo jim je drago. Posl. dr. Schaffer se navdušeno poteza za nemške šole ter pravi, da je naval k tem šolam vedno veči, zato jih napadajo slovenski poslanci. Agitacije ni treba, roditeljem pa se mora pustiti pravica odločevati. Poslanec Svetec, pravi Schafler, je zaiel svoje informacije po nekem „klatachu" (klepetanju) in na taki podlagi napada nemško šolo. Vsled teh besedij nastalo je živo ugovarjanje narodnih poslancev. Dr. Tavčar praša deželnega glavarja, ima H dr. Schaffer pravico, govoriti na ta načm? Dr. Schaffer ugovarja, da ne sprejme nikakega pouka, kako govoriti. Ko dr. T a v č a r replikuje: Pa ga potrebujete, zavpije olikani dr. Schafler: Das ist eine Unverschamtheit (To je nesramnost). Splošna indignacija nastane mej slovenskimi poslanci in na galeriji in klici „k redu" se čujejo od vseh straoij in le počasi se poleže razburjenost, katero je prouzročil ta najnovejši dokaz nemške olike. Dr. Schaffer konča svoj govor ter skuša dokazati, da so le neugodni prostori deške mestne nemške šole krivi slabim uspehom. Deželni glavar izreka zaradi neparlamentarnoga izraza „Unverschamtheit" dru. Schafienu grajo in se opravičuje, zakaj ga zaradi besede „KlatBch" ni pozval k redu. Posl. Svetec replikuje baronu Winklerju. Mogoče, da je dekliška šola boljša, na deški pa je tako, kakor je dokazal z avtentičnimi podatki. Zakaj pa Be roditeljem v druzih zadevah ne pusti, da bi odločevali, n. pr. ali naj otrok bodi v Šolo ali ne? Će se g. dr. Schaffer veseli navala k nemškim šolam, kažejo številke, da ni ravno taka sila s tem navalom in privošči mu prav rad to veselje. Posl. dr. Tavčar pravi, da ga je način govora zastopnika nemške stranke prisilil, da odgovori. Ce je g. dr. Schaffer hodil v nemške šole, morale bo biti dokaj elabeje, nego zadnja vaška šola na Kranjskem, ker se ni naučil, kako govoriti dostojno, kot olikan človek. Odločno protestuje proti besedi „Klatsch", ker nobeden poslanec ne zaiema svojih informacij po kakem klepetanji. Potem nadaljuje stvarno ter koustatuje, da ie dr. Schafler pel slavo ravno isti mestni občini Ljubljanski, katero je toliko napadal „ VVochenblattu, češ, da ji ne zaupa, da bi imela resno voljo pri nemški šoli. Nedostatkov glede prostorov ne taji, a ti se kažejo isto tako pri slovenskih šolah, ker manjka prostorov Kako je z nižjo gimnazijo ? Če zahtevamo, da se ne Bmejo sprejemati v Bolo otroci, ki ne umejo učnega jezika, stoiimo na podlagi naravne ga prava. Take krivice moramo odpraviti. (Dobro! dobro!) Posl. dr. Schaffer izjavi, da iz spoštovanja do dostojanstva deželnega zbora prekliče jeden žaljivi neparlamentarni izraz, ki ga je rabil sredi burne debate. (Kouec prih.) Politični ra/jgltMl. V L i u b 11 a n i. 24. septembra Deželni zbor L Nižjeavstrijski deželni zbor bavil ae je predvčerajšnjim z zakonom o posiljnem cepljenji osepnic, kar je dalo povod rezkim razpravum. Protisemitje so se zakonu odločno upirali, češ, pomaga naj židovskim zdravnikom do obilnega zaslužka. Sploh se more reči, da tako turbulentni prizori, kakor se dogajajo v nižjeavstrijHkem dež. zboru, drugod niao mogoči. — Bukoviuski dež. zbor dobil je sedaj drugo lice. Zadnja volitev pomagala je Rumunum do zanesljive večine in koalirana manjšina udala se je svoji usodi. Včeraj iuterpelirali so vsi poslanci vlado radi pikre sodbe, katero sta že večkrat o bu-kovinskib razmerah izrekla predsednik porotnemu sodišču Duuajskemu in drž. pravdnik in sicer pri veliki obravnavi o carinskih defravdacijah. — Koroški, gališki in drugi še zborujoči dež. zbori rešujejo zgol gospodarske reči manjše važnosti. Vse se vrši v najlepšem miru. Mladočeška adresa. Posvetovanje zastopnikov vseh treh čeških klubov glede* mladočeške adrese ni imelo uspeha. Sta-ročeški klub je v seji pod predsedstvom dr. Riegra ukrenil naznaniti mladočeškemu klubu, da se mu sedaj ne vidi umestno glasovati za kakeršno koli adreso. Glede nasveta, naj se predlaga resolucija, s katero je tirjati varstva manjšin, Be klub ni mogel zjediniti, pač pa je Bklenil odposlati svoje zastopnike, da se z eksekutivnim komitejem moravsko-čeških poslancev posvetujejo zaradi shoda vseh čeških poslancev. — Klub veleposestnikov sešel se je včeraj in na podlagi poročila grofa Bouquoy ukrenil isto tako, kakor staroceški klub. — Mla-dočeška parlamentarna komisija storila bode po- trebne korake, da bode moči Čim prej predložiti adreso, od katere Mladočehi nikakor nefejo odnehati. Debata je torej gotova. Čehi iti Hrvati. Pred kratkim mudil se je češki poslanec prof. Masaivk v Zagrebu in se tam z vodjami opozicije posvetoval o položaji v trojedni kraljevini. Iz Prage se sedaj javlja, da j« Masaryk povabil načelnika stranki prava dra. Ante Starčevima in Frana Folne-goviča, naj prideta radi natančnih dogovorov v Prago. Iz zanesljivega viru se naznanja, da mislijo Mladočehi spraviti v delegaciji hrvatsko vprašanje v razgovor. v m« u m* ifrfttev«*, Ita.fi j a. Minister javnih zgradeb, Genala, govoril je predvčerajšnjim v Kremoni na banketu katerega so mu priredili ondotni volilci. Priznal je, da je nastala v Italiji neka kriza, ki je pa posledica splošne evropske krize, katera je nastala skoro povsod, tu v večji, tam v manjši meri. Povišanje troškov je sicer jako neugodno, a potrebno. Krivo je, dolžiti trojno zvezo, da je prouzročila to breme Vse evropske države se oborožujejo, celo mala Švica, katera je po svoji legi in po jasnih mejnarodnih pogodbah povse nevtralna. V taksnih okolnostih ne more Italija zaostajati za drugimi državami. To breme mora vlada kolikor moči olajšati in skušala bode to storiti po organičkih reformah. Sedanja vlada je zložna, ima veselje za delo, podjetnost in pogum ter se ne plaši borbe s parlamentom. To so pogoji uspešnemu delovanju, kateremu je smoter gospodarska sreča, političen ugled in socijalna jedinost. Turške hotttatije. Nekaj dnij je tega, kar je Carigrajska policija prijela nekoliko sto turških bogoslovcev in pravnikov ter je šiloma odpravila iz Carigrada v Jemen. To je vzbudilo veliko senzacijo. Turška vlada pojasnjuje sicer ta čin, češ, preveč se jih je zbralo v Carigradu, nevarnost radi kolere je prevelika, skušnje se bodo še le prihodnje leto vršile. Da so to le prazni izgovori, ni težko spoznati. Pravi uzrok, da je vlada odpravila dijake, je pač ta, da so bili zapleteni v kako politično homatijo. Turški dijaki nikakor niso krotki; poulične izgrede prirejajo virtuozno in če jih pridobe spretni agitatorji, so kaj nevarni. Kadar koli so v Carigradu pahnili sultana s prestola, vselej so akademiki sodelovali. Najbrž je tudi sedaj odpravila vlada 2000 teh vseučiliščnikov, ker so kaj politično nevarnega pripravljali. NientSka vofsh€t. Nemške novine razpravljajo že dlje časa o predlogi, katera bode v kratkem, a morda tndi šele na pomlad došla nemškemu državnemu zboru. Namen ji bode povečati število vojske, vsled česar bodo seveda tudi troški narasli. Da se ti neizogibni troški vsaj nekoliko zmanjšajo, izrekli so se mnogi za to, da se uvede namesto triletnega službovanja samo dveletno. Borba, ali je to primerno iu dobro, traje že dolgo časa in mnenja 80 kaj različna. Sedaj naznanja „Miinch. Allg. Ztg.," da je državni kancelar Caprivi izdelal posebno spomenico ter jo predložil cesarju in cesar je baje vsled tega pouka privolil, da se nasvetuje dveletno službovanje. Ce pride torej ta pomembna predloga pred državni zbor, kakor ni več dvomiti, je velika in srdita borba neizogibna. Stranke so različnega mnenja, prav kakor vojaški krogi. Katoliški centrom je baje voljan glasovati za predlogo, če se mu ta žrtev na cerkveno in šolsko-političnem polju primemo honorira. Konservativci so u neti za triletno službovanje in vsaj sedaj še nikakor ne mislijo udat i se, liberalne frakcije pa so zoper vladno predlogo. Dvomiti j« torej, ali bode vlada dobila za predlogo potrebno večino, tembolj, ker nasprotniki vedo-, da je cesar le prisiljen in nerad privolil. Dopisi. Iz 4>orit'«'. 21. septembra |Izv. dop.] (De-želni zbor miruje. — Furlanska svečanost. — f Dr. Alberto Levi. — Ravnatelj italijanske kmetijske šole umirovljen.) V nekaterih deželah so deželni zbori že zaključili svoje zborovanje, pri nas pa so se poslanci po prvih dveh sejah razkropili vsak na svoj dom in od tistega dno ne vemo nič več o njihovem delovanji. Poslanci-posestniki iz vinorodnih pokrajin zborujejo najbrže B6* svojimi delavci po vinogradih , nekateri veseli bogatega, z žveplom in bakrenim vitrijolom rešenega pridelka, drugi pa — in teh je žalibog večina — skrbno pospravljajo to malo, kar so jim sovražni elementi zdravega pustili na trtah. — Kakor slišimo, bo imel naš zbor še jedno sejo v prihodnjem tednu, da ugotovi deželni budget za prihodnje leto, potem se odloži zborovanje do prvih dnij januvarija prihodnjega leta. Preteklo nedeljo je združena Furlanija avstrijsko-italijanska na slovenskih tleh — na Ložah v Dolenjski županiji, koja leži na avstrijsko-italijanski meji, slovesno obhajala stoletnico rojstnega dne svojega najboljšega pesnika Petra Zorutti-ja, ka- teri se je pa sam po furlansko podpisa val P i eri Zor u t. Mož je zares zaslužil, da Kur lani časte in slavi' njegov spomin, ker je mnogo dobrega in lepega pisal in pel in ker so se njegove večinoma dovtipne in satirične, pa tudi resne, ne v goriški sodrgi, ampak v čisti furlansčini pisane pesni med ljudstvom ohranile kot dragocen naroden zaklad. Zorut se je rodil I. 171)2. na slovenskih Ložah v hiši italijanskih gospodarjev — Frisaccov, — katerim je bil njegov oče kmetijski upravnik. V svojem 22. letu stopil je kot pisar v državno (avstrijsko) službo pri takratni c. kr. finančni intendanti v Vidmu in kot c. kr. finančni oticijal bil je po 40letnem zvestem službovanji I. 1854. stalno upokojen. Potem je živel še celih 23 let kot avstrijsk penzijonist v Vidmu. Ko je 13. februvarija 1867. umrl, ni bilo v Vidmu prav nič poznati, da je preminul največji furlanski pesnik, mož, kateri je toliko let z največjo marljivostjo in ljubeznijo čistil, gladil in lepšal svojo materinščino ter je zapustil svojim ožjim rojakom cele knjige pesniških biserov. Peščica prijateljev in znancev spremljala je njegove svetne ostanke k zadnjemu počitku, priprost pogrebec pa mu je na rakev položil borno lavorovo vejico. In veste odkod ta mržnja? Ker se ni Zorut nikdar utikal v politične ho-matije svoje dobe, ampak je mirno živel za svojo družino in za svojo muzo, kateri je sveto služil do zadnjega dihljeja in ker je tudi v spremenjenih razmerah vedno nekaljeno ohranil avstrijsko čutstvo. — Pesmi njegove so še le pozneje v potomcih vzbudile spomin na častitljivega pevca, kojega dandanes združena proslavlja cela Furlanija. Slovenske Lože — naši italijanski sodeželani jih imenujejo Lonzano — so bile v nedeljo pozo-rišče slovesnega odkritja spominske plošče, vzidane v rojstno hišo imenovanega pesnika. Kakor popisujejo italijanski listi, zvršilo se je vse dostojno, sijajno — v senci avstrijske črn o-ž o I t e zastave, katera j»- mogočno plapolala na hiši bradanskega župana, gnsp. Macorig-a, kjer je bil slavnostni banket. — Zbranega ljudstva je bilo baje do 3000 osob; deputacije so došle iz Vidma, Čedada, Trsta, (iorice, Gradišča in mnogih drugih krajev naše Furlanije. Goriško mesto je dostojno zastopal mestni svetovalec žid K. Dorfles in v njegovi družbi bilo je še toliko goriških prepe-ličarjev in prepeličarie, da bi bil tujec po njih številu lahko sodil, da v Gorici prevladuje židovski element. To pa ni res, samo takozvana liberalna italijanska stranka v našem mestu potrebuje židovskih talentov, da kaj velja. Domačega slovenskega prebivalstva se je bilo tudi mnogo nabralo pri furlanski svečanosti na Ložah. Mirno je gledalo in poslušalo, veselilo se godbe, domačega plesa, umetnih ognjev itd., a ko se je vsega nagledalo in naužilo, razkropilo se je zopet mirno, kakor je prišlo. — Tolminci se ponašajo z D ante-jevo jamo, o kateri gre govorica, da se je v njej „il sommo poeta" navdušil za svojo krasno poezijo „L' inferno" ; zakaj bi naši Urui ne čutili nekoliko ponosa v sebi, da je prvemu lurlanskemu pesniku zibelka tekla na njihovih tleli V In slavnost prirejena v senci avstrijske zastave je pri našem ljudstvu najbolje zavarovana. Včeraj popoludneje tu za mrtvondom premtnol dr. Alberto Levi, na Goriškem, lahko rečemo, naj-odličnejši kmetovalec, kojega posestvo v Villanovi pri Kari (dobro uro od Gorice) je v vsakem oziru uzorno, njegovi obširni vinogradi pa so morda najlepši v Avstriji. Rajnki je objavil mnogo svojih kmetijskih študij, katere j e zajemal iz lastnih skušenj in poizvedel), bil je tudi čast u i in pravi ud našega kmetijskega društva in dolgoletni odbornik; kot strokovnjak imel je pri društvenih sejah vselej prvo in glavno besedo, kateri je znal s svojo učenostjo in spretno zgovornostjo veljavo zagotavljati. Da si je bil žid, ponujali so mu italijanski veleposestniki večkiat deielhozboraki mandat, katerega pa ni hotel nikdar vzprejeti. Dr. Levi je zapustil veliko premoŽenje, - pravijo da par milijonov — pa nič otrok. Udova in brat dr. Angelo Levi sta jedina zapuščenca. Se drag italijanski kmetijski veljak (?) zgine te dni z Goriškega pozorišča. Vitez Kugenio G i o r-dano, ravnatelj italijanskega oddelka tukajšnje deželno kmetijske šole je stalno upokojen. V kratki dobi svojega obstoja imela je ta šola 3 ravnatelje, tri zvezde, — katere so v krasnem svitu učenosti priplavale na Goriško obnebje, pa so po kratkem teku zatemnele in — utonile. R, Is Bakaka dne 22. septembra. [Izv. dop.] Nova ženska podružnica sv. Cirila in Metoda s 114 družbenicami za Cerkniško- Planinske okolico, ne za Cerknico Rakek — kakor je napačno naznanjal Vaš dopisnik, konstituirala ae je minulo nedeljo popoldne v Cerknici sijajno. Cerkniški gospod kapelan Janez Hladnik razlagal je zbranim poslušalkam v svojem gin-Ijivem govoru pomen in korist te prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda. Po govoru so se vršile volitve in sicer: za predsednico izvoljena je gospa Matilda S e b en i k a r iz Rakeka, za namestnico gospa Manica M i I a v ec it Cerknice, za zapisnikarico gospodična Marija Gal le iz Cerknice, *a namestnico gospa Marija Zagoriau iz Cerknice, za blagajnice gospa Franja deSchiavaiz Cerknice, za namestnico gospa Alojzija Jeršan, ne Keršan Unca. Za odbornice so bile voljene tri (ne samo ena), gospa Marija Kovšca iz Planine, gospa Antonija Strguleciz Begunj in gospodična Terezina Bučar iz Grahova. Z velikim veseljem vsprejeli so se došli brzojavni pozdravi, ki se glase: Planina: — Iskreno pozdravljam novo žlahtno cvetko na narodnem polju, želeč jej od srca dolgo življenje, bujno rast, obilen sad. Moč glavne oružbe so mnogoštevilne podružnice, moč podružnic za stvar navdušen in delaven odbor. — V tem smislu kličem gromovito slavo predsednici, slavo odboru, slavo vsem družbenicam. — Podboj. Staritrg: — Rodoljubnim damam pri osnovi podružnice krepki: Na zdar! — Peče. Staritrg: — Zaradi službenih zadev odsotna klićeva čestitim damam srčni živeli! — Likar, S i g m u n d. Ix 'Notranjskega dne 21. septembra. [Izv. dop] (Zborovanje učiteljskega društva za Postopna ki okraj.) Učiteljsko društvo za Postojinski šolski okraj ima blag namen, izobraževanje učiteljev in učiteljic v korist narodui šoli in vzgoji mladine. Da to doseže, ima tudi sredstva, sosebno večkratno zborovanje društvenikov, peticije in resolucije na razne oblasti, društva in skupščine. Prvo javno zborovanje v tekočem društvenem letu vršilo se bo, ako bo ugodno vreme brez burje in dežja, dne 29. septembra 1892. ob 11. uri do-poludne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav gosp. predsednika. 2. Poročilo gosp. tajnika o računstvu v narodni šoli. 3. Poročilo gosp. blagajnika o pouku na je-dnorazrednicah. 4. SIučhiui nasveti. Dragi tovariši in mile tovarišice! Vest, da se hočejo nekateri udje odcepiti od našega društva in menda ustanoviti uovo društvo z Mahničevimi načeli, nas je nemilo dirnula. Kdo je zasejal ljuliko med pšenico?! Ne cepimo se, združujmo se in v bratski slogi delujmo za napredek milega slovenskega naroda in za ugled našega zatiranega stanu ! Ali ni dosti razpura v Kočevskem in Novomeškem okraji? Mar hočemo tudi PoBtojiuski učitelji ločiti se v „naprednjake" in „nazadnjake" ;(v „Slovence" in „nemškutarje" ? I Učitelji smo! Avstrijski Slovenci smo! Vsi smo jednaki! Zato ljubimo se, spoštujmo se! Ne strašimo se daljnega pota v Št. Vid iu impozuntna udeležba bodi naš odgovor vsem neprijateljem narodne šole in učiteljstva. Pokažimo narodu, da tudi slovenski učitelji ue zaostajamo v zavednosti in napredku za učitelji druzih narodov, marveč da tudi mi dobro vemo, kukšue dobrote nam je naš presvetli cesar podaril z državno šolsko postavo iu da tudi mi stojimo na iati sto* pinji, kakor uaši češki bratje. Ne strašimo se boja, ne plašimo se znoja ; za narod živeti dolžuost je sloveuskega moža! Vsi prijatelji šole iu učiteljstva, vrli korenjaki napredne in zavedne Notranjske, pri učiteljskem shodu vnikdar dobro došli. Na svidenje torej v prijaznem Št. Vidu 29. sejitembra! Domače stvari. — (Dva škofovska cirkulara.) Naša zadevna notica, ki smo jo priobčili v četrtek, »Slovenca" očividno hudo ženira. Na njegova rovtarska psovanja nimamo ničesar odgovoriti, pač pa navedemo v pojasnilo in obrambo sledeče: Dotično vest prejeli smo od sotrudnika, katerega poznamo kot zanesljivega moža; ker nam je vrhu tega zatrdil, da je pripravljen pred porotniki dokazati resnico svoje vesti, nismo imeli uzroka dvomiti in priobčili smo stvar, op t i m a fide. V to smo bili tem bolj opravičeni, ker nam je bilo in je dobro znano, da sta se slični okrožnici izdali zoper naš liat že dvakrat in sicer prvič takrat, ko je izšel potem skupni pastirski list zoper nas in drugič o priliki smrti cesarjeviča Rudolfa. Tega nam nihče ne more utajiti. Mogoče je, da se je to pot naš dopisnik motil in za ta slučaj je tudi naša zmota odpustljiva, mogoče je pa tudi, da ne, kajti nikjer ni zapisano, da bi „Slovence" moral vedeti za vsako škofovsko okrožnico. Sapienti sat! — — (Le s t y 1 e c' e s t I' b o m m e.) V članku „Načelo in njegovih nasprotnikov praksa" označil je .Slovenec" zadnji četrtek razumništvo, katero nad vse razumno plaši tudi v „Narodni Tiskarni" s sledečim nežnim stavkom: Oni, ki so od samega razumništvovanja prišli do ponosnega „prepričani a" in sladke zavesti, da sole potomci opic in se bistveno ne ločijo od osla itd., nego po gladki frizuri in kot poživiujena i n t e 1 i g e n c a n e v i d i j o v e č č e z eno ped pred nosom... itd. Bravo! — (Osobne vesti.) Znani ralndočeški poslanec prof. dr. Masafyk mudil se je danes nekoliko ur v Ljubljani. — (K slovesni otvoritvi deželnega gledališča.) Vnanje rodoljube, ki se bodo gotovo v večjem številu udeležili slovesue otvoritve novega deželnega gledališča, opozarjamo, da se blagovolijo pravočasno oglasiti za sedeže pri odboru „Dramatičnega društva" v Ljubljani. Za prvo slovensko predstavo, ki bode v četrtek dne 29. t. m., je tako živahno povpraševanje pu sedežih, da bi se utegnilo pripetiti, da prepozno se prijavljajočim ne bi moglo več ustreči. — (Čitalnica Ljubljanska.) Doslej je vladal običaj, da je čitalnica leto za letom prirejala v predadveutuem iu pa postnem času po dva društvena koncerta s petjem in godbo. Z ozirom na to, da društvo v svojem novem stanovanji nima niti dvorane, niti gostilniških prostorov, opustiti se imajo vsled odborovega sklepa ti koncerti zanuprej. Na njih mesto stopijo društveni večeri z raznovrstnim, mikavnim programom. S temi večeri se ima pričeti v prihodnjem mesecu, vršiti se imajo pa vsako drugo nedeljo, ko ne bode gledališke predstave. Kakor pri Sokolskih večerih bo ualoga posebnih rediteljev, skrbeti za primeren program. Program prvemu večeru se bode pravočasno dostavil društveni kom, kateri naj bodejo za sedaj na to spremembo, ki utegne izvestno ugajati, opozorjeni. — (Društva kranjskih zdravnikov) izredni občni zbor vrši se v sredo dne 28. t. m. Na dnevnem redu so nastopne točke: 1. volitev načelnikuvega namestnika; 2. volitev dveh delegatov in njunih namestnikov za shod zdravnikov na Du-naji; 3. znanstvena predavanja in demonstracije. Primarij dr Šla j mer govoril bode o kirurgični kasuistikl. — (Javna r i s a r s k a š o 1 a) na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične v nedeljo, dno 25 t. m. Vpisovanje se vrši omenjenega dno od 8. do 11. ure zjutraj v ravnateljevi pisarni. V javno risarsko šolo imajo pristop v prvi vrsti obrtniki in njihovi pomočniki, a tudi vsak drug, ki se zanima za risarsko umetnost. Pouk je brezplačen ter t raje vsako nedeljo od 8. do 12. ure zjutraj. — (Oficirski izpit) je napravilo včeraj z dobrim uspehom vseh devetintrideaet jednoletnih prostovoljcev tukajšnje garnizije (tudi oni od lovskega bataljona iz Gorice), ki so se bili temu izpitu podvrgli. — (Promenadni koncert.) Vojaška godba svirala bode jutri ob 1 a12. uri zjutraj v „Zvezdi". — (M ej nar o dna kolesarska dirka z Dunaja preko Gradca do Trsta,) 500 Um daljave, vršf se daues in jutri pri vsakemu vremenu. Dirkači odpeljali so se danes zjutraj ob 10. uri z Dunaja in smemo prvega pričakovati jutri zjutraj krog 6. ure v Ljubljani. Na celi progi nastavljeni so biciklisti, da vsakemu prihajajočemu v katerikoli zadevi svetujejo in skrbijo, da se vsak lahko brez zamude dalje vozi. Pri „Slonu" priča- psV Dalje v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodu44 št. 218, dne 24. septembra 1892. kujejo tukajšnji kolesarji dirkače, da jim ustrežejo, ako bi se kdo ustavil tukaj. Prvi vozač utegne priti, ako bode vse v redu in lepo vreme, v 24 urah do Trsta. — (Amazonke v Ljubljani.) Meseca oktobra imeli bodemo priliko videti v Ljubljani dvanajst pristnih dahomevskih amazonk, odličnih junakinj, ki so Be v bojih s Francozi že večkrat odlikovale. Vodi jih podjeten Anglež Mr Hood. Hrabre amazonke spremlja osem mož istega rodu in dva otroka. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 11. do 17. septembra 1892. Novorojencev je bilo 13 (=21'9°/oo)» mrtvorojenec 1, umrlih 15 (=25 4°/oo) mej njimi za grižo 1, sa vratico (davico) 1, za je-tiko 3, za želodčnim katarom 1, vsled Btarostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 8 Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (33 3%)i >z zavodov 6 (40 <>/•)• Za iofekcijoznimi boleznimi so oboleli: za grižo 8, za oslovskim (dušljivun) kašljem 8, za vratico 4. — (V Cerkljah pri Kranj i) pokopali so včeraj posestnico g. Terezijo Kern rojeno Hribar, ki je umrla po kratki bolezni v 38. letu svoje dobe. Pokojnica bila je sestra odličnemu našemu rodoljubnemu poslancu g. Ivanu Hribarju. — (Nesreče.) Posestnica Katarina Kozlev-čar iz Zgornjega Brezova pustila je v ponedeljek zvečer štiriletno svojo hčerko mirno pri peči. Otrok se je igral z gorečo tresko a pri t«m se mu je unela obleka. Na krik in vik otroka prihitela je mati ter hitro ulila vode na gorečo obleko, a opekline bile so tako močne, da je dete drugi dan vsled dobljenih ran umrlo. — V nedeljo povozil je tovorni vlak v Trbovljah rudarja Petra Lipovšeka ter mu odtrgal desno roko in ga poškodoval na glavi. Rudarski zdravnik amputiral je siromaku roko, ga obezal in skrbel, da je bil odpeljan v Ljubljansko bolnico. — (Nadvojvoda L u d o v i k j mudil se je te dni v Mariboru. Ko se mu je predstavilo meBtno starešinstvo, napeljal je pogovor tudi na štajersko vinarstvo. Župan je visokemu gospodu pojasnil stanje štajerskega vinarstva in povdarjal, da utegne vinska klavzula postati zelo nevarna in morda spraviti vin." čaka na beraško palico. Nadvojvoda je županu popolnoma pritrdil in rekel: „To (klavzula) je bila velika hiba." — (Društvo »Sloga" v Gorici) bo imela prihodnji četrtek dne 29. t m. svoj redni letni občni zbor. Vsled odborovega sklepa bo zbor javen t. j. udeležiti se ga bodo mogli tudi nedruštveni ki. Pričakovati je obile udeležbe. — (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil od deželnega zbora goriškega sklenjeni zakon, s katerim se io premenil zakon z dne 21. aprila 1879. I. o razdelitvi občinskega sveta v Tomačevici. — (Razpisane službe.) Na jednoraz-rednici v Hoheneggu razpisano je učiteljsko mesto z dohodki IV. plačilnega razreda, službeno doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Zadostno oprem* ljene prošnje je vložiti v 14 dneh pri okrajnem šolskem svetua v Kočevji. Književnost. — „Slovenski Pravnik" prinaša v 9. št. nastopno vsebino: 1. Dotitike prava in naravstva. (Konec.) 2. Dr. Fr. Oblak: O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov. (Konec.) 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Kdo določuje deleže posameznih družbenikov, katere morajo ti plačevati družbi? b)) Posest ni motena, ako po ne-hanji vkupne pašnje goni upravičenec živino i nadalje čez služno zemljišče. Rok 30 dnij za vložitev tožbe poteče od dneva dobljena vednosti o motitvi, tudi če motitelj ni znan. c) Kdor ima naslov do posesti, ne Bine, če posestnik ue privoli, sam si lastiti posesti, nego mora je preie zahtevati s tožbo, d) Donesek k dv. dekretu z dne 22. juuija 183G, št. 145. zb. pr. zak. Ali je ustaviti eksekueijo do konca opozicijske pravde pod pogojem, da eksekut položi kavcijo za možno škodo eksekventuvo ? e) Je li Bovaruh odgovoren za Btroške narasle v pravdi, ki bo je vršila na njegovo prigovarjanje? 4. Iz upravne prakse: a) Kako je kolekovati posestne pole, ki se dobivajo pri c. kr. davčnih uradih? b) Dokler ni sodniške razsodbe, ki izreče neveljavnost kakega pravnega opravila, tako dolgo je za dolžnost plačevanja pristojbine brez pomena, ima li listina a« „vtoževanje" potrebno obliko ali ne. 5. Razne vesti. — „E ri n n e r u u ge n" bode naslov 18 tiskanih pol obsezajoči knjigi, katero bode izdal povodom 50letnice državnega višjega gimnazija v Trstu prof. dr. To m as in. V knjigi bode se pisatelj oz ral na vse važnejše dogodke Tržaškega mesta v minulih 80 letih Čs bode to storil nepristranski, o čemer pa dvomimo utegne knjiga biti zanimiva v marsikaterem oziru. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 24. septembra. Pred porotnim sodiščem začela se je kazenska obravnava zaradi zapuščine grofa Jurija Waldsteina, umrlega pred dvema leti. Pokojnik zapustil je veliko svoje imetje v gotovini svojima glavnima uradnikoma, prezrši najbližje sorodnike. Sumi se, da je bil pokojnik slaboumen in da sta uradnika to izkoristila v svoje namene. Tožena sta hudodelstva goljufije. Mnogi visoki aristokrati povabljeni so kot priče, mej njimi trgovinski minister, nadškof Praški, knez in kne-ginja Rihard Mettcmich in drugi. Obravnava trajala bode skoro tri tedne. Krakov 24. septembra. Kolera se razširja, sicer počasi, a konstantno. Peterburg" 24. septembra. V Rigi in v Bolderi nastala kolera. Berolin 24. septembra. Pogajanja zaradi rusko-nemške trgovinske pogodbe zaustavljena. Kazne vesti. * (Dve zgodovinski retniuiscenci iz leta 1848.) Na Silvestrov večeri. 1848 govoril je K Dežman o važnosti Slovanov v redutni dvuraui v pričo častnikov nekega hrvatskega polka, ki ie imel 8 dnij odmora v Ljubljani ua potovanji v Italijo. Slovensko društvo je te čsBtnike pogostilo. Ravno o polnoči, ko se je rajalo novo leto, končal je Dežman svoj naudušen govor z besedami: „ Slava Slavjauom!" — Ta govor je bil drugi dan v „Slo veniji" natisnjen. — Profesor Lehmaun je predaval na liceji |>ravo v slovenskem jeziku ia tisti, ki bo poslušali njegova predavanja, bili so potem vzprejeti na Duna|i v drugo leto juridičnih študij. Mej temi je bil tudi Bedanji g. vladni svetnik Mabkot. Svoje spričevalo, da je poslušal jtredavanja v slov. jeziku, }>odaril ;e oktobra meseca 1. 1890 dež. muzeju. * (Kulturno delovanje Madjarov.) Znano je, da so Madjari ustanovili j>osebno društvo, katero ima namen jemati slovaškim materam otroke ter je izročati neplodnim Madjarom, da jih vzgoje za prave Arpadovce. Pred kratkim odj>o-slalo je to društvo zopet, večje število takih otrok v Debrecin, a spremljevalec zapustil je nesrečno deco in ušel. Usmiljeni ljudje peljali so zapuščene otroke k mestnemu načelniku, a ta ni hotel ničesar storiti, češ, po noči ni uradnih ur. Redarji nabrali so nekaj krajcarjev, kupili otrokom kruha ter je prenoćili. Otroci so prosili, naj jih pošljejo zopet domov, a trije so kar utekli, toda ulovili so jih in pripeljali nazaj. — Nanašamo, da poročajo to madžarski listi, Kanibalsko počsnjanje s slovaškimi otroki ilustruje tudi časnikarski inserat: „Najdeno slovaško dete. Mej Vecsesem in Kisj>«-stonom našli so ljudje (i let starega slovaškega otroka z imenom Kari. Deček ne ume drugega jezika, kakor slovaškega". — To pač dovolj osvet ljuje humanitarnost in kulturno delovanje Madjarov. * (Dvojen samomor.) V Mladem Boleslavu na Češkem zaljubil se je nadporočnik Thalman v lepo hčerko bogatega mesarja, Tudi dekle se je unela za čvrstega častnika, a oče ni hotel ničesar vedeti o tej zvezi. Tedni izginila sta nadporočnik in ljubimka njegova iz Boleslava ; mešal ju je iskal po vsem mestu, a zastonj ; šele drugo jutro našli so ju vojaki v skladišči za smodnik mrtva. Otrovala sta se bila in v pismu prosila, da ju je pokopati v vku-pen grob. Narodno-gospodarske stvari. Centralna posojilnica slovenska. (Spisal J. Ls pa j ue.) Da so poBoiilmce velika dobrota za slehern okraj, kjer je že tak zavod ustanovljen, o tem vlada sumo jedno mnenje. Kjer je posojilnica, oudi oderuhi večinoma zginejo; ljudstvo dobi po ceni denar na posodo; ob jednem ho pa ljudem doma prilika ponuja, do nalože jdodonosno svoje pnhra-ujene novce. Vrh te^a je posojilnica nadzorstvo za gospodarjenje ljudstva v dotičnem okrožju. Nekatere posojilnice (n. pr. Krška, Žužemberška) omejo svoj delokrog v smislu (»ostave od 1. junija 1889 le na svoj sodoijski okraj, da o poBojila le zadružnikom, jemljo od poBojil nizke obresti in delujejo le z I Vi %i 1 J- rat5i posojilnimi obresti in obresti hraniluih vlog ie le 1 l/i % razlike. Vsled tega smejo pri dolžnih pismih rabiti nizki menični kolek. S tem v gospodarskem obziru veliko koristijo. Toda svoj delokrog ne morejo razširiti na bližnje okraje, kjer še nimajo posojilnic, čeravno se prošnjiki tudi iz teb okrajev oglašajo. Marsikatera posojilnca bi rada tudi sosednim okrajem pripomogla, da b» si ustanovili svoje de-denarnn zavode. Marsikatere posojilnice iskrena želja je,*), da bi se slovenske posojilnice združile v „centralna posojilnico", t. j. v denarno zadrugo, katera bi od močnejših posojilnic sprejemala odvisne njih novce in jih proti nizkim ohreatim oddajala novim in slabšim posojilnicam, katere bi bilo potem lažje ustanovljati, kjer jih še ni. Misel o tej ustanovi sem sprožil že pred dvema letoma, širil jd po slovenskih časo|)isih ter o* tem še dvakrat govoril pri občnem zboru „Zveze slovenskih posojilnic", kjer sem predlagal, da se „Zveza" sama pretvori v tako denarno zadrugo, t. j. da bi „Zveza" poleg moralne podpore, ki jo daje slovenskim posojiln cam, Še materij el no pomoč jim naklanjalu, t. j nove in neimovite posojilnice naj bi nova centralna posojilnica zalagala b potrebnimi sredstvi v podobi hranilnih vlog ali posojil. Centralna posojiloica naj bi pa v ta namen dobivala od vseh slovenskih posojilnic potrebna sredstva v podobi malih deležev ali hranilnih vlog ; slovenske, posojilnica bi na ta način kot zadružnice pristopile k nameravanemu osrednjemu slovenskemu denarnemu zavodu. Pri občnem zboru .Zveze" je predlagatelj v obširnem govoru utemeljeval svoj predlog, a zoper njega bo jo oglašalo vse polno govornikov, ki so ga b protirazlogi pobijali. Mej temi razlogi je bil uajtehtuejši ta, da že zdaj krepkejše posojilnice mlajše io slabeiše podpirajo ali s tem, da jim pošiljajo hranilne vloge ali posojila, in da pri tem včasih posreduje tudi „Zveza", ki ta posel tudi v bodoče rado |)revzame. To je vse res. Ali to pomol! je navadno predraga. Ta posojila ali hranilne vloge večjih posojilnic so predrage, združene » prevelikimi obresti, b 5 °,0, 51/! ali celo 6%. Posojilnice, ki so dobile tako drag denar, mora|o ga potom navadno po 7 % dalje posojevati, kar pa jako ovira procvitanje teh malih ali mlad h zavodov. Je |>ač tukaj ista primera, kakor s posojili na kmetih mej sosedi. Dobil bi sosed od soseda še na posodo, toda na visoke obresti, po 8 °/0, 10°/0, 12% itd. Pa neče se mu tudi uklanjati. IU;s ■ gre iz teh dveh tehtnih razlogov k bližnjemu denarnemu zavodu ali k notarju, odvetniku, da mu ti ali naravnost ali 8 posredovanjem pomorejn. Isto je tudi z našimi posojilnicami. Tudi ouim bi bilo s tako centralno posojilnico ustreženo ua iiodobeu način. S to idejo se bavi še drug mož, odličen domoljub, g. dr. Jurte I a, odvetnik v Šinarji pri Jelšah. Pri lanskem zboru „Zveze" se je bralo pismo njegovo, v katerem se sicer ne strinja b predlogom, da bi se „Zveza" pretvorila v denarni zavod, a je unet za to, da se samostalna centralna posojilnica kot nova slovenska zadruga osnuje. Samo glede načina izvršitve te nakane je druzih nazorov. On hoče slovanskemu denarnemu zavodu, menda kateremu češkemu v Pragi na roke iti ter dati mu potrebne statistiške podatke, da osnuje on Slovencem centralno posojilnico. No, v tem bi pisec g. doktorja ne podpiral, Slovensko posojilnice so same že dovolj krej)ke, da ustanove za svoje potrebe potrebno sre-diščino kaso Drug slovanski zavod utegne sicer imeti pri tej ustanovitvi ludi dobre namene, namreč pomagati svojim slovenskim bratom, toda v prvi vrsti išče lastnega materijalnoga dobička. In ta dobiček, ki ga utegne imeti od Nealovencev osnovan zavod, privoščil bi jaz Slovencem samim. Kakor kaže statistika o naloženih denarjih slovenskih posojilnic, imajo one teb odvisnih novcev že čez 6 0 0.000 gld. Ti novci jim res do zdaj neBO v hranilnicah (posojilnicah) morebiti 5 0 0, 4l/a °/j in 4% obresti. Toda nekatere imajo nekaj denarja, naloženega tudi drugod, kjer dol o le 3'/^%, v poštni hranilnici le 3%, oziroma le 2 °/0 obresti. Večinoma imajo pa tudi doma veliko gotovine, po navadi preveč. Morejo je sicer imeti, toda le tiste, ki niso pri čekovnem oddelku jioštne hranilnice, kjer se denar lehko v 24 urah zopet vzdigne ali po svetu brez truda in z malo pisarijo posije. Novi centralni zadrugi naj bi posojilnice le majhni del (10°/0 — 5 °/0 ali še mani) svojih odvisnih novcev izročile proti nizkim obrentim (4 °/0, 3Va%)- V t*'in slučaju bi jim pa ne bilo treba doma imeti velike gotovine, ker bi |>otem vsaka pri centralni posojilnici udeležena posojilnica pristopiti morala k čekovnemu prometu poštne hranilnice, ker le ta zavod prav po ceni posreduje pri plače-vanii kupčijskega sveta in ker po tem potu tudi od centralne posojilnice hitro in po ceni denar dobe. O ustanovitvi centralne posojilnice se „Zveza" menda ne bode več posvetovala. Stvar |»a utegne Bvojim sestram z novo priporočati Krška posojilnica, ki se je bila po zgledu posojilnic v nemških deželah obrnila letos že od kranjskega deželnega zbora za pomoč, žalibog da brez uspeha. Sestavil sem v sledeče Že načrt pravil za centralno posojilnico slovensko, katera tu podajam slovenskim posojilnicam v blagohotno uvaževanje in pretresovanje. ') Luni s*3 je 14 posojilnic izrazilo v tem smislu. Piu. (Dalje prib.) Listnica uredništva. Slavnemu bralnemu društvu na Ponikvi: Ker ste Vas odpor itak priobčili rSlovencuu in „Slov. (Jospodarjuu, za nas pač odpade ta dolžnost. — Gospod J. Št. v Ljubljani : Vas podlistek priobčili bodemo, ko pride za to primerni čas. Zdravi! — Gosp. J. M. v Ljubljani : Vas spis je zakasnel. — Gospodoma dopisnikoma v Novemmestu; Prepir zaradi Vašega postnega poslopja postaljje preojster ter zaradi tega ne sodi več v javnost. Zdražlie nočemo delati in zategadelj boste oprostiti, da moramo odkloniti oba dopisa. Naša iskrena želja je, da bi se cela stvar resila v lepi slogi. Urez zamere tedaj! — Gospodu dopisniku v Pazinu: Hvala lepa! Dopis prijavimo v ponedeljek. Prosimo, oglasite se skoraj zopet ! — Gg. pošiljatelje dopisov, katerih zaradi pomankanja prostora £e nismo mogli priobčiti, prosimo potrpljenja! — Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja pot prafievanja DO ..Muli oveni francoskem žganju in soli" dokazuje uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega ko-bolesti urešnjoče, dobro znano antirevinatično zdravijo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOhL, C. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tmblaubi ii V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLli-nv preparat, zaznamovali z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (42—13) Za kmetijstvo. Znano je in dognano, da se pojavijo kužne bolesni pri naših domačih živalih najraje na spomlad, kadar je vreme nestanovitno, kadar piidejo ij hleva na pašo, ker upliva to močno na organizem, zlasti pri mladi goveđi) pri praSičih, ovcah, kuretnini itd. Priporočati je torej da se uporabijo preservativna sredstva pravočasno iu kot tako je „K\vi/.diu koriieiiburski živinoredilni prašek) Kvvi/ilina restituci jska tekočina, Kvvizdiu prašek za prašiče, K\vizdiua tekočina proti driski ovc, Kwizdin prašek za kuretnino, piščancu, gosi, raco itd. že mnogo let znano in obljubljeno. II. Zalivala. Slavno ravnateljstvo „1. dolenjske posojilnice v Metliki" blagovolilo je podariti petnajst goldinarjev za nakup knjig in drugih Šolskih potrebščin ubogim učencem tukajšnje .stirirazrednice. Za ta velikodušni dar slavno ravnateljstvo v svojem in v imenu revne šolske mladine najsrčnejše zahvaljujem, želeč, da bi Bog slavni posojilnici to dobroto tisočerno povrnil. Vodstvo štirirazredno ljudske šole v Motliki. dne SI, septembra 1892. %imI. Se*i. sol. vodja. Tujca: 23. septembra. Pri MmII^m i Karr, Zmbelherger, Miiller, Schweritz, Liebmsa, Moth, Grebhardt z Dunaja. — VVohlfartb iz Trsta. — Sehmikl iz Gradca. — VVilchelmi iz Polja. — Harris iz Londona. Pri Hlonii : GOber, Eule.Dr. Murko, Svvoboda, Baum, Strucker, liochv^ger z Dunaja. — Pretnor iz Trsta. — Poachl i/. Celovca, — J od l iz Urna. — Masafyk iz Prage. Pri Idilični Uolodturu: Custrin, VVasserman iz Trsta. — Kleiuent z Dunaja. — Kiapsek iz Ptuja. I iMill so v Eju bljiml: 22. septembra: Helena Kavšek, delavka, 98 let, Hrenov« ulice št. 12, [etika, — Ana llubad, glmn. profesorja hči, 4 leti, Pred Škofijo št, lo, diptheritis. V deželni bolnici: 22. septembra: Franc Jakše, postivšček, 69 let, arthritis detnrugen. sin. 1'rumovuno 1. Mul. c. in kr. I rs«» I ns kt>|rn mllllMterfttva. 1-* f i t*<>< li H ČHMtllO ll>llll> Studenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praških iu kristalizovano). Dobljena iz itn jt>OKate|««>gM /dnu i I nega vrvica » >i»rijitiiMkili it«»i>«'iiii. iz Ferdinandovega vreloa. po ishlapen.ji brez drugili prime*, iu ima pit analizi prof. 3f> tdata reuta...... , 115 60 5° „ marčna renta ... „ 1 Oo 40 Akcije narodne banke . . ( i»U3 — Kreditne akcije .... „ 31225 London....... , UŠ'66 Srebro........ —'— Napol........„ 950« C. kr. cekini...... 5'ti7 Nemške marke .... , 58 80 danes gld. 9B30 9« 10 „ 115 50 „ 100*40 - 992 — . 311-76 „ 119-65 ; 9-60V, 5-68 . 58-77'/. Zahvala. Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nam o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre, svakinje in tete, gospodifiine Frančiške Blaznik hišne posestnice in lastnice tiskarne od blizu in daleč svoje sočutje izražati blagovolili, dalje vsem onim, ki so se toli mnogobrojno udeležili pogreba, zlasti preč. duhovščini in čast. oo. frančiškanom, velespoštovanim damam, spoštovanim gg. tiskarjem za njih dejansko sodelovanje, in tudi onim, ki so s krasnimi venci dragi pokojnici zadnjo čast izkazali, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 22. septembra 1892. Žalujoči ostali. 1» ® 00 q0 •S - 2 n a 0 0 S o8 T3 V > O — O JU S=! V rt tsi S- - ►O . H ■g s « n * S o l N 1 jI 2 "S 5 P rs Ph > Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z riidečiin orlom, ker se jako po^ostomn produjn jo ponaredili (2—G) Mattoni1™ Giesshiibler slatine. Absolviran pravnik s potrebnimi izpiti, bi ratl natopil v prakso k notarju. Bil jo že jedno leto pri odvetniku in govori tudi italilanski. — Pogoji izvedo se pjd: J. S.„ pravnik v Nčednl pri Trasu. (1053—2) Trgovski pomočnik zmožen slovenskega jezika, vzprejme ae takoj v večjo prodajalnieo špecerijskega blaga. — Več izve se pod naslovom J. H. lan, poste restante LJubljana. (1057—2) Praktikanta vsprejmeta se takoj v neko tukajšnjo trgovino z'železjem Ponudbe vsprejema Fran Miiller. urad za oznanila v Ljubljani, Ključavničarske ulice 3. (,1014—3) Oženjen vrtnar se vzprejme. Vpraša naj se v Fr. Miiller-(cvi »iioueni pi-ttariilci, v I.Jubl juni. Kl|ueavnlcar«tke ulice št. :t, 1. nadstropje. (1069—1) V nedeljo dne 2. oktobra t. 1-, otvoril bodem novo zidano, pri kolodvoru v Kranjl stoječo restavracijo. Točil bodem izvrstna in pristna vina in pivo ter postregel z dobrimi jedili. — Na razpolago imel bodem tudi prenočišča za gospode jiotnvalr.e. ('070—1) Priporočam se j>. n. {>g. potnikom in drugim za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem Fran Ks. Sire. Popolno in praktično igranje na citre poučuje doma in zunaj doma. Kdo? in kje V pove iz prijaznosti upravništvo -Slovenskega Naroda*. (1060 — 2) Pristna italijanska vina v gostilni (1073—1) f«pci belem volk«** (Welssen Wolf) liter 36 in 44 kr. Na najnovejši in najboljši način # umetne (228—57) J i«le In zobovfa \ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja pluiubo- £ vauja in vse sobne operneije« — odstranuje 4 lobue bolečine z usmrteujetu živca t zobozdravnik A. Paichel, t poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J Išče se ~W oddajnik polovice lože >- !>»-ltll^|i za slovenske gledališke predstave. Blagovoljne ponudbe vzprejema upraviteljstvo „Slo-venakeg-a Naroda". » (I0(i2—2) ANA BOL,D na, Sv. Petra cesti lxlš- št. 27 pouču i e temeljito n v v • ■ (1035—2) v francoščini (gramatikalno, v konverzaciji in v literaturi). Vozne zvezke ^SgE najpripravnejso in najceuejse vozne karte sedajnosti, veljavne za vsak vlak, letne karte, prirejanje posebnih vlakov priporoča 413—14) Jcs. Pa-alin Xj3ia."te>lja,xil mojnaroilna putnvalna pisarna, kjer je tudi o potovanju oo celem svetu vse potrebno brezplačno pozvedeti. Za pismen odgovor naj so znamka priloži. 30 do 40.000 amerikanskih trt (vitis rlparia in vitis solonis) iz IJrežkega, okrilja (Spodnje Štajersko) je na prodaj. Več izve se pri lastniku (loj5—3) Antonu Umeku. Špitalske ulice štev. 11 v LJubljani. J. C. JuvančiČ trgovec z vinom T7- Šiški pri Lj-a-loljani priporoča (1009—0) veliko zalogo raznovrstnega Posku^nje od 100 litrov više. Kdor ima lastno posodo, blagovoli na| jo poslati, lin |»u. je jo in |»i*«mI»JuJ<» we tudi %«li*itvi viiiMkl noiII od 5G litrov potanji do 100 hektolitrov in više, kakor tudi prii7.ii«* nI lenioe raznih vrst. V nedeljo, dne 25. septembra 1.1. otvoritev gostilne „ResiaYracijaTauzIier-jBV flvor" na Jezici (mitnica). vojaški koncert. Začetek ob 3. uri popoludne Ustopnina 10 kr. Otroci prosti. Novo popravljen prostoren K«iMtiiniMki vrt ■ vrtnim Malenom iu keKlJlMeeui. Veliko IgraliNee is otroke. Ugodna sveta s kamniško telesni OO, Za dobre, eeiieue fedi in pljaee je najbolje skrbljen-j. Za mnogobrojni obisk prosi •m an V* *'* *(* *',*> *!* T t T t T T T VABILO izrednemu občnemu zboru zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. kateri bode 27. septembra t. 1. ob pol 3. uri popoludne v salonu gostilnice „pri Zvezdi" (Ferlinc) Cesarja Jožefa trg. Y8porečL razprav: 1. ) Kazprava o personalnem dohodninskom davku, kakor ga namerava določiti državni zbor. 2. ) Razgovor zaradi previsoke cene plinove svečave v Ljubljani za zasebne naročnike. 3. ) Zakaj so gostilničarji, kavarnarji itd odgovorni, ako niso posode, v katerih točijo, pravilno odmerjene (cimenti-rane), in zakaj no trgovci, kateri prodajajo take posode. 4. ) Razgovor o prodaji smodek po gostilnicali in kavarnah, zaradi katere je bilo mnogo gospodov zadružnih članov od c. kr. finančnega ravnateljstva kaznovanih. 5. ) Posebni nasveti zadr. članov, kateri se pa imajo poprej naznaniti pri zadružnem načelniku g. Franc Ferlincu. V Ljubljani 22. septembra 1892. Za zadružno starešinstvo: (1008) Frano Ferlinc, načelnik. Ahčin Albin C Gledališke ulice št. 8, trgovina » želez.jeui, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokodeljskega orodja, itedi Inih ognjišč, peči, nagrobnih kriiev itd. priporoča po najnižjih cen »h. (628-18) Baucon Andr. stolar, Dunaj »k a cesta št. 7 (FrOblichova hiša), II. dvorišče, priporoča se časti tem u občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. (618-18 Bilina F. & Kasen Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrat rokov ic, tako od usnja (lasten isdelek), kakor tudi od družeča blaga. Ki-rurgične obveze (le lasten izdelek), jamčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičnimi Cripravauii. Velika izbera ravat, I lačnikov, glavnl-kov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah. (569-19) Binder Karol stavbeno in pohišno mizarstvo s parom, Parne ulicu, priporočat so čast. p. u. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt spftda-jočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja brezplačni). (570-19) Blumauer L, jenuenar in sedlar, Selen-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen pu nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje. (571-19) Brata Eberl tovarna oljnatih barv, lakov iu tirneiev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe iu hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo Št. 4. v hiši g. G. Vilharja. Velika zaloga no-rinoberških copičev, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. Nizke cene, točna iu dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v obrtnem oddelku razstav jene izdelke. _ (672 19) Detter Fran Stari trg At. 1 .nasproti železnemu mostu), priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih finih šivalnih strojov po nizki ceni; različne kmetijsko stroje, kakor: mlutil-nice na vlačilo (Goppol) iu na roko, slaiuoreznico, žito čistilne iu odhiralne stroju, odtrgače za koruzo robkati, stiskalnice (prede) za vino in sadje, blagajnice, varne pred tatovi in ognjem. (i\'2 -18) Drenik Marija Bv Zvezdi", v hiši „Matico Slovenske'*, prodaja raznovrstnega blaga za ročna dela iu vezuuine po najnižji ceni, fenlo iu kravato za gospode, zdolovanje eogovic na stroj. Prodtiskarijs iu vezenina za za perilo. Muugovra^io košarice iu parfumurija. ___(628-18) Frisch Ivan jermenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleške oprave za konje in kočije, sedlov za vojake iu zasebnu jezdece, kovčekov za potovanju iz usnja in lesa za gospodo in dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listinj iz usnja za mali iu veliki denar, za vizituice, suiodke iu tobak itd. itd. _(614-18) Kajzelj P. Stari trg št. 13, trgovina s steklom iu porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in ceno Največja izbera kuhinjskega orodja. (618-18; Herceg Jos. brivec, Stari trg 5t. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje ae vsprejemajo tudi za na dom ter se ista vestno in točno izvrše. (^15-lh) Hoffmann Frid. urar, Dunajska cesta it. 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih iu zlatih žepnih ur, francoske In amerikanske hudite.ljo, ure z nibalom, stenske uro itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-18) Hoffmann N. Mostni trg št. 12; izdolova-telj kirurgičnih instrumentov, notar in oroisr* odlikovan z diplomami) svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaju, na debelo in drobno. (574-19 Jax J. na Marije Terezije ceHti, priporoča svojo veliko zalogu raznovrstnih šivalnih strojev in bieiklov po nizkih tovarniških cenah Pre zeuia tudi vsa v to stroko Hpadajoea popravila. Ceniki pošiljajo ne na zahtevo zastonj. (611-18) Jesenko B. Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih sukeiij, srajc, jopi-čev, spodnjih hlač ter kravat itd. (675-19) Kenda H. na Mestnem trgu, priporoča krasno okićeno klobuke za dame po gld. 1 SO, 250, 3-50. 4-80, 0*50, 680v Ilustrovani cenik franko. Cisto svi.uati I foulard po H5, HO kr., gld. PIO, 1'80, čisto svilnati Su- i rab vseh barv po gld. P10; čisto svilnati Merv«illeux po gld. 1 65, 120; čisto svilnati žepni roiici po 38 kr.: čisto svilnati črn Diagonal in b*ro-cat za jopiče i u cele obleke po gld. 1 20, 1*65. (612-1H) Kiauer J. trgovec na Glavnem trgu („pri VOgla"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likcrov, posebno pristni sli-vovec, tropinovec in brinje-vec. (i»76-iy) Košir A. jermen ur in sedlar, Kolodvorsko ulico poleg jalnoga kolodvora št. 21, priporoča se častitemu p. n. občinstvu 7.u izdelovanje vsih v njegovo stroko ■padajočih del. Izdeluje jermena za stroje ta najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, je ilna oprava od gld. 28 naprej Tudi BO na razpolago kovčeki In drugo potno torbice z* gospe in gospodo po nizkih cenah. (627-18) Ravnihar J. Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. (580-18) Fajdiga Filip mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; \ sprejema vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno iu cono. (573-19) Kunst Al. Židovske ulice ši. 4, velika /aloga obuval lastnega iz« delka za dame, gospodo in otroke je vedno na iz bero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo iu zazuauienujejo. Pri zunanjih naroči lih blagovoli naj se uzurec uposlati. 0107-18) Podkrajšek Marija Spitalske ulice, ima v vodni zalogi vsakovrstne suho vence iu cvetlice, šopke za cerkve, nagrobne vence iu trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, oprs-niko in sploh lišp za Šivilje in krojače. (631-18) Lassnik Pet. trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, inalagH, maršala, inal-vasina in rusterski saiuotok ; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovec, brinjevec, slivovee in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (65^-17) Mikusch L. Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov iu solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se toču . m ceno. (613-lH) Miiller J. fotografično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier sa vaa v fotogra čno stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podob«, pisave, načrte itd. Momeutne fotografije za otroke, povek-fianja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejunilja v«a v fotograličuo stroko spadajoča dela po najnižji ceni. 577-19) Nolli F. S. stavbeni iu galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko Bpadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se ua zahteva nje brezplačno. __.578-19) Pakić M. na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žiuie, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, brent, tinih m navadnih košar, jerbasev, sit, reščet t ie ib kletk, peharjev, straćene, Slani, sbnn-podv e/.nie itd. in kupuje vsak . množino verbovih šibic (prutja> za pletenje, konjskih iu kravjih repov, kozine itd. Izdelova-telj raznih obrazcev (Puppeu-Piistei za šivilje in krojače in pletenih kovčegov za potovanje. Skatlje s patent, zaporo ta poštne pošiljatve itd. («29-18) Pibroutz P. modistinja, Mestni trg št. 8, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvirnatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuj« točno in ceno. (656*17) Ranzinger R špediter na Dunajski cesti št. In, prevzema vsakovrstne izvožuje iu dovožnje na c. kr. državni iu c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točno iu cene izvršbo. (617-1*) Ranth M. (Viktor Kanth), Ljubljana, Mari j. n trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-nega blaga in podvlek, bombaža in ovčjo volne, preje /.a vezenje, pletenje, šivanje in kavljičanje, tkanega iu nogo vičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokavic, pozaineutirskega in drobuega blaga, trakov, čipk iu pet-Ijanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk i u njih delov. (659-17) Petrin J. inošč. stavbeno in hišno mizarstvo s stroji in parom, priporoča bo p. n. občinstvu za vsakojaka pohišna dola, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V zalogi ju vedno suh in dober les. Vsakojaka naroČila izvršujejo se reeluo in solidno ter po pošteni ceni. Ceniki in troškovni preudarki •astonj in franko. (735-14) Razinger J. sedlar, Poljanska oesta St. 26, i/dehije initančiio po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoč« dela. Popravila vsprejemajo s« ter i7-vršnjeio točno in po nizki ceni. Kisuni vzorci pošiljnj«> se na zahtevanje brezplačno. Naročila na nove kočije izvršujejo so v teku 8. tednov. (632-18) Reich Jos. Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnloo, v kateri se rasparane in nerasparana moake in lenska obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo se za pranje iu crein v pobarva nje. V barvanji vspre-jeina se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva so v najnovejših modah. (581-18) E. Reksingerja nasledniki optični zavod. Pod Traučo št. S v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima veliko izbero lizikaličmh in matematičnih strojev : Vodne tehtnice, Htiivbinske meri-, kompase iu vso v to stroko spadajoče stvari. Vsakovrstne poprave izvršujejo s« takoj po niskih cenah. (660-17) Rudhoizer Nik. urar in optikar, Mestni trg št. 8, talagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijsko in kralj, ogersko vlade, zapriseženi cenitelj v optiski stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-18 Rutlholzer V. vdova trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča SVOJO talogu švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, b ml i Ime, itd., po jako znižani ceni. Popravila so izvršujejo točno, ceno in najnataučnej«. ___ (622-18) Slitscher Alb. trgovec z železom in špecerijskim blagom, Dunajska cesta št. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in Inozemskega Isdelka. Fino pozlačene grobne križe, žag«, pile, cvek«, pipe za pivo, angleško verig«, ključavnice itd. po najnižji ceni. 657-17 Soklic J. Pod Trjiiičo (pri Čevljarskem mostu) priporoča .svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov iu čepic, od tiajnav ndiie jših do najfinejših. Blago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (683• 19) Sprajcar Ivan stavbeni iu umetni ključar, Kolodvorsko ulice 22, priporoča njegov« valčaste ograde za okrni iu vrate, lastni isdelek, prava jeklena ple hov ina, s tihim zaporom iu trajnostjo. Popravila v tej stroki se vBpivjoml|cjo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. (62(1 18) Sevcik Fr. puškar, Preširnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cuvk za Balon« in lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno in ceno. (582-19) Toni Fran vulgoSrakar, izpitimi kovač, Kravja doljna št. 2, izdeluje vse v njegova obrt spadijoča dela po nizkih cenah. Dobro delo iu točna postrežba; posebno se priporoča za novo konjske podkove. 633-18) Fliegi Jakob kleparski mojster, Križovni-ški trg št. 3, filijalka v liih-nici, priporoča se p. u. občinstvu m stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dola, pokrivanje streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cono. Proručuui pošiljajo se ua zahtevanje zastonj in franko. Zunanja naročila in Bpluh vse poprave izvršujejo se aolidno in točno. (733-14) Schmelzer B. stolar .pred Prulami*, izdeluje najfinejše stole, klopi itd. za salone, sobo in vrte. Zunanja naročila izvršujejo s« točno iu solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje t« r se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo 90 točno in vestno po naročilu. Cene jako nizko in dobro delo. (784-14) Schaffelner K. pil,ir, Fiorijanske oJfCC št. .'>2, priporoča svojo dobro urejeno pilarnieo, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki so pošiljajo na zahtevanje /.astonj. (855-17 Uran in Veća) Ljubljana, Gradišče, Igriško ttttce št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo vel ko zalogo vsakovrstnih poči j in glinastih siiovij, kakor tudi štedilnikov iu vseh v to stroko upadajočih del po nizkih cenah ' (584 19) Pillco Fr. ključavničar, Marijo Terezijo cesta št. 1, prevzema vsa v nJegOVO stroko spadajoča dela v mestu m na deželi; napravlja Stedilna ognjišča, ograj«, stavbene okove in tudi vsa dela sa stavbe Itd. DO zelo ni/.ki ceni. (579-19) Zoppitsch M. v Kolodvorskih ulicah št- 24, priporoča veliko talog O izvrstnega piva v steklenicah prve (iraške delniške družbe. Točna postrežba. (610-181 Žitnik J. čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 3. Vidika zaloga naj tinejših obuv al za gospini«, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cone. Zunanja naročila izvršujejo Me točno iu solidno. (585-19) Josip Rebek ključavničar, v Ljubljani, Pmncovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mreže in ograje, itedilna ognjišča v najnovejših oblikah, ključe iz al ti mi n i uh i a, kateri ho trikrat lažji od telesnih, napeljuj« hišne telegraf« in telefon«, strelovodu, preskusen« z eloktronutroin. V zalogi ima vsa posamezna telegrafifina dela. Naročila in proračuni, kateri se na zahtevanje pošiljajo, i..vrse s- natančno in ceno. (711*16) Naglas J. J. tovarna pohištva, ustanovljena 104 7. I., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 iu (Jospod-sk« ulic« (Knežji dvorec). Zaloga jednostavnoga iu naj- tinejegu lesenega in oblazinjenega pohiltva, zrcal, stru- garskega in pošlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na \aljcih, polknov (žuluzij). Otroški vozički, železna iu vrtna oprava, nepregorno blagajnice (730-14) Evgenij Betetto tovarna za motijo, v Ljubljani, Fiorijanske ulice št. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih uietelj od najlinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolagali jo zastonj in franko. (710-15) Stadler Jos. stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg št. 15 in Čevljarsko ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-binska dola v mestu iu na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodne napravo vsake vrsto prevzouiljo ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Troškovnik! pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (»'»19-18) Uranič Andr. ključavničar, llilšerjev« ulico št. 12, priporoča p. n. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih iu stavninskih dol tu iu ua deželi, Izdeluje raznovrstna sledilna ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvršujejo se točno. Cone solidne iu ne proti rano. ( 736-141 Vanino Vek. Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in »k ari j iz najfinejšega angleškega jekla. Vapreiemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih predmetov itd. ((509-18) Piehck in Brida tovarna za metle, Gradišče št. !>, priporočata cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izoelovaiij« vsakoj akih uietelj iz riža, od najfinejših d«> najcenejših. Delo izborno iti trdno. Ceniki zajtonj in franko. (732-14) Mersol Franja na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veli ko zalogo Vsakovrstnih ničnih del in predtisknrijo črk (mouogra-iuov), raznovrstnih drugih uzoreev za šivilje, .svile, kakor Oprsnlkov, predpasnikov itd. no n;/.ki coni. Popravila se \ spi ejeinljejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-14) Schaffer Albert rokovičar in trgovec olivezil, Kongresni trg 7, priporoča BVOje veliko zalogo ilunaj-nkib letnih in ?.iinskihrokavic, oprsuikov, DSJfineJaMh kravat za gospod«, savratotkOv in naročk, francosk. mil m di-ščav; zaloga kirurgičnih ob-vezil iz k tvčnkn za bolnike. _ 1630-18) Ign. Faschinga udove kljiičavničarnii'a v Ljubljani, Suknaisk« ulico St. 8, priporoča bogato svojo zalogo štedilnik ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah iu vspre-Jema tudi vsakovrstna stav-hinska dela. Zunanja naročila izvrše so torno. (712-15) Leveč J. trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastlino, semena, korenine, rože za zdravilu, kakor Ar-nikove rože, Sentjanftove koreninice, bele kresnice, česmino viizrnju, smrekovos.-mo, tršljikovo lubje, rženo ro-žičke in druge poijske pri-dflke. Seno ga konji' in govejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki itd. Blago kupuj« po najvišjih cenah. i76i)-13) Hartmann I. A. v Ljubljani, Hotel P. v ropa. Originalno ilotiivališč« za garantirano ('oc<[iiel-ovo gela-tino r/a isdelovaloe slamnikov in žolče, najboljše sredstvo za čiščenje in zboljše-vanje vina. Navod za porabo pridene se tistemu, kdor to želi. zastonj. (770-13) Kreč Fr. krojač, Židovske ulico št. 8, priporoča so p. n. občinstvu, uradnikom in častnikom za izdelovanje oblek in uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako delo izvršim natančno po zahtevi ter ceno iu solidno, Cene nizke iu točna postrežba. Uzore« pošiljam ua zahtevanje franko. (763 13) .los. liomartlu nusled. JULIJ KLEIN Ljubljana Marijin trg it. i in Gledališko ulice s t. i priporoča svojo veliko zalogo stokleuitie, porcelana in beloprstenega blaga; okvirov za podoba, petrolejuih svetilk in rasnih šip; stekleni aparati za kemično, li/.ika-ličuo in far macev lično uporabo bo vedno v zalogi. — Velika izbera vsakovrstnih steklenic za pivo z iu brez varstveno zapore; steklenic za vino in ovitnie, 31/, litra držečih in C ko tožkib, na-vlašč za poštno odpravljanje napravljenih za razno sočivjo in sadje; nadalje razmh upletenih steklenic za vsake tekočine, staklenice sa konserve a sauiolastno zaporo ter najboljše za vklado kuhanega sočivjii i u sadja. NOVO! NOVO I 1'ošiljnui tudi t'iuitilirit:iu srus in čl« Aceuje VMakojal&lU »te-laleala. (-26-12) Drušković Andr. trgovina z železnino, okraski, ključarskitni izdelki in materijalnim blagom. Zaloga vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava za neveste. Točna in cena postrežba. (7*55-13) Ljubljana, Mestni trg 9/10. Seunig J. zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom čevljarjem svojo veliko zalogo najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domače strojarije. Zaloga čevljarskega orodja in v to stroko spadajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo so vestno in točno. (867-9) Karinger K. trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 18.17, priporoča svojo zalogo rinili galanterijskih, norim-berških in japonskih umetnih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiće itd. Vsakovrstno pred tiskanje za šivilje in drugo. Velika zaloga otročjih igrač. /.Sirka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno. (7til 13) Fabian J. trgov* c, Valvasorjev trg, priporoča svojo veliko zalogo koloni jalnega, špecerijskega in materijalnoga lilaga, finega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropinovec in slivoveo jo vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, malaga, madejra, bordeaux itd. Prodaja na debelo iu drobno. Zunanja naročila izvršujejo so točno in ceno. (767-13) Nagy Štefan prej France Teroek« Ljubljana, trgovina z železnino, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, zidarsko-klju-čavničarskim m kovinskim blagom fe od dne L julija 1891 nadalje na Valvasorjevem trgu Št. 5, v poslopji okrajnega glavarstva. (818-11) Cassermann F. krojač, Šelenburgove ulice št. 4, priporoča m se čaatitim p. n. gg. uradnikom za izdelo- ? vanje moških oblek in jr uniform po najnovej- !• £^ šem kroji. Zunanja na- g g ročila izvršujejo se g i> točno, vestno in po a, J: nizkih cenah. Uzorci 3 t, so na razpolago ter sr jj so pošiljajo na zalite- P vanjo franko. (768-13) J. N. Potočnik krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo so točno, vestno in po nizkih ceuah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanje sukenj iu talarjev. (812-11) Buggenig J. sodar, (Sradišče, priporoča se p n občinstvu in gg. pi-vovarnarjem za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt spadajočih del. Prevzema tudi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje in prodaja tudi novo iu stare vinsko Bode. (761-13) Steinfeldsko marčno in uležano pivo V Sodih ter izborno pivo v steklenicah priporoča (845-10) zaloga piva bratov Reininghaus v LJubljani, Sinka. Karol C. Holzer L j ubijana. Dunajska cesta ■a a I O K as špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. (814-in Kupčevalci Židovske ulice St. 8, priporoča se p. n. si. občin- Restavracija VVeber, st.vu za mnogobrojno obiskovanje. Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra kuhinja. Primerno nizka cena za opoludanski obed. J. vVeber. re»tavratčr. gvicarija (Pod Tivoli), ^Tt^V™ JkJ Ljubljano, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vedno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna postrežba. Priporoča se si. p. n. občinstvu in gg. potovalcom (738—121 H. Kder, rest.avrater. W Nepremocne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—51) špediter «•. kr. pri v. južne železnice, v I, juhi |nni, UM IHlUHjMltl «•«•«.11 Ht. 15. (ne agenti) ki se pečajo ati pečati želč s prodajo poljedeljskih strojev se prosijo, da pošljejo svoje naslove IG. HELLER-Ju na Dunaj I XI., PratersitruMao (1056—2) FRAN KAISER puškar v Ljubljani (Odlikovan v Gradcu 1890. leta, v Trstu, Gorici in Zagrebu 1891. leta) priporoča mnogovrstno zalogo orožja in raznih lovskih potrebščin, kakor tudi pušk lastnega izdelka ter izvršuje vsakojaka popravljanja točno in po najnižjih cenah. (949-6) •a 0) N tO • »—1 e. «—• 1 3 c «—i I E a. ,t4 C/3 gf Za bolne in zdrave na|hol|*e hranilno sredstvo, silno potrebu«* aa adrav|*. priznano od zdravnikov kot n iz vrstno" in od mnogih bolnikov s spričali na j tople je priporočeno, je (100—18) T ni koezy- j g v«, hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zaritek a '/« kg. velja 30 kr, — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva so po postni adresi pri Ul»al«lu pl. Trn-ko«xy-ju, lekarju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Vlktur pl. Trnkoesv, V. okraj, 11 iindsl bin iinn.iiH.' 11.'i; tir. Oto pl. i'riik<'iii}> lil. okraj, Kadotzkvplatz 1 i ; Julij pl. Tro k «><•#.>, Vili. okraj, Joselstadters.rasse ;j(>; v (Jradci (Štajersko): Vendeliu pl. Trnkiicsr, hdcar; nadaljo v vseh lekarnah, prodaj al nicali dišav, kupcih itd. itd. šmft'ku/n'i iiišttjt* 4»hilen raftof. 1000 i pisemskih mark, okoli 170 vrst, so pr., lOO raznih prekomorskih 2.50 M., 120 boljftlh evropskih SB.SO M. pri Ct. Zech-eyer, Norlmberk. Nakup. Zamena. (714) ! Od dne 14. neptembris t. I. nadalje in potem vsako sredo, soboto in sploh ob smaj> ■iHi flueli IcvLpu-je ~^Mf podpisanec Yse domače pridelke kakor: Jajca, maslo, fižol, pšenico, oves, ajdo, orehe, Jezice, kostanj, Jabolka, hruške, češminje, črhllkovnja, male norice, sladke koreninice, jeternik, vsej poljske rože, suhe gobe, Hmelj 1.1, d. (1013-3) J. Tribuč Glince-Vič pri Ljubljani. Naznanilo in priporočilo. ► < m__1f-------- 2 Slavnemu p. n. občinstvu usoja si podpisanee ^ ^ javljt ti, da je po dolgotrajnem praktičnem delovanji p ^ kot urarski pomočnik otvoril svoj ^ < -u. sr a. ar s Sc i ©"bar-fe ► 4 i i 4 4 4 4 v Ljubljani Vodnikove ulice št. 4 (pri Mesarskem mostu). V zalogi bode imel raznovrstne slute iu ure« brne žepne ure, stenske in ure budllnice ter le dobro blago in po iiajulcjlb cenah. Poprave bodo naj točneje izvrševal pod poroštvom iu po najnižjih cenah. Z velespofttovanjem (1037-2) Luka Vilhar. ► ► ► ► i L. M. Ecker 7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7 priporoča se za naročbo vodovodnih instalacij vsake vrsto, oprav za kopeli, um i valnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajanoine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna kleparska dela, stavbinska in galanterijska ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tndi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (432—ShJ) Zaloga hišnih iu kuhinjskih potrebščin in lošoene kuhinjske posode. Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom. Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, strešnega kleja in strešnega papirja najboljše vrste po najnižjih cenah. Proračuni troškov. kdor je zahteva, zastonj in f ran kovano. Tinktura za želodec katero prireja (5 <—8) lekarnar C«al»rljel Plc^oll lekarna,,Pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Ta tinktura za želodec jo sredstvo, ki lahno, vender zdatno krepča opravila prebavnih organov in po-^^^Bpesujo odprt, život. Dr. 11 ager, doktor filozofijo in modinine itd. itd. v Franknhrodii n. O. in prof. K napi tseh, zapriseženi s dni kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodce kemično aimlizovala in suglasno našla, da ui drastično sredstvo. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zahojčkih po 12 steklenic in več. Zabojčeft. z 12 steklenicami stane gld. 130; s 24 gld. 8'GOj s 3<> gld. 884; s 44 gld. 4 2b; 65 steklenic tehta 5 kg s poAtno težo in velja gld. ,ri"2H; 110 Bteklenic gb£ 10*30. Poštnino plača vodno naročnik. 1 »lekleulea itsue ti* kr. Kari Tili v Ljiljani Špitalske ulice št. 10. Kari 111 Ljubljani Špitalske ulice št. 10. Kari Tlll t Ljubljani Špitalske ulice št. 10. Kari Till t LjnUljam Špitalske ulice št. 10. Velika zaloga (1024-2) VHeh šolskih potrebščin 30o predpisiii gospodov učiteljev iu profesorjev. 1'itiif.mi piTPKn i Iiik 4 plove«. h% i im-u i 14 i . varovavee sa avlne« nlke. naprave ih apleenje svinčnikov, papir (a piMina. bronovt« barve* bronov pruže k. umije iu leriueul >w kujice, kiirmiuova t i ni o. pitpir o«l lepenke, keuilena tlulM. klnežkl iu«*. koiupeu«!i(«*, iu« liki, krlvuljiin erlalu, trlkoti, poHtevHUkr. uln«lilu. burine Hkrl-u|i«e4 barvni kliniki, pereanlce, držala xa perena. pervMnl nožkl, pereanl tuli. molitvenik!, zlnto-Akoljke iu Mrebrožkoljke. aiatu in srebrna tinta« plrsala« naprave sa apleeuje pisal, seleul volk teko«. Arabska guma, skledico za gumi, tablete za gumi, herbariji, kraso-pisne )>redloge, črtala od kaučuka, gosja peresa, skripčna peresa, kreda bula iu barvasta, držala za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, hrisuliii ^iimi. pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, luilimoterski papir, glasbeno mape, natorni gumi, u nI orni papir za risanje, nigrivorin, bele/.niee. beležile tahliee, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozirno platno, prozorni papir, čopiči, portfelju! klinci; preparaeijski zvezki, strgalni gumi, risalnice, risalni ogel, risalni čavljički. KlNalue žlne. risala^ predloge sa roude |ilsav<*. peresa sa rnnde pisavo, Nkril|nuli kl i url, Žkrll|ue pložclee, pisalne mape, pisalni papir, plsauke* šolske torbe« sepl|a tintu, |ekleua p«»resa, predloge la pokončno pisavo« peresa sa pokoneno pisavo, sin-detlk«»nf bela kreda sa tablo, nožleevke. mape sa piaanlce. tinte čru« In barvaste, tlutnl gumi, tlutnl črtni ki. orni le«, tintuikl, kvadratua črtala, rlaal-ulki, risarski bloki, risarski papir« predloge sa rlsauje, orodj« sa risanje. 55 Od vit. c kr. dti. vlade v LJubljani koncesijonlrana plesna šola- Podpisancu je čast nsananjati stavnemu občinstvu, da otvori s dnem i. oktobra t. I. plesno šolo. mOIT' n' li*ot i uld. in veČ, »• »« «• velike ,9 . V m „ fl ■ar tudi mi obroite. (211—56) Zalagatelj za bolnice, hotele, savode, kopeli, vilic, aasebnlke itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja iiaročila se točno i/.vrfie. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene. Najboljše sredstvo c^2"M*fly,> za *t»s' * prebavi j on je vseh ineMiiih fedil. Mirov. kakor tudi za prirejanje KnrjiiNićue 0111 ake je „Prima švicarska namizna gorčica" tvnlk«! (1073-1) HOFER & Co., Lustenau. Dobiva »e v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah. (o k 1 I I I T I KLEINMAYR & BAMBERG v Ljubljani Kongresni trg* žrtev. S priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah. (lOfee—10) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. Zobni zdravnik iz Berolina ITNIV MED Stari trg* št. 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (i-jo—3b) Lepa. suha koruza [ IioImio in «lel»eio*.risata. |e zopet zadobiti na debelo in drobno p i i i i 4 kateri priporoma tudi svojo (232—2S) ^ i zalogo Radanjske »n Radgonske kisle vode. v Treo-tovem magacinu za žito j_iJ-ui"tol3a,niT G-radišče, lESiiE-nslca cesta. ©t. © pri & '<« I stane uri meni m modrec na peresih (Federmatratse). TI modreci so solidno Is naj bolj iu tvafine narejeni, Imajo po 80 dobro vozanih, ojočnih peres izpaj-bolisotfH bakrenega d rat«, sos finim afrikom tapeoiranj in močnim platnenim ovllhoin preoblečeni ter 10—15 lat nokenlh poprav ne sahtevejo. §^F~ Pri naročilih -/. dežele naznani naj se vselel natuiična mera postelja v iiotrau)! loct. -*«*«[ — Ako hc torej dobi za lo trbl. dober tapeoirsn modroo na pe resili, b pač neumestno kupovati uialovredne nadomestke, ka<' ti pravemu namenu, Imeti dobro poitu jo. ne nstresajo. ANTON OBREZA, tapecirat* v Ljubljani, Šelenliurgove ulice 4. baslnikom hotelov, vil. koptdij in zavodov popisi ml cene. Žičaate zimnico za vsako poatcl," na-vadne velikosti po »■* «yl soldov) /. alrikoni tapecirane iu s cvilboiu preoblečeno po 15 ajld. (714—27) B n S 1 i rV H r3COOOOOOOOOOOOOOOOOQOOCrOi kdor Iroče firirojali iloliro Kuvti. ir.ij || kii|Mijc> i (9b7—3) Oz evo kavo mt Olz-eva kava ~wm je najboljši inanajčistejši primesek navadai kavi. \m~ Olz-eva kava ~mm ne soilraij«1 niti hrušek, niti repe, niti sirupa. Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicah. Ugodna prilika se ponuja, da je moči dobiti za polovico vrednosti, samo 4000 gld. novo zidano hišo z jednim nadstropjem, ki je še sedem let davka prosta, s gospodarskim poslopjem, apnenico, gostilniško obrtnijo, pećnico in žično železnico (Drathseilbahn) za odpravljenje raznih materijali) neposredno do kolodvora, v kraji, kjer se nahaja 6000—8000 delavcev. Hiša je poHebno priporočljiva za vapnarstvo in za pekarijo; 2000 gld. lahko ostane na hiši. Več se izve pri lastniku A. Putri ehu v Ljubljani. (1071—1) Št. 5472. -nssssav____mm _ _ (1059-8) C. kr. okrajno sodjSće v Mokronogu naznania: Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna javna dražba v zapuščino ilr«. Janeza Skedla, UrAe in .tliee Nkedl i/. Ht. Kuperta spa-dajočih zemlji*«« in se odredi dan 37. kimavca 1893 I. t. 1. v Nt. Riipertu. Cena bode se določila neposredno pred dražbo po cenilcu Jožetu Dercarju iz Kamnjn. Skupilo se bode mnj dediče razdelilo. — Pravice zastavnih upnikov se ne bodo kratile Dražbeni pogoji zamorejo se upogledati v navadnih uradnih urah pri podpisanem sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu dne 20 septembra 1892. Najboljše in najcenejše toiletno milo. Najboljše milo za varstvo Icoče je vsled pri poro«-II«* medicinskih avtoritet novo upeljano Poenu-g'"™ milo, sovo. To je UKodno« nevtralno iti ue ponarejeno toiletno milo prve vrste Je narodne vonjave In euiinentnesja upliva ua voljnost in lepoto Irožie ter naredi in vzdrži fino polt. Ker je povsem neškodljivo in nerezko, priporočajo zdravniki Doerinsjovo milo m novo materam Sa umivanje do|encev In otrok nu|topleje. Osebe jako občutne, trapavu ali trde kože, ue morejo dobiti ugodnej* »etra In J»olJwea;a mila. kakor je Dorrlngovo taborno toiletno milo. fnST~ Kot anauienje za pristnost utisnjena je vsakemu komadu pristnega l>oerlnKoveiea mila varnostna znamka, aova, odtod imenovanje Doerlng-ovo milo h hovo. V. (357—7) ■■ Dobiva se po SO kr. komad pri: ■■ A v s. A nor. IV rd. Bilina * Kasen, lekar (Jrbtnehel, Ani. Krisper, Ed. Mahr Mayr-jeva lekarna pri zlatem jelenu", Piecoli-jeva lekarna ,,pri an^elju", 1'bahl pl. TrnkiM/v lekar. V Krami Umi. Starovasnik, Martin IVttaii. V varaidinui Frau Riedl lekar. — Genrralau sa»topatvo ta AvHlro-O^TNUo: A. .UOTNCII A <'o.. I»miaj. I.. Lujreek :t. 5 ?s^x7^i^^^Ii?>Fx^ijte Gričar & Mejač preje 31. Ncumann. Najstarejša in največja konfekcijska zaloga v Ljubljani, Slonove ulice štev. 11. INovo došle jesenske novosti! v ženskih dež. plaščih, dolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih. Največja izbera v otroških in dekliških plaščih in j aketih #QT~ po jako zmernih cenah. ===== Il\a.stro-vstiil Icatalog-l za-atortj ln franlro. == Jesenske vrline suknje, nienčikovi, vremenski plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke po najnižjih cenah. (1030—4) Olinmhfl " 'l'Mklh konfekeljitklh predmetov, kokeranlli vljJUlIlUcl ■ uluiava v '.ulo^L .Injeva i/, dobrega blaga« ka-ti'ri'Kii Me pri naju nahaja obilnu vzgledio* kolekelja, po meri iu iia|uovejNeiu kroji lonio iu uajtieneje na Itiioitji lsdelatl. » RAZPRODAJA =5 od >l. Neiimumi-u prevzete konfekcijske zaloge l»o znatno /ni/aiiili cenah. r Anton Stacul trgovina s delikatesami in vinom Selenburffove ulloe it. 4. Naznanjam, da so dosia pristna bela in rodeča italijanska namizna vina, (1067—1) kakor tudi fina desertna vina, n. pr. Kanala, Chianti, Barbara, pelinoveo, Neo-"bioto itd. vse od najzanesljivejših t vrdk, sajamčeno kot pristna naravna vina. Ob jednem priporočam bogato svojo zalogo finih in svatih delikates za jesensko in zimsko dobo: Praski in Oraikl presajeni pršut, raznovrstne domače ln drage klohsse, fine msine in ribje konserve, namizni desertni tir, Št. Danielski sirovi pršut, pristne francoske in Kromeriike gorjuiice, Suchard čokolade, Van Houten Cacao, Lleblgov, Kemerikov, Armonrjev Jutnl ekstrakt, specijalitete v inozemskih, nemških, italijsnsklh in fraaeoskih vinih, šampanjec, likeri, oognac, rum, čaj i. t. d. po jako niskih cenah pri najpazljivejSi postrežbi. Za mnoga naročila se priporoča s spoštovanjem sladčičar. J Prosimo, da se to izreze. Izvrstna PORABA MAGGI',EVE ZABELE ZA JUHE. (Preveč .škoduje uleum.) (785) Za prlre|anje dobrih mesnih Juh priden! vsaki samo z vodo prirejeni juhi potem ko je gotova toliko čajuin žlie te zabele, kolikor je osob. Kavno tako sadobi alab bonillon, će bo mu primeša le malo kapljic, jako lin ukus. Za vaa Jedila« katerim se navadno primeša mesna juha, zadošča voda iu nekoliko kapljic te zabele. Za podaljšanje prideni k 1 4 litru navadne juhe */4 litra vrele vode, nekaj soli in dve Čajni tiici polni sabele. Tako se dobe, ker pride na krožnik */< litra, mesto jednega Stirjo krožniki polni slastnejše mesne juhe, ki tudi bolje izgleda ter si je moć prihraniti trostroki potroSek mesa. Za elato meuno Juho je le treba zavreti malo obistne masti v slabo soljen vodi, tudi se pridene lahko kaj zelenjadi, iu potem, ko je skuhauo, pri melaj dve čajni žlic zabele vsakemu litru. Juhe ■ pieuom, teateniao, cmoki I. t. ti., samo z nekoliko obistne masti v slabo soljeni vodi kuhane, katerim se tudi laiku pridene kaj ostale ze lenjadi, n. pr. ohreta, postanejo izredno Hlastne. č<- se za vsako osebo po Čajne žliee te zabele primeša. Potem potresi z ribanim muskatovim orehom Caovedlua ostane sočnata in hranilna, če se meso dene v vrelo vodo in če se potem mesni juhi primeša čajna žlica te zabele. Za bouillon si Jujeeiu: Celo jajce ali tmino rumenjak raztncši ae v skledici z vrelo vodo in nekaj soli in potem prideni čajno žlico polno te zabele. vzajemno zavarovalno društvo na človeško zivl m rente na Dunaju, Schottenring št. 8 v lastni hiši. Ustanovljena meseca avgusta 1860. Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane svote ae točno Izplačujejo. Pri ..Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb zn 20,501 milijonov prold. Foroitveni zaklad iznaša 2,018 milj. gold. Izplačala je .Avstrija do-zdaj te 7,444 milijonov gold Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni bo za one, ki spadajo 5e pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski ali njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so: I. Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se, kadarkoli se sin rt pripeti. II. Nasprotno zavarovanje pri /akonakih. III. Zavarovanje na doživetje in ob Jednem sa slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavarovnncu pri poprej določeni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi znvarovanec poprej umrl. IV. Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane avote: Prvič »izplača se, kadar zavarovanec določi no ab.-roat doneze njemu samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem. V. Zavarovanje rent (penzije). VII. Zavarovanje z Izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času. VI. Zavarovanje na do-žitje : Zavarovana svota izplača Be o naprej določenem času; »ko bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s 5°/a obrestnimi obresti. VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača s" kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl. odpade daljno vplačevanje, iu ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek. Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarife brezplačno daje : ITadzorništvo ..Avstrije" v Ljubljani: Ignacij Valentinčič. Pisarnica: Sv. Petra cesta št. 73. tm-*) 3 Anton Schuster ,,^ri Tončku" Prvi Ljubljanski konfekcijski salon za gospe Špitalske ulice št. 7, L nadstropje priporoča za jesensko in zimsko sezono po čudovito nizkih cenah* največjo izbero modernih in najboljših dežnih plaščev za gospe, deklice in otroke, dolmanov, jesenskih in zimskih zgornjih snkenj, vrhnih sukenj, .žaketov, ovratnikov, (bluzen najnovejšega kroja, kakor tudi vsake vrste konfekcijskega blaga za dame, angleške in domače modne robe za gospode, najnovejše" robe za gospojinska oblačila, čivijot, flanele, kašmir, loden, pristnobarvni bar-hant, pliš, baržun, svilenine, blaga k pohištvu, salonskih in tekalnih preprog, zastorov, garnitur, irhastega sukna, posteljnih uložkov, graclel, oks-ford, sifon, julet, platnene namizne oprave, žepnih i robcev in prekrasnih rut za na glavo i. t. d. HT Opomba. ~VfB Konfekcijskih predmetov dam vseh od moje dobre robe, ki jo imam v zalogi, po nujiiovejsum kroji iih Dunujl zgotovljati, vsled tega som v položaji, da labko mnogo cenej« prodajam od vseh mojih konkurentov ter priporočam cenjenim p, n. naročnikom, kar bode njim samim v prid, da so o tem, če iti kaj trebali, sami prepričajo. Pb meri napravljeni konfekcijski predmeti so na DttnsJI zgotovijo v H. ilnrh ter jamčim za to. da se prav dobro pristajajo, ker sem za pomvrjeuje angaZcval nalašč izvrstno Dunajsko krojačico. Z odličnim spoštovanjem (f'66-4) Anton Schuster. Najboljše vrste piva "V ©0ĆLU1. In. stelrlerLlcaOn. iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (J 05—30) Zaloga piva i C ) prve Graške delni&lce pivovarne "^5*^ v Kolodvosk ih ulicah št 24 v LJUBLJANI. mykTm Na pismene poizvedbe odgovarja ae nemudoma in frankovano. ~W Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicab s patentovanim zamaSkom dobiva so vsak dan sveže, '/i Utr« M ^r-> 1 l|ter Kr- dohiva so v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah St. 24. Ponudimo po najnižjih cenah: Zarezano vštricno ostreSno opeko (Strangfalz-Dachziegel) najboljše vrste. Veliko zalogo lončenih pečij in štedilnikov ter vseh v to stroko spadajočih izdelkov. S^l^ociijivlitc?!«-: IT Majolika peči. ^5 Lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). ais-uj Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem F. P. Vidic & Co., Slonove ulice. 2a— Gostilničarsko posestvo na glavni cesti blizu Celja, obsegajoče hišo z jednim nadstropjem, kegljišče, vrt za sedeti in zelenjak, je z vso hišno opravo takoj na prodaj. Natančneje se izve pri gosp. I Vrti i II a II kr., SJO kr., fJO kr., gld. 1.—. LJubljana; Mihael Kastner. Anton Krisper. II. L. Woncol. Peter Laasuik. Jan. Luckmaim. Ivan 1'erdan. JegliA & Leskovic. J. Klauer. Josip Kordin. Ivau Fabiati. Karol Kuringer. Ed. Mahr. Ferdinand J'lautz. A. Šarabon. Viktor ijckifler. Schussnig &, VVeber. F. Terdina. Alojzij Leuček. M. E. Supati. J. Traun. Postojina: dkofja Loka Borovnloa: Kooevje: Vel.Laiioe: Krško: Idrija: Kranj: Lož A n t on Dietrich. lledvik Fabiaui. Fran Verbić. Fran Kremi. Fran Lov. Ivau Justin. Kupert Kngelsberger. Anton Jugovic. Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna „pri Sveti Trojici \ Vilj. Killer. Karol Fabiaui. Fran Kovač. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Litija: Mokronog: Vrhnika: Gor. Lopat oo Radovljica Radeče: Novo mesto: Kamnik: Zagorje: Črnomelj: (372— lv) Lebinger &Rerginaun. Anton Majcen S bi I & Petrovič. M Brilev. Peter Hladnik. A. Boblek, lekar. Davorin Podlesnik. Fran Trevčnik. Adolf Pauser. Etlui. Zan^ger. liratovska akladnica „koiiHiunii. društva". Ivan Miiller seu. R. E. Mifaelćić. And. Lackuer. Lud. 1'eiM. Ksikor zmeraj, dobe" se tndi letos najlepši in najcenejši otročji vozički eana.© pxl (397—29) Antonu Obrezi, la.pccir>ax*ji v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Elegantno, fino ln motno blago. Prememba stanovanja. Podpisana daje na znanje, da stanuje ■ od sedaj na Turjaškem trga it. 8, I. nadstropje, ter se priporoča spoštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva babica. Tudi vzame dame za nekaj časa v popolno oskrbovanje. (929—12) Z osobitim spoštovanjem Emilija Nasko, doktorska tiči, izkušena'babica, Turjaški trg št. 8, I. nadstropje. Izurjen solicitator i&6e službe. 10S31' Več se izvč pri upravniStvu „Slovetiskega Naroda". Oženjen hlapec brez otrok, z dobrimi spričevali, ki je tudi popolnoma izveden v gospodarskih po-dih, se takoj \zpr<>|ine. -•• Povpraša naj: Marije Terealje cesta Nt. 12, I. nadstropje. (103G—1) Posestvo z velikim vrtom v Ij]ul»IJaiil, jako pripravno staviSče, prosim me pod ugodnimi poboji. — Poleg tega protlastn ne tudi dva lepa velika travnika v meRtnem lo^n. — Natančnosti poizve se pri upravništvu tega lista. (1069—1) 3vTriogro let znan.© "bolesti utežvijoče domače zđ.reL"vilo. K^viaulin* s> protinova tekočina Cena */, steklenici 1 gld., % steklenici ftO kr. a. v. Pristno bln^o ae dobiva, v vh.-Ii lekarnah. FRAN I. KWIZDA c. kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni založnik okrutni lekar v Korneuburgu pri Dunaju Moto racij ona ln o zdravljenje. s> as •i s n hm Vsem bolnim na živcih ae najtopleje priporoča 21, izdaja izšle brošure Romana W«?lsmnaii»-a Zmr Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung, 33 Dobiva se zastonj v lekarni J. Svobode v Ljubljani. (700—b) T? © fik O Spričevala znanih zdravnikov. Zahvala in priporočilo. Uljudno naznanjam, da sem zaradi drugih večjih podjetij svojo podruŽUO trgovino s specerijo, žganjem in viktualijami v Ljubljani pod tvrdko svojemu bivšemu poslovodji, svaku gospodu Ivanu Jebačinu, z vsemi pravicami prodal. Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanje zaupanje in prosim isto tudi mojemu svaku ohraniti, kateri bode trgovino pod svojo tvrdkn nadaljeval. Nadalje priporočam svojo veliko zalogo pšenične, ržene, ajdove in koruzne moke, otrobov, ješprejnčka, pšena, kisa, kakor tudi špirita in žganja, vsake vrste deželnih pridelkov in drv za kurjavo. Ker kupujem najfinejše žito in iz prvega vira, mi je mogoče z dobrim blagom in nizko ceno postreči. Priporočujoč se obilnim naročilom, beležim z velespoštovanjem Ceniki in uzorci se na zahtevo pošiljajo, vsakovrstna naročila vzprejema tudi gospod Ivan Jebačin v Ljubljani, Emonska Gesta št. 2. Priporočilo. Oziraje se na zgornje naznanilo mojega svaka, gospoda J. Traun-a, jemljem si čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da sem tukajšnjo njegovo trgovino že dne 22. aprila t. 1. prevzel, katero bodem pod tvrdko I^rsura. Jebacin nadaljeval: Kot bivši voditelj te trgovine imajoč večletne skušnje v tej stroki mogočo mi je, da bodom z dobrim, svežim blagom, s točno in reelno postrežbo zadoščal slavnemu občinstvu in si tako pridobil in ohranil zaupanje cenjenih naročiteljev. Ob jednem naznanjam slavnemu občinstvu, da sem trgovino od gospoda (1039—s) Josipa Poženu-ta na Cojzovi cesti št. 10 prevzel, katero sem pod svojo tvrdko dne 17. t m. otvoril. Pričakujem Vašo blagonaklonjenosti in beležim z velespoštovanjem Ivan Jet>aciimo Izdajatelj iu odgovoril urednik: Josip No Hi. lAMtDiua m tisk .Narodne Tiskarne*. 4