163. številka. Ljubijo*, v petek 18. julija 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje In praznike, ter velja po potil prej*«*«*. a* avauo-ogrsa« deželo aa vse leto ar> a aa po» teta 13 &. ca cetn teta 8 K 00 h, za joOun ineaec I K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec t K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b vi se dvakrat, in po 8 h če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvouS trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga 3t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. - „Naroina tiskarna1' telefon št. 85. Kmetijske razmere na Kranjskem, m. Iz klica po organizovanju kmetijskega stanu je izcimilo slednjič naziranje, da so edina pomoč za našega propadajočega kmetovalca razne zadruge. Nastalo je neko silovito snovanje zadrug, in kdor ni vsega odobraval, je bil proglašen za sovražnika kmetovalcev; v glavah nerazumnih kmetovalcev se je pa vzbudila vesela nada, da jim je napočil rešilni dan. No, prevara je deloma že prišla in še pride! Prav osnovana kmetijska zadruga, ki ima v sebi vse predpogoje uspešnega razvijanja in delovanja, je gotovo velike koristi in važnega pomena za boljše izhajanje; a o njej trditi, da more izključno le ona tisto popraviti, kar pregreši slabo gospodarjenje, je brezmiselno. Umen gospodar more brez zadruge dobro izhajati, z njo seveda še bolje, a z našim zastarelim kmetijstvom se ne da izhajati, če je gospodar tudi ud cele vrste gospodarskih zadrug, ki še tako dobro uspevajo vobče. Kmetijska družba, njene podružnice in organi so pričeli s snovanjem zadrug že pred 30 leti, in če so danes pri tem delu previdni, sc vzrok praktiške izkušnje. Omenjeni činitelji v deželi so zasnovali preko pol sto strogo kmetijskih zadrug, in nepotrebno bi bilo zakrivati, da se je marsikateri osnutek izjalovil, ker ni dostajalo zadostnih izkušenj in zadostnega upoštevanja razmer. Poglejmo, kaj se da na Kranjskem z zadrugami doseči. Gospod Pire piše v tem oziru: Denarne zadruge imajo namen, kmetovalcem pomagati do cenega obrtoval-nega denarja, nikakor pa ne, da bi mu priskrbovala hipotekarni kredit, ker je to naloga drugih, v to svrho primernejših zavodov. Lahko rečem, da na Kranjskem sedaj povsodi velja poštena in pri merna obrestna mera (oderuštvo je zelo redka prikazen, in kdor se pusti odirati, je sam vzrok). Posebnega denarnega učinka kmetijstvo od denarnih zadrug nima več pričakovati in torej tudi ne bolj šega izhajanja, a njih obstoj je neobhodno potreben, da se vzdrži sedanje tozadevno ugodno stališče. Nakupovalne zadruge, ki se pečajo s priskrbovanjem gospodarskih potrebščin, ne bodo v bodočnosti našemu kmetovalcu niti vinarja prihranile pri pridelovalnih stroških, kajti 15 let sem, t. j. odkar je c. kr. kmetijska družba polagoma in previdno pričela priskrbovati gospodarske potrebščine, je cena vsem omenjenim potrebščinam vedno tako nizka, daje nobena organizacija ne more še bolj znižati. Kot posebnost naj omenim, da se je neka zadruga v nekem slučaju obrnila do družbe, naj ta nikar tako ceno dotičnega blaga ne oddaja, ker drugače zadruga niti na stroške priskrbovanja ne pride. Prodajalne zadruge imajo na Kranjskem pomen le za tiste pridelke, ki pridejo v naši deželi v poštev. Mlekarske zadruge imam jaz danes med prodajalnimi zadrugami za najvažnejše v naši deželi, ker v resnici pomagajo kmetovalcu do novih dohodkov, ki so mu krvavo potrebni. Še važnejše so pa zaradi tega, ker ima mlekarska zadruga za posledico povzdigo živinoreje in preustrojiiev kmetijstva v smeri, ki je našim razmeram primernejša. Že sedaj naše mlekarske zadruge kmetovalcem do-našajo 350.000 K novih dohodkov na leto, in če se bo količkaj delalo, narase ta vsota v desetih letih na 1 milijon kron. Iz vsega tu navedenega sledi, da so prave in dobro vojene kmetijske zadruge, kakršna kaže pri nas širiti, velekoristne; če pa nepristransko preudarimo, koliko več dohodka more naš kmetovalec z njimi doseči, bomo vendar našli, da je ta dohodek neznaten napram ogromnemu primanjkljaju in da je zato škodljivo našega kmetovalca slepiti z nadami, ki se nikdar ne bodo uresničile. Preostaja le še govoriti o kmetijskih nakupovalnih zadrugah. Takih zadrug v resnici nimamo, kajti tisto, kar se pri nas šteje pod to ime, in sicer »kmetijska društva, registrovane zadruge z omejenim poroštvom« ali »konsumna društva«, ni- kakor niso to. če ta društva razen otrobov oddado svojim udom na leto še kako malenkostno množino gospodarskih potrebščin, zato še ne zaslužijo, da bi jih šteli med kmetijske nakupovalne zadruge. Vsa ta društva, silno visoko računjeno, ne oddado svojim udom na leto za 100.000 kron poljedelskih potrebščin, kar je tudi že zaraditega za prospeh našega kmetijstva brezpomembno, ker jih ne priskrbu jejo ceneje kakor jih je v deželi sploh dobiti. Vsa ta društva so torej pravzaprav konsumna društva. Najprej bodi povedano, da naša konsumna društva niso v ničemer podobna »kmetijskim« konsumnim društvom na Nemškem, in jaz morda ne trdim napačno, če rečem, da se je le zaradi imena, ki so ga po naše tolmačili, preneslo neko gibanje k nam, ki bi ne bilo nastalo, če bi se bil naslov teh zadrug tolmačil pravilno, t. j. v nemškem zmislu. S konsum-nimi društvi so povsodi med kmetovalci, celo tam, kjer so za vodstvo sposobne sile, naredili le žalostne izkušnje in' jih vsled tega v nobeni napredni deželi več ne snujejo. Glavni ali skoraj edini predmet naših konsumnih društev je oddaja kolonialnega blaga, jestvin in manufakturnoga blaga, kot kranjska »posebnost« tudi v nekaterih društvih točenje vpijan-čljivih pijač. Kako o tem sodijo na Nemškem, naj sledi iz določil, ki tamkaj veljajo. Na Nemškem so tri velike zveze gospodarskih zadrug in vrhutega mogočne društvene organizacije, ki svojim udom priskrbujejo gospodarske potrebščine. Pri Offenbaški zvezi, kjer je preko 1500 zadrug, velja kot načelo, ki se od mero-dajne strani priporoča, »da je kupčijo omejiti le na gospodarske potrebščine in je svariti pred kolonialnim in manufakturnim blagom, ker to obrtovanje razceplja in vsled nezadostnega poznavanja blaga lehko dovaja do izgub in zadrugi jemlje kmetijski značaj«. — Neuwiedska Rajfajz-nova zveza, ki šteje preko 3000 zadrug, ima za načelo, da naj se nakupovanje omeji le na glavne gospodarske potrebščine, dočim naj bo nakup kolonialnega in manufakturnega blaga izključen, če k temu ne silijo kake posebne razmere. Pri vseh drugih organizacijah velja isto načelo, in faktiško se vse zadruge tega tudi drže. Ta društva ne prinašajo našim kmetovalcem prav nobene koristi in je velika zmota, če se jim pripisuje katerikoli moč, da bi mogla našega kmetovalca rešiti pretečega propada. Naša konsumna društva pa imajo vrhutega še razne hibe, ki so podobne onim pri naših posojilnicah, in te hibe so že bile in še bodo usodepolne. Če kdo prične trgovino brez strokovnega znanja v najeti hiši s premoženjem par krajcarjev, ki komaj zadostujejo, da si kupi police, ter dela le s kreditom in zida hiše s tujim denarjem, vrhutega pa vsiljuje blago pod opravičeno ceno, samo, da bi uničil tekmece in veliko da na upanje, potem velja tak človek za nesolidnega trgovca, ki mora priti na nič. Mnogo teh znakov nesolidnega trgovca ima pa večina naših konsumnih društev na sebi. — Točenje vpijančljivih pijač v zadrugah, ki imajo nalogo, kmeta reševati, je pa zločin nad dobrim imenom kmetijskega zadružništva. Gospod Pire končuje: Gospodarske zadruge, velekoristne za vzdrževanje ugodnih gospodarskih razmer in za boljše izhajanje pri kmetijstvu, da so zelo potrebne v prospeh naprednemu kmetijstvu, a za Kranjske razmere jim odrekam rešilno moč za nase propadajoče kmetijstvo. Edina rešitev našega kmetijstva je v povečanju in izboljšanju pridelovanja. Brezdvomno je naše kmetovanje z ozirom na plodnost zemlje roparsko, in opravičene so pritožbe naših kmetovalcev, da zemlja ne rodi več toliko, kolikor je nekdaj. To pa izvira odtod, ker naš kmetovalec niti ne ve, v čem obstoji kmetovanje, in torej nima tistega temeljnega znanja, ki je neobhodno potrebno za umno kmetovanje. Kadar bo naš kmetovalec razu mel, da ima kmetovanje isti temelj kakor vsaka druga obrt, da kmetovanje ni rop ali slučajno izrabljanje zemeljskih zakladov, temveč čisto priprosto predelovanje redilnih snovi in naravnih sil v nove pri- Na deželi med Slovenci. Zapiski in misli popotnika. Ruski spisal dr. Damov. (Dalje.) 11. Maribor. Nu, v Mariboru smo! Poslovivši se od mičnih sopotnic in popotnikov s prisrčnim »z Bogom«, sem stekel v mesto. To je mesto, kakršnih je mnogo po nemškem kroju in z nemškim značajem. »Toda, odkod se je vzelo to nemško mesto, ako je okolica skozi in skozi slovanska?« to vprašanje sili nehote marsikateremu popotniku v glavo. Odgovor na to ni težak. Germanski napor in kolonizacija z magdeburško, nirnberško in z drugimi tem podobnimi pravicami sta se zarila v srednjem veku kakor silen klin v slovanski organizem ter pozidala v obliki različnih »burgov« še sedaj obstoječe in ne tako lahko razrušljive trdnjave. (Izpo-četka so se vrivali med Cehe in Slovence kot kolonisti Markomani in Bojeri, Baju-Vari. Odtod bržkone izvira preimenovanje prvotnih čeških dežel na Bohmen, skrajšano od Boierheim). K tem trdnjavam ger- manizacije pripada večina mest v slovanskih deželah na zahodu; k njim je treba prištevati tudi Maribor. Toda pri ugodnih okoliščinah se ta neprilika polagoma od-stranja. Maribor je sedaj še nemško mesto, toda slovensko ljudstvo, ki je sicer še v manjšini, se polagoma že dviga. Tu izhajajo že nekateri slovenski časopisi za ljudstvo, vrši se borba za mestno upravo; tu se, hvala Bogu, že nahaja slovenski »Narodni dom«. Kakor tvorijo mesta v slovanskih deželah trdnjavo germanizacije, tako tvorijo »Narodni domi« trdnjave slovanskega življenja sredi po-nemčenih mest. Nemci so že davno spoznali pomen »Narodnih domov«, in radi tega je lahko razumljiva njih jeza na ta središča Slo-vanstva. »Narodni dom« v Mariboru ne stoji preveč oddaljeno od kolodvora. Ko prekoračite nekaj sto korakov, zagledate na levi veliko poslopje z majhnim, okroglim stolpom. Ponosno poslopje je sezidano v novejšem slogu, vsekakor pa stoji nekoliko preveč na strani od mestnega in trgovinskega gibanja. Uprav radi tega tudi manjka v mariborskem »Narodnem domu« prodajalnic, ki so, kakor znano, poglavitna vaba preprostega naroda. Pustivši to pra- ktično zadevo na stran, se je posojilnica, zidajoča to poslopje, na vso moč potrudila, izdelati druge prostore v »Narodnem domu« kolikor le mogoče sijajno. Spodaj zavzema skoro vse pritličje velika restavracija, ali slovenski — gostilna. Na dvoru na levo je našla svoj prostor pokrita veranda, čije stene so okrašene s čopičem domačega, slovanski čutečega umetnika, predstavljajoče slike mest, pokrajin in narodnih tipov. V prvem nadstropju je plesna in gledališka dvorana z biljarom, čitalnico in razun tega posojilnica ter še druge lepe dvorane. Velika dvorana s krasnimi svečniki in zrcali je naravnost razkošna; zadaj pa oder z novimi in lepimi dekoracijami. Dvorana nikakor ne zaostaja za dobrim gledališčem v manjših mestih. Povprašal sem tudi po »ruskem kružku«, vendar doslej se v Mariboru ni še našel učitelj zanj. Toda misel že zori, in pričakovati je, da se jame tudi v Mariboru sčasoma glasiti ruska beseda. Ru-sofilstvo mariborskega posvetnega razum-ništva se pojavlja sedaj zgolj v tem, da boljši rodoljubi dajo krstiti svoje sinove za Igorje itd. Nu, tudi to je neka vrsta materijalnoga slavjanstva, ki ima večjo ceno, nego ravnanje onih »naprednih« pu- stocvetov, ki se smatrajo za Slovane, med tem ko so njih otroci sami Karoli, Vil-helmi . . . ter je sploh njih rodbinsko življenje Slovanstvu povsem tuje. »S miru po nitke, golomu rubaha! *) Slovenski »Narodni dom« v Mariboru, kakor med zapadnimi Slovani sploh, je brezdvomno kaj dragocena in globoko v njih življenje segajoča naprava. To je središče ne samo duševnega, marveč tudi gmotnega in društvenega življenja. Politika uhaja le neposredno v krog njegovega delovanja. Sploh pa je v Mariboru politično iiv- *) Ne zaman odreka glavni junak novejše povesti ruskega pisatelja N. A. Lejkina „V gostjah u turok" vsiljivim poročevalcem v Sofiji pravico, imenovati se Slovane ali celo rusofile. Dokler se nahaja pri Slovanih nemški naCin življenja — pravi Nikolaj IvanoviC Ivanov — Slovani niso Slovani. Samo po odstranitvi nemSke pijače z upeljavo ruskega samovara, kvasa in ruske kuhinje postanejo Bolgari po mnenju petrograjskega trgovca pravi Slovani. Kakor je tudi smešna na prvi pogled ta opazka, je vsekakor karakteristična. V Sofiji, v Belemgradu nadkriljuje, sram nas je priznati, nemški značaj in način življenja, in radi tega je Nikolaj Ivanovič Ivanov s svojim preprostim, trgovinskim in zdravim razumom rešil bolje, nego nekak politik, vprašanje sedanjega slovano-fil8tva. Neprostovoljno, nezavedno odtujenje med Slovani je tudi ne majhen vzrok propadanju Slovanov. đelke, potem ga bo že navadna pamet gnala do umnejšega delovanja. Kranjsko kmetijstvo je silno zaostalo, a za to naj se ne daje krivda kmetovalcu, temveč tistim, ki so ga v velikanskem socialnem in gospodarskem preobratu, ki se je izvršil v ravno minulem stoletju, zapustili brez vse pomoči in podpore v takrat nastalem velikanskem gospodarskem boju in tekmovanju. Naše kmetijske razmere so postale tako neugodne, da ne moremo dolgo čakati na preobrat, zato mora biti naloga poklicanih činiteljev, da zastavijo vse sile, da se v najkrajšem času vsaj odpravi dosedanji primanjkljaj. Ce se dosedanje pridelovanje poviša samo za 25%, in sicer glede kolikosti in glede kakovosti, pa je naše kmetijstvo rešeno! Jaz sem prepričan, da je to dosegljivo, če se delo v to svrho zastavi z vso silo in na pravi način. V dokaz, kaj so da v kratkem času doseči, nam bodi po trtni uši uničeno vinogradništvo, ki se je v enem desetletju popolnoma obnovilo in je vinogradnika naučilo nekaj povsem novega. Energični nastop našega deželnega predsednika, ekscelence gospoda barona Heina, je dosegel ta velikanski vspeh. Petindvajsetodstotno izboljšanje našega kmetovanja bi nam dalo skoraj 7 milijonov novih dohodkov in bi bilo torej vstanu dosedanji primanjkljaj v kmetijstvu popolnoma pokriti. Ta povišek je dosegljiv le, če se uvede umnejše kmetovanje, zato je to edino sredstvo, da se reši naše kmetijstvo. V LJubljani, 18 julija. Nova trozvezna pogodba je sicer oficialno še tajna in širši javnosti neznana, toda nekatere posameznosti so postale že javne. Gotovo je, da nova trozvezna pogodba ni sestavljena na prejšnji široki podlagi ter da je bolj gospodarskega značaja. Vojaških obveznosti ni več v novi pogodbi. Ako nastane konllikt med dvema zveznima državama ali med tujo in med zvezno državo, odloča razsodišče, v katerem je suveren tretje zvezne države. Za vojne slučaje je baje nova trozveza brez koristi. Iz Macedonije. Macedonski listi trdijo, da je položaj v vilajetu Monastir jako kritičen. Bolgarski podpolkovnik v rezervi Jankov organizator bolgarsko-macedonskih strelskih društev, je izdal v Strumici oklic, v katerem se nazivlja »poveljnik revolucionarnih čet« v okrajih Kastoria, Lerin in Resen. Zofijski list »Reformi«, glasilo ma-cedonskega osrednjega odbora, pravi, da je sedanji čas za ustajo zelo ugoden. »Macedoniji je treba dejanj, ne politike in poukov; rešitev je v sveti revoluciji. 3000 mož v orožju stoji v gorah, 3000 drugih pa jih prihiti na prvi poziv«. Bolgarska vlada svari društva, naj bodo mirna. Položaj v Južni Afriki. Iz Pretorije poročajo, da se pojavlja med Buri reakcija. Med Buri sta na-" stali dve stranki, ki se preganjata. Oni, ki so v boju vztrajali do konca, sovražijo one, ki so kapitulirali med vojno. Nekaj jih je bilo baje celo ustreljenih. Neizprosni ljenje, ki je večinoma v rokah takoimeno-vanih klerikalcev, le slabo razvito. Teža politične borbe je prenesena na deželo. Posrečilo se mi je, na hvalo mojemu to varišu dr. B., da sem bil navzoč na shodu, ki so ga sklicali duhovniki. Shod, kakor politični shodi v sedanjih ustavnih državah sploh, se ni odlikoval z nikakršnimi posebnostmi, vsekakor pa mi je omogočil pogled na politični položaj Slovencev na Štajerskem. Govorilo se je mnogo. Govorili so ter polagali svoje račune o delovanju poslanci; govorili so duhovniki, politiko-vali so celo nekateri kmetje. Pošiljal se je grom in strela na naslov Nemcev in domačih izdajic, končno pa je bilo z glasnim ploškom sklenjeno delovati v smislu gesla: »Proč od Gradca!« Vodstvo podobnih zborovanj, kakor politike sploh, počiva na Štirskem še sedaj v rokah slovenskih klerikalcev. In ako jih sedaj še ni možno smatrati za borilce nemške kulture, ima vsekakor, žalibog, njih delovanje dva konca. To se je tudi razvidelo iz besed mladega duhovnika, nadarjenega, izurjenega agitatorja in govornika, priredivšega, kakor se je kazalo, ves shod. Dokler se je govornik držal predmeta ter rešetal ekonomične in bojeviti Buri nosijo selena znamenja, da se razločujejo od drugih, ki so med vojno prisegli Angliji zvestobo. Buri trdijo, da se svoji neodvisnosti niso odpovedali ter da so bili z lažnivimi poročili zapeljani, odložiti orožje. Mnogim poveljnikom se očita izdajstvo. V Transvaalu so Buri nezadovoljnejši kot v Oranju. Beli delavci in rudokopi zahtevajo zastopnike v par lamentu. Ujeti Buri, ki so prisegli Angliji zvestobo, se smejo na lastne stroške vrniti v Južno Afriko ali odpotovati kam drugam; drugi pa se ne smejo vrniti domov. Potemtakem morajo Buri plačati vožnjo v domovino iz svojega! Gotovo je, da Buri z mirom niso zadovoljni in da se razvijejo iz tega razne afere. A tudi na Angleškem se razkrivajo sedaj razne neljube stvari, zlasti sleparstva pri nakupovanju konj. Korupcija igra glavno ulogo in zapleteni so prav v umazane afere visoki častniki. Vrše se pravde, ki razkrivajo, zakaj so bili nekateri za vojno tako uneti. Kabinet Salisbury se je umaknil o pravem času, kajti sedaj začno vstajati škandali. Najnovejše politične vesti. N i žjea v s tr i j s k i deželni zbor je dovolil zvišati jamstvo za projektovano železnico Kirchbach-Marijino Celje od 268000 na 344.000 K. — Tirolski deželni zbor je p r e k i n j e n ter se skliče najbrže šele meseca decembra zopet. Razprave o avtonomnem vprašanju pa se bodo vkljub temu nadaljevale. — Vo-ralberski deželni zbor je sprejel preosnovo deželnozborskega volilnega reda ter se na to zaključil. — Za podržavljenje okrajnih šolskih nadzornikov je podal v češkem deželnem zboru predlog posl. Zdenko Schilcker. Češki poslanci so bili po večini zoper predlog, ker bi potem ta naprava prešla popolnoma v roke državi ter bi postali okr. šolski nadzorniki birokratje, kakršnih imamo že itak odveč v drugih strokah. — Belgijska kraljica Henrieta visi med življenjem in smrtjo ter pričakujejo zdravniki vsak trenutek katastrofo. — Kongregacijske šole na Francoskem. Nad 70 takih šol je že dobilo povelje, da se morajo v osmih dneh zaključiti. — Deželna učiteljska konferenca za Nižjo Avstrijo v Št. Hipo-litu je sprejela resolucijo, da se mora v interesu uspešnega razvoja šole odstraniti cerkveni vpliv na ljudsko šolo. Dokler bo le eden vladoželjen duhovnik, ne bo prišla šola do miru. — Odposlanci avstrijskih notarskih zbornic so bili včeraj pri pravosodnem ministru. Minister jim je zajamčil, da ne misli na odpravo notarijata. — Podguverner Trans-vaala je postal Sir Artur Lawley. — Diplomatični konflikt med Italijo in Švico prevzame v poravnanje mednarodno mirovno sodišče v Haagu. — Generala H m i t h a, na čegar povelje so se godile na Filipinih nečloveške gro-zovitosti, je spoznalo vojno sodišče v Ma nili krivim ter ga obsodilo na — ukor. Predsednik Roosrvelt mu je izročil ukor in »modro polo«. — Srbska skupščina se zopet skliče, da dovoli 16 milijonsko posojilo. zadeve in politične odnošaje Slovencev k Nemcem, videl sem v njem Slovenca in Slovana. Precej pa, ko je — in sicer v naslednjem govoru — prešel na Rim in na kranjske, tako imenovane radikalne Slovence, se je moja prejšnja napeta pozornost do teh govorov nakrat nehala in pred mojimi očmi je stal v polni nagoti navaden in fanatičen Rimljan klerikalec. Namesto besed ljubezni začula seje najpoprej do neba segajoča proslava Rima in takoj nato seje vsul, in sicer s peno na ustnicah, izliv nerazumljive in breztaktne jeze na liberalne Slovence, ugonobljajoče baje podobno Vse-nemcem moč Rima! To ni bil vojak Kristusov in ne sedanjega rimskega patrijarha, marveč suženj po Nemcih takoimenovane »črne moči«, ki ugonoblja krščanstvo na zapadu ter mu puli orožje iz rok! S tem neveselim vtisom sem kmalu nato zapustil shod. Jasno vreme in prijetna družba med nerimljani je pomogla, da sem kmalu nato pozabil na to britkost ter se nehal hudo-vati radi tako globoko zakoreninjene, med nami Slovani medsobne borbe. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Mokronoga« »Slovenec« prinaša v kotičku za liberalce hud dopis iz Mokronoga. Torej smo tudi mi Mokronaj-zarji tako srečni, da smo pahneni v ta »Slovencev« kotiček. A kaj hočeš! Dopisnik je imel gotovo nekaj preveč časa. da je povezal nekaj otrob in to s podlimi in lažnjivimi vezmi. Ne vemo sicer, kdo je odposlal brzojav protestnemu shodu v imenu naprednih Slovenk, (ne v imenu narodnih dam, kakor je lažnjivo poročevalec poročal) a toliko vemo, da so tudi tiste dame naprednega mišljenja, ki se sučejo okoli lažnivega poročevalca. Da je bila ta dama — mož, no to presega vse neumnosti. Prosimo, na dan z imenom, da se operete imena nesramnega lažnika. Tudi drugi brzojav, oziroma tega sporočila v »Slovencu«, je sramotno lažniv saj vendar vsakdo ve, koliko je klerikalcev v Mokronogu. To se je pri vsaki volitvi in pri vsaki priliki dostojno pokazalo, bodisi od tržanov bodisi še od višjih gospodov. Dopisnik naj ne misli, da je že vsak tisti njegov somišljenik, ki mu včasih privošči prijazno besedo, ali pa ako ga nekoliko nafarba. Dopisnik naj tudi ne misli, da spremeni morda z lažmi naše mišljenje. Tudi če pridemo vsak teden po večkrat v liberalni kotiček, le prosimo dopisnika, da pride s svojim imenom na dan, kajti potem bodemo napovedali vojno za poštenje in resnico. Seveda bodete pri tem morali paziti, da ne pridete tudi Vi v kotiček, ki pa se ne zaklepa s piko, ampak s ključem. Za danes sprejmite torej naš izraz preziranja za vaše laži. Liberalni kotičkarji. Iz Kamnika. »Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda« v Kamniku sta letos posebno poskrbeli, da se je spomin slovenskih blagovestnikov na predvečer dne 4. julija t. 1. slovesno praznoval. Do 30 kresov je žarelo po najvišjih vrhovih naših planin, kakor tudi po bližnjih holmih. Kamničani so zažgali svoj kres na Starem gradu, od koder so se tudi streli razlegali v krasno noč. Na Malem gradu pa so pozno v noč poleg zažiganja umetelnega ognja v vseh bojah švigale v zrak nešte-vilne rakete najrazličnejših vrst, medtem ko je na trgu marljivo svirala mestna godba. Udeležba od strani občinstva je bila toli mnogobrojna, da je bil osobito mestni trg docela poln. S krasno uspelo slavnostjo se lahko ponašata vrla odbora, a ne dosti manj tudi zasebno meščanstvo, ki je omenjeni večer s svojo pristnostjo javno pokazal, da ve ceniti zasluge slovanskih prvoboriteljev in da v njem še ni zamrl čut redoljubja. Pri tem pa nikakor ne smemo zamolčati, da je bil duša celotne prireditve naš za družbo tolikanj vneti in požrtvovalni narodni trgovec g. Ivan Koželj, koji je teden dnij hodeč po opravkih v okolici dramil in vzpodbujal naše kmetsko prebivalstvo, naj svetu javno pokaže, da se zaveda slovenske preteklosti in da biva v naših planinah čil in krepek, za narodove ideale goreč slovenski rod. Slava mu! Pevsko društvo »Lira« v Kamniku je priredilo pretečeno nedeljo dne 13. julija t. 1. na vrtu Fischerjevega hotela veselico, ki je vseskozi častno uspela. Pevski zbor je pod veščim vodstvom neumornega g. pevovodje Gorjupa pri sleherni točki pokazal svoje vrline. Čuli smo poleg starejših zborov tudi več težjih novejših umotvorov glasbene literature, ki so na številno zbrano občinstvo radi preciznega in uglajenega proizvajanja zelo priznalno in zadovoljivo vplivali. »Lira« je s svojim nastopom opetovano pokazala, da z marljivim vežbanjem častno izpolnjuje svojo nalogo in resno stremi po dovršenosti in napredku. Nekdanji neprisiljeni ogenj narodnega navdušenja ni še izginil iz vrst vrlih pevcev, temveč je OBtal njihova svojina do danes. Dva čet-verospeva sta občinstvo naravnost elek-trizirala, saj se frenetično ploskanje še dolgo ni hotelo poleči. Uprizorjena šaljiva pošta, ki bi bila sicer še lahko bolje improvizirana, skrbela je za smeh in za- bavo. Nikakor se pa ne moremo priznalno izreči o pri koncertu sodelujoči mestni godbi, ki je bila s svojim sporedom čudovito štedljiva, da se ne poslužimo pikrej-šega izraza. No, je bila pa »Lira« tolikanj radodarnejša v večjo radost poslušalcev. Pripomniti nam je, da praznuje »Lira« letos dne 7. in 8. septembra svojo 201etnico in se za slavnost že marljivo vrše priprave. Po dosedanjih določilih in odborovih ukrepih sklepajoč utegne se o imenovanih praznikih razviti velekrasna vseslovenska pevska slavnost, ki bode radi svoje obsežnosti in mnogovrstnosti brezpogojno daleko nadkrilila dosedanje slične prireditve. — Ocultus. —- Sokolska slavnost v Idriji. V nedeljo, 20. t. m. se bo zbralo slo vensko sokolstvo v svetoznoznani Idriji, da prisostvuje slovesnemu razvitju prapora idrijskega Sokola. Prišli bodo hrvatski Sokoli iz Varaždina in Pulja, vzletel oče slovenskih sokolskih društev, Sokol v Ljubljani, poleteli Sokoli iz Trsta, Celja, Zagorja, Gorice, Kran|a, Postojne, da bo zbrana vsa družina sokolska. Došel pa bo tudi narod od raznih strani. Idrija se zaveda, da je njena dolžnost, sprejeti dragy goste kar najprisrčneje. Sprejme drage goste z odprtimi rokami in si bo prizadela, napraviti došlim gostom bivanje prijetno, da si ohranijo lepe trenutke slavnosti v najboljšem spominu. — Brate Sokole, ki dospo v soboto, 19. t. m. ob 2. uri s poštnima vla koma v Logatec, sprejme na postaji deputacija idrijskega Sokola. Ta dan pridej > »Sokol« iz Varaždina, Pulja in Celja. V Idrijo dospo krog pol šeste ure zvečer, kjer jih sprejme pred staro »čuvalnico« slavni mestni zastop, narodno ženstvo in druga narodna društva. Po sprejemu odkorakajo gostje v čitalnične prostore, kjer se jim odkažejo stanovanja. Nato je slavnostna predstava v c. kr. rudniškem gledališču. Prolog: A. Aškerc: Slovenskim Sokolom. Alegorija: Sokolstvo se klanja svojemu ustanovitelju dr. M. Tyršu in »Županova Micka«, veseloigra v dveh dejanjih. Po končani predstavi, koje začetek je ob 7. uri zvečer, je mirozov in podoknica na Čast kumici, velečastiti gospej županovi Minki Lapajne. Zatem je komers v pivarni hotela pri »črnem orlu«. To je spored prvega dne. Drugi dan, v nedeljo, si ogledajo dopoldan mesto in rudnik prejšnji dan došli gostje. Ob 11. uri je vsprejem gostov, ki dospo zjutraj ob 7. uri z brzo- in poštnim vlakom v Logatec. Priglašena so na slednja društva: Ljubljana, Trst, Gorica, Postojna in Kranj. Po sprejemu ki se vrši po istem redu, kakor prejšnji večer, odkorakajo vsa društva pred mestno hišo, kjer se vrši slovesno razvitje novega prapora. Po razvitju je defilovanje društev pred č. g. kumico, narodnim ženstvom, mestnim zastopom in zastopniki društev ter obhod po mestu, na kar je banket v že omenjeni pivarni. Ob V,3. uri imajo sokolska društva telovadno skušnjo za skupne proste vaje. Točno ob V84 uri prične se javna telovadba na šolskem trgu. Po telovadbi od korakajo društva k veliki narodni veselici na »Zemljo«. Združena pevska zbora čitalnice in delavskega bralnega društva bodeta zapela več zborov, rudniška godba pa bo svirala več točk. Mlademu idrijskemu Sokolu kličemo srčno: »Naprej!« in »Na zdar!« Izpred sodišča. G. deželnoBodni nadsvetnik Schne-ditz je predsedoval sledečim obravnavam deželne sodnije: 1. Beneficiat Janez Knific iz Tomišlja je tožil zadnjič, kakor smo že poročali, posestnika Janeza Japelja radi žaljenja časti. Mož je namreč v nekem velikem procesu s cerkveno oblastjo izgubil večji kos gozda. Geometer ZafF mu je notabene takrat pisal, da ima povsem on prav in »da morda cerkvena oblast vendar izpozna, da so Vam (Japeiju) krivica godi«. No, cerkvena oblast tega ni spoznala in ker je Japelj v svoji razburjenosti malo preznačilne izraze rabil, je bil obsojen na 5 dni zapora in 1 post. Njegovem rekurzu se ni ugodilo in mož bode na stare dni sedel — v čast bene-ficiata knifica Janeza iz Tomišlja. 2. Žaljenja. Jurij Gnezda, posestnik v Idriji, je bil okraden. Pri sodni preiskavi je orožnik zaslišal i sorodnike, Marjano in Amalijo Gnezda. To je zadnje dve tako razburilo, da so pričele okrog praviti, na kak čudni način je zmanjkalo denarja. Pravile so namreč, da je prišel toženca sin z Dunaja v Ljubljano, samo v ta namen, da je kaj vkradel. Za to opravljanje, je dobila Marjana 3 dni zapora, Amalija pa 8 dni, ker je tudi rekla, da dela tožitelj »fovš gnar«. — Trgovec Robert Pollak v Ljubljani je žalil predstojnika postaje v Kočevju s tem, da je dejal k železniškemu slugi: »Er ist blčde« — On pa taji. Vkljub temu je bil obsojen na 60 K globe. Prizivna obravnava se je pa preložila. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. julija. — Osebne vesti. Novi goriški nadškof monsig. Jordan je bil včeraj v Trstu zaprisežen. — Avskultant g. Ferdinand Meditz v Novem mestu je premeščen v Celje. — Učiteljstvo proti Jakliču. V sredo je bilo v Cerkljah učiteljska konferenca za kranjski okraj. Na tej konferenci je bila sklenjena in podpisana naslednja izjava: »Učiteljstvo kranjskega okraja, zbrano pri okrajni konferenci v Cerkljah dne 16. julija 1902, izreka svoje obžalovanje tovarišu učitelju Fr. Jakliču v Dobrepoljah, ki je s svojim delovanjem kot poslanec z drugimi kričači provzročil, da se je zasedanje deželnega zbora zaključilo in je ostala med drugimi prošnjami tudi prošnja »Slov. učit. društva« za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja nerešena. S tem svojim dejanjem je pokazal, kako malo mu je mari slovensko učiteljstvo. V Cerkljah, dne 16. julija.« — Sledi 54 podpisov. — Kako skrbi škof Jeglič za kmeta in obrtnika. Pod tem zaglav-jem se nam piše: V gornjegrajskih gozdih, na posestvu našega reformatorja Jegliča, poje sedaj dan na dan sekira ter vreščijo različne žage. Kdor pa misli, da domačini tako pridno praznijo les, ta se jako moti. Bili so pač časi, ko so domače žage rezale deske ter jih je Savinja nosila v Savo, ta pa daleč tja doli na Hrvaško in v Slavonijo do Belegagrada. Domači Žagarji so zaslužili lepih novcev, plovci so preskrbljevali s potrebnim lesom vsa ob-savska mesta; les je bil razmeroma cenen. Danes seveda je to drugače. Škof je prodal les j u d o m , ki ga spravljajo v Trst in od tam bogsigavedi kam še dalje. Sekire in tiste vreščeče žage pa rapidno praznijo škofove gozde. Kaj misli škof, ne vemo, kaj bo mislil pa njegov naslednik, si lahko mislimo. Kras, katerega ustvaril naš škof v Gornjem gradu s pustošenjem gozdov, bo preklicano malo ugajal prihodnjim ljubljanskim škofom. Preklicano malo pa ugaja vse delo tudi domačim Žagarjem, plovcem in obrtnikom ob Savi. Domačini so ob kruh, plovci se vedno redkeji prikazujejo na Savi. Les je neprimerno dražji, ker ga z velikim trudom spravljajo iz oddaljenih gozdov do Savinje. Deske, ki so prej stale 80 h, stanejo sedaj 1 K; obrtniki se jeze, plovci pa kažejo na škofa. Pred kratkim sem govoril z mizarjem, ki je pred dvema mesecema prevzel dela na neki šoli za več sto kron. Proračun si je naredil po starih lesnih cenah, les pa je kupil šele sedaj; seveda se je opeharil pri tem za ves svoj dobiček, a pomoči mu ni bilo. Tedaj pa le tako naprej, gospod škof, v vsakem oziru tako naprej! Pride pa dan, in tedaj ne bi bil rad v škofovi koži. — Iz Kranja se nam piše: Deželni predsednik ekscelenca baron Hein se je pripeljal včeraj zjutraj ob 8. uri inspicirat urade v Kranju. Poklonila se mu je tudi deputacija občinskega odbora na čelu z županom ces. svetnikom Šavnikom. Vse mesto je bilo v zastavah. — Člani slovenske drame v Kamniku. Kamniška čitalnica priredi v nedeljo, dne 20. t. m. v svojih prostorih gledališko predstavo »Oče in očim« ali »Ženski otelo« igrokaz v 3 dejanjih. Kot gostje nastopijo člani slovenske drame iz Ljubljane. Vstopnice za sedeže se dobivajo pri gosp. Ivanu Koželju, trgovcu v Kamniku. Začetek ob l/.z9. zvečer. Vstop je vsakemu dovoljen. — Volitev v zdravstveni odbor vipavski se je vršila v sredo. Izvoljeni so bili gg. deželni poslanec Ivan Božič v Podragi, župan Alojzij Fer-jančič s Slapa, župan Anton H r o v a t i n iz Vipave, posestnik in trgovec I. P r e m r u iz Št. Vida, župan Andrej Rovan s Cola, posestnik Ivan Šapi a iz Šturja in župan Fr. Suša iz Vrabč. Namestnika sta posestnika Ivan Mesesnel iz Vipave in Josip M are iz Planine. — Iz Litije se nam piše: »Ljubljanska društvena godba« priredi v nedeljo, dne 20. t. m., koncert na vrtu gostilne pri »Fortuni« v Litiji. Začetek ob pol 5. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr. Čisti dohodek koncerta se porabi za dobrodelne namene. — Na to izredno priliko, ki nudi tudi širšemu občinstvu enkrat na deželi slišati izborno godbo, opozarjamo zlasti okoličane. — Na Golici imel je nezgodo g. B. V. iz Ljubljane, ko se je vračal v družbi navzdol proti Mojstrani. Izgrešivši po nesreči stezo, prevrgel se je po strmini večkrat v kolobaru in pri tem dobil precejšnje poškodbe na glavi. Le srečen slučaj obvaroval je gosp. turista hujšega. Poklicani zdravnik obvezal je poškodovanca, kateri se je potem odpeljal zvečer v Ljubljano. — Nov most čez Savo. Za zgradbo savskega mostu v Zagorju ustanovila se je posebna zadruga ter že vložila prošnjo za podelitev dovoljenja za zgradbo železnega mostu čez Savo kakih 500 metrov pod železniško postajo Zagorje in za zgradbo nove ceste od mostu Mediškega potoka ob progi južne železnice do novega železnega mostu. Komisijska obravnava na licu mesta se bo vršila dne 31. julija. — Toča. Kakor oreh debela toča je padala 16. t. m. ob 6. popoldne v občini Radeče ter morda ša v sosednih občinah. Škoda bo zelo velika. Med nevihto je treskalo in udarila je parkrat strela v župno cerkev, kjer je strelovod, tako da se je po Radečah vse treslo. — Čudna radovednost. Pri celjski policiji se je javil sam 311etni hlapec Fr. Irga iz Lehna pri Slov. Gradcu, češ, da je na progo Velenje Sp. Dravograd položil velik mejni kamen iz radovednosti, kako bo pač stroj vrgel kamen v stran. Pri tem sta ga videla in spoznala dva moža ter kamen odstranila tik pred prihodom vlaka. Hudobnež pa se je rajši sam javil, kakor da bi bil čakal orož nikov. — „Celjska narodna godba" priredi v nedeljo, dne 20. 1. m. koncert na vrtu gostilne »Narodni dom« v Celju. Začetek točno ob osmih zvečer. Vstopnina 40 vin. — Posredovanje za kmetijske moške posle. Vojno ministrstvo je dovolilo graški dobrodelni posredovalnici, da ji pošljejo vsi vojaški oddelki, ki se dopolnujejo na Štajerskem, zaznamke vojakov iz slojev kmetijskih delavcev, ki si želijo po doBluženi vojaški dobi službe kot kmetijski posli in delavci. Posredovalnica bo to priskrbelo brezplačno. — Poroči se kustos kranjskega de-' želnega muzeja g. prof. Alfons Angelus Miillner z učiteljico ročnih del gdč. Emo Lino Matildo Mačkovo iz Karls-ruhe v Nemčiji. — Mestna rešilna postaja posredovala je v pretočenem mesecu 36krat, in sicer prepeljala je iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 15 bolnikov, od tujih občin prevzela je v svrho transporta s kolodvorov v bolniške zavode in nasprotno 18 bolnikov, trikrat pa je posredovala pri ponesrečbah na licu mesta ter je nato dotične ponesrečence — dva povoženca in moža z ubodlino — prepeljala v bolniške zavode. — Nezgoda. Franc Klemene, 20 let star delavec na železnici v Postojini je ponesrečil. Padel mu je težak šveler na levo nogo in mu jo v stopalu zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Strela omamila je včeraj popoludne v Stožicah dve ženski in 141etnega fanta Franceta Presetnika, ko so vedrili pod kozolcem. Ženski sta se polagoma zavedli, fanta pa so prepeljali v deželno bolnico in šele tukaj so ga spravili k zavesti. — Treščilo je včeraj popoludne že drugikrat v električno napravo policijske stražnice na Karlovski cesti. — Strela ubila je včeraj popoldne v Spodnji Šiški železničnega uslužbenca ženo Marijo Jezeršek, ki se je ob času nevihte mudila v domačem vrtu. Bila je takoj mrtva. — Tat se je skesal. Včeraj je neznan tat ukradel hlapcu Antonu Štrukelj nu, cesta na Rudolf ovo železnico št. 12, srebrno verižico, nikelnasto uro in obleko. Danes zjutraj je dobil vse ukradene reči pred hlevnimi vrati. Tat se je skesal in je vse prinesel nazaj. — Trpinčenje živali. Iz Zden-skega Rebra so pripeljali včeraj več živine. Nekemu gonjaču se je vol na cesti vsled žeje zgrudil na tla. * Najnovejšo novico. Se eden iz Jockey-kluba. Član gosposke zbornice grof Boworowaky, ki je tudi bil v omenjenem klubu, ko je grof Potočki zaigral svoj milijon, je bil včeraj obsojen na 1000 K globe ali 48 ur zapora. — Plast se je potegnila na državno cesto med Traunkirchen in Ischl ter jo zasula na daljavo 200 m. — 240.000 kron poneveril je prokurist Fr. Wohler v Lipskem ter zbežal najbrže v Avstrijo. — Promocija prve k e m i kinje. Jutri bo promovirana na dunajskem vseučilišču doktorjem modroslovja gdč. Margareta Furcht, ki je napravila izpite iz kemije z odliko. — S silo odveden škof. Metropolita Firmiliana so baje njegovi nasprotniki s silo odvedli iz njegove rezidence v Uškubu — Nevihto s točo so imeli včeraj v Pisaro-vini v Slavoniji. Toča je popolnoma uničila vinograde in sadje. Tudi je ubila strela dva moža. — Kupčijo z 6—8 let starimi deklicami je policija zalotila v Budimpešti. Kupčijo je vodila cela družba malopridnih žensk. Moški odjemalci še niso znani. * Stolp sv. Marka v Benetkah. Listi javljajo naknadno mnogo zanimivih podrobnostij p Campanillu ter zadnjih minutah pred katastrofo. Že teden prej so opazili ljudje, da so se razpoke v poslopju razširile, zlasti streha loggiette je bila zelo poškodovana. Stavbena komisija je napravila zato nekak zidan žleb, ki je imel odvajati deževnico. Sedaj trdijo nekateri, da je bilo to stolpu na kvar ter je provzročilo ali vsaj pospešilo katastrofo. Uradne osebe pa zopet menijo, da je bilo zidovje in posamezno kamenje stolpa že davno radi strele in deževja zrahljano in izpremenjeno. V ponedeljek zjutraj si je hotel še prefekt z nekaterimi inženirji stolp od znotraj ogledati; toda ko je zagledal velike razpoke, je to opustil. Ob pol desetih dopoldan je prišla požarna bramba ter je naslonila na stolp 18 m visoko lestvo, na kar naj bi se bila vršila preiskava. Eden izmed mož požarne brambe je tudi že zlezel na lestvo; kar je začel padati iz neke razpoke droben prah. Kmalu na to so se začeli lomiti od zidovja majhni kamenčki; požarna bramba se je urno odstranila, in poveljnik je takoj naročil, naj se vse, kar je okrog stolpa, umakne. Pet minut pozneje se je razpoka v zidu izdatno razširila, stolp se je nagnil na desno in potem na levo, nakrat pa se je zrušil vase, kakor deli daljnogleda. Ljudstva se je polotila strašna panika, vse je bežalo v stran. Marsikdo je jokal nad ponosnim Campanillom, ki leži sedaj v razvalinah. Požarna bramba je ves čas na delu, da bo izkopala ter očedila sosednje palače prahu. Okrog podrtega stolpa je narejena lesena ograja, a vkljub temu mora redarstvo strogo stražiti, kajti vsakdo hoče imeti kaj od Campanilla za spomin. Zlasti Angležinje in Američanke kupujejo za drag denar celo posamezne kosce opeke in kamenja od porušenega stolpa. Tako je nastala mahoma nova velika obrt, pri kateri se seveda mnogo slepari, kajti le malokdo dobi pristne kosce stolpa. — Narod hoče na vsak način, da se stolp sezida, kar je tudi občinski svet sklenil. Od vseh stranij pošiljajo ljudje denar za zidanje novega stolpa. Dosedaj se je na bralo že nad pol milijona lir; sam senator Vreda iz Padue je dal 100.000 lir. Od povsod prihajajo županu Grimaniju in občinskemu svetu sožalne brzojavke in pisma radi velike nesreče, katera je zadela mesto Benetke. Vzroki porušenja stolpa se navajajo različni. Nekateri trdijo, da stoje Benetke sploh na topolastih pilotih, ki niso dovelj trajna podlaga, zato se porušijo sčasoma vse Benetke; drugi pravijo, da pretresajo temelje Benetk morski valovi; tretji, da je vzrok katastrofe veliki potres v Solunu; četrti, da je bil temelj stolpa omajan s polaganjem vodovoda pred 10 leti. Tisoč let stari stolp se ni dovelj popravljal in biro za ohranitev zgodovinskih spomenikov je bil baje površen. Sedaj se je porušil še del »kraljevske palače« in porfirni steber za javna oznanila. * Tragična usoda. Te dni je hotel skočiti na Dunaju v Dunav dninar Rajmund Kreinegger, kateremu je nekdaj sijalo lepše solnce. Bil je rojen 1. 1861 ter je bil skrbno odgojen. Obiskoval je gimnazijo ter tudi napravil maturo. A ker je bil sin revnih starišev, se ni mogel po svetiti nadalje študijam. Bil je dolgo časa domač učitelj po najboljših hišah. Naposled je dobil stalno službo kot knjigovodja. Kmalu na to se je oženil, in to je bila njegova nesreča. Dobil je nestrpno, prepirljivo ženo, ki mu je delala neljube prizore, tako, da se je Kreinegger odpo vedal službi, ker se je bal, da bi ga itak odpustili. Odslej pa ni mogel dobiti nikdar dostojnega dela. Prišlo je šako daleč, da je postal zidarski dninar. A decembra meseca p. 1. je zbolel na vnetju reber, in od tedaj je celo tako delo tako težko dobil. Pred kratkim so ga odslovi s 5 K 50 v., katere je revež še zaslužil. Vtaknil je denar v žep, ki je bil pa strgan, in tako je izgubil še zadnje krajcarje. Hotel je skočiti v vodo, kar je pa redar za-branil. Društva. — Šentjakobska - trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda bo imela v ponedeljek, dne 28. julija t. 1. ob 7. uri zvečer v sobani Ciril-Metodove družbe v »Narodnem domu« svoj občni zbor. Zajedno bo tudi volitev podružničnega odbora. — Kolesarsko društvo »Ilirija* priredi povodom razvitja zastave »idrijskega Sokola« izlet v Idrijo, člani društva zbirajo se v nedeljo točno ob 1/32. uri zjutraj v kavarni gosp. Komana na Rimski cesti. Povod tako ranega odhoda je, da se društvenikom omogoči, ogledati si tamošnji rudokop. Prijatelji društva, koji se hočejo pridružiti, so nam dobrodošli. — Tombola in koncert prostovoljnega gasilnega društva. Vič-Glince dne 3. avgusta t. 1. kaže veliko zanimanja. Marljivi odbor nabira pridno dobitke in se bode s tombolo razvila velika ljudska veselica. Prvi dobitek tombole bode dve leti star bik. Za mladi svet plesišče na prostem. — „Narodna čitalnica" v Kamniku priredi v nedeljo ob polu 9. uri zvečer v društveni dvorani gledališko predstavo, pri kateri sodelujejo čast. člani slovenske drame iz Ljubljane. Uprizori se tridejanjski igrokaz »Oče in očem« ali »Ženski Otelo« Cene: prve tri vrste sedežev po 1 K 60 v., ostali sedeži po 1 K, stojišča po 60 v. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Ivana Koželja ter zvečer pri blagajni. Vstop je vsakemu dovoljen. S tem opozarjamo si. občinstvo iz mesta in okolice, naj porabi redko priliko in mnogobrojno pohiti imenovani večer v naš narodni hram, da tako počasti s svojo navzočnostjo drage nam goste. Dramsko osobje z g. režiserjem Dobrovolnvm na čelu nam je zadosten porok, da se nam bode nudil nenavaden užitek. Storimo torej svojo narodno dolžnost in napolnimo dvorano do zadnjega kotiča, a ne ostanimo mlačni in brezobzirni! Šolska izvestja. C. k r. višja gimnazij a v Novem mestu. Na prvem mestu izvestja je opisal dr. Kašpar Pamer nemški zgodovino tega zavoda; ravnatelj je spisal slovenski nekrolog profesorju P. Lad. Hrovatu. Na zavodu je poučevalo 15 učnih močij obvezne predmete, neobvezne pa trije. — Učencev je bilo koncem šolskega leta 240, po narodnosti 232 Slovencev in 8 Nemcev. Odličnjakov je bilo 15, prvi red je dobilo 149, drugi red 37, tretji red 11 učencev. 28 učencev pa bo smelo delati ponavljalni izpit. Šolnine ae je plačalo 6390 K. Štipendistov je bilo 21, ki so dobivali skupno 4142 K 43 vin. Š ti r i r a z r d d n a deška ljudska šola v Rudolfovem. Na šoli je poučevalo 6 pp. frančiškanov. Učencev je bilo koncem šolskega leta 209, izmed katerih jih je ostalo nesposobnih za vstop v višje razrede 65. 4razredna ljudska in obrtno-nadaljevalna šola v Metliki. Poučevali so nadučitelj, dva učitelja, dve učiteljici in dva kateheta. Obiskujočih otrok je bilo koncem šolskega leta 295, in sicer 169 dečkov in 126 deklic. Za prestop v višji razred je sposobnih 196 učencev in učenk. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 25 dečkov in 52 deklic. Trirazrednico v Toplicah je obiskovalo preteČeno šolsko leto 88 deČ kov in 105 deklic. Za prestop v višji razred, oziroma skupino je sposobnih 66 dečkov in 83 deklic. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. julija. Posvetovanja referentov dunajske in peštanske vlade zastran veterinarskih določeb v nagodbi so končana in se je v bistvenih vprašanjih doseglo porazumljenje. Dunaj 18. julija. Ponesrečenje projekta glede avtonomije Trentina je v vladnih krogih napravilo kaj mučen utis. Vlada je včeraj odgodila zasedanje tirolskega deželnega zbora, ker se je bilo bati obstrukcije italijanskih poslancev, pač pa je tirolski namestnik dobil naročilo, da nadaljuje pogajanja. Brno 18 julija. „Lid. Nov." se poroča z Dunaja: V političnih krogih vlada mnenje, da je napetost med dunajskim in med rimskim dvorom veliko večja., nego se v obče sodi. To je pokazal najstrožji inkognito, v katerem je italijanski kralj na potu v Rusijo potoval čez avstrijsko ozemlje, dasi je bilo njegovo potovanje do avstrijske meje in od avstrijske meje naprej popolnoma oficialno. Še bolj pa potrjuje to okornost, da sta avstrijski poslanik v Petrogradu in njegov tovariš v Berolinu takorekoč pobegnila, samo da nista prišla, oziroma da ne prideta v dotiko z italijanskim kraljem. London 18. julija. Zanzibarski sultan Hamud jo danes v starosti 49 let umrl. Nemirov doslej ni._ Borzna poročila. Žitne cene v Budimpešti dne" 18. julija 1902. Termin. PSenica za oktober .... aa 50 kg K 686 „ april 1903 .....60 „ „ 718 R2 " " oktober......50 „ „5 90 Koruza „ avgust......50 „ „ 484 „ maj 1903 ..... 50 „ „ 488 Oves „ oktober . ... « BO , „ 535 Efektiv. 15 vinarjev višji. M^teorologicno poročilo. Visina nad morjem S06 a m. Srednji «r»6nl tlak 786-0 mm. Julij čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. 17. 9. zvečer 7324 228 18. 7. zjutraj 735 0 194 - 2. popol 7345 26 7 Vetrovi Nebo 11 ia oblačno CM male: 19-8° Tužnega srca javljamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naSa preljubljena soproga, oziroma teta, gospa Hermina Schorn n|. Babler soproga c. kr. oficljala po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob pol 10 uri ponoči mirno v Gospodu preminula. Pogreb bode v soboto, dne 19. t. m., ob 6 uri popoludne iz mrtvašniee pri sv. Krištofu. Blago ranjco priporočamo v spomin in molitev. (1679) V Ljubljani, dne 17. juUja 1902. Žalujoči ostali. Zahvala. Globoko ginjena vsled neštevilnih dokazov iskrenega sočustva ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta, starega očeta, tasta, brata, in svaka, blagorodnega gospoda Franca Vouka zasebnika čutim se dolžno, prisrčno izraziti zahvalo. Obenem smatram za svojo dolžnost, da izrekam tako v svojem, kakor v imenu svojih otrok in vseh sorodnikov najpri-srčnejšo in najiskrenejšo zahvalo vsam onim, ki so dragega pokojnika v tako obilem številu spremili k zadnjemu počitku ter darova1 J tako krasne vence. Ljubljana, dne 16. julija 1£32. (1671) Marija Vouk. Zahvala. Za prisrčno sočutje ob bolezni kakor ob smrti našega prelj ubij enega soproga, oziroma očeta, starega očeta, gospoda Ignacija Wutscher-ja trgovca in posestnika zlasti za številne vence in za nebrojno ča8tilno spremstvo dragega pokojnika k zadnjemu počitku izrekamo vsem cenjenim prijateljem in znancem, zlasti velečastiti duhovščini, p. n. učiteljskemu osobju za petje žalostink in prostovoljnemu požarnemu društvu v St. Jerneju svojo najpri8rčnejšo zahvalo. (1672) Žalujoči ostali. Danes v petek, 18. julija zvečer ob 8. uri v gostilni ,pri Zajcu', Rimska cesta VRTNI KONCERT damske kapele „£ustria". Na mnogobrojan obisk vabi Avguštin Zajec (1675) gostilničar. Trgovina z mešanim blagom in prodaja tobaka, obstoječa že veliko let, ob okrajni cesti tik farne cerkve in sodnije, se pod ugodnimi pogoji odda v najem. Natančneja pojasnila pri K. Pla-ninšek u, trgovcu v Ljubljani, Dunajska Cesta. (1638—2) Hotel ,,Lloyd". -* - Jutri v soboto, 19. julija t. 1, KONCERT slovitega (16B1) damskega orkestra „Austria". Kainateljtitvot PoHfhl. Nastopi slavna Xylophon-virtuozinja gspdč. Jerica. Lenx: Začetek ob 8. uri zvečer. Ges. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. O&hod i% lOubl'ane ji. kol. Proga det Trbiž. O. 12. ari 24 m >h> noči osobni »l;*k v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraazeusleste, lnomost, Monakovu, Ljabno; tet ivlzthn! v AnsHee, Solnograd, čez Klein Reifiing v Steyr, v Line, na Dnna; čez Ametetten — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbi:'., Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno. Dunaj, čez Selzthal v Soinograd, lnomost, esz Klein - Reifling v Line, Badejevice, Flzen, Mari jine vari, Keb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Đonaj. — Ob il. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Cs> lo^eo, Ljubno, Selsthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Ceiovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno ; Saa Selz-thal v Soinograd, Ltud-Gastein, Zeli ob jezera, fno-most, Bre^enc, Curih, Genevo, Pariz; iez Kiein-Beifiiag «? Steyr, Line-, Budeieviee, Plzen Marijine vare; Heb Francose vara, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari *1 m popoldne * Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda;. Prog-a v »ovoaaesto ta v Ko. .v, Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novornesco* Straža, Toplice, Kočevje, ol> i. ari 5 m popoludm istotako, ob 7. ur 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — .-ribeu v Ifjabljanc juz. ko!. Pro^a ia Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj o-o! -< vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta., Franzensfeste, iSolnogradsi, Linca, Steyi», Auaa^ea, Ljaboa, Ceiovca, Beijaka. Ob 7. uri i.-: m zjutraj oaobai vlak iz Trbiža. — Ob IX. ari 16 m dupuidce c>ui;ui vuti z Dunaja čez Axo.itei.ten, iz Lipska, Kanovih v aro Heoa, Marijini); varov, Piznja, Bnuejevic, Som-j^r.*. . Linca, Steyra, Par.Ma. Geueve, Canba, Bcegeoca, iu>. mosta, Zeiia ob jezera, Lond-Ciaste - a, Lju-ina, Celovca, Št. Mohorja, Po^abla. — Ob *i. on 44 m .o poludne osobni viaL z Dunaja, iz Ljuoua, SjelziLAi.^.. Beljaka, Ceiovca, Monakova, Iuomosta, Ft+VMauafoHte, PontabJbfc. Ob nedeljah m praznikih oh. « ar; va zvečer iz Podna> t a-Krope. — — Ob ft. ur» 51 a zvečer osobn' vla» z Dunaj*, iz Li^sbe:^. r Francovih vaio«, .itrlo/ih varov, žleba, varov, Plznja, Bnritjevic, L;uca, Ljabno, linija.-.i. Ceiovca, Potatabla, črez Selzthal iz Iuomosta. Proge, is Plovtjj moKth In Stu. cv,.». Osobni vlaki: Ob 'r>. uri m 44 in zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob ari l ta popoiudue iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja m ua 8. oii 3.> m aveoar, istotako. — Odhod 1% LJnbljan« drž. kol. 7 S&ai-n&. Mešani vlaki: Ob i. aii 28 m zjutraj, cb it ari o m popoludne, ob o ari oO m in ob 10 ari 2o ui ■Veter, poslednji vlak le oč nedeijau io pravnikih. Prihod v IVJaalJaso dr*. koL Is l£jn.-"iSs-Mešani vlaki: Ob B. ari m ijatraj, ob 21. ozi 6 na dopoindne, ob 6. uri 10 m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia prasntkih — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517) D= Vladimir P posluje kot L kazenski zagovornik J i na Miklošičevi cesti št. 26 \ J v pisarni eidesheimer Kreuz m l.Ub „ 6.40[Kndesheimer Berg..... , 2.50 Pisporter .... „ 7.80 Winkler Haseusprung „ 2 86 Zeltinger Schloss . „ 8.55|Claus Johannisberger 3 30 BerncaHtler Doctor „ 7.4--"> _ . iJosephshcifer Auslese Doserina vina! i'fafrenberg Moselska vina: , 7.501 n »._ Port-tino, staro ,, nuo, staro l-herry, old ,, fin, old extra K 2 20 Madeira' fineat Ckambertin.......'. , 2^75 " extra, zlato Moulin a vent....... a.lo Chablie pije se pri ribah in ostrigah „ ».lu 2.60 3.20 350 Burgundec. MalatfA, tjec ciuro Jetrima« Chriuti Cognac: rs o ■i 2 "S c •> 2 * 3 rs p O orig. . . K 1.95 Opojne pijače: Bordo 2.45 1 'jo Kum za čaj, različni 2.50' Jamaika-rum......• n 1.95 Jamaika-rum, orig......,, 2.60 Whisky seoteh za diabetike . . ,, Avstr -ogr. vina: Ofener Adlersberger 4.-". 3.75 ii.i ti.ui.... fein vers Cognac Michel A (3o. 1 It St <'hristoli^Julien 2.26 Chat. Livran . . jVoslauer......... „ 1.40 ]