LETO XXXII., ŠT. 50 Ptuj, 27. decembra 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Za začetek 40 tisoč ton sladkorja (stran 2) Bojna zastava za partizansko brigado (stran 3) Občina Ptuj po poteh bratstva in prijateljstva (stran 5) Plakete za več kot 4 tisoč litrov mleka (stran 8) SLOVESNOSTI OB DNEVU OBOROŽENIH SIL Velika plaketa JLA, ki jo je prejela občina Ptuj Foto: I. C. Franc Tavčar-Rok, komandant Ljubljanskega armadnega ob- močja čestita dr. Cvetku Dopli- harju, predsedniku SO Ptuj Foto: \. Ciani Vojakom vojašnice Dušan Kveder-Tomaž so ob prazniku čestitali tudi pionirji Foto: I. Ciani Že v mesecu novembru smo v ptujski občini pričeli z uresniče- vanjem programa aktivnosti ob letošnjem prazniku oboroženih sil. ki je potekal pod naslovom »Obrambna pripravljenost — porok za mir«. Za letošnje aktiv- nosti lahko trdimo, da so dosegle svoj namen in .so s svojo vsebin- sko naravnanostjo pripomogle, da se je pritegnil najširši krog delovnih ljudi in občanov, poseb- no še mladih. Vse pa so bile prežete z dosežki na področju podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samoza.šči- te. Letos seje v prireditve v večji meri kot doslej vključila tudi civilna zaščita. V delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih ptuj.ske ob- čine ,so prav tako pripravili priložnostne slovesnosti ob dne- vu oboroženih sil in jih združili s prikazi konkretnih dosežkov pri uveljavljanju koncepta splošne ljudske obrambe v vsakdanjem življenju in delu. Poleg tega je bilo v delovnih organizacijah več razstav, ki so v sliki in besedi ponazarjale življenje in delo vojakov ter starešin. Na svojstven način pa so k prazniku prispevale tudi ptujske trgovske organizaci- je, ki so nekaj izložbenih oken preuredile za razstavo slik iz življenja in dela vojaškega kolek- tiva, kakor tudi za razstavo opreme civilne zaščite. Ptujski pionirji in srednješolci .so prazniku oboroženih sil posve- tili posebno pozornost. Poleg pisanja spisov na temo »Ob- rambna pripravljenost — porok za mir«, so ,se na priložnostnih srečanjih z borci, teritorialci. rezervnimi starešinami in vojaki seznanili z našo revolucionarno preteklostjo in uveljavljanjem doktrine o vseljudski oboroženi obrambni vojni. Ptujski srednje- šolci so imeli dve priložnostni proslavi 20. decembra, na kateri je več mladih prejelo priznanja in pohvale za prizadevnost pri Pevski zbor OŠ Tone Žnidarič, mladinci in vojaki, ki so izvedli kulturni program v ptujskem gledališču Foto: I. Ciani. pouku obrambe in zaščite. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi tehnični zbor pred športno dvo- rano-»Mladika« v Ptuju. Delovni ljudje iz ormdške in ptujske občine so letos prvič v takem številu obi.skali vojake in starešine ptujske vojašnice. Ob tej priložnosti so se seznanili z organizacijo dela in življenja ptujskega vojaškega kolektiva, kakor tudi prizadevanji za stabi- lizacijo. Delavci so bili nad pogovorom navdušeni in so izra- zili željo, da bi bilo podobnih srečanj še več, saj gre za koristno izmenjavo izkušenj iz življenja enega in drugega kolektiva. Ob dnevu oboroženih sil pa smo v ptujski občini pripravili tudi vrsto kulturnih in športnih prireditev ter drugih manifesta- cij: ki smo jih sklenili s sobotno slovesnostjo v vojašnici Dušan Kveder-Tomaž in s srečanjem teritorialcev. '■ MG VOLILNA KONFERENCA RK SZDL SLOVENIJE i Krajevne organizacije so naša velika moč Mitja Ribičič, predsednik Republiške konfe- rence ŠZDL Slovenije je svoj uvodni referat na volilni konferenci, kije bila v ponedeljek, 17. de- cembra v Ljubljani, končal z naslednjimi besedami: »Na koncu bi hotel svoje politično poročilo strniti v nekakšno osrednjo misel za nase politično delo jutri in v naslednjem mandatu. Če bi se vprašali, kako naj delamo, bi si odgovoril, da v smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravlja- nja, kakor je zapisan v izročilu Edvarda Kardelja in programu XI. kongresa ZKJ. Če bi se vprašali, s kom naj uresničujemo ta program in vizijo, bi odgovorjl: z močjo ljudskih množic, z zaupanjem vanje. Če bomo budno na straži političnega sistema socialis- tične demokracije, če se bomo v SZDL naslonili na resnične sile združenega dela. na delavce, kmete, znanstvene in kulturne ustvarjalce, na vse, ki žive od lastnega dela, če bomo zastavo naše revolucije in odgovornost za še hitrejši gospodarski in kulturni napredek našega naroda in vse jugoslovanske skupnosti še širše in odločnejše predajali v roke novih rodov, če bomo hrabro pomlajevali naše po- litične in delegatske vrste, in na koncu, če bomo ustvarjalno uresničevali Titovo pobudo, če bomo še bolj postali široka, odprta, množična, demokratična fronta naprednih ljudi z vodilno idejnopolitično in usmerjevalno vlogo Zveze komunistov, potem ne more biti preizkušnje na naši poti, kije ne bi uspeli premagati, potem lahko z zaupanjem in z upanjem gledamo mirno in srečno prihodnost.« To je tudi glavna srž obširnega političnega re- ferata, v katerem je Mitja Ribičič ocenil delo So- cialistične zveze v štiriletnem mandatu na vseh po- dročjih dejavnosti in ustvarjanja naših delovnih ljudi. Kljub temu velja citirati .še nekatere njegove besede iz referata, saj so nam dobro napotilo za našo politično dejavnost: » Prekiniti je treba s stanjem, da dobro plačujemo slabo delo, ker to pomeni, da slabo plačujemo dobro delo.« ___ »Sleherni naš občan se danes že zaveda, da bodo nujni tudi bolj odločni ukrepi in da bo moral tudi sam prispevati svoj delež zlasti s produktivnejšim in bolj odgovornim delom, če hočemo spraviti naš gospodarski voz iz blata v prave kolesnice.« »Javnost je treba opozoriti na nekatere nevzdržne novejše pojave širjenja zlasti verske nestrpnosti, pozivanja na nekak verski boj v imenu verskih pravic in na revizijo ustavnih načel in zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. To so težnje tistih klerikalnih ostankov, ki nikoli niso hoteli pri- stati na ustavno načelo, da je verski ali ateistični svetovni nazor zasebna stvar človeka in stvar nje- gove osebne svobode.« »Kje je vzrok, da se naši ljudje, mladi in starejši, vseh slojev in poklicev, moški in ženske prostovoljno in odgovorno odzivajo na mnoge obrambne akcije, čeprav so drugače zelo občutljivi, čcnekdo posega v njihov delovni ali še bolj prosti čas? To dokazuje visoko stopnjo njihove politične razgledanosti.« »Naše krajevne organizacije, tako frontovske kot delegatske so naša velika moč. Nič jih ne more nadomestiti. Tu se povsem naravno dosega enotnost ljudi, ne glede na svetovnonazorske, verske, na- rodnostne, socialne razlike, tu se ustvarja enotna program.ska podlaga za dejavnost fronte socialis- tičnih .sil. tu ljudje najlažje sami preverjajo vrednost različnih pogledov, pobud in kritike . . .« O konkretnih organizacijskih nalogah SZDL je na volilni konferenci govoril Miloš Prosenc, sekretar RK SZDL Slovenije, kije med drugim poudaril, da kjerkoli se bomo srečevali z ozko, togo, vase zaprto SZDL. ki bo brez široke dejavnosti le razdeljevala sklepe forumov, bo to pomenilo tudi njeno odmikanje od njenih nalog pri poglabljanju poli- tičnega sistema socialističnega samoupravljanja. Nadalje je poudaril, da dosledno in vztrajno moramo nadaljevati z napori pri razvijanju sekcij v krajevnih skupnostih in s sekcijskim načinom dela v občinah. Tak način dela omogoča izražanje inter- esov in potreb ljudi, da na podlagi svoje pripra- vljenosti in odgovornosti sodelujejo pri urejanju skupnih zadev. S tem so ustvarjeni tudi pogoji za uveljavitev človeka kot nosilca odločitev v družbi. Glede pobude tovariša Tita o utrjevanju kolek- tivnega dela in odgovornosti je Miloš Prosenc dejal, da Uresničevanje pobude tovariša Tita pomeni ve- liko več kot zgolj organizacijsko vprašanje. Pobuda pomeni nujnost, da vsi še več in bolje delamo in da pri tem nikjer in pri nobeni nalogi ne pozabljamo na odgovornost. Zato ne prenese kampanjskega pri- stopa, temveč mora biti vtkana v naš način življenja. V razpravi na volilni konferenci je sodelovalo 34 delegatov in gostov, ki so s svojimi prispevki posegli na vsa bistvena področja delovanja socialistične zveze, njihove razprave so bile praktično odraz prav v občinskih konferencah SZDL v v.seh svojih frontnih delih. Na konferenci so sprejeli statutarni sklep, novi statut pa bodo sprejeli najkasneje do decembra 1981. Volilna konferenca RK SZDL Slovenije je za predsednika ponovno izvolila Mitjo Ribičiča, za podpredsednike pa Tilko Blahovo. Vlada Klemen- čiča in Bena Zupančiča, za sekretarja pa prav tako ponovno Milo.ša Prosenca. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ želijo ob koncu starega in ob vstopu v novo leto vsem delovnim ljudem in občanom nadaljnjih delovnih uspehov na vseh področjih dela, pri uveljavljanju - političnega sistema socialističnega samoupravljanja in pri doseganju zastavljenih ciljev v osebnem in družbenem življenju. VSEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. december 1979 - XEDNIK SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ Danes zadnjič v tem letu Predsedniki zborov ptujske občinske skupščine so za danes sklicali skupno zasedanje. Delegati bodo obravnavali informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih za obdobje januar—september 1979 ter predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v prihodnjem letu. Delegati bodo odločali o sprejemu predloga proračuna občine v letu 1980, predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, predloga odlokov o spremembi odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občmi ter o dololnitvi odloka o hi.šnem redu. Poleg tega bodo delegati razpravljali in glasovali o sprejemu osnutkov odlokov o najvišjih stanarinah v občini, o plačevanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva ter zdravstva v ptuj.ski občini v letu 1980, o višini prispevka za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1980. o o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb očine Ptuj ter osnutek odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za uporabo javnih cest za kmetijske traktorje m delovne priklopnike. Na dnevnem redu so tudi volitve in imenovanja, ob koncu pa bodo delegati posredovali zborom še vprašanja delegacij. N. D. Pred ustanovitvijo Icluba samoupravljalcev Ptujski sindikati so ponovno pričeli z delom pri ustanovitvi kluba samoupravljalcev in tako obnovili aktivnost, ki so jo vodili že pred dvema" letoma. Takratna prizadevanja za ustanovitev kluba niso uspela, saj združeno delo ni podpisalo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba. Vendar pa nam vsakodnevno samoupravno in družbenopolitično delovanje kaže na velike vrzeli, ki pa bi jih lahko s konkretno izmenjavo samoupravljalskih izkušenj uspešno rešili. Zato je v skladu s stališči in sklepi 9. kongresa zveze slovenskih sindikatov potrebno nadaljevati začrtane aktivnosti in klub tudi ustanoviti kot stalno obliko in metodo delovanja občinskega sveta ZS občine Ptuj. Za izpolnitev naloge nas zavezuje tudi ugotovitev, daje ptujska občina edina slovenska občina z nad 10.000 zaposlenimi, ki še nima ustanovljene- ga kluba samoupravljalcev. Novi samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev, ki so ga pripravili pri občinskem svetu ZS Ptuj tudi ne določa nobenih finančnih obvez za združeno delo in drugih podpisnikov, temveč vsebinsko obvezo in sodelovanje pri razreševanju konkretnih problemov. Finančna vprašanja oziroma obveze bo reševal občinski svet ZS Ptuj, ki bo že v finančnem programu sveta za leto 1980, moral zagotoviti potrebna sredstva. S pripravami na sklic skupščine podpisnikov samoupravnega sporazu- ma o ustanovitvi kluba samoupravljalcev pa naj bi zaključili do 25. januar- ja 1980. MG »Groid' postaja vso bolj privlačen za goste v gostinskem podjetju ,,Haloški biser", ki je vključen kot temeljna organizacija v kmetijski kombinat Ptuj posvečajo veliko skrb notranji ureditvi lokalov. Ta njihova prizadevanja se jim bogato obrestujejo, saj gostje z večjim veseljem obiskujejo njihove gostinske obrate. Samo v letošnjem letu jim je uspelo prenoviti in obnoviti hotelsko restavracijo, gostilno Grozd in grajsko restavracijo. Poleg tega si prizadevajo še za vljuden odnos do gosta, dobro postrežbo in izbrano ponudbo jedil in pija- če. V zadnjem času so dosegli tudi specializacijo določenih lokalov, pose- bej naj omenimo lokal Grozd, ki si je ponovno pridobil zaupanje gostov ter se preusmeril v ponudbo specialitet madžarske kuhinje. Ponudbi, ki si je znala pridobiti goste, so v tem mesecu dodali še glasbo madžarskega izvora. Gre za ansambel Baranja, ki ga poznajo številni ljubitelji dobre madžarske glasbe. Le-ta igra dvakrat dnevno in sicer od 12. do 14. ure in od 17.30 do 21.30 ure. V gosteh pa bo dalj časa. Že takoj na začetku si je ansambel,,Baranja" pridobil zvesti krog poslušal- cev in pričakovati je, da bo tako tudi v bodoče. Trenutni uspehi pa delavcev v tem obratu niso uspavali, še več že takoj po novem letu jih čaka še več dela, ker bo s prvim januarjem prestopil v višjo skupino lokalov in sicer v restavracijo. S tem pa bo tudi obogatil ponudbo in dodal nekatere nove madžarske jedi ter spremenil delovni čas. V bodoče bo odprt vsak dan od 10. do 22. ure zvečer, brez dneva zapiranja. MG Skupščina Ptujskih toplic pričela z delom Pretekli četrtek so se na prvi skupščini sestali udeleženci skupnega poslovanja v ptujskih toplicah, to je podpisniki samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju in razvoju ptujskih toplic. S tem so po sprejemu sporazuma tudi dani sistemski pogoji za postopno normalizacijo stanja v tem pomembnem objektu družbenega standarda v ptujski občini. Skupšči- na se je ob tej priložnosti seznanila s poročilom o devetmesečnem poslova- nju temeljne organizacije Ptujske toplice in predloženimi ukrepi za sanacijo izgube. Med vzroki izgube prvo mesto zavzemajo visoki fiksni stroški, cene uslug, vremenski pogoji in subjektivni vzroki. Prek skupščine udeležencev skupnega poslovanja pa naj bi se v bodoče oblikovala poslovna politika, cene in tudi riziko poslovanja ter se tako podružbila odgovornost za poslovanje ptujskih toplic. Poleg teh družbenih obvez za sanacijo stanja, pa posebno težo odgovornosti za izboljšanje poslovanja nosijo tudi zaposleni v ptujskih toplicah, ki že izpolnjujejo sprejeti pro- gram ukrepov. Za dosedanje dveletno poslovanje ptujskih toplic lahko kljub izkazani izgubi rečemo, da je bilo uspešno vsaj, če gledamo na sloves in število obiskovalcev, četudi je to nihalo glede na vreme. Celoten objekt si je prido- bil zaupanje gostov zaradi številnih prednosti, zlasti še čistoče in urejenega okolja. Poseben problem pa za toplice predstavljajo nočitvene zmogljivo- sti, saj bi jih morali nujno dopolniti s hotelom, ki bi zadovoljeval potrebe zdraviliškega, kongresnega in izletniškega turizma. Zato si bo temeljna organizacija v letu 1980 prizadevala za pridobitev dokumentacije za hotel in seveda za pridobitev glavnega sovlagatelja. Skupščina udeležencev skupnega poslovanja v ptujskih toplicah je na prvem zasedanju izvolila tudi predsednika in podpredsednika skupščine: za predsednika Borisa Horvata iz Agisa in podpredsednika Andreja Kovača iz Mesokombinata Perutnina. Za predsednika poslovnega odbora pa je skup- ščina imenovala Simona Pešca iz proizvodnega podjetja ,,Olga Meglic", za podpredsednika Janka Vindiša iz Opekarne Ptuj in člane Martina Berdena, Antona Purga, Viktorja Valentina, Marjana Ciglenečkega in Edvarda Stropnika. Za predsednico odbora samoupravne delavske kontrole pa je bila izvoljena Dragica Vervega. Ob koncu zasedanja je skupščina obravnavala tudi analizo razvojnih možnosti temeljne organizacije Ptujske toplice, skupaj s smernicami bodočega razvoja. MOr POMEMBNA DELOVNA ZMAGA KOLEKTIVA TOZD ELEKTRONIKA PTUJ Letni plan dosegli že 19. decembra Kolektiv TGO Gorenje, TOZD Elektronika Ptuj je mlad delovni kolektiv. Trenutno združuje delo v tej TOZD 305 delavcev, pomembno je, da se je število zaposlenih pove- čalo od 1. januarja letošnjega leta kar za 107 delavcev. Se pomembnejše pa je, da je ta mladi kolektiv uspel v celoti osvojiti zahtevno tehnologijo proizvodnje črno belih televizorjev in tako opravičiti zaupanje velike družine Gorenja. So namreč ena prvih TOZD v sestavi Gorenja, ki je že uresničila obveznosti letošnjega planskega obdobja. TOZD Elektronika je nastala v letu 1978 in prevzela obveznosti proizvodnje črno belih televizorjev iz proizvodnega programa Gorenja. ?.e teg_a leta so dali na tržišče 10 tisoč televizorjev v finančni realizaciji 58 milijonov dinarjev. Prevzeli pa so tudi proizvod- njo birotehničnih aparatov, ki postajajo vse pomembnejši dejavnik v informatiki na področju jugoslovanskega tržišča. Planske obveznosti za leto 1979, so bile seveda zelo zahtevne, izredno vzpodbudno pa je dejstvo, da so bile reahzirane predčasno, torej že 19. decembra. Da bo delovni uspeh kolektiva TOZD Elektronika Ptuj lažje razum- ljiv, naj povemo, da so do omenjenega dne proizvodi! 65 tisoč črno belih televizorjev, da so to vsi črno beli televizorji, proizvedeni v Gorenju in da je velik delež v celotni proizvodnji teh TV sprejemnikov v Jugoslaviji. Finančna realizacija v višini 350 milijonov dinarjev, pa predstavlja tudi pomemben prispevek v dohodku gospodarstva ptujske občine. Pred kratkim so na samoupravnih organih potrdili program dela za poslovno obdobje 1980. Ta program je še bolj vzpodbuden, saj predvideva proizvodnjo 75 tisoč črno belih televizorjev in 1200 birotehničnih aparatov. finančno pa je ta plan ovrednoten kar na 477 milijonov dinarjev, kar pomeni 37 odstotno povečanje v primerjavi z letošnjo reahzacijo. Skoraj tretjino celotne proizvodnje bodo izvozili na konvertibilna tržišča in se tako uspešno vključili v reševanje perečih družbenoekonomskih odnosov, kot je pogojevanje uvoza z izvozom. Je pa to seveda tudi izredno pomemben prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem v prihodnjem letu, tako v okviru delovne organizacije kot v okviru družbenopolitične skupnosti. Leto 1979 pomeni zsl TOZD Elektronika Ptuj še eno od pomembnih prelomnic. Začeli so namreč s prvo fazo gradnje novega proizvodnega objekta ob Ormoški cesti. V ta objekt bodo preselili celotno proizvodnjo, v njem pa bodo vključeni vsi najsodobnejši tehnološki postopki, ki so potrebni proizvodnji elektronike. Objekt bo bistveno izboljšal tudi sedanje nezavidljive delovne pogoje. S preselit- vijo proizvodnje v novi proizvodni objekt, pričakujejo, da bo to konec oktobra prihodnjega leta, bodo sprejeli tudi srednjeročni razvojni program za obdobje 1981—85. Tako bodo v tem izredno pomembnem srednjeročnem obdobju lahko v sodobnih prostorih uspešno opravljali prevzete naloge. To bo njihov pomemben prispevek k nadaljnjemu uspešnemu razvoju velike družine Gorenja, predvsem pa za razvoj občine Ptuj. JB v oraviozu mm prvo slovgnsico mmo su^dkorja Za začetek 40.000 ton sladkorja ,,Do štirih sem delal v tovarni", je v petek tik pred otvoritvijo rekel inženir strojništva in podpred- sednik delavskega sveta tovarne sladkorja Andrej Pucko, ,,za sladkor, za boljši jutri občine in našega kmeta, sem delal", je še dodal. In splačalo se je. Že v četrtek je bilo v glavnem proizvodnem objektu živo in živahno. Veliki žerjav pa je zunaj začel iz odprtega skladišča grabiti prve kilograme sladkorne pese in jo nalagal na tekoči trak, kar je pomenilo: začetek pridobivanja sladkorja, pesnih rezancev in melase. Torej po 48 urah tehnološkega proseča prvič sladki proizvod iz nove ormoške tovarne sladkorja. V petek je bilo v tovarni delovno in slovesno.Otvoritev nove tovarne ni mala reč. Ormož je zato goste pričakal z zastavami in dobro voljo, delavci nove tovarne pa s prijaznim vabljivim in ponosnim pogledom. Kaj bi ne bili ponosni, ko pa so tovarno zgradili v rekordnem času: najhitreje zgrajena tovarna v Evropi, če že ne na svetu. Pred dvema letoma je bilo tod naokoli še neobdelano polje, Amerika, so rekli. Za nove objekte so morali med Dravo in glavno cesto izkopati 850 tisoč kubičnih metrov zemlje, zgraditi okoli 440 tisoč kubičnih metrov nasipov, vgraditi 2300 ton jeklenih konstrukcij, 5500 ton tehnološke opreme, okoli 60 kilometrov cevovodov in 50 tisoč kub. metrov betona. Slovesnoti se je ob otvoritvi tovarne v skladišču pesnih rezancev udeležilo blizu 2000 delovnih ljudi in občanov ormoške občine. Med njimi je bilo veliko znanih družbenopolitičnih delavcev iz Slovenije in Hrvatske, bili je veliko gradbincev, montažerjev in delavcev zahodno- nemške tovarne BMA. Svečanost so pričeli člani pihalnega orkestra glasbene šole iz Ormoža. Nato je goste pozdravil Franc Polič, prvi pa je govoril glavni direktor ljubljanskega Slovina in predsednik lO poslovne skupnosti za sladkor SRS Rado Dvorša, ki je orisal potek gradnje in vsa prizadevanja slovenske in hrvaške strojne industrije pri gradnji novih objektov, ki so po velikosti takoj za atomsko centralo v Krškem. Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. V svojem govoru je poudaril naslednje: ,,Naša socialistična družba ne more mirno gledati, da bi zemlja ležala neobdelana in da se neodgovorno izkorišča za druge namene. Delovni kmet naj bo ka- kor vsi drugi delovni ljudje sposo- ben uresničevati svoje samo- upravljalske pravice in dolžnosti v zvezi s pridobivanjem in delitvijo dohodka, da z delom zagotavlja stabilnost svojega družbeno- ekonomskega položaja:" O vključevanju tovarne v občinski prostor in o sodelovanju pomurske in podravkse regije pri pridobivanju novih zemljišč ter proizvodnji sladkorne pese je govoril še predsednik občinske skupščine Ormož Mirko Novak. Vsi so si bili enotni: tovarna sladkorja Ormož je uspeh združenega dela (foto: zk) Ko je Franc Polič prebral številne telegramske čestitke, so govorili še predstavniki izvajalcev del in dobaviteljev opreme. Govorili so predstavniki slovenske Strojegrad- nje in Gradisa ter tovarne BMA. Ob tej priložnosti je predstavnik tujega poslovnega partnerja izrekel zahvalo za izredno sodelovanje in zavzetost graditeljem pri gradnji ter predstavnikom delavskega sveta TSO izročil spominsko darilo. Na otvoritveni slavnosti so številnim delavcem podelili družbena priznanja in odlikovanja tovariša Tita. Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali mladi glasbeniki in člani moškega pevskega zbora DPO Svoboda Ormož, je predsednik skupščine poslovne skupnosti za sladkor Rudi Stimac v imenu • 144 podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za novo tovarno izročil podpredsedniku delegatskega sveta TSO Andreju Pucku simboličen ključ proizvodnje. Ob tem je Andrej Pucko rekel: ,,Obljubljam, da bomo tovarno dobro upravljali in v njej dobro delali." Tako je bila zaključena slovesnot ob otvo- Anton Vratuša: Tovarna ima iz- redno važno vlogo predvsem v hi- trejšem preusmerjanju slovenske- ga gospodarstva v celoti, zlasti pa kmetijstva. ritvi nove tovarne. Za ormoško občino pomeni tovarna še nadaljnji razvoj. Tako že razmišljajo o obratu za predelavo sladkorja, pozabili pa niso na obveznosti, ki jih čakajo v prihodnjem obdobju. Iz dosedanjih 80 000 ton sladkorne pese bo treba preiti na 320 000 ton in za proizvodnjo priskrbeti 7000 hektarjev njivskih površin, kar znaša 5800 hektarjev več kot v letošnjem letu. zk POKAL V ORMOŽU Za vzgojo in izobraževanje teritorijalnih enot Predstavniki teritorijalne obrambe vseh območij Severovzhodne Slovenije so dan jugoslovanske ljudske armade proslavili v Radljah. Na skupni proslavi, ki je bila hkrati tudi delovni dogovor za nadaljnjo krepitev koncepta splošnega ljudskega odpora ter družbene samozaš- čite, so ocenili dosedanja prizadevanja pri uresničevanju obrambne pripravljenosti. Na tem področju je bilo veliko narejenega, so ugotovili v Radljah, tako na področju vzgoje in izobraževanja pripadnikov TO kot na podriiCju delovnega in strokovnega usposaDijanja. Na slovesnosti ie govoril Ivan Gradišck. ki ie ob tej priložnosti izročil še odlikovanja in priznanja tovariša Tita. Najboljša enota terito- riialnc ohramoc je v letu 19/9 bila v Ormožu. Občinski štab je vestno i/nolnjevai naloge s področja organiziranja TO, sprejemanja pripad- niKov. še poscbcTpa so se izkazali pri vzgoji in izobraževanju. Za uspelo delo v preteklem obdobju je občinski štab TO Ormož osvojil prvo mesto m v iraino last prehodni pokal, drugo in tretje mesto pasideiita Maribor in Murska Sobota. ■ zk Silvo Bedrač: Prvo mesto in pokal sta last vseh pripadnikov teritoriajalne obrambe v občini Ormož (foto: zk) SSEJEOKZKSPTUJ »Razhajamo se v uresni- čevanju sprejetih nalog!" o kmciijsi\ u v ptuj.ski občini so člani konterence razprav- ljali na seji. ki jc bila 10. novembra 1976 in takrat sprejeli obvezujoča stališča in sklepe. Na ponedeljkovi seji so se teh sklepov mnogi razpravljalci spomnili in ugotovili, da smo jih v občini precej uresničili, daje bil storjen korak naprej. Še vedno pa je prav na tem področju mnogo nerešenih problemov, v njihovo reševanje pa se morajo vključiti vsesubjektivnesile. Gre /a težave tako v družbeni kmetijski proizvodnji in v kooperaciji kol v zasebnem sektorju kmetijske proizvodnje. Udeleženci ponedeljkove seje so se dotaknili problemov na področju planiranja, ki je marsikje neenotno in necelovito, problemov investicij v kmetijstvu, kreditnih odnosov, dohod- kovnih odnosov, socialne varnosti kmetov, dela interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in dela kmečkih delegacij, tudi na težave s pospeševalno službo niso pozabili. Po- manjkanje strokovnih kadrov, ki ga pogojuje tudi neustrezno organizirano šolstvo na področju kmetijstva, kadrovska politi- ka, neugodni ali težki delovni pogoji ... to so problemi, s ka- terimi se srečujemo in jih ne rešujemo dovolj hitro. Cjovora je bilo tudi o povezovanju kmetijstva v regiji in izven, ki poteka prepočasi, čeprav so bili tudi na tem področju doseženi vidni uspehi, posebej če omenimo Kmetijski kombinat in Mesokombinat Perutnina. Člani konference so imenovali komisijo za sklepe, ki bo pripravila osn uiek stališč, te pa bodo sprejemali na naslednji seji. Poleg lega so člani konference sprejeli še sklepe o zdravstvu in o idejnopoliiični ter akcijski usoposobljenosti komunistov.N. D. TEDNIK ~ decembef 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 BOJNA ZASTAVA ZA PARTIZANSKO BRIGADO S sobotno slovcsnoljo v ptujski vojašnici Dušana Kveder-Tomaž smo v ptujski občini sklenili letošnja praznovanja dneva obo- roženih sil Jugoslavije — 22. decembra v ptujski občini. Števil- ne prireditve in manifestacije, ki so bile strnjene pod naslovom oobrambna pripravljenost — porok za mir«, so bile odraz tesne povezanosti armade z ljudstvom. Vanje se je -vključil najširši krog delovnih ljudi in občanov ter mladih. Številni predstavniki družbe- no-političnega življenja občin Ormož in Ptuj so se v soboto, 22. decembra, zbrali v vojašnici Dušan Kveder — Tomaž; po\eg vojakov, starešin in drugih gos- tov, da počastijo praznik oboro- ženih sil. Tudi slednja slovesnost je bila prežeta s številnimi uspe- hi, ki jih je ptujska enota dosegla v minulem obdobju pri krepitvi obrambne pripravljenosti, spo- sobnosti in čvrstosti vojnega kolektiva. Na slovesnosti je ob tej prilož- nosti sodeloval tudi odposlanec vrhovnega komandanta oborože- nih sil Jugoslavije, general — major Miha Petrič, ki je predal bojno zastavo partizanski briga- di. Starešina brigade Lujič se je takole zahvalil:»>22. december je izrednega pomena za našo briga- do, sprejeli smo bojno zastavo, ki je simbol dolgoletne borbe naših narodov in narodnosti za svobo- do in nedovisnost. Rdeča barva zastave simbolizira prelito kri naših prednikov in posebej he- rojskih borcev partizanskih ored- vo in naroosvobodilne vojne v borbi za svobodo. Zavedamo se velikih žrtev, ki jih je terjala svoboda in neodvisnost, zato bomo častno branili pridobitve narodnoosvobodilne borbe in .socialistične revolucije. Ponosni • smo. ker nadaljujemo slavne tradicije Titovih partizanov, po- nosni smo, ker naša brigada nosi ime narodnega heroja Ivan Kav- čič — Nande. kije kot namestnik političnega komisarja glavnega št'aba narodnoosvobodilne vojne in partizanskih odredov Sloveni- je. 30. julija 1943 leta padel v borbi za svobodo. Njegov lik revolucionarja in borca za svobo- do, nam bo vedno zgled v našem bodočem delu in izvrševanju postavljenih nalog. Posebno ^mo Svečani zbor vojakov in starešin je pozdravil tudi Mirko Novak, predsednik skupščine občine Or- mož Foto: I. Ciani ponosni, ker nam je vrhovni komandant tovariš Tito dodelil zastavo, to je za nas posebna čast in obveza, da našo bojno zastavo smelo in visoko nosimo, kot so svoje bojne zastave nosili tudi slavni Titovi partizani.« V slavnostnem govoru, ki gaje imel komandat vojašnice Dušan Kveder — Tomaž Miroslav Stan- kovič, je poudaril pomembne dosežke, ki jih je imela enota skozi letošnje leto, še posebej, da je bilo življenje in delo vojašnice v tesni povezanosti z delovnimi ljudmi občani v ptujski in ormo- ški občini ter tudi prostora, kjer so vojaki in starešine bivali v času raznih praktičnih vaj. Ob tej priložnosti so svečani zbor vojakov in starešin pozdra- vili tudi dr. Cveto Doplihar, predsednik skupščine občine Ptuj. Mirko Novak, predsednik skupščine občine Ormož, dijaki centra usmerjenega izobraževa- nja in pionirji ptujske občine. Za vojake in starešine pa je bil 22. december posebno slovesen, saj .so mnogi prejeli priznanje v najrazličnejših oblikah, posebej velja to za starešine vojašnice. Ob koncu svečanega zbora v ptujski vojašnici pa je bilo v vrste ZK sprejetih 22 novih članov iz organizacij združenega dela. kra- jevnih skupnosti in drugih sa- moupravnih skupnosti ptujske občine ter 7 vojakov ptujske vojašnice. MG Polkovnik Miroslav Stankovič govori na osrednji proslavi v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža v Ptuju Foto: I. Ciani Dimče Stojčevski, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj čestita mlademu vojaku ob sprejemu v ZK Foto: I. Ciani General-major Miha Petrič izroča bojno zastavo brigadi narodnega heroja Ivana Kavčiča — Nandeta, ki jo je prevzel starešina brigade Lujic Foto: 1. Ciani PRIZNANJE IN POHVALE ZA TERITORIALCE s tovariškim srečanjem, ki ga je organiziral občin- ski štab teritorialne obrambe občine Ptuj v soboto, 22. decembra, smo v ptujski občini zaključili letošnje slovesnosti ob dnevu oboroženih sil Jugoslavije. Srečanja se je udeležilo večje število pripadnikov enot teritorialne obrambe, skupščine občine in občinskih družbeno-političnih organizacij, vojašnice in drugi gostje. Jože Perko, komandant občinskega štaba TO Ptuj je to priložnost izrabil za prikaz dosežkov terito- rialcev pri načrtovanju, usposabljanju, opremljanju in formiranju novih enot teritorialne obrambe. Za leto 1979 lahko rečemo, da je bila za ptujske teriiorialce izredno uspešna, da je dosežena nova kvaliteta pri delu v enotah teritorialne obrambe in večja obrambna sposobnost le-teh. Doseženi so pomembni rezultati tudi na področju utrjevanja tovariških odnosov, ki so še kako pomembni v danih razmerah. Srečanje teritorialcev je v imenu skupščine občine in občinskih družbeno-političnih organizacij pozdravil dr. Cveto Doplihar, predsednik skupščine občine Ptuj. Ob tej priložnosti je čestital vsem teritorialcem, ki so v letošnjem letu sprejeli državna in druga odli- kovanja. Pohvale za prizadevno delo v enotah teritorialne obrambe so letos prejeli: Jože Ekart, Dušan Grame, Trajko Stojčevski, Milan Slana, Valent Primožič, Darko Ferlinc, Edvard Kupčič, Kari Vurcer, Vojislav Veličkovič, Benjamin Pavlic, Majda Goznik, Marjana Hvaleč, Franc Zupanič, Stanko Zupanič, Miroslav Zajšek, Zdenko Slana, Zvonko Frčeč, Rudolf Polič, Franc Cernezel, Dušan Kovačec, Branko Ljubet in Janko Svenšek. Priznanje za leto 1979 pa so prejele naslednje organizacije: Aero—klub Ptuj, oddelek za ljudsko obrambo SO Ptuj in ZIV TAM DO TAM TOZD 50 razvoj in raziskave; priznanje teritorialne obrambe pokrajine pa so prejeli vojna pošta 5008 v Ptuju in oddelek milice v Kidričevem. ._____MG. Mirko Novak sprejel starešine i ptujske vojašnice Sprejem pred dnevom Jl.A le bil letos v Ormožu. Svečanega! sprejema — organizirala sta ea predsednika občinskih skuoščin Ormoža i in Ptuja, Mirko Novak in Cvetko Doplihar — so se jx)leg poveljnika' ptujske vojašnice Dušana Kvedra udeležili še starešine in družbeno- i politični delavci obeh občin. Praznik JLA Je predstavnikom ptujske V imenu občanov in delovnih ljudi ormo.ške in ptujske občine je vojakom in starešinam čestital za dan JLA predsednik SO Ormož Mirko Novak (foto: zk) vojašnice čestital Mirko'Novak. ki je ob tej' priliki govoril o pomenu ljudske obrambe ter o vlogi oboroženih sil pri graditvi cest, vodovodov m pomoči pri spravilu nekaterih kmetijskih pridelkov. V imenu vojakov in starešin seje za sprejem in čestitke zahvalil Miroslav Stankovič m pri tem rekel, da je dan JLA praznik vseh občanov in delovnih ljudi, zk VELIKA PLAKETA JLA OBČINI PTUJ V ptujskem gledališču je bila 20. decembra osrednja akademija v počastitev 22. decembra — dneva oboroženih sil Jugoslavije. Ob tej priložnosti so gledališ- ko dvorano napolnili delovni ljudje in občani ptujske občine ob prisotnosti komandanta ljubljan- skega armadnega območja Fran- ca Tavčarja-Roka. Martina Ko- širja, republiškega sekretarja za ljudsko obrambo in Ljuba Jasni- ča. izvršnega sekretarja v central- nem komiteju ZK Slovenije. Mladi pa so za to priložnost, pri- pravili recital z naslovom »obrambna pripravljenost — po- rok za mir«, ki so ga dopolnili še pevci. Slavnostni govornik dr. Cveto Doplihar, predsednik skupščine občine Ptuj, je v priložnostnem govoru obudil spomin na ustanovitev oboroženih sil Ju- goslavije, skovanih v borbi, tesno povezanih z ljudstvom, ki ob vsa- kem času zastopa njegove inter- ese. Med drugim je poudaril, da smo v minulih letih zgradili edinstven sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- te, v katerem sodelujejo vsi de- lavci, delovni ljudje in občani. Tako se JLA razvija kot neza- menljiva in bojno najbolj pripra- vljena oblika vojaškega organizi- ranja oboroženega ljudstva v so- dobnih razmerah in kot nerazdru- žen del in močno sredstvo za zaščito mirnega razvoja naše so- cialistične samoupravne družbe. Razvija in dograjuje pa se na podlagi koncepta splošne ljudske obrambe. Tako smo vsi prebivalci Jugoslavije, skupaj z oboroženim delom, ici ga sestavlja dobro opremljena, strokovno usposob- ljena in z narodom povezana ljudska armada, sila, ki je spo- sobna braniti vse naše dosežke. Vedno in povsod pa moramo s krepitvijo socialističnega samo- upravljanja, delegatskih odnosov ter družbeno-ekonomskih odnosov, skladno razvijati tudi koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot ele- ment varnosti in obrambe naših pridobitev. S podružbljanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite postajajo nosilci le-te delovni ljudje in občani, ki zavestno in odgovorno sprejemajo te naloge. Ljudska obrambna in družbena samozaš- čita pa je danes že vsakodnevna dejavnost delovnih ljudi in občanov. Ob koncu je poudaril: »Zave- damo se. daje obramba proces, ki gaje potrebno stalno dograjevati, nikoli pa pozabiti na velike do- sežke iz narodnoosvobodilne voj- ne in revolucije. Danes imamo popolnoma drugo osnovo za obrambo in delovanje. V dose- danjem izobraževanju in prever- janju rezultatov našega dela sko- zi množične vaje. kot soakcije »Nič nas ne sme presenetiti« in v drugih vajah, smo ugotovili ppripravlje- nost naših delovnih ljudi za obrambo domovine in našega družbenopolitičnega sistema so- cialističnega samoupravljanja. Ugotovili smo vrsto uspehov, pa tudi področja, ki jih moramo še izpopolniti. Pristna povezanost armade, vojaka in starešine z de- lavcem in občanom je tudi v Ptuju na izredni višini. Kaže se v prija- teljskem medsebojnem odnosu ter sodelovanju na vseh področjih delovanja, sleherni naš delavec in občan, da mu pripadniki naše vojašnice, vedno, tudi v miru sto- jijo ob strani, če se le pokaže po- treba, na kateremkoli področju. To so s svojo konkretno pomočjo pri razreševanju mnogih proble- mov, tudi gospodarskih, dokaza- li.« Na akademiji pa so bila ob tej priložnosti podeljena tudi visoka priznanja za delo in dosežke na področju splošne ljudske obram- be in družbene samozaščite, kijih je dodelil republiški sekretariat za LO SR Slovenije. Med temi pa posebno mesto zasluži velika plaketa JLA. ki jo je prejela občina Ptuj. Za to veliko priznanje so zaslužne družbenopolitične organizacije občine, delegatska skupščina, ptujska vojašnica in upravni organ za ljudsko obram- bo, s tem pa vsi delavci, delovni ljudje in občani ptujske občine, ki so s svojim vključevanjem in ak- tivnim delom v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in delegatski skupščini prispevali k raz- vijanju splošne ljudske obrambe in družbene .ssamoza.ščite, za čvrsto povezavo z našo ljudsko armado. To je tudi pot. ki vodi k miru in napredku. V nadaljevanju slavnostne akademije je Stanko Meglic, na- čelnik oddelka za ljudsko obrambo, podal obrazložitev za prejemnike priznanj republiškega sckietariata za ljudsko obrambo SR Slovenije. Priznanja pa so prejeli krajevna skupnost Jože Potrč, osnovna šola Videm pri Ptuju in Marica Fajt, sekretarka občinske skupščine v Ptuju, po- delil pa jih je dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj. Se posebno slovesen trenutek za vse pa je bil. koje na oder stopil komandant ljubljanskega ar- madnega območja Franc Tav- čar-Rok. ki je kot odposlanec zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, predal občini Ptuj in njenim občanom družbenopoli- tičnim organizacijam, visoko pri- znanje, veliko plaketo JLA. Ob tem je Franc Tavčar-Rok de- jal:» . .. Delo. ki ste ga opravili, je bilo verjetno trdo in nek tovariš, ki sem ga pred akademijo vprašal, kako ste do te plakete prišli, mi je odgovoril: z ofenzivo! In mislim, da samo s takim neprestanim ofenzivnim delom, se lahko do- sežejo tako vidni rezultati pri po- družbljanju splošne ljudske obrambe, dosežejo rezultati, ki so zavidni, ki so večji od drugih, ki so vzpodbuda tudi drugim, ki imajo zelo vzvišen cilj, a to je, da mi našo skupnost organiziramotako,dabo General polkovnik Franc Tavčar- Rok je spregovoril ptujskim občanom ) Foto: I. Ciani Marica Fajt, serektarka skupščine občine Ptuj je bila med dobitniki priznanj republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Foto: I. Ciani ta naša organiziranost in pnpra- vljenost v prvem predvsem moč, sila odvračanja od morebitne ag- resije in drugo, v primeru more- bitne agresije, tudi porok, da vse to. kar smo si priborili in izgradili v tem težkem in revolucionar- nem ter delovnem obdobju, tudi obranimo. Organizirati družbo po zamisli koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- te, za katero smo se mi odločili, to ni tako enostavno. Spraviti v ho- mogeno telo vse sile in vse sub- jekte, vso materialno podlago v en edinstven organizem, v katerem so JLA oborožene sile s terito- rialno obrambo hrbtenica, je tež- ka naloga. Delo, ki ste ga opravili je vredno ne plakete, ampak mnogo več. plaketo prejemate v ptujski občini, v katerem je veliko struktur in občanov in vsak je nek^aj prispeval. Ta plaketa vam naj bo vzpodbuda še za vnaprej, za nove uspehe, v korist vseh na- rodov in narodnosti Jugoslavije,« je zaključil Franc Tavčar-Rok ter predal plaketo predsedniku skupščine Cvetu Dopliharju, Svečano so slavnostno aked- mijo sklenili vojaki in dijaki cen- tra usmerjenega izobraževanja Ptuj ter pevci osnovne šole Tone Žnidarič, ki so z recitalonj in pesmijo zagotovili, da bodo z vsemi moči branili na.še pridobit- ve in jih prenašali na nove rodove. MG 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 27. december 1979 - TEDNIK Na podlagi 8. in 16. člena Zakona o referendumu m o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23—1465/1977). 2. in 6. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, štev. 3—8/1973) in sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na oomočju krajevne skupnosti Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj. štev. I /1975) ter na osnovi 43. člena Statuta krajevne skupnosti Ormožje skupščina Krajevne skupnosti Otmož na III. zasedanju sKup.ščme. dne 18. decemnra 1979 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ormož l.člen Za območje krajevne skupnosti Ormož se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za: — sofinaciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Ormož. 2. člen Za uresničitev v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati 17,556.000.00 dinarjev. 3. člen Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let in sicer od 1.2. 1980 do 31. I. 1985. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Ormož. 4. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci: — po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja. V 5 letih bi se zbralo 14,130.000.00 din. — po stopnji 4 % delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, zbralo bi se 1,266.000.00 din — po stopnji 3 % občani, ki imajo dohodke od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti — od odmere osnove za obrt bi se zbralo 800.000.00 din — po stopnji 2 % osebni, invalidski in družinski upokojenci — bi se zbralo 1,260.000,00 din — zdomci letno 1.000.00 din — bi se zbralo 100.000.00 din. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gos- podarstvu. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 3.(XX).00 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijstva, oziroma kmetijske dejav- nosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470.00 din na gospo- dinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma skupnosti in- validsko pokojninskega zavarovanja, delavcem zaposlenim v obrti pa obrtnik. Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storit- vami obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava SO Ormož. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Od občanov navedenih v prejšnjih dveh odstavkih, ki ne iz- polnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, vrši kontrolo davčna uprava Ormož s svojo davčno inšpektorsko službo ter se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila d_avčna uprava SO Ormož. 7. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na zbirnem računu številka 52410—645—60195 Krajevna skupnost Ormož. 8. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. 1. 1980 od 7.00 do 19.00 ure na običajnih glasovalnih mestih v krajevni skupnosti, izvede pa ga volilna komisija Krajevne skupnostf Ormož. 9. člen Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani, starejši od 15 let. 10. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referendu- ma. Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, kijih imenuje volilna komisija. 11. člen Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico ne- posredno in tajno, na kateri je naslednje besedilo: OBČANI • KRAJEVNE SKUPNOSTI O R M OŽ Na referendumu, dne 20. 1. 1980 za uvedbo krajevnega samo- prispevka v denarnih zneskih za: — sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Ormož, ki gaje sprejel svet skupščine KS Ormož za čas od 1.2. 1980 do 31. 1. 1985. in o odločitvi glede uporabe sredstev navedenih v 4. členu sklepa samoprispevka glasujem »ZA« »PROTI« PEČAT 12. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samo- prispevka bo opravljal svet skupščine krajevne skupnosti Ormož, ki bo tudi odgovoren za izvajanje programskih del. 13. člen Organ, naveden v prejšnjem členu, mora vsako leto poročati o izvajanju programa tero zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka Skupščini krajevne skupnosti Ormož. 15. člen Ta sklep se objavi v Tedniku Ptuj. Številka: 01-54/79 Datum: 18/12-1979 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI Ormož Franci DEBELJAK l.r. S SEJE SKUPŠČINE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI NAJVEČ O PRIHODNJIH USMERITVAH Delegati obeh zborov skupščine telesnokuhur- iie skupnosti občine Ptuj so na seji, ki je bila preteklo sredo, največ razprave namenili analizi dosedanjega dela in razvojnim možnostim na telesnokullurnem področju v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Zapisali smo največ, vendar razprav ni bilo veliko, pravgotovo ne toliko, kot bi z ozirom na pomembnost pričakovali. To pomeni, da v delegatskih sredi- nah o prihodnjih nalogah še ne razmišljamo, vsaj na seji smo dobili takšen občutek. Delegati zbora uporabnikov bodo namreč morali zastaviti odločilno besedo k programom za prihodnje obdobje in zlasti pri zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev. V pripravo planov pa se bodo bolj kot so se dosedaj morali vključevati vsi nosilci planiranja, ki so potrebne usmeritve že prejeli. Odziv pa je bil vse prej kot zadovoljiv. Kljub temu pa je strokovna služba pripravila razvojne možnosti, oziroma elemente za sestavo plana. Med te sodijo enotni krajevni program, občinski program in tekmovalni del. Po predlo- gu bodo morale vse osnovne telesnokulturne organizacije izpolniti zastavljene naloge enotne- ga krajevnega in občinskega programa, kar jim bo dala zeleno luč za tekmovalni del. In prav je tako, saj sedaj vse preveč težimo k tekmoval- nemu delu, pozabljamo pa na tako imenovani telesnokulturni minimum, ki je osnovna naloga vseh osnovnih telesnokulturnih organizacij. Pri sestavi programa prihodnjega dela pa smo pred odločitvijo, ki jo zahtevajo naše finančne možnosti po sedanjem načinu združevanja sred- stev. Gre za to, ali skrčiti program v meje razpoložljivih sredstev ali za sprejeti program zagotoviti sredstva. Zato pa smo v uvodu zapisa- li, da bo odločilna beseda v rokah delegatov zbora uporabnikov, torej iz združenega dela. Zato pa se bo morala dejavnost delegatov močneje odraziti prav v njihovih delovnih in življenjskih sredinah. Sedaj namreč vse prepogosto na to pozabljajo ali pa se obnašajo dvolično. Na seji skupščine TKS glasujejo za program, v svoji delovni sredini pa so proti. Takšen primer je sedaj ob sprejemanju aneksov in potrjevanju programov interesnih skupnosti za prihodnje leto. Kljub temu, da v ptujski občini telesna kultura ni med prednostnimi družbenimi dejavnostmi, je nekaj besed potrebno zapisati o naši prispevni stopnji za to dejavnost. Ta za prihodnje leto zna- ša 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Po višini prispevne stopnje smo v SR Sloveniji na 52. mestu, po telesnokulturni dejavnosti pa med vodilnimi. To pravgotovo ni ustrezno. Zato je nekaj delegatov menilo, da bi v prihodnjem obdobju prispevno stopnjo povečali, če želimo telesni kuhuri omogočiti takšen razvoj in tisto mesto v družbi, ki ji z ozirom na pomebnost gre. Vendar bo ob sedanjem odnosu do te družbene dejavnosti to zelo težko izpeljati. V razpravi so delegati opozorili na neurejeno financiranje delovanja šolskih športnih društev na osnovnih šolah, o tem problemu bo izvršni odbor skupnosti v januarju sklical problemsko konferenco z udeležbo vseh sodelujočih pri delu teh društev, ki je osnova sistema selekcij. Zraven tega pa se bodo morali na skupnem pogovoru sestati tudi nosilci vseh selekcij, ki delajo na območju ptujske občine. Zlasti pri urejevanju finančne plati in dela šolskih športnih društev na osnovnih šolah in telesne vzgoje za cicibane v vrtcih in izven njih, bo potreben dogovor med interesnimi skupnostmi, ki imajo na tem področ- ju dela skupne interese. Gre predvsem za telesnokulturno, izobraževalno in skupnost otroškega varstva ter zdravstveno skupnost. Vendar je jedro problema tudi v tem, da do podobnega dogovora ne pride niti na republiški ravni. V primeru, da bi se na republiški ravni uspeli dogovoriti, potem verjetno na občinski ne bo težav. Razprava na seji skupščine je pokazala, da smo sicer dosegli pomembne uspehe (ne vrhun- skih tekmovalnih), vendar z doseženim še nismo zadovoljni, tako je tudi prav, saj bomo tako kvaliteto dela in rezultate Se izboljšali. Delegati skupščine so vse predlagane sklepe soglasno potrdili, udeležba na seji pa je bila 55 odstotna, kar sodi med boljše. Tako so sprejeli analizo o dosedanjem delu in razvojnih možnosti (to je šele začetek razprave) v prihodnjem obdobju, poročilo o delu v devetih mesecih letoš- njega leta, predlog rebalansa finančnega načrta, predlog sklepa o uskladitvi sredstev za izvedbo programa in prispevni stopnji, začasno financiranje v prvih treh mesecih prihodnjega leta, predlog razdelitve finančnih sredstev za program prihodnjega leta ter sklep o pristopu v članstvo Kreditne banke Maribor. 1. kotar V ZDRUŽENEM DELU ZA SPREMEMBO PROGRAMA Na ponovnem sklicu skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so v ponedeljek zabeležili 60 odstotno udeležbo skupnega števila 75 delegatskih mest. V zboru izvajalcev pa so manjkali samo štirje delegati od petnajstih. To pomeni, da je opozorilo po prvem neuspešnem sklicu le neko- liko zaleglo in pričakovati je, da se v prihodnje morda le ne bomo s to — ,,glavno" točko dnevnega reda ukvarjali tako pogosto, čeprav je ni na vabilih. Vse predlagano iz dnevnega reda je bilo sprejeto brez dodatnih pripomb in predlogov, prav tako tudi ugotovitveni sklep o številu tistih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela, ki so podpisale sklep o pristopu k spremembi programa na področju investicij za leti 1979 in 1980. Za spremembo programa se je po dosedaj znanih podatkih odločilo 63,26 odstotka zaposlenih v ptujski občini. Med delegatskimi vprašanji in predlogi je bila zanimiva pobuda delegata' iz krajevne skupnosti Olga Meglic v Ptuju, ki je opozoril na posledice prepovedi vožnje ob parnih in neparnih dnevih ter na nemoč staršev, ki tega dne ne vejo kako bi otroka spravili v vrtec ali jasli, vsi namreč ne stanujejo v ne- posredni bližini, niti nimamo v Ptuju razvitega javnega prometa. V tej zvezi se pojavljajo prepogosti prehladi, raste pa tudi število bol- niških dni pri materah. Delegati so to pripombo sprejeli kot umestno in jo bodo posredovali ustreznim občinskim in republiškim organom. mš O planu banke za leto 1980 V ponedeljek sta se na skupni seji sestala poslovni in kreditni odbor KBM — Poslovne enote Ptuj in razpravljala o načrtu uresničevanja srednjeročnega plana KB Maribor v letu 1980. Poleg tega pa še o kreditnih zahtevnih več ptujskih delovnih organizacij in skupnosti. Več o seji bomo zapisali v naslednji številki Tednika. MG Sestali so se ptujski ribiči Na skupni seji so se v četrtek 20. decembra sestali člani predsedstva in delegati skupščine ribiške družine Ptuj. Uvodoma so razpravljali o predlogu finančnega načrta in delovnega plana za prihodrrje leto. ter oboje brez bistvenih pripomb tudi sprejeli. Za tem so razpravljali o sanaciji ribnika v Podleh- niku ter v ta namen imenovali 5 člansko komisijo, ki bo pripravila podrobni sanacijski program. Ko so razpravljali o sanaciji ribnika v Pacinju so se dogo- vorili, da bodo še ta mesec pričeli z deli ob gradnji skladiščnih prostorov ob ribniku. Ribiči so za tem zavrnili predlog pododbora Juršinci o gradnji rib- nika na njihovem območj u, ker so pogoji za gradnjo nesprejemljivi, pa tudi sredstev za to niso planirali. Ob koncu so opozorili vse člane ribiške družine Ptuj, da lahko že ta mesec poravnajo članarino in vplačajo za ribolovnice za leto 1980. Vse tiste, ki bi želeli postati člani zelene bratovščine pa pozivamo, da izpolnijo pristopno izjavo in uredijo ostale obveznosti v prostorih Ribiške družine Ptuj v Pre- šernovi ulici. -OM Srečanje rejniških otrok Skupnost socialnega skrbstva je pripravila srečanje otrok v rejništvu. Srečanje se je udeležilo šestnajst otrok v rejništvu in njihovi oskrbniki. Otroci v vrtcu so ji pripravili kratek program, nato so nastopili otroci v rejništvu, sledile so si razne igrice, tako da so bih vsi zadovoljni. Takšna srečanja so vsekakor potrebna. Besedilo in posnetki: Danilo Klajnšek Skupni ringa raja Pesmkre so združile otroSka srca. Zbor mentorjev pionirskih hranilnic Na rednem letnem zboru so se v ponedeljek sestali mentorji pionir- skih hranilnic ptujske občine. Ob tej priložnosti je predsednica odbora mentorjev pri KBM — Poslovni enoti Ptuj Marta Krivec podala oceno dela le-tega, ki se je predvsem srečeval s problematiko mladinskega varčevanja in z aktivnostmi za vzpodbujevanje varčevanja. Pri volitvah novega odbora mentorjev, so prisotni soglašali, da ga tudi vnaprej vodi Marta Krivec. Stanki Zafošnik, dolgoletni mentorici pionirskega hranil- ništva, ki se je pred kratkim upokojila, pa so na zboru mentorjev izrekli pohvalo za izredno požrtvovalnost pri razširjanju mladinskega varčevanja. MG Razvoj turizma odvisen tudi od urejenega okolja Turistično društvo Ptuj v okviru svoje aktivnosti posebno skrb name- nja prizadevanjem za urejeno okolje. Le-ta se še posebej kaže pri delu komisije za ureditev okolja, ki z vrsto propagandnih in drugih oblik dela skuša pridobiti čim več delovnih ljudi in občanov v akcije za ureditev okolja. Lahko rečemo, da je v teh prizadevanjih bila v zadnjem času izredno uspešna, dokaz za to je tudi minulo predavanje vodje arboretuma Volčji potok Mihe Ogorevca v Ptuju, ki se gaje udeležilo veliko ljubiteljev urejenega okolja. To predavanje obogateno s prikazom 60 diapozitivov o urejenosti javnih nasadov, vrtov in drugih velikih zelenih površin, je orga- niziralo skupaj s turističnim društvom Ptuj komunalno podjetje Ptuj. Ob tej priložnosti je bil sprejet sklep, da se v Ptuju ustanovi hortikul- turno društvo; v ta namen je bil imenovan tudi iniciativni odbor, ki mora pripraviti vse potrebno, da bo društvo v kratkem tudi ustanovljeno. Priznani strokovnjak za urejeno okolje Miha Ogorevc je znal z velikim čutom in neprisiljeno besedo pritegniti ter poudaril, daje izredno vesel, da se je predavanja udeležilo veliko število mladih ljudi. Pri tem pa je še pose- bej poudaril pomen kulturnega okolja, ki ga ima le-to za zunanji učinek turizma. Pohvalil je prizadevanja Ptujčanov za urejeno okolje, saj mu le-to vrača vitalnost in postaja privlačno za goste. Povedal je tudi, da smo Slo- venci pri prizadevanjih za urejen prostor, zlasti v zadnjem obdobju veliko naredili, da znamo sicer urediti okno in balkon, začetniki pa smo pri urejenosti vrta, povezanosti hiše z vrtom. Da bomo v prihodnje še uspešnejši, bo potrebno veliko več storiti na področju vzgoje, je poudaril Miha Ogorevc. V Ptuju smo si pri tem postavili trdne temelje, potrebno je le nadalje- vati z delom. MG TEDNIK ~ 27. december 1979 SESTAVKI IN KOMENTRJI - 5 ZBOR DOPISNIKOV - SEKCIJA SZDL V prizadevanjih, da bi tudi praktično, ne le deklarativno, kar najbolj dosledno uresničevali ustavna načela, zapisana tudi v kongresnih resolucijah ZK, da je treba krepiti družbeni vpliv na vsebino javnega obveščanja, je naše uredništvo sklicalo zbor dopi- snikov Radia in Tednika Ptuj. Zbor je bil v četrtek, 20. decembra, udeležilo pa se ga je nad 50 dopisnikov in sodelavcev. Zal je bilo na ta dan veliko raznih prireditev in sej, zato se mnogi vabilu niso mogli odzvati, kljub temu smo lahko z udeležbo, pred- vsem pa z vsebino razprave več kot zadovoljni^ Za kaj dejansko gre? Na straneh Tednika in v radijskem programu se letno vsaj enkrat oglasi s svojim prispevkom nad 200 bralcev in poslušalcev, med temi je dobra polovica takih, ki se več ali manj ogla.šajo redno in prav ti bi naj bili člani zbora dopisnikov. Ce smo v resolucijah kongresov ZK zapisali, da je treba krepiti družbeni vpliv na vsebino javnega obveščanja, potem so prav delovni ljudje in ob- čani iz vseh temeljnih celic našega samoupravnega in družbenega ži- vljenja, ki se oglašajo kot dopi- sniki, kot glasniki okolja, kjer delujejo, eden od pomembnih^ dejavnikov družbenega vpliva." Prav je, da ta zbor družbenega vpliva tudi formalno oblikujemo kot sekcijo SZDL. ' Pri tem je treba naglasiti, da ne gre le za dopisnike — pročevalce iz^ življenja in dela naših delovnih ljudi in občanov v vaseh, šolah, v KS, društvih in društvenih or- ganizacijah, v TOZD, v samoupravnih in delegatskih sredi- nah, temveč tudi za sodelavce — strokovnjake s posameznih podro- čij družbenega in strokovnega delovanja, za družbenopolitične delavce, pripravljalce delegatskih gradiv in podobno. Vsi ti lahko s svojih področij bolj kavlificirano in strokovno preučeno pišejo kot pa novinar pri lokalnem glasilu, ki mora pokrivati vrsto raznih po- dročij in zato ni moč, da bi se po- drobneje specializiral za po- samezna področja dejavnosti. Novinar pri lokalnem glasilu bi naj postajal vse bolj pobudnik in usklajevalec pisanja v časnik in govorjenja po radiu, neke vrste ,,strokovna služba" samouprav- nega sistema informiranja. Poleg pomembnega družbenega vpliva, ki ga imajo dopisniki s svojimi prispevki na vsebino obve- ščanja, je po njih možno na naj- bolj učinkovit način stalno uresni- čevati komuniciranje z bralci in poslušalci, ugotavljati odmevnost, kako naš delovni človek sprejema ponujeno mu informacijo, kaj v njej pogreša, kakšna bi morala biti, da bi ga zadovoljevala. To nalogo lahko najuspešneje oprav- ljajo prav dopisniki, ki so v stalnem stiku z delavci v svojem okolju, z občani v krajevni skup- nosti. Upoštevati je treba tudi dej- stvo, da je večina dopisnikov tudi .sama neposredno delavna v delegacijah, samoupravnih or- ganih, v vodstvih DPO in društev, kar vse daie večjo težo njihovim prispevkom, ki jih sproti prever- jajo temeljni samoupravni bazi. Na prvem zboru dopisnikov je tekla razprava predvsem o pro- gramski usmeritvi za leto 1980, s konkretnim programom vsebine Tednika in tedenske programske sheme radia Ptuj. Oboje je bilo dano v javno razpravo in obja- vljeno v Tedniku z dne 6. decembra 1979. Ker je bil rok razprave 20. december, je zbor dopisnikov obenem pomenil tudi sklepni del javne razprave. Splošna ugotovitev iz javne razprave je, da je programska usmeritev s konkretno programsko shemo za leto 1980 v obeh medijih lokalnega obveščanja dobro obli- kovana, saj je v njej možno uresni- čevati vse naloge na področju obveščanja v sistemu socialistične- ga samoupravljanja in delegatskih razmerij. Več razhajanj pa je v raz- pravah o tem, kako konkretno pi- sati, da bi kar najdoslednjeje ure- sničevali zastavljeno programsko usmeritev. Več zahtev je bilo, da je treba pisati bolj kritično in kon- kretno kazati na napake (samo ne name in na moje napake, op. ured.), daje treba več komentirati, ne pa na dolgo poročati o raznih sejah in njihovih sklepih, za bralca in poslušalca so zanimiva tudi manjšinska stališča, ne le sklepi itd. Bilo je izrečenih mnogo koristnih napotkov, od stila in vsebine pi- sanja, novinarskega jezika, selekci- je prispevkov itd. kar vse bo ure- dništvu dobro napotilo za nadalj- nje delo. Za konec samo ugotovitev, da je prvi zbor dopisnikov v celoti uspel, žal ni bilo časa (narodni dom je bilo treba izprazniti), da bi lahko vsi udeleženci povedali .svoje mnenje. V uri in pol je lahko povedalo svoje mnenje, predloge in stališča le 10 razpravljalcev. Upajmo, da bomo na drugem zbo- ru lahko posvetili več časa izmenjavi mnenj in konkretnim napotilom za delo dopisnikov, pp Vojaka Darko in Marjan pišeta Uredništvu TEDNIKA želiva srečno in polno uspeha Novo leto 1980! Čeprav skupaj služiva vojsko v Nišu, sva se že na začetku vojnega roka odločila, da si naročiva vsak svoj TEDNIK, ker misliva, da ga potem lahko vsak bolj temeljito prelista, seveda pa tudi ni bojazni, da bi se prepirala, kdo ga bo prvi prelistal pa tudi vsak svojo križanko lahko rešujeva, potem pa primerjava kateri je več znal rešiti. Doma iniava tudi naročenega, a doma ga' nisva nikoli tako podrobno prelistala, kot ga tukaj saj ga vsak teden nestrpno priča- kujeva, kajti v njem so novosti in vesti iz kraja kjer sva doma in okolice. Je pa tudi dobra športna stran, ki jo najprej pregledava, saj je naju stalno zanimalo kako kaj igrajo klubi v občinski ligi in sva res vesela, da sva stalno na tekočem z rezultati v ligi in ostalimi športnimi rezultati. Lahko rečeva da je Tednik res dober časopis, saj v njem obveščate o kulturnih, političnih in drugih dogodkih, ki se dogajajo v občini Ptuj. Misliva, da bo Tednik ostal tako tudi po Novem letu in še vam' enkrat želiva obilo uspeha v Novem letu. Enako želiva vsem domačim, prijateljicam in prija- teljem. Vso srečo v 1980! Marjan Vindiš in Darko Serdinšek TRADICIONALEN SPREJEM ZA UPOKOJENCE Skromna zahvala za veliko delo foto: KOSI Minuli petek so v ptujski bolnišnici pripravili že tradicio- nalno srečanje delavcev, ki so se upokojili med letom. Srečanje upokojenih delavcev bolnišnice je bilo" letos tretje po vrsti; udele- žili pa .so se ga vsi vabljeni. Potrebno pa je poudariti, da .seje le eden redno upokojil, vsi ostali so invalidski upokojenci. To pomeni, da so jih utrudili težki pogoji dela v minulem obdobju m delavnik, ki traja ves dan ter jim obenem načeli tudi zdravje. Za njihovo nesebično delo in za prizadevanja v celoviti skrbi za bolnika, jim je zahvalo pb tej priložnosti izrekel Marjan Štolfa. predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Bolnišnica; po- leg tega pa še vodja temeljne organizacije dr. Ljubo Toš. Vsi pa so tudi prejeli .slcromna darila v obliki darilnih bonov. MG Plakete za najuspešnejše rejce krav molznic živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj so v .sredo 19. decembra pripravili v Ptuju slovesnost, na kateri so po uvodnem predavanju ing. Vladimira Tumpeja o »krmljenju krav molznic s silažno koruzo« podelili 43 rejcem krav molznic iz območja Rejci krav molznic v družbenem in privatnem sektorju, ki so v letu 1978j dosegli v svoji čredi prek 4000 I poprečne mlečnosti, (foto: IVI. Ozmec) ^ občin Maribor. Lenari. Ormož. Slovenska Bistrica in Ptuj zlate, srebr- j ne in bronaste plakete za doseženo poprečno mlečnost nad 4000 1 v ; letu 1978 v svoji čredi. 39 rejcem krav molznic v zasebni lasti in štirim • predstavnikom rejcev molznic v družbenem sektorju je podelil prizna- nja Vladimir Vrečko, direktor obdravskega zavoda za veterinarstvo in < živinorejo v Ptuju. \ Iz območja ormoške občine sta prejela priznanji rejca Martin I Majcen in Štefan Sever — oba v SVL Jeruzalem Ormož, iz ptujske ■ občine pa rejci Janez Mohorič, Danilo Zupanič in Jožef Lah — vsi v KZ Ptuj. — OM Na Kogu bodo postavili I spominsko obeležje kurirjem TV postaj v lovskem domu na Kogu so se koncem novembra sestali ila;i; odbora kurirjev TV postaj severovzhodne Slovenije. Med drugim so sel dogovorili, da bodo v letu 1980 postavili na Kogu spominsko obeležjej kurirjem TV postaj tega območja. Gre za širšo družbeno akcijo, zato so na seji sodelovali tudi i vodilni predstavniki občine Ormož, med njimi Mirko Novak, predsed-i nik občinske skupščine, Anton Luskovič. sekretar komiteja OK ZKS,; Vlado Ožbolt. predsednik občinskega odbora ZZB NOV in Franjoi Križmančič. predsednik IS SO Ormož. • Dogovorili so se. da bi dan borca in dan vstaje proslavili skupaj,^ bodisi 4. ali 22. julija, s tem, da bi bil na Kogu zbor kurirjev vzhodne] Štajerske; na tej slovesnosti pa bi tudi odkrili spominsko obeležjej kurirjem TV postaj. N = Občina Ptuj po poteh bratstva in prijateljstva v letu 1979 Komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje občinskega sveta ZSS Ptuj ob zaključku delovnega leta 1979 ugotavlja, daje občina Ptuj po programu medrepubliškega sodelovanja v okviru 18. tradicionalnih delav- skih srečanj bratstva in prijateljstva zelo uspešno izvršila vse dogovorjene naloge, in to: V OBČINI ČAKOVEC Gostovanje dekliškega in moškega pevskega zbora ter narodno zabav- nega ansambla ,,Tornado" DPD ,,Svoboda" Majšperk v Prelogu. V OBČINI KOPRIVNICA Sodelovanje Štaba za civilno zaščito občine Ptuj in občinske speciali- zirane enote civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč na tretji medrepubli- ški praktično reševalni vaji enot in štabov civilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije pod geslom ,,Bratstvo—enotnost—solidarnost— Koprivnica '79". Štab za civilno zaščito občine Ptuj je sprejel in podpisal Listino solidarnosti in sodelovanja enot ter štabov civilne zaščite pri zaščiti in reše- vanju prebivalstva, materialnih, kulturnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru ali vojni. Športne ekipe mesokombinata Perutnina Ptuj so sodelovale na tradi- cionalnih delavskih športnih igrah v Koprivnici, ki jih organizirajo sindi- kalne organizacije Podravka Koprivnica, Perutnina Ptuj in Koka Varaž- din. V OBČINI KRAPINA Folklorna skupina ,,Anton Štrafela" Markovci pri Ptuju je ob Dnevu bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije sodelovala na reviji kulturnih skupin v okviru programa ,,Tedna kajkavske kulture — Krapina '79". Člani gasilskega društva Ptuj so se v Tednu kajkavske kulture udeležili srečanja pobratenih gasilskih društev v Krapini. Žene — delegatke krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela občine Ptuj so si v Tednu kajkavske kulture ogledale več razstav, muzejev in prireditev v Krapini. V OBČINI PREGRADA Otroški pevski zbor osnovne šole ,,Vinko Jurančič" Vitomarci je sodeloval na 9. reviji mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. V OBČINI VARAŽDIN Komorni moški pevski zbor Ptuj in ansambel narodno zabavne glasbe Toneta Kmetca DPD ,,Svoboda" Ptuj sta izvajala kulturni program na občinski proslavi v počastitev Dneva samoupravljalcev Jugoslavije v Varaždinu. Delegati Zveze socialistične mladine občine Ptuj so sodelovali na tradi- cionalnem srečanju mladine in borcev NOV bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Varaždinu. Delegati Zveze sindikatov občine Ptuj iz organizacij združenega dela so sodelovali na tradicionalnem srečanju delavcev bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Varaždinu in Vinici. Pihalni orkester TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo je sodeloval na tretji reviji pihalnih orkestrov bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Varaždinu. Delavci in pionirji osnovne šole Toneta Znidariča Ptuj so se srečali z delavci in pionirji osnovne šole ,,8. Maj" v Varaždinu, v tekmovanjih preizkusili svoje znanje in spretnosti ter podpisali Listino o pobratenju obeh osnovnih šol. Športne ekipe delavcev občine Ptuj so sodelovale v tekmovanjih pod naslovom ,,Športni dnevi Varaždina". V OBČINI PTUJ Osnovna šola Martina Koresa Podlehnik je v Podlehniku organizirala sedmo medrepubliško srečanje pobratenih osnovnih šol Jugoslavije, iz vsake socialistične republike in pokrajine po ena o.snovna šola. Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj je organiziral tradicionalno srečanje in tekmovanja ekip Zveze rezervnih vojaških starešin bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Apačah, Doleni in Kidričevem. Delegacije Zveze socialistične mladine bratskih občin Cakovec, Krapi- na in Pregrada so se udeležile tradicionalnega pohoda ,,Po poteh revo- lucije — Mostje '79". Komisija za delavske športne igre občinskega sveta ZSS Ptuj je or- ganizirala tretje tradicionalno tekmovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v plavanju za prehodni pokal Ptujskih toplic. Rokometni klub ,,Drava" Ptuj je organiziral tretji ženski rokometni turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije za prehodni pokal skupščine občine Ptuj. Ribiška zveza Ptuj in komisija za delavske športne igre občinskega sveta ZŠS Ptuj sta organizirala tradicionalno tekmovanje bratskih občin SR Hvatske in SR Slovenije v športnem ribolovu s plovcem za prehodni pokal ,,Bratstva in enotnosti" v Tržcu in Podlehniku. Gasilski društvi Krapina in Ptuj sta v Ptuju sprejeli in podpisali Listi- no o pobratenju. Osnovna organizacija ZSS uprave skupščine občine Ptuj je v Ptuju or- ganizirala tradicionalne delavske športne igre delavcev občinskih upravnih organov skupščin Cakovec in Ptuj. Osnovna šola Franca Osojnika Ptuj je v Ptuju organizirala tradicio- nalno srečanje delavcev in pionirjev osnovne šole Babinec iz občine Vara- ždin. V Majšperku so v počastitev krajevnega praznika gostovali člani folklorne skupine in tamburaškega orkestra kulturnega društva Seljačka sloga Prelog iz občine Cakovec. Folklorna skupina in tamburaški orkester delavsko kulturno umetni- škega društva železničarjev ,,Ivo Mikac" Varaždin sta v Ptuju gostovala na občinski proslaviv počastitev Dneva republike. Pokrajinski muzej Ptuj je v Ptuju organiziral likovno razstavo članov Likovnega združenja Varaždin. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je priredila večer kajkavske besede. . Radio Ptuj je oddajal tridesetminutne oddaje pod naslovom ,,lz naših bratskih občin", v katerih so bile predstavljene bratske občine SR Hrvat- ske in SR Slovenije, njihov razvoj, napredno delavsko gibanje, kultura in druge zanimivosti. Uredništvo Radio-Tednik Ptuj je pripravilo reportažo o medrepubli- škem sodelovanju, ki so jo objavili slovenski pokrajinski časniki v prvo- majski številki v 120 tisoč izvodih. Gostinski podjetji Varaždin in ,,Haloški biser" Ptuj sta v Ptuju prire- dili ,,Dneve Zagorske kuhinje in specialitet". Dva brigadirja občine Ptuj sta sodelovala v MDB bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije ,,Bratstvo-prijateljstvo" na zvezni mladinski delovni akciji ,,Sarajevo '79". Zvrstilo seje še vrsto drugih prireditev, srečanj in tekmovanj. Delegacija Zveze sindikatov občine Ptuj je aktivno sodelovala v delu Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v Varaždinu. Pri uresničevanju programa medrepubliškega sodelovanja je iz občine Ptuj sodelovalo več tisoč pionirjev, mladine, delavcev, kmetov, pri- padnikov civilne zaščite, članov družbenopolitičnih in družbenih or- ganizacij ter društev, ki zaslužijo javno zahvalo in priznanje. Na področju informiranja javnosti o delu in akcijah na področju med- republiškega sodelovanja so se najaktivneje vključevali Radio — Tednik Ptuj, Radio Ljubljana in Večer Maribor. Komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje občinskega sveta ZSS Ptuj ocenjuje, da so Zveza sindikatov občine Ptuj v sodelovanju z drugimi nosilci posameznih akcij ter nalog zelo uspešno in v celoti uresni- čili vse dogovorjene naloge in obveznosti. Prireditve, tekmovanja in srečanja, ki so bile organizirane na območju občine Ptuj so bile skrbno pripravljene in vsebinsko dobro zasnovane. Posamezni nosilci in izvajalci nalog po programu medrepubliškega sodelovanja so vložili mnogo dela, skrbi in naporov za uspešno izvršitev dogovorjenih nalog. Delovno leto 1979 je zaključeno. Na osnovi doseženih uspehov, pri- dobljenih i/kušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti stopamo v novo delovno leto medrepubliškega sodelovanja. Želimo si, da se v aktivnosti medrepubliškega sodelovanja vključijo še novi nosilci nalog, zlasti s po- dročja gospodarstva, kjer obstoja mnogo interesov, potreb in še neizkori- ščenih možnosti. FELIKS BAGAR. 6 - iz naSih krajevnih skupnosti 27. december 1979 — XEDNIK Očistimo pločnike! Prosimo m obenem opozarjamo vse stranke. hi.šne svete, trgovine j in druge najemnike poslovnih stanovanjskih zgrad, da v skladu z\ določili občinskega odloka redno očistijo sneg s pločnikov, vsak predi svojo zgradbo, da bodo pešci lahko varno hodili. j Že ob prvem zapadlem snegu večina ulic v mestnem jedru ni bila j očiščena, upajmo, da se to ne bo ponovilo, ko bo zopet zapadel sneg. j Prav po teh ulicah je gost avtomobilski promet, zato je nevarnost zal pešce toliko večja, če niso očiščeni pločniki. Tu ne sme biti izgovora, da \ nima kdo očistiti pločnika. Enako kot lastniki in upravljalci hiš, bi se; tudi komunalni delavci morali prej spomniti, daje treba ob zapadlem] snegu takoj očistili prehode za pešce. Prav tako tudi pločnike ob tistih j cestah, kjer ni zgradb, kot je to primer dolga Potrčeva cesta, kjer jej pešcem treba omogočiti varno hojo po pločnikih. j Naj še omenim, da kljub temu, da imamo komunalnega nadzorni-; ka. še ni povsod pričakovanega uspeha na področju prometnega reda.: Toda vsi se moramo potruditi, aa prispevamo k temu, zlasti pa v! zimskem času. da ob sneženju že zjutraj navsezgodaj očistimo pločnike i in prehode za pešce. S tem oomo prispevali tudi k temu, da bo lahko nas otrok šel varno v šolo, delavec na svoje delovno mesto, gospodinja \ ali starejši občan varno v trgovino in podobno. A, pj KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCl Samoprispevek le za najnujnejša dela Krajani KS Vitomarci se bodo v nedeljo 6. januarja 1980 odločali ZA samoprispevek in s tem za boljši jutri. Kaj najbolj potrebujejo ljudje iz Hvaletinc, Gibine, Slavšine, Novinc, Rjave, Drbetinc in Vitomarc? Prav gotovo boljše ceste, ki v sedanjem stanju predstavljajo boleči vsakdan, in ki preprečujejo tem najrevnejšim krajem Slovenskih goric hitrejši razvoj. Kako zadržati sina doma na kmetiji, ko pa do nje ne more drugače kot peš ali z vozom? Ni slučaj, da je iz teh krajev toliko ljudi odšlo na delo v tujino, ali pa v mesta. Toda ti ljudje, ki vztrajajo na tej zemlji verjamejo v boljši jutri, verjamejo v pomoč širše družbene skupnosti, sami pa so prav gotovo pripravljeni pomagati po svojih močeh, v denarju, ko imamo v mislih samoprispevek, in v delu, ko mislimo na neštete ure, ki jih žrtvujejo ti ljudje za prostovoljno delo pri popravilu svojih krajevnih cest, ali kako drugače. Spregovorimo nekaj besed o naslednjem petletnem programu. S sred- stvi, ki se jih bo v petih letih zbralo okoli dva in pol milijonov se da prav gotovo marsikaj narediti, krajani pa opozarjajo, da se bodo sredstva morala trositi res le za v programu predvidene objekte. Tako predvideva program, ki so ga sprejeli na zboru občanov 9. 12. 1979, da se dve tretjini sredstev nameni za gramoziranje in moderniziranje cest. Prepričani smo, da lahko upravičeno k tem našim sredstvom pričakujemo močnejšo udelež- bo in pomoč od občine, pa tudi od republike, saj si krajani po petintride- setih letih dela v svobodi zaslužijo, da se jim boljši dnevi čim prej in čim hitreje približajo. Nadalje predvideva program obnovo stare šole, predvsem strehe. V prostore stare šole se bo namreč preselila pošta, ki obljublja tudi 25 šte- vilčno avtomatsko telefonsko centralo, s tem pa bi se ti kraji že nekoliko bolj približali Ptuju, tu imamo v mislih zdravnika in druge potrebe, ki so nam bile brez celodnevne telefonske povezave zelo daleč. V prostorih stare šole se sedaj shaja tudi mladina, pevski zbor prosvet- nega društva, društvo upokojencev, tu je tudi knjižnica in prostor za; sestanke. i Iz sredstev samoprispevka bi se tudi sofinancirale potrebe gasilskega* društva, ki je številčno močno, potrebe mladih, civilne in narodne zaščite, I in upokojencev. V tem obdobju bomo morali obnoviti ali na novo zgraditi mrliško vežo, del sredstev pa je namenjen tudi za morebitno gradnjo večnamenske-: ga prostora, za kar se predvsem zavzema prosvetno društvo, ki upa, da jih bo v svoj plan vključila SIS za kulturo. Pričakujemo tudi priključitev na primarni vodovod, katerega voda bi naj stekla po ceveh v KS Vitomarci predvidoma ob koncu novega petletnega planskega obdobja. Iz navedenega se vidi, da nalog ni malo, vendar smo prepričani, da bomo povsem uspeli, saj temelji plan na trdnih in realnih osnovah, in upamo, da bomo po 6. januarju lahko sporočili veselo novico. divo- Brigadirjem mladinskih delovnih akcij sporočamo Svet kluba brigadirjev Franca Belšak-Toneta občine Ptuj se je 18. decembra 1979 sestal na prvo delovno sejo. Sprejel je program dela za leto 1980, v katerem so določene naslednje naloge: — Prenašanje tradicij mladinskih delovnih akcij na mladi rod in sodelovanje brigadirjev z osnovnimi organizacijami ZSMS v krajevnih skupnostih ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela: — Udeležba na prostovoljnih delovnih akcijah, ki jih organi- zirajo osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih ter na udarniških dnevih na mladinski delovni akciji ,,Slovenske gorice '80, ki bodo organizirani v juniju, juliju in avgustu 1980 po en delovni dan; — Pridovibanje udeležencev lokalnih republiških in zveznih mla- dinskih delovnih akcij v članstvo Kluba brigadirjev in zbiranje podatkov o sodelovanju mladine na mladinskih delovnih akcijah od 1946 leta dalje; — V počastitev dneva mladinskih delovnih brigad Jugoslavije se skhcuje drugi zbor brigadirjev občine Ptuj in organizira prvi briga- dirski večer, ki bo v Ptuju, 29. marca 1980; — V drugi polovici meseca maja 1980 bo organiziran dvodnevni izlet brigadirjev v Jasenovac, na Kozaro in v Bosanski Šamac; — Z zvezo socialistične mladine občine Bosanski Samac v SR Bosni in Hercegovini se navežejo prijateljski stiki sodelovanja. V Bosanskem Samcu sta leta 1947 gradili mladinsko progo Samac—Sarajevo prva ptujska MDB Franc Belšak-Tone in tretja ptujska MDB Heroja Lacka; — V letu 1980 se določeno število brigadirjev-veteranov vključi v ptujske mladinske delovne brigade, ki bodo sodelovale na mladinskih delovnih akcijah; — V letu 1980 se razvije zastava brigadirjev občine Ptuj in izda brigadirska značka za člane kluba; — Glede financiranja programa se Svet kluba obrača na orga- nizacije združenega dela, del sredstev pa se zagotavlja z članarino članov kluba, ki znaša 120.— din letno oziroma 50.— din za učence v gospodarstvu, dijake in gospodinje. Svet kluba je potrdil prečiščeno besedilo pravil kluba brigadirjev, ki jih je sprejel zbor brigadirjev in jih bodo v januarju 1980 prejeli vsi člani kluba brigadirjev. Svet kluba je imenoval tričlansko delegacijo brigadirjev, ki bodo v kratkem obiskali starše Franca Belšaka-Toneta, katerih sinovo ime nosi Klub brigadirjev občine Ptuj. Svet kluba brigadirjev vabi vse udeležence lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, da se vpišejo v članstvo kluba na občinski konferenci ZSMS Ptuj, Trg mJadinskih delovnih brigad l/ll. Svet kluba brigadirjev želi vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa vsem udeležencem mladinskih delovnih akcij srečno, zdravja in uspehov polno Novo leto 1980! FB Dedek Mraz, kje se bomo z njim srečali Smo v dneh. ki so jih tako otroci kot odrasli težko pričako- vali. Odrasli gotovo že vedo, kje in kako se bodo poslovili od starega leta. Starši pa se verjetno tudi že vprašujejo »in naši otro- ci«. Radovednost in nestrpnost je velika, zato poglejmo, kje in kaj pripravljajo za naše najmlajše. Dedek Mraz bo. kot vsako leto obiskal vse osnovne šole, vrtce in kot novost tudi otroke v krajevni skupnosti, ki niso v družbenem varstvu. V mestu Ptuju pripra- vljamo srečanje po vseh krajev- nih skupnostih in to za otroke izven organizirane družbene vzgoje. Zaradi tega široko začrta- nega plana računamo vsekakor na pomoč učencev osnovnih šol in vzgojnovarstvenega zavoda. Tako bi odpadla odločitev po TOZDIH, otroci vseh zaposlenih pa bi se zbrali po krajevnih skupnostih. Vsak otrok od 2 do 6 let starosti bo od dedka Mraza dobil skromna darila. Otroci v vzgojno varstvenih zavodih dopoldan v vrtcih, ostali otroci pa popoldan v krajevni skupnosti, v domovih občanov, telovadnici ali v vrtcu, kije v neposredni bližini. Za otroke v KS Dušan Kveder je bila prireditev v telovadnici osnovne šole Olga Meglic (prej gimnazija) že včeraj! Za otroke v KS Jože Potrč in KS Tone Žnidarič bo prireditev s priho- dom dedka Mraza danes 27. decembra ob 16.30 v telovadnici osnovne šole T. Žnidarič ob Žnidaričevem nabrežju. Za otro- ke v KS Budina — Brstje bo prireditev v novem vrtcu ob Belšakovi ulici prav tako danes ob 17. uri. Enako za otroke v KS Franc Osojnik danes ob 16.30 v telovadnici osnovne šole F. Osoj- nik. prireditev pa bodo pripravili otroci osnovne šole. Za otroke KS Olge Meglic bo prireditev pravtako danes ob 17. uri v domu občanov Vičava in bodo prireditev pripravili z dedkom Mrazom učenci nove osnovne šole Olga Meglic. V petek 28. decembra bodo otroci K S Spuhlj^ presenečeni, ker bo ob 16. uri prispel dedek Mraz v gasilski dom Spuhlja in bodo vzgojiteljice vzgojno var- stvenega zavoda Ptuj pripravile lutkovno igrico, saj prav v tej Jcrajevni .skupnosti še nimajo otroškega vrtca in najmanj je otrok v varstvu. Danes ob 17. uri bo prireditev za otroke v KS Ivan Spolenjak v domu občanov na Združenem trgu. kjer bodo učen- ci osnovne šole Ivan Spolenjak za najmlajše pripravili lepo otro- ško prireditev. Otroci KS Bratje Reš nimajo primernega prostora, da bi pričakali dedka Mraza s prireditvijo, zato se bodo naj- mlajši s starši so preselili v sosednjo krajevno skupnost v otroški vrtec Med vrti. ki ni predaleč vstran, prireditev bo v petek ob 18. uri v novem vrtcu Med vrti 2; V soboto, 29. decembra se bodo otroci KS Turnišče ob 16. uri srečali z dedkom Mrazom ob prireditvi, ki jo bodo pripravili učenci osnovne šole I. Spolenjak v domu občanov. Prav tako v soboto bodo otroci KS Boris Ziherl. ki jih je največ kar dva- krat imeli prireditev v avli otro- škega vrtca Potrčeva 9/a in to ob 15. in 17. uri. Vsi otroci, ki niso v organizira- nem družbenem varstvu so preje- li vabila in prosimo starše, da se z otroci udeležijo lepe prireditve s prihodom dedka Mraza. Seveda to še ni vse. Od 26. do 28. decembra bo dedek Mraz gostoval tudi pred Blagovnico MIP na Titovem trgu vsak dan ob 18. uri in z novolet- no poslanico zaželel vsem obča- nom in otrokom zadovoljstvo in zdravje v novem prestopnem letu 1980. Vabljeni otroci na prireditve z dedkom Mrazom v Ptuju. P. A. KS KOG DANES PRAZNUJE Letos že sedemindvajsetič slavi krajevna skupnost Kog svoj krajevni praznik kot spomin na tragični dogodek iz NOB. Na dan 27. decembra 1941 so okupatorjevi zločinci ustrelili v Mariboru 40 talcev, med njimi kar 5 aktivistov z območja sedanje KS Kog. To so bili narodni heroj Jože Kerenčič, star 28 let, njegov brat Slavko, star 21 let, oba sta bila doma iz Jastrebec, nadalje Bogomir Pokrivač, star 42 let in Rudi Zabavnik, star 26 let, prav tako oba iz Jastrebec in Janez Rizman, star 18 let iz Lačevesi. (Velja omeniti, da je med omenjenimi 40 talci bil ustreljen tudi član pokrajinskega odbora OF za Štajersko Martin Kores, 46-letni strojnik, doma iz Cermožiš pod Donačko goro. Po njem je poimenovana osnovna šola v Podlehniku. Op. ured.) V spomin na tragični dan so na Kogu že leta 1952 določili 27. decem- ber za svoj krajevni praznik, ki ga bodo tudi letos slovesno proslavili. Organizatorja prireditev sta krajevna konferenca SZDL in svet krajevne skupnosti. Osrednja slovesnost bo nocoj ob 17. uri, ko so na slavnostno sejo povabili vse Kogovčane, slavnostni govornik pa bo Ivo Rau, pomočnik sekretarja za pravosodje in občo upravo SR Slovenije. Sledila bo podelitev bronastih odličij OF in pester kulturni program. Na predlog koordinacijskega odbora pri KK SZDL bodo bronaste značke OF dobili: Avgust Plohi iz Koga, Anton Magdič iz Gomile pri Kogu, Ciril Lašič iz Vodranec, Mirko Lukman iz Lačevesi in Konrad Kola- rič iz Lačevesi. D. Z. KK SZDL Kog tudi redno izdaja svoje glasilo „Novice". Takole izgleda letošnja 9. številka z akrostihom „SREČNO NOVO LETO" Proslavili bodo 200 letnico šole na Kogu v okviru programa prireditev za leto 1980 v KS Kog pri Ormožu so sklenili, da bo osrednja prireditev prihodnje leto proslava 200-letnice obstoja šole na Kogu. Proslava bo 24. in 25. maja 1980 in jo bodo povezali s prireditvami ob dnevu mladosti. Nosilec priprav na proslavo sta kolektiva osnovne šole narodnega heroja Jožeta Kerenčiča na Kogu in pri Miklavžu; imenovali pa so tudi prireditveni odbor, ki ga vodi Anica Pevec, člani pa so Vinko Ratek, Viktor Munda, Matija Luskovič, Darko Orešnik, Franjo Mlinaric in Drago Zabavnik. N PRIZADEVANJA ZA UREJENO IN ČISTO OKOLJE Pri ptujskem Turističnem društvu že nekaj let nazaj aktivno deluje komisija za ureditev okolja, kiji predseduje Zvonka Kneževič. Komisija sije v tem letu zadala tri naloge: čiščenje okolja, akcijo čiščenja Ptuja in ocenjevanje urejenosti okolja, Zvonka Kneževičje povedala, da so akcije uspešno izvedli, potekale pa so tako: »Čiščenje okolja.smo organizi- rali skupno s krajevnimi skup- nostmi mesta Ptuj in z učenci vseh ptujskih šol. Vsi so v akciji dobro sodelovali, predvsem moram po- hvaliti na.šo mladino, ki veliko prispeva k ureditvi in čiščenju okolja, medtem ko se starejši v te akcije bolj slabo vključujemo. V komisiji menimo, da bi prihodnje leto vključili v akcijo vse občane, ne samo mladino. Organizirali smo tudi preda- vanje Mirka Šoštanča za vse učence ptujskih šol. — vabili smo tudi ostale občane, o urejenem okolju in kakšne so posledice na- šega neodgovornegči obnašanja v okolju, kjer živimo. Tega pre- davanja seje udeležilo zares veli- ko število učencev, biloje izredno zanimivo predvajani so bili razni rilmi . . Mislim, da je to tudi ena izmed oblik izobraževanja mladih in starejših občanov in kazalo bi z njo nadaljevati. V sredo. 19. decembra pa smo organizirali še eno predavanje Miha Ogorelca o urejenem oko- lju, ki se ga je udeležilo veliko občanov. Ob tej priložnosti smo podelili tudi priznanja in pohvale vsem. ki so zares prizadevno skrbeli za urejeno okolje. S tem so prispevali k lepemu videzu našega starega mesta, skrbeli pa so tudi za čisto okolje. Priznanja so prejeli posamezniki, organizacije in skupnosti, razdelili pa smo jih na več področij: Za uspešno izvedene akcije čiš- čenja so prejele priznanja osnov- ne šole Franc Osojnik, Ivan Spo- lenjak. Tone Žnidarič in Center Med tistimi, ki so prejeli priznanje je tudi cvetličarna Spominčica Danice' Kogejeve. (Foto OM) ! srednjega usmerjenega izobraže- vanja Ptuj: KS Boris Ziherl za vzdrževanje zelenih površin, po- sebej OO ZSMS: za prizadevanja pri urejanju okolice so prejeli priznanja: VVZ Ptuj enota Med vrti 2. Samoupravna stanovanjska skupnost za prispevek k lepšemu videzu starega mestnega jedra. SDK za celovito ureditev okolja novozgrajene stavbe, KK TOZD Haloški bieser za preureditev ho- tela. Grajske restavracije in gos- tišča Grozd. KK TOZD Ptujske toplice za vzdrževanje čistega okolja. Kmetijska zadruga Ptuj za preureditev poslovne stavbe, Emona Merkur za preureditev prostorov Tekstilne hiše. Komu- nalno podjetje Ptuj za urejeno cvetličarno in cvetličarna Spo- minčica za urejenost poslopja in notranjosti: za urejeno in čisto okolje pa so prejeli priznanja hišni sveti Trg svobode 2, CMD 4 in 6 in Kajuhova 5 ter posamezniki: Konrad Bezjak, Rudi Bratec, Fe- liks Čuček. Miran Glušič. Silva Gorjup. Marija Hentak, Anton Klasinc. Marija Lukman. Ferdo Lovrcc. Mitja Mrgole. Slavica Orovič. Angela Pernat. Feliks Polanec. Kristina Rakuša. Stanko Solina. Stojan Stijakovič. Vilijem Štalcer. Fanika Vauda. Lidija Zoreč. Cirila Zupanič in Marija Žm_avc.« Člani komisije so pri ocenjeva- nju ugotovili, da bi morali zasta- viti širša merila in se dogovorili, da bodo v prihodnjem letu to tudi uresničili. Upajmo tudi. da bodo letos podeljena priznanja in po- hvale vzpodbuda ostalim občanom, ki doslej niso namenili dovolj pozornosti urejenemu in čistemu okolju. N.D. TEDNIK - 27- december 1979 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 7 8-IZNASIHKRAJEV 27. december 1979 TEDNIK Kaj mi ugaja (ne ugaja) v našem mestu Velikokrat poslušamo najrazličnejša mnenja o življenju in delu v našem mestu, zato smo se odločili, da bomo povprašali svoje sošolce in sošolke o tem, kaj jim ugaja, oziroma kaj jim ne ugaja v našem mestu. Zanimivi in odkriti so bili njihovi odgovori, zato naj vam predstavimo nekatere izmed njih, ki so po našem mnenju najzanimivejši. Andrej Lacko iz KS Rogoznica je zadovoljen, da so v njihovi krajev- ni skupnosti asfaltirali že skoraj vse ceste, kar prispeva k lepši podobi kraja, saj so pred leti tukaj avtomobili dvigovali prah, ki se ga je bilo težko rešiti. Po njegovem mnenju pa krajani negodujejo, ker so preložili gradnjo otroškega vrtca, za katerega so že imeli zbrano opeko, ki so jo prodali privatnikom. Vrtec bi bil še kako potreben. Dušan Hajduk iz KS Franc Osojnik se je ustavil kar pred našo šolo, kjer že lep čas gradijo priključek na Zupančičevo ulico. Tisti, ki hodimo vsak dan po tej cesti v šolo, ima- mo ob deževnem vremenu možnost hoditi po potoku, ki žu- bori kar po vsem asfaltu in pripomore, da pridemov šolo mokri, kadar se srečamo / avt(Mnobilom. Bojim se celo, da nam bodo začele regljati žabe kar po cesti, če ne bodo gradbišča kmalu prenesli kam drugam ali pa speljali vsaj vodo v zbiralnik. Tudi odrasli prebivalci te krajevne skupnosti se pritožujejo nad nemogočimi razmerami, ki so nastale na tej cesti. Marija Matjašič je bila zadovolj- na, ko se ji je neka stara ženica pohvalila, da so mladi v zadnjem času zelo pozorni, saj se ji je že večkrat primerilo, da ji jc kakšen mladinec pomagal čez ces'o, ko si sama ni upala. Tudi sodelovanje med šolo in domom upokojencev je zelo dobro. Anica Lenartova je povedala, da \ njihci vasi ni nobene možnosti za šport in rekreacijo, zelo dobro pa je organizirano lovsko in gasilsko društvo. .lanko Bohak je zadovoljen, z njim pa tudi drugi, da imamo možnost kopati se v Ptujskih toplicah. Zelo pa ga jezi, ker se je treba tja odpraviti peš ali s kole- som, če ne znaš voziti avta ali če bi se rad kopal tudi takrat, ko z avtom zaradi prepovedi vožnje ne smeš na cesto. Avtobus bi bil še kako potreben. Silvo Vintar ugotavlja, da se njegovi sošolci pritožujejo ker avtobusi vozijo zelo neredno in kaj lahko se ti zgodi, da avtobus odpelje brez tebe, če se držiš prave ure. Prav zanimiv pa je pojav, da imamo letos na šoli veliko bolj polne razrede, čeprav se je za dva razreda učencev odselilo v novo šolo, oziroma v prostore stare gimnazije. Skupno število učencev se je resnično zmanjšalo, ker pa imamo le tri vzporednice, so zato razredi tako polni. To nam povzroča dodatne preglavice pri ocenjevanju in organizaciji pouka. Nad cenami na na.šem živilskem trgu se pritožuje Goran Erčevič. Predraga je solata, jajca pa imajo sploh astronomsko ceno. Kljub ce- nam pa je tržnica skoraj prazna, tako da do poletja, ko se pojavijo prodajalci od drugod, ni veliko izbire. Moti ga tudi, da ne vozi avtobus v Toplice, saj bi se tako prav gotovo šel večkrat kopat. Novinarski krožek OS Franc Osojnik TEMELJNI DELEGAT Dober den — zodniič v toten leti. Tak hitro kak kokot na kuro skoči, se Je toto leto entaužntdevetstudevetnosedemdeseto okoli obrnolo. Drgoč se nan je na pleča eno leto starosti več obeslo. Vete jaz man ie tejko let na svojen pukli, ke bi rade volje po ugodni ceni ali pa čista zapstuj enih dvajsti let kunii šenka. Vse se nan je v toten leti podrožlo, samo leta starosti maja Isto ceno. Praf no pošteno je, da si nišče pa če g lih bi še tak bogat bija, nemre za večne cajte mladosti kupiti. Pri toti zadevi pa smo resen vsi v enakopravnem položaji, kakprovi tisti pregovor: ,,Naj bo revež al bogat, vsak bo moral star postat... " To seveda dobesedno glih ne drži, saj smrt, ki ji po domočen tudi teta Matilda provimo, ne pita, si stori ali mlodi. ' Pa si rajši ob kunci leta nekaj boj veselega pogučimo no povoščimo. Želin van mir no zdrovje, dobre gospodarske rezultate v delovnih orga- nizacijah no na kmetijah. Moji delegatski bazi no vsen delegaton, vsen, ki si z rokami ali z glavami kruh služite želin uspešno samoupravno dogovarjanje no sporazumevaje, predvsem pa to, da bi tisto za kaj sta se pogučali na sporazumeli tudi v živleje spravil. Želin van krotke in plodne sestanke, mala mtoteja prazne slame no dosti uresničenih akcij. Na srce van po loga n, da na delovnih mestih pridno delate, v pisarnah malo manj kafeta pijete, v tovarnah no na drugih delavnih mestih, še boj v roke plunete no se nasploh stabilizacijsko obnašate. To neje niben hec, to je resna zadeva. ,,Brez dela—nijela...!" To je stara resnica, kija tak radi pozoblamo. Pa še to van vošin: Veselo se mejte v ponedeljek zvečer gdo ta se opulnači cengara na vuri eden gor na drugega spravla. Takoj po praznikih pa veselo na delo. Naj van bo še enkrat srečno leto 1980. Vse najbajše van vaši vaš LUJZ. MK »Bela puščica" pridno deluje Kulturno-umetniška skupina iz kluba ,,Bela puščica" je 16. decembra imela svoj prvi nastop. Poskusili smo pri najmlajših in jim v gasilskem domu v Zabovcih pripravili uro pravljic in pesmic. Prireditev ni bila namenjena samo letu otroka, ampak tudi temu, da bi tisti, ki živijo kme- čko življenje na vasi, ki jim cesto ne nudi tistega, čemur bi lahko rekli kultura, bili tudi deležni delčka lepot pravljičnega sveta, s kakršnim po- strežemo otrokom v vrtcih, saj jim je to nujno potrebno. Upamo, da smo vsaj delno uspeli. Naše kmečke malčke smo za kratko uro popeljali v svet pravljic in pesmic, otroci so nas sprejeli medse. Izbrali smo pravljici iz Ostržka in Obutega mačka, kar smo popestrili s pe- smicami. Z otroki smo se pogovarjali o njihovih željah, spoznanjih in pro- blemih. Bili so navdušeni nad našim obiskom. Tudi na mlade iz drugih krajevnih skupnosti ne bomo pozabili. Irena Veselic Delo foto kino kluba Ptuj Pred kratkim so imeli člani foto kino kluba pri DPD Svoboda Ptuj letno skupščino, na kateri so pregledali svoje nadvse uspešno delo za leto 1979. Prva akcija katere so se udeležili je proslava ob 60-letnici Svobode Ptuj. Ob tej priliki je bila razstava fotografij v domu Franca Kramber- gerja. Redno so bili debatni večeri, to je sestanki na katerih se je sproti ocenjevalo delo in napredek FKK. Ena izmed aktivnosti je tudi izbor fotografije meseca, ki se ji bo v bodoče pridružil tudi izbor dia. Vse prvo nagrajene sO bile sproti objavljene v literarni prilogi Tednika, kar se je pokazalo, da je premalo, saj si ljudje na osnovi ene fotografije ne morejo ustvariti pregleda celotnega dela FKK. Vse pohvale je vredna organizacija tečaja za MDA. Ideja je dobra, vendar FKK Ptuj glede tečaja še m našel skupnega jezika z vodstvom Svobode. Iz letne skupščine, Stojan Kerbler izroča priznanje Mišu Koltaku Za konec naj povem nekaj o bogati razstavni aktivnosti kluba. Sodelo- vali so na več kot dvajsetih razstavah po celi Jugoslaviji, za kar so prejeli tudi veliko nagrad. To so uspehi posameznikov, vendar je tudi klub kot celota dokazal, da je eden vodilnih v Sloveniji in Jugoslaviji. Dokaz za to neskromno trditev je letošnji kup jugoslovanski fotografije, katerega pokrovitelj je bil tovariš Tito. Tu lahko konkurirajo vsi foto klubi iz Jugoslavije, med katerimi je bila ptujska kolekcija deveta. Med kolek- cijami iz Slovenije je bila ptujska druga. Za drugo leto ima foto kino klub DPD Svoboda v načrtu organizacijo že druge tradicionalne medklubske jugoslovanske razstave. Pesimisti so glede finančnih sredstev, vendar mislim, da za delež najuspešnejšo sekcijo DPD Svobodo ne sme biti problemov in bodo za to potrebna sredstva dobili od svojega društva. Omeniti še moram, da so nekateri člani FKK dobili nazive v Foto zvezi. Med njimi sta visoka priznanja fotoamater I. ki. dobila Srdan Mohorič in Mišo Koltak, Franc Korpar je dobil naziv foto amater II. ki, Alfred Bradač in Slavko Erlač pa foto amater III. ki. Članom kluba čestitam k priznanjem, ki so dokaz dolgoletnega uspe- šnega in trdega dela, ki se odraža tudi v visoki kavaliteti kluba. Upam, da se bodo na drugoletni razstavi fotografij v Ptuiu usoešno uvrstili, saj je drugo leto-leto FKK Ptuj, ki praznuje že svojo 45-letnico obstoja. Besedilo in posnetek: B. Rode POGOVOR Z NAJUSPEŠNEJŠIMI PROIZVAJALCI MMIA PLAKETE ZA VEČ KOT 4.000 L MLEKA V LANSKEM LETU V obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju so v sredo 19. decembra podelili 43 rejcem iz območja občin Maribor, Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj podelili zlate, srebrne in bronaste plakete za doseženo povprečno mlečnost nad 4.000 1 v lastni čredi v letu 1978. Nekaj najuspešnejših rejcev smo povabili k razgovoru in zabeležili tole. Franc Sušnik od Lenarta, dobit- nik zlate plakete: ,,V čredi imam 10 molznic in sem v lanskem letu dosegel povprečno mlečnost blizu 5.000 1 mleka. Veste, dolga je pot do tako kvalitetne živine. Cez 15 let truda, selekcije v čredi, proučeva- nja najrazličnejših faktorjev, ki vplivajo na mlečnost in podobno. Razen tega je precej dela s pripravo krme in silaže, težave so pri nabavi krmil. Vse cene gredo gor, tako, da je bil že skrajni čas, da so uredili odkupne cene za mleko. Saj tako nismo kdo ve kaj pridobili. Sicer pa se je danes kmetu težko preživljati le z vzrejo krav molznic, v hlevu imam še nekaj pitancev, razen tega pa imam na posestvu še nekaj sadja, tako, da le ni teko težko." Franc Selinšek iz Hoč pri Mari- boru, dobitnik, zlate plakete: ,,Na- še posestvo meri nekaj čez 10 ha. V hlevu imamo 18 krav, oziroma šest telic, ostalo so krave molznice. Vso živinsko hrano pridelujemo doma. Od koruzne do travne silaže, dokupujemo pa razne vrste krmil. Težko pa je, težko. V glavnem delava vse sama z ženo. Otroci so še v šoli. Upam, da se bo kateri izmed otrok le odločil in ostal na kmetiji. Ce si zdrav in če lahko delaš je lepo biti kmet. Danes je že marsikaj urejeno, kar pred leti še sanjali nismo. Poglejte na primer, kako je urejen odkup mleka. Pri nas nima- mo problemov s tem. Tudi pogoji za razne kredite so zelo ugodni, le voljo moraš imeti in za delo prijeti, pa gre. V lanskem letu sem v svoji čredi dosegel povprečno mlečnost 5.700 1 mleka in to je zame velik uspeh." Jože Lah iz Pongerc, dobitnik zlate plakete: ,,V letu 1976 je prišlo v naši kmetiji do velikih težav in prav takrat smo se odločili za preusmeritev v mlečno proizvod- njo. Začeli smo iz nič, danes ima- mo v hlevu 24 glav živine. Torej, smo dosegli lep uspeh, moti pa me, tako kot ostale kmetovalce na na- šem območju, da imamo velike težave ob tem, ko izvajajo prav na našem območju melioracije in komasacije. Ne rečem, oboje je izredno pozitivno in velika pridobitev. Gre za to, da smo že le- ta 1977 imeli pašnike že delno urejene. Konkretno gre v našem primeru za 3 ha pašnika, ki so nam ga lani prekopali s Framskim poto- kom. Sedaj ne moremo več goniti na pašo, le pokošeno travo lahko dovažamo. To pa je za nas drago, in še manj velja živini, kot sama paša." Alojz Fingust iz Orehove vasi, dobitnik zlate plakete: ,,Samostoj- no sem začel gospodariti pred 20 leti. Takrat je bila to mešana kmetija, na kateri smo pridelovali, vse od krompirja do koruze. Pitali smo živino imeli tudi molznice in podobno. Pozneje sem preusmeril kmetijo v mlečno proizvodnjo in zgradil hlev za 10 molznic. Kasneje sem zgradil še en hlev, ta- ko, da imam sedaj preko 30 molz- nic. Veste, težko je priti do kvalitet- ne krave. Dosti selekcije in pazlji- vosti je treba. Lani sem na primer izločil kar sedem krav, pridobil pa le eno. Do sedaj sem imel polovico simentalk, polovico pa črnih krav. Prihodnje leto pa bom nabavil črno bele, če jih bom le uspel dobiti. Imamo pa probleme z nakupom krmil. Kljub temu, da so izredno draga jih ni za dobiti. Ce pa jih dobijo je to zelo neredno in to nam pri reji povzroča velike vezave." Rajko Paskula, najstarejši dobit- nik plakete, doma iz Svečine: ,,V naši družini je že tradicija, da smo živinorejci. Tako smo usmerili polovico na mlečno prouzvodnjo, ostalo pa na pitanje. Vseskozi kontroliramo kvaliteto črede. Krave umetno osemenjujemo že od v.sega začetka, ko so pri nas s tem začeli in rezultati so vidni. Preko 4.600 1 mleka smo dosegli na kravo molznico v lanskem letu, upam, da bo letošnje povprečje še boljše, če- prav .sem že star — le zdravja potrebujem. Pa še nekaj nas teži. Premalo košenine imamo, s silažo pa tega ne moremo nadoknaditi. Novih površin pašnikov pa ne moremo več pridobiti. Zares veliko je stvari, ki bi jih še morali urediti za kmeta, čeprav je razlika med nekdaj in danes že več kot očitna." Julko Kupnik s Pohorja, dobit- nik zlate plakete: ,,Pri nas na sv. Primožu je čisto drugače, kot v ravninskih predelih. Veliko težje je, ker potrebuješ za vse veliko več časa, več gnojila, več moči. Pa se tudi na to privadiš. Doma imamo kombinirano čredo. Redimo molznice in pitance, vsi so rodovni- ški. Vseh kmetijskih površin imamo 10 ha. Ker so pretežno strme lege je veliko odplakanja moramo veliko gnojiti. Na ha porabimo okoli 1000 kg umetnih gnojil, razen tega pa uporabljamo še gnojevko, tako, da je gnojenje zelo intenzivno. Temu primeren je tudi pridelek krme. Vse skupaj pa se lepo odraža tudi pri proizvodnji mleka." pripravil: M. Ozmec Julko Kupnik od Primoža na Po- horju Franc Sušnik od Lenarta Franc Selinšek iz Hoč Jože Lah iz Pongerc \ Alojz Fingust iz Orehove vasi Rajko Paskula iz Svečine Tudi v letu 1980 vas vabimo, da ko- ristite prevoze z našimi sodobnimi avtobusi. Vabimo vas tudi na izlete, ki jih pripravljamo v sodelovanju z na- šo turistično agencijo. ŽELIMO VAM PRIJETNO IN VARNO VOŽNJO IN KLIČEMO SREČNO 1980! TEDNIK - 27. december 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Moški zbor Svoboda Majšperk Foto: Kosi Pevski zbor Iz Cirkovc Folo: Kosi Šesta revija pevsicih zborov občine Ptuj posvečena dnevu J LA PROF. JOŽE GREGORC (nadaljevanje) Moški zbor Svobode Majšperk p. v. Ladislava Pulka zveni izenačeno v vseh glasovih, podajanje zbora je kulturno, krasi ga dobra dikcija, petje je prirodno s pravilnim odpiranjem grla. Zborovodja Pulko vodi zbor sigurno, pri tem mu niso vedno najvažnejši detajli skladbe, ampak predvsem njena arhitektonika (zgradba) in s tem celoten izraz skladbe. Pri takem oblikovanju celote, ki je v polni meri uspela se je dirigentu na trenutke izmuznil visoki prvi tenor, (Korošci imenujejo ta glas, ki plava nad ostalimi glasovi ,,dritl",) saj je bil v določenih trenutkih v nevarnosti, da utone v sozvočju drugih glasov, vendar je ostal še toliko na površini kolikor je to za koroški stil petja potrebno. (Dev: ,,Gor čez izaro") med posameznimi frazami so se vrinili preveliki presledki, ki je nekoliko razbilo sicer dobro podajanje. Zelo plastično je bila podana Simonitijeva Ača, želel bi le še malo več dinamičnega razpona pri zboru med forte in piano in več šegavosti v solističnem partu. Vsekakor zelo uspel nastop pevcev iz Majšperka. MEŠANI PEVSKI ZBOR RUDA SEVER IZ GORISNICE Z zborovodjem Stanetom Stani- čem je zapel Jenkovo: Lipo nekoliko prepočasi, saj je skladba v šestosminskem taktu, ki se dirigira na dva. Kaže, da je hotel zborovodja tekst povezati, ker so bili pevci navajeni na daljši dih (Lipa zelenela je, tam v dišečem gaju — na en dih) kar je lepo in pravilno, vendar pevci takšnega diha zaradi prepočasnega dirigi- ranja niso mogli zdržati. To pa je pripeljalo do razkosanja besed na primer: kne-bu, v sen—čici itd. Zbor, ki sem ga slišal peti v Globasnici, kjer je zapel zelo dobro, tokrat ni imel tako srečnega dneva, saj je celo odlična solistka pri pesmi Pojdem v rute občutno znižala zaradi česar je deloma trpela celotna intonacija. Zaradi neenakomernega popušča- nja v glasovih (dih) je bila na koncu skladbe porušena zvočna uravnovešenost. Tudi program ni bil posebno srečno izbran, saj sta si sledili dve mirni, melanholični pesmi, kar zmanjšuje koncentra- cijo poslušalcev. NONET SVOBODE PTUJ Pod vodstvom Rudija Mohorka je pokazal odrsko sigurnost iz katerega je razvidno kako koristni so pogosti nastopi. Sigurnost nastopajočih nudi tudi poslušalcu več možnosti, da se vživi podaja- nju na odru in preda lepoti glasbe- ne govorice. Pri takšnem podaja- njem občinstvo ne štedi s priznan- jem, kar je tudi tokrat pokazalo. Nonet razpolaga z dobrimi, muzikalnimi glasovi, ki se med seboj dopolnjujejo in ustvarjajo enoten, ubran in sočen zvok. Z ozirom na odlična prva tenorja in prav dobrih ostalih glasov, bi si človek le še želel vsaj eden fundamentalen bas, ki bi zvokovne možnosti noneta le še obogatil in oplemenitil ter s tem močno razši- ril izrazno in programsko možnost noneta. Program noneta je bil dobro izbran, po težavnostni stopnji je bila Vrabčeva Sinoči me dekle je vprašalo, prav gotovo ena najtežjih pesmi na reviji. Živahno in s temperamentom so nonetovci zapeli tudi La montanara (plani- narica). Pripomnim naj še to; da ima majhno število pevcev (nonet) v tej dvorani to prednost, da ni odvisen od praktikablov in se zato pevci lahko postavijo okrog mikrofona in na ta način zvokov- no preglasijo vsak, tudi mnogo številnejši zbor. Saj prav zaradi slabe postavitve nekaterih zborov je marsikateri zbor zapustil slabši vtis pri občinstvu kot si ga je dejansko zaslužil. Nonet se je v svojem kratkem času obstoja razvil v plemenito, umetniško stremeče telo, ki se mu prav goto- vo obetajo še lepši uspehi v širšem merilu. MESANI PEVSKI ZBOR IZ CIRKOVEC Vodi ga Franc Sušteršič. Zbor sestavljajo v glavnem mladi pevci, posebno moški glasovi imajo lep, blagozveneči zvok, žal pa je sopran slab, pevke stiskajo ton v grlu, kar rodi stiskan in piskajoč ton. Pevovodja je glasbeni potek med frazami prekinjal in s tem razsekal melodijo. Pri Skrjančku je zopet zatajila intonacija, vendar se je zbor do konca pesmi le nekako ujel. Zboru bi bilo želeti, da uredi sopranske vrste, saj ima vse pogoje, da se razvije v soliden zbor. Nadaljevanje prihodnjič Spomin na ustanovitelja esperanta Ptujski esperantisti so 17. decembra s skromnim programom počastilo 120. obletnico rojstva ustvaritelja svetovnega jezika Esperanto, dr. L. Zamenhofa, ki je s svojim delom hotel osrečiti človeštvo. V spomin na tega genialnega človeka so mu v mnogih krajih, v različnih državah postavili spominska obeležja, po njem poimenovali ulice, trge in po- dobno. O esperantu v svetu danes govori bogata izvirna literatura, številni prevodi, o tem pišejo časniki in revije v raznih državah, govorijo po televiziji in v radijskih oddajah. Postopno uvajamo esperanto v šole in v mednarodne odnose. O dokazuje, da postaja esperanto živ jezik, ki se razvija tako kot vsi drugi živi jeziki, zato mu bo prav gotovo prej ali slej priznano mesto, ki mu pripada. Številna mednarodna srečanja, konference in kongresi, ki se jih udeležujejo esperantisti iz vseh kontinentov, so dokaz, da esperanto služi mednarodnemu sporazumevanju in MIRU med vsemi narodi sveta. Na spominski svečanosti je tov. Kosec govoril o zgodovini jezikov kot: ,,Volapulk", ,,ldo", ,,Oscidental", ki so propadli, medtem ko se je Esparanto obdržal, leta 1954 ga je priznala najvišja svetovna kulturna organizacija UNESCO kot jezik za vzgojo, znanost in kulturo. Nato je 6-letna učenka Urška Vuček povedala stavek: ESPERANTO BELA LINGVO NIA, ESTU ANKAU LA LINGVO VIA! (Esperanto, lep jezik naš, naj bo tudi jezik vaš) Osmošolka Lidija Krničar pa je reciti- rala NOVA KANTO (Nova pesem). Zal pa d.-; cta niso mogla sodelovati s pesmijo La espero (Upanje). Za esp. sekcijo J. D. Razstava fotografij FKK DPD Svoboda v blagovnici Po dveh uspešnih predstavitvah foto kina kluba na stopnišču blagovnice Panonija trenutno razstavlja član foto kluba Srdan Mohorič. Predstavlja se v kolekcijo desetih fotografij iz letošnjega Katarininega sejma. Slike nam lepo prikazujejo dejansko podobo tega tradicionalnega sejma, istočasno pa so prikazane ob pravem trenutku, ko po trgovinah vlada novoletna nakupovalna mrzlica. Odziv na te fotografije, ki so vsebinsko zelo globoke je dober, saj je razstava urejena tako, da si jo potrošnik ogleda mimogrede. Mislim, da so fotografije vredne, da se pri njih ustavimo nekoliko dlje kot je to običajno, ker so tematsko zelo glo- boke in jih bomo tako bolje spoznali. Za to razstavo se bo ponovno predstavil celi foto klub. Videli bomo kolekcijo iologiafij , s katero so ptujski fotoamaterji dosegli drugo mesto med republiškimi in deveto mesto med jugoslovanskimi kolekcijami na ,,kupu' jugoslovanske fotografije. B. Rode Srdan Hohorič: Katarina '79 Zinka Novoletna Poslavlja zopet staro se leto, pred vrati na pragu že Novo stoji. Kdo znal hi povedati kaj ho prineslo v naročju skrinjo skrivnosti drži. Oh času ho skrinjo skrivnosti odprlo in srečo razlilo ho križem sveta, med srečo, veselje se ho prikradla marsikatera kaplja gorja. Tako zopet mlado leto nastopilo svojo življenjsko ho pot in se oh letu spet poslovilo kakor se staro poslavlja od tod. Pa če ravno se bo poslovilo nikdar se vrnilo z neskočnih globin, vendar ne ho nikdar pozabljeno pustilo bo mnog neizbrisen spomin. . VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (128. nadaljevanje) KOMISIJA ZA' AGITACIJO IN PROPAGANDO OF Že januarja 1945 so ustanovili v ptujskem okraju komisijo za agitacijo in propagando na pobudo Francka Glavnika, že pred vojno komunista v Ptuju, izgnanega leta 1941 na Hrvaško. Na Hrvaškem seje Glavnik vključil v osvobodilni boj v varaždinskem območju. Leta 1944 je bil načelnik komisije za agitacijo in propagando okrožja Kozje, od koder so ga premestili v ljutomersko okrožje. Tja pa ni prišel zaradi slabih zvez. Ustavil seje v ptujskem okraju, nato pa se jc javil okrožnemu odboru Maribor. Ptujski okrajni komite KPS gaje sprejel na politično delo s privolitvijo članov PO OF: Kocbeka. Lampreta. Stetke in Francka. V komisiji za agitacijo in propagando, ki jo je Glavnik ustanovil v ptujskem okraju.je bil načelnik (Kimovec) Srečko, člani pa Albina, kije prevzela dopisništvo in Marjan, kije skrbel za kolportažo. (Vir: Glav- nikovo poročilo, arhiv muzeja NO Maribor). Komisije za agitacijo in propagando so bile ustanovljene tudi v drugih okrajih mariborskega okrožja. Skrbele so tudi za zveze med okraji. V ta namen so izbrali zanesljive, še ne osumljene mladinke. Vsak okraj je imel tudi še ilegalnega kurirja ali kurirko. kije bil povezan z legalno kurirko. (dok. 16281—dopis OK KPS Maribor — okrajnim komitejem 7. 3. 45: zg. arhiv CK ZKS). Mariborsko okrožje je okrožna komisija za agitacijo in propagando razdelila na kolportažna območja, ki so zajela po 20 do 30 vasi. Mladinci so raznašali tisk vsak v svoje območje iz okrajnega centra. Kolportažna območja so razdelili na »terene« s tremi do petimi vasmi, tu pa tam pa tudi po več. Vsak vaški odbor OFje imel člana, zadolženega za propa- gando. Ta je vodil zvezek o prevzemu in oddaji tiska, komu in kdaj. Komisije v mariborskem okrožju so širile tisk o Titovem govoru z dne 28. januarja 1945 v Beogradu, o Krimski konferenci, sestanku generala Aleksandra z maršalom Tit^ v Beogradu 26. 2. 1945. o sestanku generala Aleksandra z maršalom Titom v Beogradu 26. 2. 45. o sestanku generala Tolbuhina in maršala Aleksandra, o imenovanju kraljevega Jugoslovanski armadi, koje bila NOV tako imenovana s I. marcem 1945. komisije so pripravile 23. 2. 1945 proslavo obictnice Rdeče armade s kresovi in listkovnimi nastopi in dale pobudo za proslavo 6. marca — Titovega rojstnega dne. Za 8. marec so poskrbele, da .so odbori OF priredili skupaj z organizacijo SPŽZ proslave ob ženskem in materin- skem dnevu. Te dogodke so proslavili z mitingi, zborovanji in članki v tisku OF. Tisk je prihajal v Slovenske gorice kot že prej največ iz tehnike Mernik, tehnike Kritof Stane lic in tehnike Lacko. Nekaj pa je bilo razmnoženega tudi v samih Slovenskih goricah. Med pomembnejšimi- hrošurami naj omenim Govor maršala Tita. Zbirka važmih člankov. Zakonitost ustave stare in nove Jugoslavije (dr. I. Ribar). Od letakov naj omenim dva: Preprečimo rušenje mest in vasi in Odkrito sodelovanje Melohar—Zmagoslavnih četnikov z Nemci v Slovenskih goricah. OVOBODILNA FRONTA V ORMOŠKEM OKRAJU ... Marca 1945 so ustanovili v ormoškem okraju, kakor tudi drugod po Slovenskih goricah več vaških odborov OF. V ormoški kroniki beremo. (Jraba pod pokopališčem v Bučkovcih, kje je 8. marca 1945 bilo ustreljenih 19 talcev. Dvajseti (njegovo ime ni znano) je pobegnil. Foto: I. Ciani da so 12. marca oblikovali tudi razširjeni okrajni odbor Osvobodilne! fronte. Sekretar odbora je ostal študent Franček KAJNČ. člani pa so bili Franc Irgolič. mlinar in posestnik v Sodincih. Drago Klobučar, posestnik v Središču,Marija Kuharic, trgovka v Ormožu. Rozalija Petek, sodna uradnica iz Ptuja, ilegalka od leta 1944. doma iz Cvetkovec. Franc Škrlec. posestnik pri Tomažu. Zora Zamuda, kmečka hči iz Središča ter akti- vistka Rozika Zorčič-Breda. ki se je vrnila iz političnega dela v Prekmurje spet v ljutomersko okrožje. Razširjeni odbor so ustanovili na sestanku v Kociprovi šumi pod Runčem. Imenovali pa so tudi mestni odbor OF Ormož. Za sekretarja je bil izbran Franček Masten ilegalec OF od jeseni 1944. Drugi člani so bili: Milan Sonaja. davčni uradnik v Ormožu, Božo Kuharic, ekonomski tehnik. Franc Kokolj. ključavničar. Rado Kukovec, krojaški pomočnik in ilegalec OF. Ivan Rakuša, dimnikarski mojster, Vinko ŠtrucI, hišnik meščanske .šole ter Marko Stuhec, stavbenik. Vsi so bili iz Ormoža. Vodstvo ljudske tehnike je prevzel Franc Hribar Sa- vi njšek iz celjskega okrožja, član KP od leta 1932, poslan v Slovenske gorice na politično delo. Pred p/evzemom ljudske tehnike v ormoškem okraju je vodil tehniko OF na Žvabu. V naslednjih tednih sta oba odbora skrbela za ustanovitev vaških odborov OF. kjer jih .še ni bilo. Skrbela sta, da so dobro delovali obveščevalna služba in kurirske zveze. Kurirji 15 TV postaje so večkrat tedensko prehodili pot od Velike Nedelje, kjer je bila javka s ptujsko 14 TV postajo in nato čez HajndI, mimo Ormoža na Hardek-Pavlovce—Krčevino—Vukomerje—Kajžar—Za.savci—Lača- ves—Kog. Iz tiskarne na Žvabu so terenci raznašali radijski bilten. Tu so imeli poleg ciklostilnega stroja tudi radio sprejemnik, ki so ga zaplenili marca 1945 pri trgovcu Gotleibu v Ormožu. Po napadu jugoslovanskih letal na železniško progo Ljutomer Ormož. 10. marca I945je Radijski bilten izŽvaba pri Lunovcu izšel vsto do stodvajsetih izvodih. Sporočil je. da so letala uničila dva mostova in napadla tri vlake. TALCI V BUČKOVCIH Nemci so ustrelili 8. marca 1945 zopet talce v Ijutomerskeni okrožju. Pripeljali so jih v Bučkovce. vas v tedanji občini Mala Nedelja, oddaljeni 15 km zahodno od Ljutomera. Talce so ustrelili za ubitega nemškega župana inž. Ferda Lupša iz Bučkovec. Za kraj svojega zločina .so Nemci izbrali kraj blizu pokopališča, kjer je omahnilo v smrt 19 domoljubov iz raznih krajev Slovenije, največ iz Štajerske: dva med njimi sta bila iz Slovenskih goric. Padli so: Ivan Balon (31). Anton Bizjak (45), Stanko Božjak (33), Ivan Brenčič (43). Ivan Brusič (33). Franc Cuk (45). Rok Grebene (28), Franc Gros (27). Mihael Jurman (47). Janez Klemene (23). Martin Hren (—). Alojz Kotnik (23). Anton Pečnik (23). Jože Tajhman (23). Franc Zupan (30). Franc Zupnec ( —). Mirko Hercog (22). Ivan Herga (43), Florjan Horvat (26). Iz Slovenskih goric sta bila med ustreljenimi Tajhman iz Rados- lavec in Herga iz Ormoža. Spel so zakrvavela srca svojcev devetnajstih talcev, njihovih mater, očetov, bratov, sester, žena in otrok. Vest pa je pretresla vse zavedne Slovence po Slovenskih goricah. Toda nasilja okupatorja še ni, bilo konca. Se naprej je kri borcev za svobodo pojila slovenskogoriško zemljo, dokler ni čez nekaj tednov napočila svoboda. (Vir: Poslednja pisma žrtev za svobodo. Maribor 1969 in knjiga D. Novaka: Prlekija v NOB). Nadaljevanje prihodnjič 10 - maSi dopisniki 27. december 1979 - XEDNIK s stroji imam izkušnje in se z njimi še nekako »sporazumevam« Za moja leta pa so vreče veliko pretežka bremena NEKOČ NEPOGREŠUlVI DANES TONEJO V POZABO Ob potoku Polskava v kraju Oglenšak nad Zg. Polskavo te dni skoraj enako kot pred več kot 130 leti, poganja pohorski hudournik stari vodni mlin lastnika Antona Kopše, 75 letnega mlinarja in kmetovalca. Pri družini Kopše je mlinarstvo tradicija, saj seje s to obrtjo sre- čeval že njegov oče, stari oče in še nekaj rodov nazaj, ki so se s to obrtjo ukvarjali v Cirkovcah na 'Dravskem polju. Tukaj se je za mlinarja pri svojem očetu izučil tudi Anton Kopše. Mlinarska obrt je bila takrat še v polnem razcvetu. Biti mlinarje pomenilo opravlja- nje donosnega dela. Tega se je zavedal tudi na iz- kušnjah staršev mladi Anton Kopše, ki je leta 1923 pridobil poklic mlinar. Štiri leta kasneje pa se je osamosvojil in v Oglenšaku nad Zg. Polskavo. na obronkih Po- horja kupil mlin, ki je začel leta 1865. Takrat mlad in poln načrtov je mlinar Anton Kopše sklenil svoj mlin povsem obnoviti in tudi po- večati njegove zmogljivosti. Svojo željo je uresničil že leto za tem. ko je mlin odkupil. Vložena sredstva so se kmalu pričela vračati, saj je bilo mlinarstvo takrat še vedno donosen opravek. Njegovo delo si je v kraju in širši okolici kmalu pridobilo dobro ime in zaupanje. •Zagotovil sije že toliko dela, da ga sam ni več zmogel opravljati, zato si je najemal pomočnike in va- jence. Za priučitev mladih v mli- narsko obrt v časih njegovega za- četka ni bilo težav, še prevečjihje bilo. ki .so se želeli izučiti te obrti. V enem letuje v svojem mlinu namlel tudi do 50 vagonov moke zrnje je dobival tudi iz sosednje Hrvatske. Uspeh je bil toliko po- membnejši, saj je bilo takrat na območju Štajerske veliko število podobnih mlinov. Imela ga je vsaka vas in naselje, ponekod jih je delovalo tudi več. Danes že priletni Anton Kopše se še dobro spominja, da je bilo, ko je mlinarska obrt še cvetela, na razdalji med Oglenšakom in Ptujsko goro kar 20 mlinov na vodo. sedaj pa je ostal osamljen. Še pred letije z moko zalagal celo pekarne v Mariboru. Slovenski Bistrici, Fali, več krajev na Drav- skem polju in celo v Lenartu so kupovali njegovo moko, čeprav se .še dobro spominja, daje v dobrih starih časih za mline na vodo, delovalo samo v Framu skupno šest mlinov. Danes pa je na tako veliki razdalji kot je med Celjem in Šentiljem ostal skoraj osamljen. Pred kratkim je prenehal z delom še znani mlin v Poljčanah. »Ne samo, da postajamo mi mlinarji stari skupno z mlini, tudi obrt je postala nedonosna in mladi seje nočejo več oprijemati« pripoveduje zaskrbljeno. Pa ne zaradi tega. da ne bi bilo dovolj dela samo neekonomično postaja takšno mletje zrnja pa četudi je osnovna pogonska energija, voda povsem zastonj, saj se v potoku še ni podražila. Povečali pa so se ostali stroški, predvsem vzdrževanje zastarele mehanizacije in opreme, nizka je tudi cena za opravljeno delo, saj to hitreje in ceneje opravljajo so- dobni mlini. Slab zaslužek tako ne pritegne mladih, da bi se še odločali za to obrt. ki ne gleda samo na osem urni delavnik, ampak je potrebno nemalokrat žrtvovati tudi po dvanajst in več ur dnevno. Takrat je mogoče v kopšejevem mlinu v Oglenšaku namleti tudi do 800 kg moke. To pa so žal samo izjemni dnevi. Največ melje rž, pšenico in ko- ru2;o. Medtem ko se je v zlatih časih mlinarske obrti največ mlelo rži. danes pa to velja za pšenico. Največ dela ima v jesenskih mesecih. Pred leti so prav v tem času stali pred Kopšejevem mli- nom v vrstah vozovi, natovorjeni z vrečami zrnja, danes pa so to samo še lepi spomini na preteklost. Vozovi so prava redkost, saj so jih zamenjali traktorji in tovornjaki. Tistih z zrnjem naloženih pa je tukaj vedno manj. >>Samo od mlinarstva se že dolgo ne da več živeti« pripove- duje Anton Kopše, ki je pripra- vljal krmo za živino. Kmetovanje je njegovo dopolnilno delo, po- maga mu tudi sin. Ta sicer ni ne- znanec v mlinarski obrti, vendar se za njo .skoraj zagotovo ne bo odločil, ko bo prenehal z delom oče. Zaslužek v industriji je veliko vabljivejši, pa še samo osem ur traja delo, medtem ko mlinarstvo ne vpraša za čas. To ne ravno vzpodbudno spoznanje bo postalo usodno za še enega zadnjih »živih« mlinov na slovenskem Štajerskem, saj An- ton Kopše že razmišlja o prene- hanju mlinarske obrti. Leta so prinesla svoje, tudi za njegove moči in še zaslužek je skromen. Komaj za okoli 3000 dinarjev na mesec, če je dela dovolj. To pa je vse prej kot vzpodbudno, da bi obrt še ohranjal. Že za prihodnje leto je vprašljivo, če bodo mlinska kolesa v Oglenšaku še služila svojemu namenu. Zdravje Anto- na slabi, dohodki so nizki in me- hanizacija kaže znake dotrajalos- ti. njegova obnova pa bi veljala veliko več kot mlin prinaša. Tako je pričakovati, da bo v kratkem tudi vodni mlin Antona Kopšeta na Oglenšaku postal mrtva preteklost katero pa bi ve- ljalo ohraniti vsaj kot kulturno dediščino prihodnjih rodovom. In ne samo to. razmišljati bi morali več tudi o izjemnih razmerah, v SLO. ko nam bi taki mlini še kako s pridom služili. To pa je tudi širši družbeni interes. Besedilo in posnetka: Viktor Horvat ANTON LAH Strojno ključavničarstvo. Cesta kurirjev NOV 21, (Orešje) Ptuj, V novem letu 1980 želim delovnim ljudem in občanom ter po- slovnim prijateljem mnogo delovnih uspehov in osebne sreče! Želim vam prijetno praznovanje! BIFE EMERŠIČ Lancova vas, vas vabi na silvestrovanje in sporoča, da vann bodo tudi v prihodnjem letu vselej postregli z odlično kapljico in domačimi specialitetami. Za obisk se priporočajo in vam želijo SREČNO NOVO LETO 1980! ANTON HABJANIČ Mizarstvo, Moškanjci 85 b Opravljam vsa mizarska dela — kvalitetno, hitro in po solidni ceni. Stranke obveščam, da bo delavnica po novem letu ponovno odprta vsak delovni dan. ŽELIM VAM SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1980! JANEZ ČELAN instaiaterstvo centralne kurjave Pragersko n. h. Priporočam se s kvalitetnimi storitvami, delovnim ljudem in občanom, poslovnim in osebnim prijateljem, želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980! Kemična čistilnica VIKTORIJA ŠEGULA Slovenski trg 9, Ptuj vam želi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980! Tudi v novem letu se priporočajo! RTV Servis MANFRED MUNDA Prešernova 15, Ptuj Opravljamo popravila vseh vrst TV in radijskih sprejemnikov in ostalih glasbenih ter električnih aparatov. Želimo vam SREČNO NOVO LETO 1980! Strugarstvo Feliks Cvetko Nova vas pri Ptuju SREČNO NOVO LETO 1980! želim vsem delovnim ljudem, poslov- nim in osebnim prijateljem. Za sodelovanje se priporočam tudi v prihodnjem letu! MUZEK FRANC Splošno ključavničarstvo in dekor Vespazianova 1, Ptuj, telefon: 771-263 Čestita delovnim ljudem za dosežene uspehe v le- tošnjem letu, v NOVEM LETU pa jim želi na- daljnjih delovnih uspehov in SREČNO 1980! POSLOVNA ENOTA PTUJ Vse bančne storitve opravljamo hitro in solidno, tudi ob sobotah in v popol- danskem času. Gotovo ste se že prepričali, da je KB Maribor — poslovna enota Ptuj, res HIŠA ZAUPANJA. V NOVEM LETU 1980 vam želimo mnogo sreče in uspehov na vseh področjih vašega dela! TEDNIK ~ '^r december 1979 IZ NASIH KRAJEV - 13 Najstarejša krajana Marija Hertiš in Anton Bednjički Rozika OjsterSek je uvodoma pozdravila navzoče, ženski pevski zbor društva upokojencev pa je zapel nekaj pesmi Najstarejši občani SO praznovaii KS kidriCeVo Enako kot doslej je tudi letos KS Kidričevo priredila proslavo, na kateri so se sestali naj- starejši občani. Teh je v KS Kidričevo 313, od tega se jih je odzvalo 240. Ostalih 22 občanov, ki so po domovih, v bolniškem ali priklenjeni na posteljo, so obiskale tovarišice in jim po- darile pakete, z najlepšimi željami. V uvodnem govoru je Rozika Ojsteršek po- vdarila pomen tega srečanja, ki ga prireja vsako leto KS Kidričevo s KS SZDL. V nadaljevanju je pozdravil navzoče predsednik KK SZDL Franjo Majačič in povdaril njihovo delo in tudi nadaljnjo podporo, saj so še nekateri sedaj aktivni dejavniki. Povdaril je tudi, da niso imeli takšnih možnosti, kot jih ima danes mlada generacija. V nadaljevanju so nastopile pevke DU Kidričevo, ki so zadnje čase zelo priljubljene med občinstvom, posebno pri starejših občanih. Nastopili so tudi najmlajši iz VVZ Kidrič-evo. njihov nastop je dopolnil ■. razpoloženje. Tudi osnovnošolci so daH v programu svoj prispevek, saj se pojavljajo tako rekoč na vsaki proslavi. Na koncu so podelili najstarejšima občano- ma priložnostna darila, in to: Mariji Hertiš, stari 89 let iz Kungote in Antonu Bednički, star 88 let iz Apač. Da bi bilo razpoloženje še bolj popolno, jim je igral ansambel iz Kidričevega, tako, da so se tudi starejši občani lahko zavrteli z željo, da se drugo leto spet srečamo. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Nastop najmlajših iz otroškega vrtca. Dvorano so starejši občani napolnili do zadnjega sedeža. OBRAMBNA PRIPRAVUENOST - POROK ZA MIR Z vstopom v 80-leto bomo jugoslovanski narodi in narodnosti stopili v pol četrto desetletje miru in svobode. Da. res je že skoraj 39 let je od tistih dni. koje našo deželo poteptal sovražnik, koje bila prst prepojena s krvjo naših dedov, babic, stricev... Toda . pojavi se vprašanje, ali bomo ta z življenji priborjeni mir uživali še enkrat toliko let? Odgovori bi se verjetno glasil: Tega nihče ne ve, mogoče bo trajal še 5 let. 10. 20, mogoče tudi 30 let.«Toda kaj bo potem? Tovariš Tito je ob neki priložnosti dejal: »Niti enega samega področja na svetu ni. za katerega bi lahko zanesljivo trdili, daje izven nevarnosti vojaških sporov.« Torej potrebno je, da smo vsi pripravljeni na najhujše. Zakaj vsi? Zato, ker se je le celotno ljudstvo sposobno boriti pred napadalci, saj smo armada mi vsi. Pripravljeno mora biti z vsemi svojimi materialnimi, moralnimi induhovnimi vrednotami, da bi očuvalo svo- bodo in neodvisnot. ohranilo nacionalno samostojnost in ozemeljsko neodvisnot države. Jamstvo za uspeh v morebitni prihodnji vojni nam daje naša stvarnost, to kar imamo danes in kar bomo imeli jutri. In kako se pripravljamo mi? Mladina se lahko vključuje v enote teritorialcev, čez vse leto se izvajajo razne akcije, obrambni dnevi. Letos je potekala akcija »Nič nas ne sme presenetiti!« V tcj akciji smo sodelovali vsi. Toda vseh oblik odpora pa ni mogoče predvideti, krojila jih bo konkretna situacija, človeška domislenost. predvsem pa volja, pripra- vljenost in odločnost, da dajemo odpor v vsaki situaciji in vsakršnih razmerah. Priprave na odpor ne smejo ostati samo pri besedah in posplošene, temveč morajo biti stvarne. Z vsem kar smo storili, pa z ozirom na zapleteni mednarodni položaj, ne moremo biti zadovoljni, saj so tukaj že različne krize, pretresi v mednarodnih, gospodarskih odnosih, tekme v oboroževanju, sled ne- gotovosti in nevarnosti, kajti prav ti činitelji terjajo, da z obrambnimi pripravami nadaljujemo z vso odgovornstjo in resnostjo, upoštevajoč Titove besede: »Delajmo, kot da 100 let ne bo vojne, toda pripravljamo se kot bi bila že jutri. Danica Kotolenko, OŠ »Maksa Bračiča« Cirkulane j 25-ietna tradicija - 25 let kvalitete. Tekstilna hiša Merkur", Donn, Biserka, Zvezda, Jasnnin, Tehnika, Oprema, Ideal, Jasmin. ŽELIMO VAM SRECNO NOVO LETO 1980! ZALIKA SOLOVJEV Šiviljstvo — izdelava zaščitnih delovnih oblek, Prešernova 12, Ptuj želim vam SREČNO NOVO LETO 1980 in mnogo uspe- hov na vseh področiih vašega dela. TV SERVIS TINČEK IVANUŠA Dravska 2, Ptuj, telefon: 771-423 Delovnim ljudem in občanom, posebno cenjenim strankam želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980. Strokovno popravljam vse vrste TV sprejemnikov — se priporočam I Soboslikarstvo in pleskarstvo Sp. Hajdina 1 Vošnjakova ulica 3 Ptuj Opravljam vsa slikarsko-pleskarska dela in plastične omete na fasadah z vsemi jubonil plastičnimi barvami. S kvalitetnimi uslugami se priporočam! Občanom in delovnim ljudem, poslovnim in osebnim prijate- ljem želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! FRIDA ŽUPEC Kovinska delavnica, Budina lOa, Ptuj J SREČNO NOVO LETO 1980, nnnogo delov- nih in osebnih uspehov želim vsem de- lovnim ljudem, posebno poslovnim prijate- ljem in sodelavcem. S kvalitetnimi storitvami se priporočam tudi v letu 1980! s TOZD: — Servisi — Gumama — Precizna mehaniica — Kovinska obdelava — Orodjarna — Avtooprema — Vzdrževanje in Delovno skupnostjo skupnih služb Delovno skupnostjo komerciale ŽELI DELOVNIM UUDEM IN OBČA- NOM TER POSLOVNIM SODELAVCEM SREČNO NOVO LETO 1980! Kovinostrugarstvo VALENTIN ZAMUDA Peršonova 50, Ptuj Želi delovnim ljudem in občanom, poslov- nim prijateljem in osebnim prijateljem mno- go delovnih uspehov in osebne sreče V NOVEM LETU 1980! 14 - NAŠI DOPISNIKI 27. december 1979 — TEDMIK PARTIZANI IN PIONIRJI PARTIZANI SO SE BORILI PROTI EAŠISTOM V GOZDO- VIH. BORILI SO SE ZA SVO- BODO. POMAGALI SO JIM TUDI PIONIRJI! PRINAŠALI SO JIM HRANO IN OBLEKO. PRINAŠALI SO JIM TUDI POŠTO. LETOS ZA DAN EPU- BLIKE SEM POSTAL TUDI JAZ PIONIR. ANDREJ RIZNAR, 1 RAZRED KO VOJAKI ZAPOJO Ko vojaki zapojo, nam je vsem lepo, saj vemo, oni čuvajo našo zemljo! Nakoč, davno bilo je to, borili so se za našo zemljo, da nam danes je vsem lepo. Vida Vidovič, 3. r. OŠ Sela DAN JLA Dan JLA praznujemo dvain- dvajsetega decembra. Njen naj- višji poveljnik je Josip Broz Tito. V napadu je njena naloga braniti domovino. Vojake učijo in vodijo starežine. Vojaki živijo v vojašni- cah. Vojaki imajo vojaško oble- ko. Prvi borci za svobodo so bili partizani. Če bi se sovražnik še enkrat napadel našo domovino, bi se bojevali vojaki in vsi zaved- ni ljudje pa tudi otroci, ki ljubijo svojo domovino. Nada Valant, 3. r., osnovna šola Sela V VALDOLTRI Ko sem bila še dojenček so ugotovili, da nimam pravilno razvitih nog. Že takrat sem mami povzročila veliko skrbi, ko me je morala nositi na razne preglede v bolnišnico. Končno smo ugotovi- li, da imam skrivljene in daje zato potrebno dolgotrajno zdravljenje^ Šele 4 leta sem imela, ko sem morala v bolnišnico v Maribor. Takrat sem bila še majhna in te besede nisem nikakor mogla doumeti. Toda že na začetku sem imela hude bolečine. Takrat so mi popravili le desno nogo. Ker leva noga še vedno m bila v pravi legi so me napotili v bol- nišnico v Valdoltro. To je bila za mene najtežja preizkušnja. Znašla sem se v novem okolju. Bolnišnica stoji ob morju. Od tam se vidi neskončo morje. V bolnišnici sem obiskovala tudi šolo. Tam ni bilo takšnega reda kot pri iias. Zato sem se težko privadila novim so- šolcem in učiteljici. 8. decembra moram spet v bolnišnico v Valdoltro. Sedaj mi bodo vzeli z noge sponko. To bo manjša operacija. Želim si, da bi se kmalu videla s svojimi sošolci in sošolkami, ter da bi dobro prenesla operacijo. Tatjana Fras OŠ Trnovska vas NAŠA JLA Kakor vsako leto tudi letos praznuje naša vojaška armada svoj praznik. Ob tem dnevu imajo vojaki vse Jugoslavije praznični dan. Prirejajo proslave, govore in nagrajujejo najzasluž- nejše vojake. Na prireditvah sodelujejo tudi: cicibani, pionirji in mladinci. Takrat se spomnimo tudi vseh tistih, ki so padli in žrtvovali svoje življenje za našo svobodno domovino, v kateri se lahko pridno učimo. Tudi mi pionirji naše šole bomo povabili vojake in jim priredili proslavo. Zanimala nas bo, kakšno je življenje vojakov v kasarni. Vojaki nam bodo pridno odgovarjali, mi pa jim bomo zrecitirali nekaj pesmi. Zapeli jim bomo tudi našo pravo pionir- sko, ter jim na koncu zaželeli polno uspeha pri njihovem delu. Obljubili jim bomo, da se bomo še naprej pridno učili, v svobodi, ki sojo nam priborili naši pred- hodniki, a dolžni smo jo ohraniti kakšna je. Anka Kaučevič, 4. r., OŠ Sela NAŠI VOJAKI So fantje veseli, po vasi gredo, vsak svojo puško, na ramci neso. So lica rdeča, obraz nasmejan, saj lase pokriva, jim titovka vsem. Na nje smo ponosni, saju čuvajo nas, ti naši vojaki, vse dni in noči. Anka Kaučevič'4. r., OS Sela PIONIRSKI SESTANEK 17.decembra 1979smo se zbrali v učilnici številka 5 učenci na pionirskem sestanku. Pogovarjali smo se o dnevu JLA. Sestanek je vodila tovarišica Regina Horvat. Iz našega razreda sva bili dve zastopnici. Pisali sva malo, ker smo se večinoma pogovarjali. Tovarišica je dejala, da nam de- dek Mraz ne bo nič prinesel. Do- bili smo tudi voščilnice, ki jih ni bilo dovolj. Barbara Glatz, 4/a. OŠ Tone Žnidarič, Ptuj MOJ BRATEC Mojemu bratcu je ime Miran. Star je 16 mesecev. Ima črne oči, rjave lase. Je zelo poreden. Ko delam nalogo, mi samo čečka po zvezku. Preden gre spat, mora jesti. Zjutraj se zbudi ob petih. Dopoldne greva na sprehod. Ob pol enih grem v šolo. Bratca dam spat. Zvezdana Šestanj, OŠ Tone Žnidarič, 4/a NAŠA DOMOVINA JE PRA ZNOVALA 29. novembra ima naša repub- lika rojstni dan. Takrat so ulice ■ okrašene z zastavami. V šoli smo imeli proslavo. Učenci našega razreda smo plesali Titovo kolo. Cicibani so bili sprejeti v pionirsko organizacijo. Ko so dobili rutice in kapice, jih je fotograf slikal. Najlepša se mi je zdela pesem Vije se železna cesta. Ko so bili prazniki, sem se smu- čala in plavala. Nataša Purgaj, 2 b OŠ Olge Meglic, Ptuj MOJA SESTRICA IRIS Moja sestrica je majhna. Ima rjave lase, je dobra in me ima rada. imeji je Iris. Čeprav je že stra tri leta, še vedno pije iz stekleničke. Zmeraj, ko spi, drži v roki zajčka, s katerim se rada igra. Iris bi že rada šla v šolo. Ko vidi moje zvezke in knjige, bi rada tudi ona delala domačo nalogo. Imam jo zelo rada. Vesna Horvat, 4/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj V NOVO LETO Staro leto se poslavlja, novo leto k nam prihaja, poslovimo se veselo. Jelko postavimo, se veselo zasmejimo, v novo leto se podajmo. Jasna Čuš, 4/a, OŠ Franc Osojnik, Ptuj MOJ PES Rada imam živali. Doma imamo psa. Ja majhen, črne barve, spredaj ima belo hso. Ime mu je Gogi. Bojana mu pa reče Gogič. Rad obira kosti in je meso. Ko me vidi. priteče in se dobrika. Najrajši je v dnevni sobi na kavču. Kdor hodi bolj pozno po cesti, ga oblaja. Nekoč smo ga vzeli s seboj k babici. Najprej sije kokoši samo ogledoval, potem pa jih začel lo- viti. Naenkrat je izginil. Šla sem ga iskat. Našla sem ga onstran ceste. Kokoš ni imela več perja. Gogi je bil zelo tepen. Nato nam je spet ušel. Padel je v gnojnico. Mamica je bila zelo huda. rekla je. da ga ne bomo več jemali s seboj. Barbara Glatz. 4/a. OŠ Tone Žnidarič, Ptuj MAMA JE BILA ŽALOSTNA Moj očka je bil hrvatske na- rodnosti. Zmerom je bil vesel in nasmejan. Ljubil je planine in njihove lepote. Bili smo srečna družina. Zgodilo seje nekega dne. S to- varišem je odšel v Gozd Martu- ljek. Prejšnji večer je bilo hudo neurje z dežjem. V ponedeljek 31. avgusta 1970. leta sta se moj očka in njegov tovarišodpravila na izlet k slapu pod goro Špik. Pri sestopu v dolino .se je zgodila nesreča. Mojemu očku je spodrsnilo in zgrmel je v prepad, kjer je obležal mrtev. Za naju z mamico je bilo to žalostno spoznanje. Izgubili sva najdražje bitje. Takrat sem bila še majhna. Iz maminega pripovedovanja si ustvarjam Uk svojega očka, ki se ga velikokrat spominjam. Dušanka Sever, 5/a, OŠ Franc Osojnik, Ptuj PRI ROČNODELSKEM KRO- ŽKU To šolsko leto hodim prvič k ročnodelskemu krožku. Imam ga vsak torek ob treh. Vodi nas to- varišica Anica. Že prvo uro nas je seznanila z vsem, kaj bomo rabili in delali pri krožku. Ker prej nisem kvačkala in pletla, mi je mamica kupila pletilke.^različno debele kvačke in volno. Že prvo uro sem z zani- manjem ogledovala kaj nekatere deklice že znajo. Pri sebi sem trdila, da se pletenja in kvačkanja ne bom mogla naučiti. Naslednjo uro sem začela s prvimi zankami. Ni bilo tako hudo in težko, kot sem si predstavljala. Prijazne be- sede tovarišice so me spodbujale, da sem se zelo trudila. Kmalu so postali moji prsti že spretni. Sedaj že veliko znam. Svoji pupi sem nakvačkala copatke in spletla ši- rok pas. Ravnokar ji kvačkam kapico. Sebi pletem rokavice. Ob prostem času vzamem v roke pletilke in pletem. Zelo sem ve- sela, da sem se vključila v ta krožek. Ko bom velika, bom naučila tudi druge ročna dela. Našata Debeljak, 5/a, OŠ Franc Osojnik. Ptuj LUNA JE POGLEDALA SKO- ZI OKNO Nekega dne. sem ob sončnem zahodu stala pri oknu. Zadnji sončni žarki, so se prelivali v mavrični obok. Rahlojezašelestel veter nad trudno zemljo, a na nebu so se že prižigale prve zvez- de. Bile so kot majhne lučke. Da- leč nekje za gorami, je počasi vstala luna. Nočje postala vse bolj mirna in liha. In lam je zalajal pes. nato je bilo spel v.se tiho. Luna na nebu je plavala počasi med drobne zvezdice, ki jih je bilo če- dalje več. V tem trenutku se mi je zazdelo, da vidim velike črede ovac. ki se pasejo po širnem trav- niku. Med njimi pa sloji ovčar in jih varuje pred nevarnostjo. Kmalu sem legla. Toda utrip zvezd me je dramil, da nisem mogla zaspati. V mislih sem bila z luno. ki je že preplavala precej daleč. »Kako ti je lepo,« sem ji tiho dejala. »Vem, tuje svoboda, zato tudi ti plavaš mirno in počasi. Toda v krajih, kjer divja vojna in padajo bombe, ni tvoje obličje tako prijazno.« Zdaj sem opazila, da se mi luna oddaljuje. Po nebuje pripraval črn oblak in jo zakril. Samo zvezdice so še migljale in vetrič je majal veje dreves. Za oblakom, kije zakril luno je pri- plaval drugi, tretji in naio še več. Noč je postala vse bolj črna in pusta. Videla sem, kako so iz oblakov padle prve deževne kap- lje. V mislih sem bila še vedno z luno. ki je že zdavnaj nisem več videla. Nisem vedela, kdaj ss je na moje oči prikradel spanec in me lahko zazibal v lepe sanje. Sonja Svenšek. 8/b. OŠ Videm pri Ptuju KO SEM BILA BOLNA Prvi decemberski dnevi, lepi sončni, a meni zelo pusti, saj mo- ram ostati v postelji zaradi angine in visoke temperature. Kadar ne spim, kvačkam. berem, delam hišo iz lego kock in zapikujem pikalice. Zelo žal mi je, da ne smem ili v šolo. Martina Emeršič, 2/b, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj MOJ BRATEC Mojemu bralcu je ime Rok. Star je osem mesecev. Ko vstane, ga mamica nahrani, previje in potem ga da v stolček, kjer .se igra. Včasih je priden in včasih je siten, vendar ga imam vseeno rada. Alenka Pišek, 2/b, OŠ »Toneta Žnidariča« PRI TABORNIKIH Hodim k mnogim krožkom. Eden izmed teh so tudi taborniki. Vodi nas Dragica Hvaleč. Tabor- nike imamo vsak ponedeljek in vsak petek. Spoznali smo potne in topografske znake. Škoda, da vo- dnica redno ne hodi. Barbara Lepej, 4/a, OŠ Tone Žnidarič DEDEK MRAZ Bliža se otroški praznik. Vsi otroci se vesele dedka Mraza, saj vedo, da bi prinesel vsem izmed njih nekaj lepega. V mestu je vse praznično okrašeno. V izložbah se svetlikajo lučke in razni pisalni trakovi. Starši kupujejo svojim otrokom praznična darila. Imam p? tudi svoje skrivnostne novoletne želje; želim si, da mi dedek Mraz prinesel smuči, novo torbo in še kaj drugega. Čeprav vem, da se mi želje ne bodo iz- polnile, se vseeno veselim z dru- gimi otroki otroškega praznika. Anastazija Šnajder, 4/a OŠ, Tone Žnidarič, Ptuj POSREČILO SE JE V ponedeljek sva s sestrico de- lala pecivo. Valerija je pripravila: moko, sladkor in vanili. Jaz sem zmešal maso. Nato gaje Valerija spekla. Potem sva ohladila pecivo in ga premazala z marmelado, ter ga narezala na rezine. Peter, Jančič, 2/c, OŠ »Tone Žnidarič«, Ptuj NA SMUČANJU Mi smo se v soboto smučali na Rogli. Ko smo prišli tja, sva z bratom takoj stopila iz avta". Vzela sva si smuči in sijih dala na noge. Očka se je smučal zravem . mamice, ko seje mamica utrudila, seje očka smučal zraven nas. Po- tem smo se peljali do vlečnice. Midva z bratrancem sva se hotela skupaj peljati. Ko sva bila na vrsti, meje porinil dol. Biloje zelo ve- selo. Metka Ivančič, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj DOBIL SEM PRVO ENKO Sem učenec 3/c razreda. Do . zdaj sem bil vedno odličen. Ne- kega dne je tovarišica rekla, da bo spraševala pesmico. Prestrašil sem se, ker je nisem vedel. Bil sem na vrsti, da bi povedal pesmico. Povedal sem. da pesmice ne vem. Tovarišica mi je dala v redoval- nico enko. Bil sem zelo žalosten. Sašo Žitnik, 3/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj KUHALI SMO ŽGANJE Bila je lepa, sončna nedelja. Pojedli smo in se odpravili, k stari mami na Rogoznico. Stari ata mi je povedal, da pri sosedih kuhajo žganje. Šli smo tja in srečali smo bratranca. Ta je že skakal in me klical naj grem streljati z njegovim novim lokom. Potem me je ma- mica poklicala naj poskusim žga- nje. Sprva sem se obotavljala, pa sem le poskušala. A kaj seje zgo- dilo? Kihala sem in kašljala. Ta- krat sem se odločila, da ne bom nikoli pila žganja. Maja Vamberger. 4/r. OŠ Tone Žniddarič, Ptuj MOJ PES Rada imam živali. Pri stari rnami imamo psa, ki mu je ime Črto. Je bolj rjavo rumen. Skoplje velike luknje, ker je jazbečar. Ko gremo k stari mami. nad nami laja. Vedno me liže, a se mu ne pustim. Ko se igrava, me vedno gnze ali pa skače. Ce mu rečem, da mi naj da tačko, mi jo da. Enkrat ga je povozil avto. Odpeljali smo ga k živinozdrav- niku. Na srečo je imel samo zlomljeno lačko. Rad je samo kosti ali surovo meso. Nekega dne je ubil kokoš. Stara mama ga je natepla. Meni se je zelo smilil. Imam ga rada. Andreja Jurič. 4/a. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj V ETNOGRAFSKEM MUZEJU V PTUJU Bili smo v etnografskem muzeju. Vodil nas je tovariš Hlu- pič in nam vse razložil. V prvem nadstropju smo videli kolovrate in prejo, stare likalnike in razne vzorce, s katerimi so ne- koč delali tisk na laneno platno. V drugem nadstropju pa je bilo še bolj zanimivo. Videli smp marsi- kaj iz življenja na panonskem svetu v slariTiČasih. Tam so bili kurenti in druge panonske maske. Ob stari panonski hiši stoji gos- podinja, ki daje maskam darove. Skozi eno izmed teh hišic smo lahko šli in si ogledali staro sta- novanje, vse je bilo zelo zanimivo. Ko smo odhajali iz muzeja nas je pospremil netopir, ki so se ga nekateri skoraj prestrašili. Prišli smo iz stavbe in si ogledali veliko in zanimivo drevo, ki je verjetno staro mnogo let in je zaščiteno. Veseli smo se vračali domov z željo, da bi še kdaj šli v muzej. V ptujskem gradu imamo še več muzejev, ki so prav tako zanimivi kol ta. Naše mesto je zelo znano staro mesto. Albina Zajšek, OŠ »Ivan Spolenjak«, Ptuj JAKA IN ŠPELA Za deseti rojstni dan sem dobila papigi. Takrat sta bili še nebog- ljeni kepici, ki sta se ustrašili člo- veške roke. Kmalu pa sta kepici zrasli in izgubili vso srebmkasto perje. Špela je dobila zeleno in rumeno barvo. Jaka pa modro in ponekod belo barvo. Navadila sta se družinskih članov in že se vse- deta na ramo, na prst, pa tudi na glavo. Kletke pa nimata, ker sem jo dala na smetišče in sije nihče ne upa vzeti. Mnogokrat se jezim nanj u, ker se vsedeta povsod samo na prečko ne. Mamica je že ne- kajkrat rekla, da ju bo dala stran, a si zmeraj premisli. Jaka in Špela pa imata že svojo dogodivščino. Biloje spomladi in Jaka je sedel na prečki in pel svojo dobro jutro, dober dan. Zagledal je Špelo ki je pravkar priletela iz svojega jutranjega sprehoda p)o stanovanju. Jaka seje zagnal va- njo in se začel obupno dreti. Odprla sem vrata in zagledala pretep. Morala sem se pošteno truditi, da sem ju razdvojila. Potlej ju nisem nikdar več videla prete- pati se. Alenka Zlebnik. OŠ Olga MegHčv.Ptuj MOJ KANARČEK Mnoge ptice so za]3rte v kletkah brez pomoči. Te ptice so mučili prej, ko so jih spravili v kletke. Nekatere so se zvalile v kletkah. Imam kanarčka. Dobil sem ga letos med počitnicami na tržnici. Je samička. Ime sem 'ji dal Pika. Ima rumeno perje, na glavi črno liso. Kadar gre spat, se zvije v kot kletke in je videli kol majhna žoga. Je zelo razigrana. Najraje se kopa. Kopa se le v čisti vodi in tedaj poškropi celo kletko. Kljun si brusi ob žici kletke. Kadar ji damo hrano, jo s klunom razbrska in tedaj je razmetana po vsej kletki. Ce pa ji damo solato ali jabolko, pa si zvleče na lestev ali pa vrže dol. Vsako jutro, ko pri- žgemo luč, začne cviliti in žvrgo- leti. Mnogokrat jo spustimo jk) kuhinji, da ji počistimo kletko. Takrat nam zleti na luč ali na kakšno omaro. Enkrat nam je zletela celo na zaveso. Ko ji kletko počistimo ji odpremo vratca, da zleti vanjo. Čez pol ure se več ne vidi. da smo ji čistili kletko. Piko imam zelo rad. Ptic ne smemo mučiti, ker so naše bogastvo. Vendar divji lovci in poredni otroci mučijo ih ubijajo ptice. To delajo kljub temu, da so nekatere zaščitene. Ptke moramo hraniti in postavljati ptičje krmil- nice, da ne bi pomrle. Jože Žmauc, OŠ Olge Meglic, Ptuj NAPRAVILI SVA PTIČJO KRMILNICO V nedeljo sva s prijateljico na- pravili ptičjo krmilnico. Prijate- ljica je zabijala žeblje, jaz sem pa držala. Ko sva jo zabili, je bila ena stranica manjša kot druga. Ko sva JO popravili, sva jo pobarvali. V krmilnico sva natrosili pšenice. Zelo sva bili zadovoljni, da nama je uspelo napravili krmil- nico. Silva Jurgec. 4/a. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj DOBER POSNETEK - LEP SPOMIN Fotoatelje STANKO KOSI PTUJ, Trg MDB 3 Vsem delovnim ljudem in občanom SREČNO NOVO LETO 1980! TEDNIK ~ 27- december 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 15 POKAL JUGOSLAVIJE OB DVAJSETI OBLETNICI V TRAJNO LAST Vinko Hafner čestital judoistom Sobota. 22. decembra je bila prav gotovo doslej največji in najuspešnejši dan v športnem 7ivlieniu celotne obCine Sloven- ska Bistrica. Na judoističnem turnirju kakršnega v bistriški občini pa tudi v Sloveniji v tej športni panogi doslej še ni bilo, peti finalni turnir za pokal judo klubov SFRJ. Zmago je zasluzeno slavila domača ekipa IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki je osvoijla veliki pokal iudo zveze Jugoslavi- je v traj^no tast. saj so ^a tokrat osvojili ze tretjič. Ta zmaga pa je še'toliko dragocenejša, saj so jo dosegli v letu svojega pomem- bnegajubileja 20. oDletnice delo- vanja kluba. Svečani dogodek, enega naj- boljših jugoslovanskih judo klu- bov in tekmovanje za jugoslo- vanski pokal v Slovenski Bistrici sta bili tehtna razloga, da je po- kroviteljstvo skupno z delovno organizacijo IMPOL iz Slovenske Bistrice prevzeli slovenski sindi- kat. V prepolni dvorani TVD Partizan Slovenska Bistrica so na začetku finalnega boja. v katerem sta se pomerila domači 1MPOL in Mladost iz Zagreba, prisotni na- vdušeno pozdravili v svoji sredini tudi častnega pokrovitelja turnir- ja, predsednika Zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja. Kljub temu. da se je turnirja v Slovenski Bistrici udeležilo le pet najboljših jugoslovanskih klubov pa tekmovanje ni izgubilo na kvaliteti. Organizator je tokrat pričakoval tudi veliki derbi med večnima tekmecema Impolom iz Slov. Bistrice in Slavije iz Novega Sada za spremembo tokrat na domačem terenu. Do pričakova- nega srečanja pa ni prišlo, saj so zaradi kadrovskih težav na tur- nirju Slavijo zamenjali judoisti Partizana iz N. Sada. ki pa niso bili kos razigranim domačinom. V prvem srečanju je Partizan iz Novega Sada brez težav opravil z ekipoo iz.Niša. Več dela pa je imela zagrebška Mladost v sreča- nju z ekipo iz Titograda. Domači IM POL je brez težav opravil z gosti iz Novega Sada saj so dvoboj dobili kar z ft:0. Finalno srečanje, ki si ga je ogledal tudi Vinko Hafner pa je bila prava demonstracija jugos- lovanskega juda. Tako je domači reprezentant in trenutno eden najuspešnejših mladih jugoslo- vanskih UPOV v i udu Franc Očko končno tudi pred domačim občinstvom lahko pokazal vso lepoto tega športa. Zmaga ni bila' vprašanje. Znanje in velika bor- benost sta opravila, kot že veli- kokrat doslej, svoje. Toje bila tudi prva zmaga v sobotnem finalnem srečanju. Velika borbenost in že- lja po zmagi pa tokrat nista hotela postati resničnost za prav tako uspešnega domačina Vidmajeria in Brumeca. ki sta tokrat morala priznati večjo aktivnost nasprot- nikov. Vidmaienu je odvzel točke reprezentant V uKorepa. Brumecu pa reprezentant Vujevič. To kar ni uspelo predhodniko- ma pa je uspešno popravil do- mačin, mladi pa vendar sedaj že izkušeni Leščak, potrebno mu je bilo le nekaj sekund, daje svoje- mu nasprotniku dokazal kam meri. Akcijo z metom ippon je zaključil v veliko navdušenje vseh prisotnih v dvorani. Tretjo, s tem pa tudi odločilno zmago je svoje- mu klubu doprinesel Tone Les- kovar. ki se je pred nedavnim vrnil iz JLA in ponovno dt)kazal. da niegovi uspehi pred odhcKiom na ski/enje vojaškega roka ni.so bili slučajnost. Trdo delo in skrom- nost sta bila tokrat bogato popla- čana, saj je s SVOJO zmago že za- gotovil domačinom . popolno slavje. Lepa zmaga Zuvele iz zagrebške Mladosti nad domači- nom Dragičem je bila pričakova- na. i\)kal Judo zveze Jugoslavije je zmagovalcem na zaključni sveča- nosti podelil Seido Teofilovski, predsednik tekmovalne komisije pri JZ Jugoslaviji. Zmagovalna ekipa kot tudi drugo in tretje uvrščeni ekipi pa so sprejele zlate, srebrne in bronaste medalje, kijih bodo skozi vse obdobje spomi- njale na veliki dogodek v S io- venski Bistrici. Ob tem je pomembno p>ovda- riti. da ta zmaga daje bistriškim judoistom nove možnosti za po- trditev svojih zares velikih kvalitet v tem športu ne samo doma, temveč tudi izven naših meja. Pri oceni rezultatov tega kluba pa ni mogoče pozabiti na velik prispe- vek skupnim uspehom tudi občinstvu ki je prav gotovo nji- hova največja opora skozi vseh 20 let deloVanfa. Na 5. tekmovanju za pokal JZ Jugoslavije pa so do- mačini pokazali še novo kvaliteto, to je sposobnost brezhibne organizacije tudi največjih tek- movanj na tem področju. Besedilo in posnetki: Viktor Hor- vat Vinko Hafner v razgovoru z judoistom Stankom Topolčnikom Ekipa pokalnega zmagovalca za leto 1979 (od desne) Franc Očko, Janez Vidmajer, Danilo Brumec, Filip Leščak, Anton Leskovar, Draeič in Petrič. Po novem sistemu Komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj je pripravila predlog za spremembo sistema v tekmovanju počastitve meseca mladosti. Do sedaj so v.sa tekmovanja potekala v Ptuju, v novem obdobju pa bodo ekipe razdeljene po območjih, kjer bodo odigrale najprej kvalifikacijska srečanja v določenih centrih in .šele finalna srečanja bodo odigrana v samem Ptuju. V tem tednu bo napravljen žreb. določeni bodo centri, narejeni formularji za tekmovanje in sestavljena pravila. Vse ekipe bodo obveščene o žrebu v naslednji številki Tednika insicer o žrebu v treh športnih disciplinah: Š4hu. namiznem tenisu in košarki. Z novim sistemom bodo tekmovanja pridobila na povečanem zanimanju, kvaliteti in tudi razni lokalni derbiji bodo prišli ha program. * Za ekipe oz. OO ZSMS bodo lahko nastopali mladinci, ki so člani te OO ZSMS. To pa bo moralo biti potrjeno z žigom. Tako bodo izključena morebitna »preseljevanja« igralcev. Skratka »mešetarjenja«' ne bodo mogoča. Toje tek- movanje v počastitev meseca mladosti, zato je tudi nujno, da potekajo po vseh veljavnih športnih načelih. Ni važno zmagati, važno je sodelovati. Prva tekmo- vanja se bodo pričela v mesecu januarju 1980 in čas je, da se ekipe prično pripravljali, o vsem drugem pa bodo še pravočasno obveščeni. Danilo Klajnšek ŠE ENKRAT - TUDI PRI PLAVANJU VSEM ENAKE MOŽNOSTI v »Tedniku« dne 15. 11. 1979je bil priobčen članek z naslovom »tudi pri plavanju vsem enake možnosti«, ki žal nima dosti skupnega z objektivnimi dejstvi, ki je napisan laično in tenden- ciozno. Zaradi tega je upravni odbor plavalnega kluba »TOP- LICE« Ptuj sklenil, da širši jav- nosti predstavi klub in njegovo delovanje, predvsem objektivno in z namenom, da se občani sez-1 nanijo z delovanjem kluba, nika-! kor pa ne. kot odgovor avtorici' omenjenega članka. Plavalni klub »Toplice « Ptuj je bil ustanovljen pred dvema le- toma. Ustanovili so ga entuziasti. ki so se zavedali, kako težko je prodreti v manjšem kraju z novo zvrstjo športa in katerim je bilo poznano dejstvo, da je večina novih zvrsti športa v ptujski občini sicer zaživela, životarila in končno izumrla. Javnost je bila že od vsega za- četka zaželjena, delo Jcluba pa pogojeno z javnostjo. Občani se še prav gotovo spominjajo, da so bili pred dvema letoma po sredstvih javnega obveščanja (Radio- —Tednik) vabljeni vsi prijatelji tega športa na ustanovni občni zbor plavalnega kluba »Toplice« Ptuj, pa tudi sicer je delo kluba javno in vanj se lahko včlani vsakdo. Nesmiselno je govoriti o tem, da so člani kluba le otroci dolo; čenih staršev, vendar bodo občani nedvomno z razumevanjem vzeli na znanje, da se pred sprejemom v klub opravi preizkus, ki pri tem pokdic že osvojene veščine pla- vanja. S preizku.som se predvsem ugotovi plovnost bodočega člana kluba, kar je osnovni pogoj za uspešen trening in bodočega čla- na kluba, kar je osnovni pogoj za uspešen trening in napredovanje otroka. Občani bodo prav gotovo razumeli, da smo po opravljenem preizkusu nekaterim staršem odsvetovali vpis otroka v klub, ker otrok pač ni imel svojstev, ki jih mora imeti plavalec. Kruto bi bilo namreč, da staršem ne bi nalili »čistega vina«, bodoči mladi član kluba pa ne bi napredoval, dose- gal bi znatno slabše rezultate od vrstnikov in za svoj naporen tre- ning bi ne bil nagrajen z uspehi, kar vodi nujno k osipu, poleg tega bi otrok po nepotrebnem doživel razočaranje, čeprav bi lahko v drugem športu odlično napredo- val. Mimogrede povedano, po- samezni starši so napačno po- jmovali delo kluba in želeli včla- niti v klub popolne neplavalce. Neplavalec ne more postati aktivni član kluba. Ustaljena praksa je že da se v organizaciji kluba organizirajo tečaji za ne- plavalce, nadaljevalni tečaji, po drugih krajih Slovenije pa še tečaji za tekmovalni šport, šele nato so otroci pripravljeni za treninge v klubu. Pravzaprav bi bilo zaželjeno, da bi bolj zaživela športna šolska društva, v katerih bi se naj pravi- loma odpravljala plavalna nepis- menost in bi tako precej razbre- menila klub, saj v klubu pri- manjkuje tako strokovnih delav- cev, kot možnosti (bazen) in je v danih razmerah v zelo kratkem času, ob maksimalni angažira- nosti vseh članov kluba dosegel zavidljive uspehe. v letu 1978 smo bili organiza- torji državnega prvenstva — po- samezno za starejše pionirje in pionirke, v letu 1979 pa organizatorji finala za pokal Pla- valne zveze Jugoslavije, ki je vrhunsko ekipno prvenstvo v Ju- goslaviji. Za izvedbo obeh tek- movanj smo bili deležni vsega priznanja, taako po sredstvih javnega obveščanja, kot od sode- lujočih predstavnikov klubov in Plavalne zveze Jugoslavije. Pripomniti je. da je večina staršev opravila sodniški izpit, da lahko opravljajo razne sodniške funkcije pri plavalnih tekmova- njih, da da so tekmovalci kluba dosegali norme, ki so predpisane za udeležbo na republiških in zvezih tekmovanjih, in da so na teh prvenstvih z uspehom zasto- pali barve kluba in Ptuja. Delo. kluba je s strani Plavalne zveze Slovenije ocenjeno kot prav dob- ro, in da je zaradi tega. ker je bilo pravilno zastavljeno že v kratkem času dalo vidne rezultate. Povedati pa je treba in vpraš- ljivo je. do kakšne mere bo na- predek otrok v sedanjih razmerah še mogoč? Otroci trenirajo ne- dvornno v izredno slabih razme- rah. Že sama temperatura vode 32 — 33*^ C in temperatura zraka 33 — 34° C je za trening nevzdržan. ob takih pogojih je možen le lahek trening, napredek je možen le do neke mere. ki je ni mogoče pre- stopiti ne, da bi bilo ogroženo zdravje otrok. Znano je, da je plavanje šport, ki zahteva trening dnevno dva- krat, plavalni klub pa ima pred- videne le tri termine na teden in to v poznem večernem času. Ni po- sluha za normalne pogoje dela, da ne govorimo o nemogočih finan- čnih zahtevah »Ptujskih toplic«. Kar .se samega osnovno.šolske- ga prvenstva tiče je primerno na- vesti le nekaj dejstev. Osnovno- .šolsko prvenstvo oz. prvenstvo srednjih Sol je razpisala Zveza te- lesnokulturnih organizacij občine Ptuj. Razpis je bil vročen osnovniin šolam dobra dva tedna pred tekmovanjem. Razpis je po- leg časa in kraja tekmovanja vse- boval tudi razpored disciplin in zaporedja po starostnih kategori- jah otrok, kar vse je bilo povzeto iz propozicij Plavalne zveze Slove- nije, ki vsebujejo tudi določila za osnovnošolska tekmovanja. Nesmiselno bi bilo prepovedati nastop otrokom — članom kluba, ker to ni v navadi, gotovo pa je. da ostali otroci nimajo možnosti po- seči po najvišjih mestih, zato kaže v prihodnje za člane kluba razpi- sati daljše discipline. Nastop otrok, članov kluba, pa je na osnovnošolskem prvenstvu obve- zen, ker zaradi neopraviče- nega izostanka tekmovalec izgubi pravico sodelovanja na republiš- kem prvenstvu, tudi če izpolni predpisano normo. Torej na kratko povzeto otroci-člani Icluba morajo sodelovati na osnovno- šolskem prvenstvu, isto se odvija po propozicijah PZS. organiza- tortega tekmovanja je ZTKO Ptuj. Plavalni klub Toplice pa prevzema izvedbo tekmovanja — sojenje. Upamo, da smo v nekaj skopih besedah predstavili javnosti osnovnošolsko tekmovanja in delo kluba. Za konec pa še nekaj — vsi. ki delajo v klubu, od trenerjev do članov upravnega odbora »PK Toplice« Ptu?so čisti amaterji in glede na vloženo delo, bi bilo bolj umestnih nekaj vzpodbudnih be- sed kot neopravičena graja. UPRAVNI ODBOR PK TOPLICE D. L. - M. Z. Razstava šport včeraj, danes, jutri Telesnokulturna skupnost občine Ptuj je v počastitev letošnjih jubilejev pripravila razstavo »Šport včeraj, danes, jutri,« kije postavljena v razstavnem paviljonu Dušan Kveder v Ptuju. Razdeljena je v tri dele. V prvem je v sliki in besedi prikazan razvoj telesne kulture na tem območju, v drugem pa dosežki osnovnih telcsnokulturnih organizacij. Obiskovalci si lahko ogledajo množico visokih priznanj, pokalov in diplom, popestreno z nekaterimi športnimi rekviziti. Tretji del pa je namenjen prvi samostojni razstavi športne fotografije člana Foto kino kluba pri DPD Svoboda Ptuj Bojana Rodeta. Razstava bo tnlprta od 25. decembra do 6. januarja in od II. I. do 14. 1. vsak dan 1x1 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Razstava je prav gotovo vredna širše pozornosu in ogleda. 1. k. Ekspres optik LEG PiRC Pletarska 4. Ptuj Nova očala v enem dnevu ... Nastavitev in popravilo barometrov in ostalih optičnih pri- pomočkov ... Se priporočani! SREČNO 19801 Fotoatelje LANGERHOLC Prešernova 2, Ptuj Zagotavlja hitro in kakovostno izdelavo slik, posnetih na do- mu, zunaj ali v studiu. Delovnim ljudem in občanom, predvsem svojim rednim strar)- kam in sodelavcem želi SREČNO NOVO LETO! Splošno ključavničarstvo IVAN POŽAR Lancova vas 60 Popravljam vse vrste poljedelskih strojev in opravljam vsa ključavničarska dela. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujem, priporočam pa se tudi novim strankam. Vsem želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19801 RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialna služba Na podlagi 22. člena TZDR (Ur. L. SRS št. 24/77) ter sklepa Komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD Instalacije z dne 19. 12. 1979 oglašamo potrebe za naslednja dela in naloge: ELEKTROINSTALATER (4 delavci) Pogoj: KV elektroinstalater ter 2 leti delovnih izkušenj MONTER CENTRALNE KURJAVE (2 delavca) Pogoj: KV monter centralne kurjave ter 2 leti delovnih izkušenj MONTER CENTRALNE KURJAVE (2 delavca) Pogoj: VK monter centralne kurjave ter 2 leti delovnih iz- kušenj VODOINSTALATER (2 delavca) Pogoj: KV vodoinstalater MONTER KLIMA NAPRAV (1 delavec) Pogoj: uspešno končana poklicna šola za monterje klimatskih naprav, zaželene pa so tudi delovne izkušnje. Za navedena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja 2 meseca. Osebni dohodek je v skladu s Pravilnikom o delitvi sredstev za OD v TOZD Instalacije. Kandidatom bo zagotovljeno delo samo na območju Ptuj, Murska Sobota in Lendava, obstaja možnost zaposlitve v tujini (Libiji). Interesenti oddajte pismene vloge na naslov: Kadrovsko-so- cialna služba Rudarskega šolskega centra Velenje, Pre- žihova 3. O rezultatih vas bomo obvestili v roku 30 dni po objavi v časopisu. DRAGI PRIJATELJI SMUČANJA! V želji, da bi vam čimbolj približali smučišča in čar bele opojnosti smo se odločili, da v zim- ski sezoni 1979/80 vzpostavimo direktno avtobusno zvezo s smučišči na Pohorju. Tako bo v soboto, med šolskimi počitnicami pa vsak dan, vozil posebni avtobus na Areh. Odhod iz Ptuja bo ob 8. uri s Trga Svobode (izpred pošte), z Areha pa bo odpeljal ob 16. uri. Cena povratne vozovnice je 70 dinarjev, za mladino do 10 let starosti pa 60 din. Ce nimate lastne smučarske opreme, si jo lahko izposodite v Šport hotelu Areh, kjer bo po- skrbljeno tudi za okrepčila. Avtobus bo vozil vse dokler bodo na Pohorju ugodne razmere za smuko. Vse informacije, kakor tudi naročila za skupinske prevoze lahko uredite preko telefonske številke 771-681, 771-683. Želimo vam prijetno smuko! 16 - TELESNA KULTURA IN ŠPORT 27. december 1979 — TEDNIK NEKAJ O LETANJU Z JADRALMM LETALOM Kako postaneš jadralni pilot? želja človeka, da bi letel-postal ptica, je že zelo stara, stara kot je staro človeštvo. Želja po odkri- vanju neznanega ga je prignala tudi v svet sinjih višav, kjer so kraljevale samo ptice. Tako so na- stale mnoge legende kot n. pr. /godba i/prcd 6000 let o Etanu, kralju Sumcrov, ki je letel na hr- btu orla, ali pa grška legenda o Dcdalu in ikaru, ki sta poletela s pomočjo kril i/ ptičjega perja zlep- ljenega z voskom. Prav tako so /nana prizadevanja po letenju velikega kiparja, slikarja in razi- skovalca narave Leonarda da Vin- cija v 15. stoletju. Želja po letenju se je začela počasi uresničevati in tako beleži zgodovina prvi polet človeka v višave 21. novembra 1783 v Pari/u z balonom na topli /rak, Oto Lilienthal pa je približ- no sto let kasneje opravil prvi spu- stni let več kot 100 m daleč / jadralnim letalom ter prvi ugoto- vil, da je sila v/gona, ki drži letalo v /raku, odvisna od profila krila. Oto lilienthal je imel kljub rani smrti veliko posnemalcev po vsem svetu, tako tudi v naši ožji domo- vini. Prvi let z letalom pri nas je i/vcdci Edvard Rusjan iz Gorice s svojim dvokrilcem Eda-1. Po teh težkih začetkih je letalstvo napravilo velik skok v svojem ra/voju. Tudi v Ptuju so pokazali željo po letenju saj so pred 25 leti v Mo- škanjcih pri Ptuju ustanovili svoj acroklub, v katerem so uresničili svoje želje po letenju, skakanju in .jadranju. V ptujskem aeroklubu delujejo štiri sekcije: modelarska, jadralna in motorna sekcija, ki Blanik pred poletom ra/polagajo / devetimi motornimi letali, s sedmimi jadralnimi letali in več kot petnajstimi padali. Po šicviki članstva je ptujski aeroklub eden najmočnejših v Sloveniji, saj šicjc prek 500 članov, od katerih je več kot sto aktivnih v eni izmed štirih sekcij. Aeroklub je vzgojil več zelo dobrih motornih pilotov, jadralcev, padalcev in modelarjev, ki so osvajali in še osvajajo najvi- šje naslove v državi. Spomnimo se samo nekaj imen, ki v letalstvu nekaj predstavljajo: Oto Velunšek, dobitnik zlatega orla najvišjega pri/nanja v športnem letalstvu in državni reprezentant, Karel Korpar dvakratni državni prvak v jadralnem letenju, Franc Kodelaj_ Jadralno letalo na preletu republiški prvak v padalstvu. Danilo Hojnik, večkratni osvajalec naslova najboljšega motornega pilota v Jugoslaviji, državni prvak v akrobatskem letenju in državni rcprc/entant, Karel Krepil, državni rcpre/entant in Ivo Cucek, sedanji upravnik aerokuba in bivši repre- zentant. Številčno najmočnejša sekcija v klubu jc jadralna sekcija, šteje več kol 50 jadralnih pilotov, ki letijo na sedmih jadralnih letalih od hianika, katero je namenjeno šo- lanju mladih jadralcev, do visoko- sposobnih jadralnih letal kot sta jantar in DG-100 G Flan. In kak- šno jc sploh letenje / jadralnim le- talom? Jadralno letalo je letalo, ki nima stroja, ampak koristi energijo /raka, ki se dviga zaradi se- grevanja tal s sončnimi žarki (termika) ali energijo zraka, ki se dviga pri pobočjih hribov, ko piha veter (pobočno jadranje). .ladralno letalo leti vedno pod nekim kotom proti /emlji in če hoče ostati v zraku, mora imeti na ra/polago zrak, ki se dviga (termični v/gornik) in z /rakom se tiviga tudi letalo, /ato so jadralna letala /grajena tako, da so čim la/ia in imajo čim večjo površino kril, katera ustvarjajo potrebni v/gon, da lahko letalo sploh leti. Ce hočemo z jadralnim letalom leteti, ga moramo spraviti v zrak, kar lahko izvedemo na več načinov npr. s posebnim vlečnim letalom ali pa z vitlom. Ko je jadralno letalo v aerozapregi (vlečno letalo + jadralno letalo), pilot v vlečnem letalu poišče termični vzgornik (dvigajoči zrak), v katerem pilot jadralnega letala odpne svoje letalo od vlečnega, začne jadralno letalo krožiti v/gorniku, ki ga lahko dvigne v višino od 1000 m do 2500 m ali še vi.še, kar je odvisno od vremenske situacije. Na vrhu vzgornika pilot usmeri svoje jadrino letalo proti drugemu v/gorniku, ki ga pa mora seveda poiskati. Ce so na nebu beli ko- pasti oblaki kumulusi, potem pilot nima težke naloge, kajti pod vsakim takim oblakom je skoraj vedno vzgornik. Ce pa je nebo brc/ oblakov, potem je naloga pi- lota, da ostane čimdalje časa v /raku precej zahtevnejša, kajti v/gorniki niso vidni. Za smerokaze iiiii v takih primerih lahko služijo ptice, ki prav tako koristijo take \/gornike /a jadranje. Velikokrat se tako /najdeta v istem vzgorniku štorklja ali kaka druga ptica in jadralno letalo ter se oba skupaj dvigata v sinje višave. Pri tem po- navadi pilot spo/na, da so ptice mnogo boljše jadralke. /ar lega letenja je pravzaprav v icm, da s.i želiš biti čim bliže pticam, da neslišno drsiš po zraku visoko pod oblaki, kjer imaš zem- ljo daleč pod sabo, okrog tebe pa je mir, ki ga ne zmoti nič, razen radijskih signalov preko katerih /veš, kje so in kaj počenjajo drugi jadralci včasih pa tudi strog glas upravnika, ki nadzoruje tvoje Šolsko letalo Blanik pri pristanku letenje. Jadranje je pravo letenje, kar potrjujejo tudi vsi poklicni pi- loti na potniških letalih, ki se še vedno najraje vsedejo v jadralno letalo in se dvignejo v sinje višave, višave kjer kraljujejo ptice, kajti jadranje je pravo športno letenje, pri katerem pride najbolj do izraza sposobnost pilota. Jadralci razlikujemo dve vrsti letenja: aerodromsko jadranje in jadranje s preleti. Aerodromsko jadranje je tako letenje, kjer lahko letiš samo v bližini svojega letališča in poskušaš ostati čim dalj časa v /raku. Pri preletih z jadralnim letalom, ki predstavljajo kakovost jadralnega letenja, pa poskušaš z jadralnim letalom preleteli čini ve- Dolet jadralnega letala cjo razdaljo (svetovni rekord v preletu trikotnika je 1229,59 km). Jadralni pilot mora pri preletih dobro obvladati metereologijo, ker le tako lahko ostane vzraku, in navigacijo, da sploh pride do cilja, da o pilotiranju sploh ne govo- rimo. Poleg tega mora vsak jadralni pilot dobro obvladati aerodinamiko, instrumente, ki so vgrajeni v jadralno letalo, pa tudi pravila in predpise zaradi varnega letenja. .ladrak-i se udeležujejo tudi ra/nih tekmovanj kol so republi- ško prvenstvo in tudi svetovno pr- \cnst\o jadralnih pilotov. Poleg tekmovanja in doseganja raznih rekordov pa jadralci pomerjajo svoje moči v osvajanju jadralnih /načk, katerih pogoje je določila mednarodna letalska zveza FAl. Tako potrebuješ za ,,A" značko eno uro samostojnega jadranja, za ,,B" značko 3 ure, za ,,C" značko pa že 5 ur samostojnega letenja v enem letu. Višje /načke so potem srebrni ,,C" (5 ur samostojnega jadranja v enem letu, 50 km prelet in 1000 m višine po odklopu), zlati ,C" (300 km prelet, 3000 m višine po odklopu) in diamantni ,,C" (500 km prelet in 5000 m višine po odklopu). In kako postaneš jadralni pilot? Aerokub Ptuj vsako leto razpiše tečaj za jadralne pilote. Tečaj po- teka v dveh delih: teoretični del in praktični. Vsak kandidat, ki ima /eljo postati sodobni Ikar, mora najprej obvladati vso teorijo lete- nja, katero si pridobi na preda- vanjih v letalski šoli pri aerokubu v zimskem času. Po zdravniškem pregledu pa se začne praktično letenje na letališču v Moškanjcih v poletnih mesecih. Ker letenje ni zastonj, si ga mora prislužiti z delom v delavnici aerokuba. Ko kandidat konča začetniško šolanje in si nabere 30 ur samostojnega letenja z jadralnim letalom, opravi i/pit za dovoljenje jadralnega pilo- ta pred republiško letalsko komi- sijo. Pilotu z dovoljenjem je omogo- čeno letenje na vseh športnih letališčih Jugoslavije, osvajanje športnih značk, udeležba na raznih tekmovanjih in letalskih mitingih, /ato vabimo vse mlade, ki imajo /eljo povzpeli se v višave, v svet ptic, da se prijavijo na razpis ja- dralnega tečaia gri Aeroklubu Ptuj. Besedilo in posnetki: Janez Bezjak ZAŠČITA METALNIH, BETONSKIH, ZIDNIH IN LESNIH POVRŠIN PTUJ, 62250 PTUJ - HEROJA LACKA 5 Svoja delovišča imamo sirom po Jugoslaviji, kjer smo prisotni s svojo dejavnostjo pri grad- nji novih ali rekonstrukcijah obstoječih objek- tov. — Opravljamo antikorozivno zaščito železa, zaščito betona in lesa v kemijski, predelo- valni in prehrambeni industriji, v termo in - hidrocentralah — opravljamo pleskanje, metalizacijo ter nudi- mo kompresorske storitve na terenu in v proizvodnih prostorih v Kidričevem Delovnim ljudem in občanom, strokovnim so- delavcem in poslovnim prijateljem želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Delovnim ljudem, organizacijam združenega dela, poslovnim partnerjem čestitamo za uspehe, ki so jih dosegli pri svojemu delu, mnogo uspehov jim želimo tudi v naprej in jim kličemo SREČNO NOVO LETO 1980! Delovnim ljudem In občanom, poslovnim prijateljem želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1980! SLOVSNIJUES LIK SAVINJA TOZD-trgovina les PTUJ-ROGOZNIŠKA C. 4 poslovalnice: — GRAMAT, Rogozniška c. 4, Ptuj — BREG, Zadružni trg 9, Ptuj — KURIVO, Kidričevo ter delovna skupnost skupnih služb VAM ŽEL/JO NA VSEH PODROČJIH USPEŠNO, PREDVSEM PA SREČNO NOVO LETO I Pri njih boste vselej našli vse, kar potrebujete za gradnjo vašega doma. TEDNIK ~ december 1979 ZA RAZVEDRILO - 17 18 - NOVOLETNA NAGRADNA KRI2ANKA 27. december 1979 — TEDNIK TEDNIK - ^- december 1979 OGLASI IN OBJAVE - 19 Vrnili se bodo - toda kdaj in kalco Se pred množičnim vračanjem naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, je bil v Mariboru pogovor, na katerem so udeleženci — sekcija pri društvu novinarjev Slovenije za delavce na za- časnem delu v tujini, koordinacijski odbor pri OK SZDL Maribor in občinski konferenci ZKS za vprašanja naših delavcev na tujem — več aH manj ugotavljali poznane stvari. Nekaj svežih zamisli in pobud pa je le bilo. Podala jih je članica predsedstva CK ZKS Majda Gaspari, ki je rekla, da nam morajo dosedanje izkušnje končno le postati odskočna deska za organizira- ne sprejeme naših delavcev, ki so si delo poiskaH v tujini. Ze v začetku prihodnjega leta moramo začeti s konkretno akcijo, je poudarila Majda Gaspari, vpračanje in zaposlovanje moramo vključiti v planske dokumente, natančneje opredeliti dela in naloge občinskih uprav, pregledati potrebe obrtnih dejavnosti za celo srednjeročno obdobje itd. Posebno pozornost bo treba posvetiti še otrokom, organizirati počitnice doma, šolo in otroški vrtec v tujini. Po pregledu podatkov, ki jih imajo slovenske občine, je v tujini trenutno zaposleno okoli 80 tisoč Slovencev, največ jih je iz podravske regije in sicer okoli 14 tisoč, iz ptujske občine pa nekaj nad 3500. Večina delavcev v različnih oblikah pogovorov in sestankov izraža željo po vrnitvi. Toda nihče od njih v tujini in od nas v domovini natančno ne ve, kdaj in kako se bodo vrnili. Kljub temu, da ne vemo odgovora na vprašanji, bi bilo prav, da bi konkretneje začeli uresničevati njihove želje ter v domovini izkoristili njihove sposobnosti in njihovo strokovno znanje (na pri- mer v avtomobilski industriji). In kakšne možnosti za vrnitev jim ponujamo? Organizirani sestanki po^.krajevnih skupnostih niso ustrezna oblika in slika za prikaz trenutnega stanja v domovini. Taki sestanki so informativne vsebine; na eni strani poročevalci, na drugi poslušalci. Udeležba je pičla in je ponavadi v korist poročevalcev! Kako naprej? V regiji bi morali to problematiko reševati celovito in ne po občinah, poleg KO pri občinskih konferencah SZDL bi moral globljo ledino zaorati izvršni svet kot operativni organ. Veljalo pa bi se zgledovati po IVlariborčanih, ki so na tem področju napravili še največ. Ugotovili so namreč, da so sestanki organizirani po KS neučinkoviti in neživljenjski, zato so se odločili, da takšne sestanke organizirajo v tujini in sicer v klubih in društvih. Udeležba je bila dobra in rezuUat tak- takšnega dela: v letošnjem letu se je vrnilo 260 delavcev, kar je še vedno malo. Morda pa je začetek? zk Janez in Ana Korošec iz G ode marec „briljantna poročenca" Takšen jubilej ni vsak dan, niti vsako leto, je dejansko prvi v vseh povojnih letih ljutomerske občine. Zvestoba polnih 65 let v zakonu to je posebna čast v zgodovini. Te dni slavita Janez KOROŠEC roj. 9. decembra 1886 v Precedncih pri Ljutomeru in Ana KOROŠEC rojena Magdič 15. junija 1889 v Koračicah, Tomaž pri Ormožu, BRILJANTNO POROKO — 65- letnico skupnega življenja. Hkrati sta slavila rojstna leta in sicer Janez 93 let in Ana 90 let starosti. Zakonsko zvezo sta sklenila leta 1914. Ni še minulo tri tedne, že je bil Janez Korošec poklican v prvo svetovno vojno. V Galiciji je bil ranjen in postal 40 % invalid. Začasno so ga izpustili in zopet pokHcali v kasarno v Celju. Pred prvo svetovno vojno se je Janez Korošec izučil krojaške obrti v Buč- kovcih. Po vojni je obrt nadaljeval in pomagal na manjšem posestvu. Življenjsko pot sta si jubilanta utirala v najhujših časih krize, v težkih časih in socialnih razmerah. Z ženo sta si ustvarjala skromne pogoje za življenje, preskrbo in šolanje otrok. Ko bi nekoliko bolje zaživela je prišlo do družinske tragedije s prerano smrtjo dveh sinov, prišla je druga svetovna vojna, internacija, saj je okupator Janeza Korošca interniral v taborišču Strnišče na Dravskem polju, požar jima je uničil dom, prišla je kruta bolezen, ki je ženo Ano pahnila v temo. Janez in Ana Korošec ob domači mizi, ko sta slavila 65-letnico skupnega življenja v zakonu. Foto: G. R. Ob vsem tem nista klonila. Z veliko voljo in medsebojnim razu- mevanjem in zaupanjem sta pre- brodila vse težave. Ana je poleg vzgoje, preskrbe otrok in gospodinjstva delala še na manjšem posestvu in pomagala možu Janezu v obrti. Poleg vseh del in opravil je bil vsa leta Janez Korošec tudi akti- ven čebelar, dolga leta je bi! tudi predsednik društva vojnih invaH- dov. Rad posluša radio, prebira časopise in še je kljub visoki staro- sti z vsemi dogajanji na tekočem. Slavljenca imata še sedaj hčerko Marijo, ki je doma na posestvu in sin Jože v Ljutomeru. Imata pa tudi deset vnukov in enajst pravnu- kov. Te dni so se zbrali na slavju vsi domači. Srečna sta med domačimi in živita na jesen življenja doma v Godemarcih s pomočjo hčerke in sina. Poleg domačih se je sloves- nosti udeležil tudi predsednik občinske skupščine Ljutomer, Franc Štrakl, ki je jubilantoma čestital ob tako pomembnem dogodku, ki je tudi posebnost za občino Ljutomer in tudi za občino Ormož, (iz te občine sta slavljenca doma). Čestitamo! Besedilo: S. F. Zakonska svetovalnica že pripravljena! Pred sklenitvijo zakonske zveze je obvezno obiskati zakonsko svetovalnico. Potrdilo o obisku morata bodoča zakonska tovariša predložiti matičarju z drugimi dokumenti k prijavi za poroko. Zakonska svetovalnica je pripravljena za delo s 1. januarjem 1980. Strokovno delo — svetovanje bodo opravljali: Darja NADELSBERGER-BENE — socialna delavka, Marija dr. DJURDJEViC — zdravnica — specialistka in Lenart KLENOVŠEK — psiholog. Zakonska svetovalnica bo odprta dvakrat v tednu in sicer: ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob sredah od 14. do 17. ure. V tem času bodo bodoči zakonci opravili prvo svetovanje, ki bo trajalo približno eno uro do eno uro in pol in prejeli potrdilo o obisku zakonske svetovalnice. Istočasno bodo seznanjeni s širšim progra- mom predzakonskega svetovanja, ki bo organiziran enkrat mesečno in ga lahko obiščejo mladi še po poroki. Istočasno se lahko za razgovor in svetovanje pri posameznem strokovnjaku (zgoraj naveden) prijavijo zakonci, ki imajo težave v medsebojnih odnosih ali v odnosih z otroki. Zakonska svetovalnica bo poslovala v prostorih Dijaškega doma v Ptuju, Prešernova ul. 30. Uradne ure: ponedeljek od 10. do 13. ure; sreda od 14. do 17. ure. Anka OSTERMAN IVIladi v Cirkulanah skrbijo za lepšo okolico Ob cesto odloženi kanali v Cirkulanah so že lep čas opozarjali na to, da jih bo treba položiti v zemljo tam, kjer so to načrtovalci določili. To je bil predel, kjer bo v prihodnje stalo avtobusno postajališče. Da ti kanali žc služijo svojemu namenu so poskrbeU mladinci iz osnovne organizacije ZSMS OŠ „Maks Bračič" Cirkulane. V torek, 11. decembra so izvedli IVIladi iz OŠ Cirkulane pri kopanju jarka za kanalizacijo delovno akcijo, poglobili in razširili so jarek v dolžini okrog 40 m in polo^ žili kanale. Naj ob tem še zapišemo, da so prav ti mladinci izpeljali letos že več delovnih akcij tako v šoli kot tudi v sami krajevni skupnosti. To nedvomno dokazuje njihovo dejavnost in pripravljenost, da bi bile Cirkulane čim lepše in prijetnejše. Posnemajmo jih! Besedilo in posnetek: T. Pogelšek RODILE SO: Dragica Prijol, Stanovno 10 — Andrejko; Zdenka Pšajd, Jadran- ska 18 — Saša; Marija Vidovič, Pristava 14 — Stanka; Sonja Meško, Hajndl 5 — Roberta; Rozalija Furek, Kicar 45 — deklico; Ema Voršič, Ormoška 24, Ljutomer — Igora; Darinka Saje, Zasadi 5 — Aleksandra; Angela Doki, Carmanova 1 — deklico; Jožica Bedrač, Trg svobode 4 — Boženo; Milica Gajšek, Skrblje 1 — Iztoka; Hana Suljič, Ob Stu- denčnici 7 — Albino; Jelka Tek- mec, Spuhlja 137 — dečka; Eliza- beta Majcen, Pacinje 27 — dečka; Dragica Vrbančič, Vuzmetinci 11 — Mateja; Silva Koletnik, Štrafe- lova 3/a — deklico; Jelka Dajč- bauer, Školibrova 17, Ormož — deklico; Frančiška Angel, Gerečja vas l/F — deklico in dečka; Ber- narda Levičnik, Trstenjakova 16 — dečka; Marija Kramberger, Bišečki vrh 62 — deklico; Marija Šalamun, Gabernik 6 — dečka; Mirjana Hostnik, Dornava 6 — dečka; Marija Krušič, Lancova vas 79 — dečka; Slavica Horvat, Grabe 34 — deklico; Marija Ljubeč, Senčak 28 — deklico; Darja Radičevič, Ro- gaška 4 — dečka; Cecilija Koje, Apače 256 — dečka; Janja Mlina- ric, Noršinci l/d — Dejana; Anica Zupanič, Stojnci 137/d — Polon- co; Marija Novak, Vinski vrh 46 — Tončeka; Marija Brumen, Pršetinci 17 — Zvonka; Štefanija Majcen, Cufarjeva 22 — dečka; Zdenka Štuhec, Lahonci 63 — dečka; Mira Podgorelec, Ptujska 14/a, Ormož — Nino; Rozalija Kokol, Kicar 66 — dečka; Anica Arnuš, Šardinje 23 — Suzano; Rozalija Zupane, Breg 49 — dečka; Ivanka Jaušovec, Runeč 34 — Tomaža; Kristina Lah, Mariborska 18 — Aleksandro; Nada Fijačko, Pobrežje 42 — Aleksandro; Dragica Murko, Biš 30 — Damjana; Štefanija Zmauc, Grlinci 22 — deklico; Marjana Krempl, Dolena 5 — Katjo; Slava Matjašič, Dornava 82/a — dečka. POROKE: Vilibald Haložan, Breg 27 in Marija Škrjanec, Pavlovski vrh 37; Franc Mohorko, Mlinska 16 in Marijana Zupanič, Mlinska 16; Kazimir Fuks, Ptujska gora 59 in Mihaela Slevec, Ptujska gora 59; Peter Gabrovec, Muršičeva 4 in Jožica Ličen, Moškanjci 59; Zdrav- ko Petek, Moškanjci 102 in Marja- na Šuman, Gorišnica 171; Anton Slaček, Dravska 3 in Mirica Kuko- vec. Cesta kurirjev NOV 40; Rudolf Kožar, Dolič 13 in Marija Zelenko, Dolič 13; Franc Petek, Moškanjci 17 in Angela Prosenjak, Dornava 62; Franc Zagoršek, Borovci 11 in Neža Prosenjak, Dornava 62/a; Franc Korošak, Bevkova 9 in Sonja Fridl, Sloven- skogoriška 5; Franc Obran, Štrafe- lova 32 in Liljana Lesjak, Kidriče- vo 5; Feliks Hvaleč, Mostje 2 in Ivanka Plohi, Gabernik 48; Štefan Volgemut, Kicar 121 in Terezija Vedernjak, Kicar 44;. UMRLI SO: Alojzija Vaupotič, Obrez45, roj. 1931, umrla 17. decembra 1979; Justina Mlakar, Apače 180, roj. 1905, umrla 19. decembra 1979; Alojz Tušek, Dravinjski vrh 8, roj. 1923, umrl 18. dec. 1979. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radi • sko dejavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik MI- HAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik telefon (062) 771-261 m 771-226. Celotna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400—603—31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu spada TED- NIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.