IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAB tN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75. TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 07-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, SOBOTA 15.ja»ja 1961 ŠT. 80 ▲ k IZHAJA OD OKTOBRA »fl KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA C P »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE URED-NTSKT ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Naša metropola za praznik Bolj ko se bliža veliki dan — 21. julij, ko bo Ljubljana sprejela stotisoče gostov iz vseh krajev Slovenije, bolj se v naši metropoli tudi stopnjujejo priprave, da bi dali cim večji poudarek temu prazniku ob 20-lctnici vstaje in da bi hkrati vsem obiskovalcem te osrednje republiške proslave pripravili čim ugodnejše bivanje in razvedrilo. Pleska rji in aranžerji hitijo sem ter tja z lestvami in drugim orodjem, električar ji postavljajo po ulicah posebna svetlobna telesa, trgovine in gostišča preurejajo, gledališča pripravljajo posebne predstave itd. Vse mesto je živo. Največ vrveža pa je v Tivoliju. Stara stavba nekdanjega ljubljanskega sejma se je že povsem umaknila. Vse naokrog je zravnano, tlakovano m prav te dni je ze stotine pisanih streh nad prodajnimi mizami dopolnilo videz celotnega okolja. Tam bo govoril nekdanji komandant NOV in POS tovariš Franc Leskošek — Luka. Glas združenih godb in pevskih zborov iz vse Slovenije pa bo odmeval od Golovca do Rožnika. Poleg glavnih tribun delavci postavljaj* mize m prodajne hišice, urejujejo plesišča itd. Ves prostor med Cekinovim gradom (Muzej NOB) in kopališčem Ilirija bo eno samo zabavišče. Vendar se bo delilo na 4 ločena velika plesišča. Ob vsakem plesišču bo vrsta prodajaln, poseben zabavni program in kar dve godbi. Tu bo 30 velikih trgovskih in gostinskih podjetij, ki bodo imela na razpolago 400 dolžinskih metrov prodajnega prostora. Prav tako kot v Tivoliju pa pripravljajo zabavišča še za Nebotičnikom oziroma ob vsej Cankarjem cesti na Trgu revolucije, na Ajdovščini in na Napoleonovem trgu. Povsod urejajo velika plesišča, prodajalne in mize za goste. Vse javne stavbe bodo urejene za potrebe gostov. Bela Ljubljana se hoče .izkazati tako kot se je nekoč: zavita bodeč" žiro je bila vsa na raz-olago ilegalcem in aktivistom in uša osvobodilnega gibanja. i c. Okrajni odbor za proslavo 20. obletnice vstaje KRANJ POZIVA V Ljubljanu pred Tivoli jem z vso naglico urejajo prireditvene prostore Pred osrednjo jubilejno proslavo v Ljubljani DNI PRIPRAVE V VSEH OBČINAH V POLNEM RAZMAHU — DO SEDAJ 16.800 PRIJAVLJENCEV — NAJBOLJŠE JESENICE, NAJSLABŠA RADOVLJICA Po zadnjih podatkih se je v vseh občinah dokončno prijavilo za osrednjo proslavo ob 20. obletnici ljudske revolucije, ki bo v petek, 21. julija zvečer v Ljubljani, že 16.800 udeležencev. Spričo tolikšnega zanimanja menijo organizatorji, da se bo iz kranjskega okraja proslave udeležilo celo več ljudi kot so najprej predvidevali. Na Jesenicah, kjer so, kot kažejo podatki, doslej najbolje zastavili, je zbranih že okoli 5000 prijav. Železarna bo organizirala poseban vlak za 1500 svojih delavcev. Razen tega predvidevajo, da bo z Jesenic odšlo na proslavo z vlaki še 1250 ljudi, medtem ko se bodo ostali peljali z 10 avtobusi, 30 kamioni in 250 osebnimi avtomobili dn motornimi kolesi, ki so za prevoz na razpolago. Organizacijo motoriziranih kolon bo prevzelo avto-moto društvo. V Kranju se je za 6edaj prijavilo preko 5000 udeležencev, raču- najo pa, da bo končna številka višja od predvidevanj — torej preko 8000. Večina udeležencev iz kranjske občine se bo odpeljala na proslavo z motornimi vozili. Predvidevajo, da bodo težja vozila opravila po dve vožnji. Razen tega pa bo iz Kranja v petek popoldne peljalo več posebnih motornih vlakov. Tudd v ostalih občinah so pn-pra.-e živahne. Iz obeh dolin v škofjeloški občini se je do sedaj prijavilo za proslavo že nekaj nad 800 ljudi, iz Škofje Loke in oko-(Nadaljevanje na 2. str.) Intervju s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Aleksandrom Rankovicem Vsakdo še lahko uredi svoj odnos do FLR Jugoslavije BOLJŠO UREDITEV IN NORMALIZACIJO POLOŽAJA NAŠIH IZSELJENCEV NAREKUJE DEJSTVO, DA ŽIVI ZUNAJ MEJA NAŠE DOMOVINE PRIBLIŽNO 1,500.000 IZSELJENCEV vse politične organizacije, društva, gospodarske organizacije in ustanove, da store vse, da bo udeležba Gorenjcev na osrednji proslavi jubilejne obletnice ljudske vstaje v Sloveniji, ki bo v petek, 21. julija v Ljubljani, čimvečja. — Gospodarske organizacije in ustanove naj prilagodijo delovni čas tako, da bo čimvečjemu številu delavcev in uslužbencev omogočeno, da se udeležijo proslave. — Delavcem in uslužbencem, ki so neposredno zaposleni z organizacijo proslave, ali sodelujejo v programu, naj omogočijo pravočasen odhod v Ljubljano. — Odborom za organizacijo prevoza po občinah in v podjetjih, naj dajo po možnosti na razpolago vsa razpoložljiva prometna sredstva. Prebivalci kranjskega okraja! Udeležite se veličastnega snidenja vseh delovnih ljudi Slovenije na proslavi 20. obletnice ljudske vstaje! Hkrati okrasite ob vseljudskem prazniku — 22. juliju — pročelja svojih hiš z zastavami in cvetjem! Družbene organizacije, planinska in športna društva! Pripravite na vseh vidnejših krajih na predvečer praznika kresove! Pred odkritjem spomenika revomcije v Kranja julija bo .likof KAKO BODO UREJENA PLESIŠČA IN ZABAVIŠČA — PRIČAKUJEJO VEČ KOT 15.000 UDELEŽENCEV — NOVA ŠOLA, PEKARNA IN KINO DVORANA Kranj, 14. julija — Odbor za postavitev spomenika revolucije v Kranju je na svoji včerajšnja seji razpravljal o zadnjih delih pri urejevanj« Trga revolucije in o organizaciji celotne prireditve ob svečanem odkritju spomenika, Id bo v nedeljo — 30. julija. Podpredsednik ZIS Aleksander Ranković je sprejel v soboto direktorja »Politike« Danila Purića in urednika Ljubomira Sto-joviča ter jima odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z našimi izseljenci. Prvo vprašanje se glasi: Na kongresu Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije ste govorili tudi o naših izseljencih. Ali bi nama mogli povedati kaj o pomenu, ki ga prisojate temu vprašanju — zlasti v zvezi z vašo ugotovitvijo, da so v odnosu do Jugoslavije nastale pozitivne spremembe v vrstah imigracije, ki *e je izoblikovala p^ drugi svetovni vojni? »Samo dejstvo, M živi zunaj im;. "*4e domovine približno 1,500.000 Izseljencev,« je odgovoril podpredsednici Aleksander Ranković, »kaž.2, da morn-"» posvetiti pozornost vprašanjem, ki •»■Majajo v njihovih odnosih do Jur > "'•vije. Zato Je nafta vlada prisojala Izseljenskim vprašanjem poseben pc-"len. Pri tem smo upoštevali, da gredi *veze z Milnd lzsel|cncl ter njihovimi *dm>en|l In kulturnimi ter stanovskim' orB»nIzaHJaml Istočasno vsmeri razvl Janja vser.lran;.kega sodelovanja n:>. države z. narodi In državami, v katerih *'ve nafti Izseljenci. Negovanje In krc Phev patrlollčnlh čustev izseljencev do •tare domovine, ob polnem spoltovanju njihovih čusl- v do dežele, v k: voj- lk», kakor tudi tisti, ki so ne po končani vojni v raznih dnitflh okoliščinah »naill V tujini. Mnogi Izmed njlb »o Pod vplivom lažne sovražne propagande " v natl ili/avl ostali v tujini 'n »1 lam prizadevali ur.-dlll vprašanje •••Jega obstanka. — Predvsem sprli o ugleda, ki sl ga je pridobila Jugoslavija s svojim doslednim bojem za mir v svetu, spričo doseženih uspehov v graditvi in čedalje uspešnejšega notranjega razvoja na temeljih novih demokratičnih in socialističnih odnosov, zlasti pa • ' » čedalje globljega spoznavanja ALEKSANDKR RANKOV1C stvarnosti o nafti deželi, pa se Je začela večina otresati zablod o svoji domovini In postopoma obračati hrbet peščici vojnih zločincev ln drugih sovražnikov Jugoslavije. Nafti Izseljenci hkrati Iz (Imcv.i v dan čedalje bolj Izpričujejo po/lllvcn odnos do nafte dežele ln na vezujejo poslovne stike z našimi predstavniki v tujini. POZITIVNE SPREMEMBE V STALIŠČU EMIGRACIJE Vi, tovariš predsednik, ste že letu 1951 ob interpelaciji v Zvezni ljudski skupščini govorili o tako imenovanih izseljencih m ob tej priliki — omenili stališč; vlade FLR J do raznih kategorij teh ljudi. Ali bi nama mogli povedati, kakšno je sedaj stališče Zveznega izvršnega sveta do takšnih ljudi? »Sedaj, po desetih letih,« je odgovoril podpredsednik Ranković. »lahko rečem, da so se razmere v vrstah vojne in povojne emigracije v marsičem spremenile v pozitivni smeri. 7e takrat smo stali na staliiču, da sovražniki nove Jugoslavije niso vsi, ki so zapustili nafto državo in ostali v tujini, ker so 'Mi pripravile do tega različne okoliščine. Pokazalo se je, da Je bilo takšno r.aše stallftče pravilno. /<• takrat smo poudarja?!, da Je vlada FLRJ pripravljena pomagati tistim, ki žele najti svojo pravo pot. To Je pripomog'o, da se Je vrnilo v domovino mnogo Izseljencev. — DrugI so se usmerili na ureditev svojega položaja v deSelah, kjer so se znašli, hkrati pa so Izrazili željo po lojalnih odnosih do svoje stare domovine. — Namen /veznega Izvrftnega sveta )e, da uresničevanje taksnega stališča ne samo nadaljuje, marveč da z nadaljnjimi prizadevanji tudi pripomore k ureditvi njihovih problemov. — Razumljivo Je, da to sedaj ne more veljati za tiste, ki so bili veliki vojni zločinci ali organizatorji ter aktivni udeleženci sovražne dejavnosti lz tujine proti novi Jugoslaviji. Na vprašanje, kaj lahko pove o pozitivnih spremembah v vrstah vojne in povojne emigracije, in kako se te spremembe kažejo — je podpredsednik Ranković odgovoril: »Predvsem ne smemo pozabljati, da se je od leta 194* že vrnilo v domovino znatno fttevllo teh ljudi, pa ttidl fttcvllo tistih, ki se vračajo ali se žele vrniti, Iz dneva v dan naraftča. Tisti pa, ki so sklenili ostati v tujini, se prav tako zanimajo za dogodke v nafti deželi ln skušajo urediti svoj odnos do svoje domovine. Obračajo se na nafta predstavništva s prošnjami, ki se nanašajo na ureditev njihovega statusa In na vzdrževanje zvez x domovino ln s tvojimi družinami ter prijatelji !n prosijo pomoči v mnogih drugih vprašanjih, ki sodijo v pristojnost naftih predstavništev v tujini ali pa ustreznih organov v domovini.« POMOČ NAŠIH DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV IZSELJENCEM V čem se izražata pomoč in zaščita, ki ju dajejo naša diplomatska in konzularna predstavništva in drugi naši organi tem ljudem? »Zelo mnogo je vprašanj, v !;aterih naša diplomatska ln kor?ufarna predstavništva dajejo pomoč In zaščito tem ljudem,« je odgovoril tovariš Ranković. »Lahko vama rečem, da takšne prošnje naših izseljencev naraftčajo Iz leta v leto ln naša predstavništva prejemajo že sedaj letno približno dvajset tisoč ramih prošenj za pomoč lz domovine, medtem ko je število prošenj, ki Jih obravnavajo sama predstavništva, še večje. Prav tako prejemajo tudi organi v domovini mnogo podobnih prošenj, (nadaljevanje na 2. strani) OBRAZ i n poj nu Zlasti zadnji teden, odkar eo delavci že začeli postavljati spomenike in tlakovati trg, se mimoidoči radi ustavljajo in z zadoščenjem in ponosom opazujejo, kakšen bo izgled celotnega spomenika oziroma Trga revolucije, kot se bo imenoval ta prostor v središču Kranja. Vsa gradbena dela, kot so sc zmenili z izvajalci, morajo biti končana do 25. julija, tako da bo 26. julija tako imenovani »-likof« za vse delavce, ki tam delajo. — Preostale dni bodo čistili, postavljali odre, ozvočenje in podobno. Največ pa so govorili o tem. kako zadovoljiti približno 15.000 ljudi, kolikor jih pričakujejo na tej proslavi. Vštevši zabavišče Gorenjskega sejma bodo verjetno v Kranju organizirali plesišča še pri Peterlinu ob Cesti Staneta Žagarja, v Savskem logu in na Stari pošti. V vseh teh krajih bodo poskrbeli tudi prodajne mize. zabavni program in podobno. Poleg' prebivalstva kranjske občine, ki mc bo množično udeležilo te njihove glavne prireditve v počastitev 20-letnice revolucije, ©e na udeležbo pripravljajo tudi v sosednih občinah: v- Tržiču, Radovljici, na Jesenicah in drugod. Prav tako bodo povabili na to svečanost tudi razne organizacije iz Ljubljane, Kamnika in drugih krajev, ki so skupno z nami na Gorenjskem nekoč na svoji koži čutili vso težo raznih reprosalij, ofenziv in trpljenja. Posebno pa bodo na to prireditev povabili vse prvoborce oziroma nosilce Spo- menice ter ožje svojce padlih žrtev v NOB v kranjski občini, ki jih je bilo 848. Osrednja svečanost in odkritje spomenika bo v nedeljo dopoldne, 30. julija. — V okviru občinskega praznika bodo tiste dni odprli tudi novo šolo na Planini, novo pekarno in kino dvorano. Občinski ljudski odbor pa bo imel svečano sejo. 1. c. Iz jeseniške občine 5000 udeležencev na proslavi v Ljubljani Ze pred nekaj dnevi so formirali na Jesenicah poseben odbor, ki je pričel zbirati prijave za udeležbo na osrednji republiški proslavi 20-lctnico vstaje, ki bo 21. julija v Ljubljani. Polet? pevcev pevskih zborov' s področja Jesenic ;n J©sea!ške ob??ne ter godb na pihala, se pripravljajo tudi številni drugi "n računajo, da bodo predvideno število 5000 z Jesenic in okolice dosegli, če ne celo presegli. Poleg posebnih vlrkov, bodo v Ljubljano vodili tudi posebni avtobusi. Uspešno propagando za udeležbo na osrednji proslavi delajo pevci, ki pridno vadijo za p. top v množičnem zboru, kjer bo nastopilo okoli 2000 pevcev in pa za nastop združenih pevskih zborov Gorenjske, ki bodo nastopili s Klinarjcvo »Rdečo kantato«, ki jo je ugiasbil partizanski komponist Radovan Gobec. P. U. !7;:;vTi!!i!iiii:;rcii!iiiH!!iiniiiiiiin^^ lepo napredovala in vsi so bili zadovoljni, čeprav so morali kar prepogosto poprijeti za to ali ono delo ali poseči v denarnico. — Spraviti skupaj kar šestnajst in pol milijona dinarjev, ni kar tako, čeprav so dobršen del prispevali ObLO Škofja Loka, Uprava za gozdarstvo OLO Kranj in Odkritje ob elektriki I Ko so pred leti v neki gouki Elcktro Vrhnika. = vasici v Loškem pogorju resno Vse je šlo gladko, toda le do S začeli govoriti o tem, da si bodo zaključnih del, ko je prišlo do § v vas napeljali elektriko, so bili nesporazuma. Na sestanku po- I vsi navdušeni. Niso štedili svo- sestnikov in elektrifikacijskega % jih moči in denarja, vsakdo je odbora je prišel vodja na dan z 9 prispeval, kolikor je le mogel, lz dokaj čudnim predlogom. Sam |j svoje srede so izbrali vodjo elek- sebi je namreč predlagal »majč- m trifikacijskega odbora, dela so keno* nagradico v skromni višini 240 tisoč dinarjev. Drugega nič. I '■Res, vodil je,* so dejali vaščani, l »mi smo pa delali, prispevali les, I denar, vozili material...* In ni- j so sprejeli njegovega predloga. — i Toda čakalo jih je še eno nepri- l jetno presenečenje. Odkrili so \ namreč, da si je vodja od prej- i šnjega omrežja prisvojil in zata- j jil 150 kg žice, kar je pozneje \ tudi prirnal. V prijazni gorski vasici imajo sedaj električne luči, drug za drugim kupujejo radioaparate, tudi elektromotorji tu kmalu ne bodo več redkost. Ponosni so na to, kar so z združenimi močmi uspeli urediti, toda na razočaranje, ki jim ga je pripravil »nesebični* vodja, ne morejo pozabiti in še večkrat se bodo menili o tem in zmajevali z glavami. 2 STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA. 15. JULIJA 1961 nRMRMMM iiiiiimiiniinnrrfflHiitti« KiiiiiiiiiiiiifinRifliiiffliiiii Poleti 1942 je močno naraslo odporniško gibanje po naših krajih. Nemci niso bili varni nikjer in nikdar. To je pokazal tudi napad Kokrškega odreda na patruljo Wehrmannschafta na Črnivcu 16. junija, kjer so Nemci utrpeli hud poraz. štab njihovega bataljona je zatem zbral vse sile in šel na bojišče. Toda bilo je prepozno — partizani so že daleč od tod kovali načrte za nove napade. — Gornji posnetek, najden v nemških arhivih, prikazuje njihov štab na Črnivcu med posvetovanjem Nemir v Semperitu Dne 15. julija 1935 je prišlo v tedanji tovarni Semperit (Sava) v Kranju do stavke. Stavka je bila organizirana v znak solidarnosti do jeseniških železarjev, ki so bili v stavki za kolektivno pogodbo oziroma za uveljavljanje svojih pravic. Stavka v Semperitu je sicer trajala samo četrt ure. Preprečili so jo socialdemokrati. Vendar je močno razgibala delavce v Kranju. Dopisovanje v časopise Julija meseca 1936 je bilo na se-nožctih Reparice pod Jelovico posvetovanje komunistov o časopisih in propagandi. Ugotavljali so, da so zlasti časopisi močno orožje, in da morajo komunisti prav preko tiska prikazovati konkretne krivice, ki se godljo delavcem in izkoriščanje delodajalcev in kapitalistov. Hkrati so govorili o prenašanju m razdođ jevasaj u ilegalne literature, ki je prihajala na Gorenjsko. Odbori OF Julija 1941 je bil na Dr»hr»vi pri RfO*>l MNrjlnvl 'en odbor OF. V odbor so bili imenovani: Janko Bergant, Ivan Bonedičič, Jože Sli-bar in Anica Šolar. Odbor je zlasti organiziral zbiranje hrane in drugega materiala za prvo partizansko skupino oziroma četo, ki je že bila na Jelovici. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV BO POČASTILO SVOJ PRAZNIK Jeseniško združenje šoferjev in avtomehanikov, ki šteje že blizu 500 članov, bo jutri, 16. tega mesec*, priredilo veliko slovesnost v počastitev 20- letnice Ljudske vstaje in prazni ka šoferjev. Skozi Jesenice bodo formirati povorko vseh motornih vozil, nato pa bodo na Cankarjevem trgu razvili društveni prapor. Slovesnosti bo J sledilo polaganje venca pred ' I spomenikom žrtev NOB ter Ji predavanje pod naslovom »Vloga motoriziranih enot... ki bo v Cufarjevem gledališču. P. U. tg dih po suem VRNITEV KOCE POPOVI CA IZ MOSKVE — Uržavm sekretar za zunanje zadeve Koča Popović se je s posebnim letalom vrnil z uradnega obiska v Sovjetski zvezi. V izjavi domač mi ki tujim novinar jem je Koča Popović med drugim dejal, da je v sporočilu o obisku ugotovljeno, da se gledišča dveh držav o številnih mednarodnih problemih ujemajo. »Po našem mnenju je za te razgovore značilno, da so potekali v duha popolne odkritosti in upoštevanja objestranskih stališč, je to pogoj za uspeh teh razgovorov in dejansko sodimo, da so bili zelo koristni in rek) uspešni. Omogočili so, da primerjamo svoja mnenja, in že s tem tudi da zbližamo mnenja, da iščemo tisto, kar nam je skupno, tega pa je veliko.« MORSKI ROPARJI — Francoska fregata je zaustavila našo ladjo »Franjo Šupilo« na poti iz italijanskega pristanišča Messina v London. Francoska fregata je našo ladjo zadržala več ur. ADENAl/ER V BERLINU — Na tiskovni konferenci v Berlina je zahodno-nentški kancler Adenauer izrazil upanje, da bo moč najti pametno ureditev nemškega vprašanja in da bo »nekega dne« sklenjen sporazum. Kancler je odločno odklonil vsako misel, da bi priznal DR Nemčijo ah' da bi se razgovarjal i njenimi predstavniki. V ALŽIRIJI NI TRETJE SILE — V daljšem intervjuju s kairskim listom »Al Akbar« je zunanji minister začasne Alžirske vlade govoril tudi o prekinitvi evianskih razgovorov. Izjavil je, da se je Francija nehala pogajati v upanj«, da bo lahko v času do obnovitve pogajanj uspešno izvedla nekatere manevre, S katerimi bi povečala svoi pritisk. Izrazil je upanje, da se bodo pogajanja v Evianu vendarle nadaljevala. Razvoj alžirskega položaja je potrdil, da v Alžiriji Bi nobene »tretje sile«, o kateri stalno govori de Gaullc. V Alžiriji je samo ena sila, alžirsko ljudstvo, ki je trdno na strani s fronto narodne osvoboditve Alžirije in I alžirsko vlado. DE GAULLE GOVORIL PO RAOIU IN TELEVIZIJI — Povezava Alžirije 8 Francijo je za de Gaulla še vedno pogoj, ki naj bi ga sprejeli alžirski predstavniki, če hočejo, da postane Alžirija neodvisna. Po de Gaullovih besedah jc »Francija brez vsakega pomisleka za to, da dobi alžirsko prebivalstvo popolnoma BitdlUna državo. »Postavil pa je pogoj, da Alžirci privolijo v »organsko kooperacijo dveh skupnosti« in za jamči jo »posebne interese« Francije. Po de Gaullovem govoru je moč zaključiti, da Francija v primeru, d* se na pogajanjih ne bi mogli sporazumeti, še vedno računa t razdelitvijo alžirskega ozemlja. ATENTATORJI NA DELU — Desničarski francoski nacionalisti so na območju Alžira izvršili 18 atentatov s plastičnimi minami. Mine so eksplodirale pred in med de Gaullovim govorom ter še po govoru. Ranjenih je bite več ljudi Mine pa niso povzročile prekinitve oddaj de Gaullovega govora. J UZ NOT IROLSKI SPOR — Italijanski predstavnik v Združenih narodih jc obtožil Avstrijo, da je odgovorna za atentate v Južni Tirolski, »ki pomenijo nevarnost za poslabšanje mednarodnega položaja in ogrožajo mir«. Dejal je, da bo Italija predložila spor Združenim narodom. Po vesteh z Dunaja je avstrijski zunanji minister dr. Kreiskv v poročilu vladi povedal, da bo Avstrija ponovno sprožila vprašanje Južne Tirolske v OZN, če se ne. bo mogla sporazumeti z Italijo o drugačni rešitvi. KUVVAITSKI POGOJI — Na sestanku sveta Arabske lige, ki naj bi proočil zahtevo Kuwaita za sprejem v članstvo lige, je posebni kawaitski odposh>otx navedel pogoje, ob katerih bo Ktrvvait zahteval od Velike Britanije, naj odpoklice svoje čete iz Kuvvaita. Kuwaitski pogoj je, da Arabska Ihja zajamči Kuwaitu neodvisnost in da iraški premier Kassem umakne svojo zahtevo do ta dežele. »Ce bodo arabske države zajamčite neodrssooat Kuvvaita, potem naj čete* i—iii Ki britanstlh « Ljudje in dogodki Nekdanji francoski ministrski predsednik Pier Mandes France je pred kratkim Izrekel značilno misel: »Generacija, ki je videla globus od spodaj, polarni led od zgoraj, Jane Mansfleld s strani in mesec od zadaj, se ne čudi več ničemur na svetu.« — V tem političnem Izreku je veliko resnice, ki bremeni današnji svet Izkazalo se je, da sir Mlchael Wright, vodja angleške delegacije na pogajanjih o prepovedi jedrskih poskusov v Ženevi skrbno prebira moskovsko »Pravdo«. Na 323. seji ženevske konference je prebral Izvleček Iz razgovora, ki ga je urednik tega usta vodil pred tremi leti z ministrskim predsednikom Hruščevom. Takrat je namreč Hruščev dejal, da pogajanj e prepovedi atomskih poskusov nI treba povezovati s pogojem splošne razorožitve. Tri leta pozneje so tri vodilne države v »atomskem klubu« svoje vloge tako zamenjale, da so uradna državna stališča med seboj zdaj popolnoma nasprotna. Sicer pa to nI prvič, da si politiki kradejo predloge ht ost. Razbijanje atomov Delovno razpoloženje na konferenci v 2enevi je skoraj popolnoma zamrlo. Ko je kazalo, da bo možno doseči neke rezultate, so se stvari po dunajskim srečanju ponovno zapletle. Pogajanja v »atomskem klubu« v Ženevi so potisnili na slepi tir. Dokler ne pride vroča para« lz VVashingtona ln Moskve, ne bodo premaknili tega važnega problema z mesta. Sploh so napovedi o nevarnosti, da razgovori dokončno zamrznejo, vedno bolj realne. Ze med dunajskim »šepetanjem« je Hruščev sprožil nove predloge. Po vrnitvi z Dunaja je Kennedv po televiziji že izrekel bojazen, da sedanja pogajanja v Ženevi najbrž ne bodo pripeljala do sporazuma, ker Rusi ne pristanejo na zahodne pogoje v pogledu nadzorstva jedrskih poskusov. Osem dni pozneje se je tudi Hruščev oglasil po televiziji In Amerikancem ponudil roko sprave. Rekel je, da je pripravljen sprejeti zahodne predloge o nadzorstvu, če zahodne države pristanejo na splošno razorožitev. Dean je hkrati odkril senzacionalno skrivnost, da bodo Kitajci najkasneje v letu 1962 ali 1963 Izvršili prve poskuse z atomsko bombo. To jc vznemirilo ameriške generale, ki sedaj pritiskajo na vlado, da obnovi atomske poskuse, ker bodo sicer Amerikanci zaostali v oboroževanju. Za protiutež je Hruščev 20. julija oblekel svojo generalsko uniformo in izjav*1, da tudi Sovjetska zveza ne bo mogla preprečiti radioaktivnega Izžarevanja, če Amerikanci obnovijo atomske poskuse. Vojaški strokovnjaki imajo pripravljena orožja, ki čakajo na preizkušnjo. Poskusi bi prinesli V/hodu nove prednosti in povečali »udarno moč«. Washingtonski generali zagovarjajo obnovo jedrskih poskusov približno z istimi razlogi. Na čelu odbora za atomsko oborožitev je senator Jack-son predlagal v Kongresu, da morajo biti jedrski poskusi z vojaškega stališča nujno obnovljeni. Vojaški strokovnjaki so izdelali že »vozni red in prvenstveno lestvico« novih jedrskih poskusov. Tako bi najprej preizkusili nuklearna orožja, predvsem podmor- niške rakete tipa »Polaris« in rakete velikega dometa tipa »Minateman«. V drugo vrsto poskusov bi prišla malo-kalibrska atomska zrna za borbo na kopnem. Končno napovedujejo tudi poskuse aevtronskfh bomb In posebne projekte, ki ljudi ubijajo z nevtron-sklm izžarevanjem. Kaže, da je pri ameriški administraciji precejšnja »zavora«, ki vzbuja pomisleke proti odločitvi v prid obnove jedrskih poskusov, svetovno javno mnenje. Ameriška obveščevalna služba je zbrala podatke, kt govorijo, da bi bile psihološke posledice obnove poskusov v deželah Afrike in Azije porazne za ameriško zunanjo politiko. Poudarjajo, da bi morda samo v zahodni Evropi lahko opravičili ta ukrep. Tako se v ameriški politiki križata dve stališči. Večina Je verjetno na strani, ki ne zagovarja obnov* jedrskih poskusov. Tako je Amerikance v Ženevi že nakazal, da zahodna predstavnika v »atomskem klubu« ne bosta prva vstala od mize. Preizkusiti je treba rusko vzdržnost tudi v foteljih. Ameriški atomski diplomat Arthar niinintnfflDiniHnnii'niinini'JiBiiiiiiiiiiitfiiiiniitiHiiKiiiH Kako gospodarijo kolektivi v kranjski občini NEVARNA IGRA ČE BODO POSAMEZNA PODJETJA ŠE NAPREJ IZPLAČEVALA VISOKE PREJEMKE NE GLEDE NA PROIZVODNJO, ZNAJO OSTATI KONEC LETA BREZ DINARJA Organi občinskega ljudskega odbora v Kranju so zbrali podatke o gibanju proizvodnje in potrošnje ter o gibanju osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letos. Vse te številke dajo dokaj čudno sliko. Izplačila osebnih dohodkov namreč nikakor ne grejo v stric s produktivnostjo. V nekaterih podjetjih so zelo povečali proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom, toda osebne dohodke niso bistveno dvignili. Drugje pa se obratno proizvodnost sploh ni bistveno povečala, močno pa so 6e povečala izplačila osebnih dohodkov. To je pravo neskladje, kajti povečani osebni dohodki bi bili utemeljeni zgolj ob vzporednem povečanju delovne storilnosti. Nekateri menijo, da posamezni kolektivi to delajo sedaj v tako imenovanem -brez-vladju«, ko pravzaprav nekateri predpisi ne veljajo več, drugi pa še niso izšli. Toda to zna biti za posamezne kolektive nevarna igra, ki ih zna privezi do tegn. da pozneje ne bodo imeli niti dinarja za razširjeno reprodukcijo in bodo zabredli v velike težave. Res je, da goli podatki ne pokažejo ozadja, niso popolni brez obrazložitev, ki jih ima vsak kolektiv. Toda brez teh bi bil v letošnjem prvem tromesečju prišel na prvo mesto glede izpolnitve plana po vrednosti kolektiv Oven. Ta je plan presegel za 3,1 odstotka Sledijo kolektivi: Tiskani-na, Elektrarna Sava, IBI, Gorenjski tisk, Planika, Kovinar, Oljarica itd. V mesecu aprilu se je v proizvodnji najvišje povzpel kolektiv Gorenjski tisk, ki je v tem mesecu prekoračil obveznost za 19.5 odstotka. Celotna industrija je v prvih štirih mesecih presegla postavljeni plan za 0.3 odstotke. Ob koncu aprila so številke uvrstile posamezne kolektive glede na izpolnjevanje plana takole: Gorenjski tisk, Kovinar, Ti-skanina, Elektrarna Sava, IBI, Oven, Planika, Lnteks itd. V splošnem so industrijska podjetja v prvi tretjini letošnjega leta (do konca aprila) povečala produktivnost za 11 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Toda izplačila osebnih dohodkov so se povečala za 19,8 odstotkov. Toda pri tem je vsakdo najbolj »■občutljiv«. Končno bi bilo treba zbrati še podatke o zaposlenosti, o osnovnih sredstvih, o avtomatizaciji in podobno, kar vse bi morda delno prikazalo kdo je v resnici zaslužil visoke prejemke v zadnjih mesecih in kdo je morda v resnici izkoristil priložnost »brez vlad j a«. O tem bodo razpravljali še občinski organi in skušali oceniti • celotno stvar. V glavnem pa bodo posamezne neskladnosti postopoma izbrisale ekonomske zakonitosti same. 4li ŠE TEDEN DNI (Nadaljevanje s 1. strani) lice pa preko 1000. Za prevoz udeležencev v Ljubljano bo deloma preskrbelo domače transportno podjetje »TransturisU, deloma sa bodo peljali na proslavo z vlaki, pri prevozu pa bodo pomagate tudi motorizirane enote tamošnjega garnizona. Za Tržičane predstavlja največji problem prevoz. Vendar so do sedaj uspeli, da bo za ta dan podjetje »Sap« vzelo iz rednega prometa 4 avtobttse in jfh dalo na razpolago za prevoz v Ljubljano. Razen tega pa bo mnogo Tržiča-nov potovalo z osebnimi avtomobili in motornimi kolesi. Pripravljalni odbor pa razen tega računa, da se bo z vlaki odpeljalo na proslavo iz občine od 800 do 1000 ljudi. Točnah podatkov o dosedanjih prijavah za udeležbo na osrednji proslavi v Ljubljani, za sedaj nimajo edino v radovljiški občini. Prijave zbirajo namreč se pripravljalni odbori bivših občin Bled. Bohinj in Radovijrica. Kaže pa, da ni prave koordinacije in zato tudi še n» točnih podatkov, čeprav pa tudi tu mmi^o, da ne bo težav pri organ i z iciji prevozov niti glede udeležbe, saj je mod ljudmi dosti zanimanja za to prs* redit ev. -ik ' Pomoč naših predstavnište diplomatskih v izseljencem (nadaljevanje s 1. strani) ki Jim Jih pošiljajo Izseljenci bodi neposredno iz tujine bodi prek svojih sorodnikov alt prijateljev v domovini. Sem sodijo predvsem vprašanja, kakor so: dobiti razne vrste dokumentov Iz C imovine — od izvlečkov Iz matičnih knjig do šolskih spričeval, pisanje in overovi Jan je raznih dragih dokumentov, urejanje premoženjsko - pravnih vprašanj, sklepanje zakonskih zvez preko pooblaščencev, repatrtacija Itd. Nadalje, vsa tista vprašanja, ki se nanašajo na ureditev statusa državljanstva, od vpisa v knjige državljanov v naših predstavništvih do Izdajanja potnih listov In drugih vprašan) s področja službe vizumov hi potnih IlstdV. TISTI, KI SE TEGA NISO STORILI, LAHKO UREDE SVOJE ODNOSE DO FLRJ Rekli ste tudi, da ko 7.1% omogočil vsem, ki še niso uredili svojega odnosa d« Fl.RJ, da to store. Ali ki nama lahko povedali o tem kaj več? »Ker si mnogi ljudje ht vrst vojne In povojne emigracije prizadevajo urediti svoj odnos de F1JU,« Je odgovoril tovariš Ranković. »kakor tudi zato, ker Je nflaa že nekako uredila svoj gospodarski položaj v tujini, smo rt ori 11 potrebne ukrepe, da bi omogočili vsem, ki svojega odnosa do FLRJ" še niso uredlR, da to store. Gre predvsem za prošnje za registracijo v knjige državljanov Fl.RJ v naših predstavništvih v tujtal. dalje za Izdajanje potnih listov, za oredltev nadaljnjega bivanj« v tu jtni aH za repatrtacljo. To se prav tako nanaša na ureditev drugih odnosov do Fl.RJ, kakor na primer odpust Iz državljanstva za tiste, KI so že sprejeli državljanstvo dežele, kjer žtve Itd.« Ali to pomeni, da ko tmd* vojnim in povojnim emigrantom omogočeno obiskati Jugoslavijo? ■Vsem tistim, ki bodo uredili svo) položaj v odnosu do Fl.RJ na način, pojasnjen v odgovora na prejšnje vprašanje, bo otnogočeno obiskati Jugoslavijo, kakor Jo že sedaj lz leta v leto obišče čedalje več naših Izseljencev. To bo najboljši način, da se na mestu seznanijo s stvarnostjo ln uspehi, doseženimi v novi Jugoslaviji.« Ali j* mogoče, da doke druline našth izseljencev dovoljenje za izselitev, da bi nadaljevali ■■kupno Hv^enje ali da obiščejo takšne izseljence v tujini? »Pri urejanju takih vprašanj so naši letih izdali kakih 80.900 dovoljenj našim državljanom v domovini, da obiščejo svoje sorodnike, ki žive v tujini. Razen tega smo znatnemu številu državljanov dovolili Izselitev, da se zbero družine. V ta namen smo izdali po vojni kakih 2f.W stalnih potnih listov. Pristojni organi, ki se ravnajo po humanih načelih, bodo tudi v prihodnje pazljivo obravnavali te vrste prošnje ln v vseh primerih omogočili Izselitev.« O EMIGRANTIH V VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH Na vprašanje, ali lahko pove kaj o emigraciji v vzhodnoevropskih deželah, je Aleksander Ranković odgovoril: •Tudi v deželah vzhodne Evrope, In sicer pretežno v sosednjih, žive ljudje, ki ao se v določenih okoliščinah ln Iz različnih pobud Izselili Iz Jugoslavije. V te dežele se je izselilo predvsem določeno število naših državljanov zaradi brezposelnosti ln težavnih gospodarskih razmer v bivši Jugoslaviji. — Čeprav so že več let ločeni od svojih družin bi domovine, ti izseljenci niso pretrgali vezi s staro domovino. Ogromna večina je s simpatijami spremljala osvobodilno borbo narodov Jugoslavije In povojne revolucionarne spremembe v naši deželi. Po vojni, v obdobju znane gonje Informbiro ja proti naši državi, so odkrito pritiskali nanje, jih odpuščali Iz službe In mnogo so jih Izgnali v FLRJ. Znatno število Izseljencev, ki še sedaj žive v teh deželah, pa niso sprejeli tujega državljanstva, slej ko prej Izraža željo, da bi se vrnili v II Iti In se stalno naselili v domovini. Vsem, ki Izrazijo to željo, bodo naša konzularna In diplomatska predstavništva v teh deželah tudi v prihodnje, kakor sem te rekel, dajala vso potrebno pomoč za ureditev njihovega položaja v FLRJ. V nekaterih vzhodnoevropskih deželah živi tudi nekaj naših državljanov, ki so pripadali okupatorjevim oboroženim formacijam in se udeleževali bojev na vzhodni fronti, ljudi, ki so delali v okupatorjevem civilnem ali vojaškem aparatu ali pa so se kako drugače prostovoljno Izselili iz tistih krajev naše države, ki so jih fašistični okupatorji med vojno anektirali, pa so v teli deželah sprejeli ujlltovo državljanstvo. V najmanjšo skupino emigrantov v lah deiehth sodijo eudgranti Iz obdobja gouje Kumin fon na proti Jugotluvijl, to Je tisti elementi, ki so Izdali svojo domovine, Partijo In revoincloiuu-no borbo svojih narodov v najtežavnejših dneh grobega pritiska na novo socialistično Jugoslavijo, boreč se iz tujine aktivno proti naši nacionalni neodvisnosti In graditvi socializma. Tako so zaman skušali razcepiti našo emigracijo v teh deželah In jo pridobiti za svojo sovražno gonjo proti Jugoslaviji. Po letu 1959 so se mnogi emigranti Iz te kategorije, ki so vendarle spoznali svojo zablodo, vrnili v Jugoslavijo, kjer so ob pomoči pristojnih organov uredili svoje družinske ln premoženjske razmere. Nekateri izmed teh emigrantov, ki so ostali v tujini in sprejeli državljanstvo omenjenih dežel, pa še sedaj sovražno delajo proti socialistični Jugoslaviji. Med njimi so tudi takšni, ki delajo tako zato, ker ne poznajo resničnega stanja pri nas. Tudi njim Jc omogočeno, da urede svoj državljanski status In položaj nasproti FLRJ.« CF.DAIJE MANJ JE TISTIH, KI 17. PUSTOLOVSKIH ALI PODOHNI1I POBUD BF.7I. CEZ MEJE Kaj nam lahko poveste o tem, da določcr.o število l,udi še sedaj ilegalno odhaja v tujino in kaj store naši pristojri organi v zvezi s tem vprašanjem? »Drži, da se kdaj pa kdaj zgodi, da določeno število naivnih lj;uli — takšnih ljudi pa Je od dne do dn? manj — običajno Iz pustolovskih in drugih podobnih pobud odide Čez mejo naše države brez potnih listov,« |e odgovoril podpredsednik Ranković. »tire vcčlnomu za mlade ljudi, ki v svoji nepremišljenosti upajo, da se bodo kje drugje z lahkoto dokopali do lahkega zaslužka In udobnega življenja. Toda že po prvih korakih, da hI se znašli v tuji deželi, zadenejo na stvarnost, In potem |c razumljivo, da doživljajo bridko razočaranje. Od njih dostikrat Izsiljujejo razne Izjave, ki niso v nobeni zvezi s stvarnimi pobudami njihotega nezakonitega odhoda v tu lino In z njihovim prepričanjem. Ko pn sr ,-i rnajdejo v takem položaju, kaj lahko postanejo plen znanih vojnih zločincev ln drugih sovražnikov naših narodov, ki Jih lahko izkoristijo za čisto navadno trgovino z tulim blagom, za tihotapstvo ln kriminal raznih vrst. Namesto pričakovanega lahkega In udobnega življenju mnoj/l l/med njih brez sleherne zaščite tavajo po svetu, primorani, da primejo za nujbolj naporno fizično delo po rudni -ili, pil sečnji gozdov In podobno. — /sto M večina Izmed njih, ko spozna svojo zablodo, vrne v domovino, če pa ostane v tujini, si zagotovc obstanek v zelo težavnih okoliščinah ter nočejo imeti nobenega opravka z ljudmi, ki so v službi drugih ali ki se zaradi svojih nečistih osebnih ciljev ukvarjajo s sovražno delavnostjo proti FLRJ. To jc tembolj razumljivo, ker politične pobude teh ljudi niso bile razlog, da so sc izselili iz domovine. Tu moram omenili tudi stališče nekaterih dežel, ki dajejo takšnim ljudem status političnih beguncev, čeprav dev bro vedo, da pobude, ki so Jih napotile, da so ilegalno zapustili svojo domovino, niso v nobeni zvezi s politiko. Vaša predstavništva v tujini store vse, kar Je v skladu z načeli mednarodnega prava .dajejo jim vso možno pomoč In zaščito, zlasti v primerih, ko razočarani In brez sredstev za obstanek prosijo, da bi sc vrnili domov. V takšnih primerih ukrepajo naša predstavništva zelo hitro. Pr>:;darili ste, se jc glasilo zadnie vprašanje, da bo 7.1Š storil tudi nekatere ukrepe, ki naj ragotove uveljavljanje taktne politike nasproti izseljencem. Ali nama Libko poveste, za kak'ne ukrepe gre? »Posamezne zakone ln druge pravne predpise,« le rekel podpredsednik Rnn-' ••*•' •, »ki sc nanašajo na vprašanje izseljencev, smo uveljavili že prva leta pO nivobodltvl naše dežele In v njih so določbe, ki urejajo samo neknlera vprašanja s tega področja. Glede na to In okoliščine, ki sem Jih že po-idarll v pogledu odnosov Izseljencev do nove Jugoslavije', Je čedalje bolj čutiti potu')«!, da določbe zakonov in drugih predpisov, ki «e nanašajo na ta vprašanja, Izpopolnimo In vskladlmo z do- -da-ijo prakso, ki |o Je Irena tudi v prihodnje uveljavili v smislu tlslcpa, k u sem Je rekel, /a nadaljnje uspešno uresničevanj« našega stališča In politike nasploh do lzsel|eneev Je torej treba v tej smeri uveljaviti ustrezne ukrepe ter tisko tudi na tn način prispevati k čim BČinkOvItCjsI In popnlne|ll ureditvi In normalizaciji položaja naših Izseljencev. V ta namen smo v /IS Že Imenovali skupno komisijo pristolnlh zveznih organov uprave, kiten- naloga Je prav v tem, tU prouči vsa ta vprnšuuja in pripravi ustrezne predloge. ' Lahko pričakujemo, d., bo /is v Li.iiL.ciii omogočeno proučili osnutke predpisov, • katerimi bi bllu urejena vprusuuja, ki se nanašajo tako aa Izseljevanje lz naše države kakor tudi na priseljevanje t njo.. / SOBOTA, 15. JULIJA 1961 GOSPODARSTVO STBAN 3 Pet gorenjskih praznikov Nepravilnosti v Komcmamem podjetju na Jesenicah Še vedno se spominjamo velikega zborovanja v počastitev 20-Ietnice vstaje na Gorenjskem, ki je bilo pred dnevi na Poljanah, obenem pa se tudi pri nas vestno pripravljamo na obisk veličastne republiške proslave v Ljubljani, kamor bo med udeležence iz vseh krajev Slovenije prišlo tudi na tisoče Gorenjcev. V primerjavi s tema dvema manifestacijama neopazni, a za posamezne kraje zato nič manj pomembni dogodki, pa bodofje število zaposlenih povečalo za občinski in krajevni prazniki, katere bodo v prihodniihi54 delavcev, kar gre predvsem na dneh praznovali naši kraji: Kranj, Bled, Jesenice, Ra-iračun razširjene dejavnosti grad dovljica in Kamnik. In v teh kraiih smo se pozanimali,, kako bodo proslavili svoje praznike. Najprej si oglejmo, J Komunalno podjetje v svojem se-kako bo Fini nI ni lil rezi Dospodarlenlo POTREBNA JE REORGANIZACIJA PODJETJA — OKREPITEV STROKOVNEGA IN DRUŽBENEGA NADZORSTVA V minulem letu je bik) v jeseniškem komunalnem podjetju zaposlenih 162 delavcev in uslužbencev. Glede na prejšnje leto se stavu več poslovnih enot, kot so: uprava, strojni park, transportni oddelek, delavnice, vzdrževanje cestišč, vzdrževanje kanalizacije, snaga, vodovod, gradbeni oddelek, delavnica za cementne izdelke, tržnica, ledarna, vrtnarija, pogrebna služba in menza. Vrednost osnovnih sredstev, s katerimi upravlja Komunalno V KRANJU V Kranju je bilo v počastitev občin»skega praznika vedno dovolj prireditev, letos pa so le-te še posebno štev'lne in kvalitetne. Ze v petek pred praznikom bo otvoritev Gorenjskega sejma, v soboto pa se bodo začele vrstiti razne kulturne in športne prireditve. Tako bo ob 8. uri zjutraj v Delavskem domu pričetek mednarodnega oamizno-teniškeea tur- nirja za pokal mesta Kranja, ob 18. uri pa atletski tek po ulicah mesta za isto priznanje. Start bo na Majstrovem trgu. Ob 20. uri bo v Prešernovem gledališču predstava dramskega dela Vasja Ocvirka »Matf na pogorišču«. V nedeljo zjutraj ob 8. uri bo slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Kranj, ob 10. uri pa slavnostno zborovanje in odkritje Spomenika revolucije. Ob 11. uri bo pri Češki koči smučarski slalom za prehodna pokal ObLO Kranj. Popoldne pa bodo udeležencem zborovanja in drugih prireditev na voljo zabaviščni prostori pri Gorenjskem sejmu, v Savskem logu, na Planini in na Vrtu Doma JLA. Na dan pred praznikom 1. avgustom bo ob 17. uri otvoritev razstave gorenjskih slikarjev — amaterjev »Motivika iz NOB« v kranjskem muzeju, uro pozneje Pa otvoritev šole Staneta Žagarja na Planini. Zvečer bo promenadni koncert pred OLO Kranj. 1. avgusta ob 9. uri dopoldne bo otvoritev kino dvorane, ob 11. uri Pa otvoritev nove pekarne. Praznovanje bo zaključeno v novi kino dvorani, kjer bo ob osmih zvečer slavnostna premiera slovenskega filma. JESENICE Čeprav so imeli Jeseničani Se Pred kratkim precej dela z uspelo proslavo na Poljanah, so tudi Že takrat razmišljali, kako bi proslavljali svoj letošnji občinski praznik. Predviden imajo že okvirni, spored prireditev za dne-Ve okrog 1. avgusta, ki pa se bo Verjetno v času do pričetka praznovanju fte neokliko spremenil. Letošnji praznik Jesenic bo pr-vh začela proslavljati jeseniška Gladina. ObK LMS pripravlja NPominsko svečanost pod Stolom 2 °bletnici smrti mladinca Petra kiparja. Osemindvajsetega julija naj bi se na Obranci sešli preživeli borci Cankarjeve čete na spominski svečanosti. Dva dni za tem pa bo predvidene kar tri prireditve, in sicer množični pohod po grebenu Mežaklje od Mojstrane do Poljan, ki ga organizira Planinsko društvo Dovje-Mojstra-na, spominski šahovski brzoturnir za memorial Joža Gregorčiča v priredbi Šahovskega društva z Jesenic, jeseniško filatelistlčno društvo pa bo imelo ta dan otvoritev? Oba zbora sta potrdila odlok o filatelistične razstave. Na večer \ združitvi družbenih skladov za pred praznikom - 1. avgustom -Jšolstvo bivših občin Bled, Bohinj bo na prostem slavnostna akade-Jm Radovljica, odlok o načelih za "rlnl/v^omio sredstev, ki pripadajo Seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Radovljica Gradnia priredita n@ga paviljona na Bledu V torek, 11. julija je bila v Radovljici druga seja Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev ObLO Radovljica. Občinski \ določam je ■-'šolam za njihovo osnovno dejav- mija, ki jo pripravlja svet Svobod in prosvetnih dru- . štev. Med drugim pripravljajo tu-(nost, odlok o sredstvih za finansi-di dramo »Vihar pred zoro«. NaJranJe osnovne dejavnosti šol, ki sam praznik pa AMD Jesenice Jse plačujejo v družbeni sklad za pripravlja gorske hitrostne dirke * šolstvo, odlok o uvedbi krajevnega na Planino pod Golico. Razen te-J samoprispevka za izgradnjo šole v ga bodo v dneh praznovanja tudi K Begunj ah, odlok o uvedbi posebne v jeseniški železarni spominskeUokalne PTT tarife in še nekatere svečanosti v spomin na nekdanje J druge odloke. Zbora sta sklenila njihove člane kolektiva in prvo-(dati poroštvene izjave v različnih borce Viktorja Stražišarja, Polde-f zneskih Trgovskemu podjetju »Zeta Stražišarja, Viktorja Arzenška^leznina« Radovljica, gorenjski in Ferda Korena RADOVLJICA Radovljičani imajo svoj praznik vezan na datum 28. julija. Prireditve v počastitev na ta dan pa {Varstvu Bled. 'opekarni Dvorska vas, Mesarske-'mu podjetju Radovljica, Kmetijski 'zadrugi »Jelovica«, Kmetijskemu 'posestvu Poljee. Kmetijskemu po-fsestvu Bled in gozdnemu gospo- bodo že od 23. julija dalje in bodo trajale vse do 30. julija. Značilno za letošnje praznovanje v Radovljici je, da je v spored prireditev vključenih precej "športnih tekmovanj. Najprej se bodo srečali mladinci v kegljanju za prehodni pokal (23. julija), od 26. do 28. julija bo propagandno taborjenje tabornikov pri radovljiškem V zvezi z izdajo poroštvenih 'izdaj je bila zelo živahna razprava 'o^delu Kmetijskega posestva Bled, Umetno jezero na Jezerskem Jezersko dolino je včasih že zalivala voda. Po pripovedovanju £ starejših domačinov je jezero i odteklo šele takrat, ko so razbili j veliko skalo, ki je zapirala odtok f vode. Voda je odtekla, ostalo je ric malo močvirja in ime Jezer-!sko. i Sedaj pa so se na Jezerskem ^ domenili, da bodo začeli graditi i umetno jezero. Jezero bo na lc-ipem kraju — oddaljenem od cest-i nega hrupa in z lepim razgledom )na vrhove Kamniških planin. k Gradnjo umetnega jezera je pre-I vzelo gostinsko podjetje Doma na f Jezerskem. Delo lepo napreduje p in bo otvoritev verjetno že ob koncu tega meseca. Novo jezero bo nedvomno velikega pomena za i turizem na Jezerskem, saj se bo ) z novimi možnostmi razvedrila ' povečal dotok turistov v ta lep . gorski kraj. E. R. iz katere se je dalo zaključiti, da gospodarjenje v preteklosti ni bilo najboljše. Glede na to sta oba zbora imenovala posebno strokovno komisijo, da bo proučila dejansko stanje v Kmetijskem posestvu Bled, kakor tudi v Poljčah. Največ pa sta zbora na skupni seji razpravljala o izgradnji prireditvenega paviljona na Bledu. Nov objekt že gradijo in naj bi bil gotov do 1. septembra 1.1. Skupna površina objekta bo 1340 m2 s kapaciteto 700 sedežev. Celotna predračunska vsota znaša nad 165 milijonov din, sredstva pa še niso zagotovljena. s ObLO Radovljica je sklenil prispevati za gradnjo prireditvenega paviljona 25 % pod pogojem, da prispeva 25 % OLq Kranj, 50 % pa republiški investicijiski sklad kot posojilo, če bo ObLO uspel dobiti premestitveni kredit • do februarja 1962, ko bo lahko pričel trositi zamenjana devizna sredstva ustvarjena v letošnji turistični sezoni. Na zaključku sta oba zbora imenovala tudi več komisij, ki bodo delale v sklopu ObLO Radovljica. Čiri! Rozman podjetje je izredno velika. Vprašanje zase je tudi obračun amortizacije. V letu 1960 je bila obračunana le 50 % amortizacija v višini 3,129.615 din, vključno za prevozna sredstva in stroje, odpis vrednosti osnovnih sredstev pa je bil izvršen 100 %. V prejšnjih letih pa amortizacija sploh ni bila obračunana, ampak se je samo zniževala vrednost osnovnih sredstev do predpisane amortizacije. S takšnim gospodarjenjem ni mogoče iz sredstev amortizacije računati na obnovo iztroše- proračunska sredstva, da se doti-rajo samo tiste komunalne dejavnosti, ki se ne morejo vzdrževati iz lastnih virov in doseže čimeko-nomičnejša uporaba družbenih sredstev, je zategadelj predlog za reorganizacijo Komunalnega podjetja povsem umesten. Iz dosedanjega Komunalnega podjetja naj bi se izločil vodovod in ustanovilo samostojno podjetje, ki bi prevzelo tudi vse finančne obveznosti za nove investicije in vzdrževanje vodovoda. Tržnico naj bi prevzelo v upravljanje eno izmed trgovinskih pod- ki se nih osnovnih sredstev, kar zlasti velja za prevozna sredstva, stroje j jetij z vsemi obveznostmi, in hladilne naprave na tržnici, M | nanašajo na tržnico, imajo krajšo življenjsko dobo in zato večjo amortizacijsko stopnjo. V letu 1960 je Komunalno podjetje izkazalo izreden finančni uspeh, ki pa ni rezultat dobrega Ledarna, ki je bila zgrajena za potrebe hokejskega igrišča, naj v zimski sezoni služi prvenstveno svojemu namenu brez i sikanja visokih dobičkov. Stroški za vsađr-. gospodarjenja, ampak posledica j zevanje naj bi se krSi iz dofcod-zelo visokih cen za izvršena ko-s kov prodaje ledu. Zagotoviti na munalna dela, često dvakrat za- bo treba tudi obnovo istrošemn računanih del, prenizko obračuna- osnovnih sredstev, ne amortizacije itd. Splošno za J Pleskarska delavnica, iki nima a vse obrate Komunalnega podjetja j komunalno dejavnostjo ničesar velja, da je organizacija dela zelo j skupnega, naj se osamosvoji aM slaba, delovna storilnost nizka, ce- I priključi sorodnemu obrtnemu ne komunalnih uslug pa so pretirano visoke. Na osnovi ugotovljenih nepravilnosti se terjatev Komunalnega podjetja po izstavljenih računih za leto 1960 do Občinskega ljudskega odbora zniža za 19,466.788 dinarjev. S tem pa se hkrati zniža čisti dohodek Komunalnega podjetja. Poglejmo samo nekaj neupravičeno izstavljenih računov. V letu 1960 je Občinski ljudski odbor plačal za vrtnarska dela pri vzdrževanju javnih parkov in nasadov 1,000.183 dinarjev, za čiščenje ulic in javnih prostorov 2,773.533 dinarjev, račun za čiščenje snega in posipavanja proti poledici na območju mesta Jesenice znaša v prvem polletju 2,746.695 dinarjev itd. Za vse to so navedli le število opravljenih ur brez navedbe dejansko opravljenega dela Z namenom, da se razbremene podjetju. Vse ostale dejavnosti pa nej bi ostale v okviru Komunafoiega podjetja, le da se določi, katere dejavnosti se morajo vzdrževati iz lastnih virov, kartere dejavnosti naj se krijejo v celoti in katere delno iz dotacij občinskega proračuna Vsekakor pa bo treba okrepiti strokovno in družbeno nadzorstw> nad izwšenimi komunalnimi deli in tako zagotoviti boljše in cenejše vzdrževanje komunalnih objektov. Organi delavskega samoupravljanja in uprava Komunalnega podjetja bodo morali na osnovi ugotovljenega stanja s precejšnjo odločnostjo izboljšati organizacijo dela, urediti materialno evidenco, postaviti ekonomske enote in uvesti plačevanje po doseženem uspeha, ker bo le tako zagotovljen nadaljnji uspešni razvoj podjetja. Pred XI. Gorenjskim sejmom Vsako leto bližje namenu ŠTIRI PETINE RAZSTAVLJENIH PREDMETOV BO MOGOČE KUPITI ALI NAROČITI čeprav je uprava Gorenjskega sejma že nekaj let j mu bodo potrošniki lahko kupili sem težila k temu, da bi bili sejmi predvsem potrošniški, I najkvalitetnejše pfetenMe, lahko * . ., , _ . bodo izbirali med izredno pestro ji to predvsem pri vehkih poletmh sejmih m povsem uspelo. In tako je bilo sedaj vedno preveč takih razstavnih predmetov, ki so jih obiskovalci sejma lahko le občudovali, niso pa jih mogli kupiti: ne v trgovini in ne na sejmu. V tem pogledu je letos storjen velik korak naprej-, saj so dosegli, da bo kar okoli 80 odstotkov blaga naprodaj. — Nekatere stvari bo mogoče kupiti kar na sejmu, druge pa bo mogoče tu naročiti. Tu je predvsem treba poudariti, da trgovska in industrijska podjetja ne bodo na sejmu razpro- da jala nekvalitetno blago in stare zaloge, ker sejem nikakor nima tega namena. Nasprotno: na sej- kopališcu, 27. julija ob 15. uri bo pionirska nogometna tekma med Prešernom in Bledom, ob 17. uri pa srečanje sindikalnih enajstoric Elana in Verige. Razen tega bo ob 17. uri tudi otvoritev spomenika NOB, ob 19.30 promenadni koncert javorniške godbe na pihala na kopališču, ognjemet m propagandno srečanje v uaterpolu. Osemindvajsetega julija bo ob 16. uri poskusni atletski miting v iz-vedhi NK Prešeren. 29. julija bo Celodnevni turnir v waterpolu, isti dan popoldne ob 16. uri pa bo Hafeta članov NK Prešeren iz Lesc na grobnico v Begunjah. Zadnji dan praznovanja bo ekipno šahovsko tekmovanje, društvena spretnostna vožnja AMD Radovljica in zabavno popoldne na zabaviščnem prostoru ob Sobcu. Te dni pn praznujejo svoj krajevni praznik tUdI Blejčani. Pričetek prireditev bo že v nedeljo, 16. julija, ko bodo odkrili na Bo- S seje ObLO Kranj Center za kadre v trgovini PODJETJE »EXOTERM« PRED REKONSTRUKCIJO KRANJ, 14. julija — Včeraj popoldne je bila v sejni dvorani OLO seja ObLO Kranj. Dnevni red za skupno sejo, kot Judi za ločeni seji, je obsegal v glavnem vrsto imenovanj m razrešitev. Pomembnejši točki dnevnega reda sta bili le razprava in sklepanje o gradnji in soflnansiranju Centra za kadre v trgovini v Kranju in razprava o rekonstrukciji tovarne Rxotorm v Kranju. Z ozfcrom na Resolucijo ZrS o izobraževanju strokovnih kadrov, so posamezni občinski ljudski odbori, gospodarske in družbene organizacije prevzeli ustanoviteij-stvo nižjih in srednjih šol, ki so bile doslej v pristojnosti okraja. Ustanovljeno pa je bilo že tudi več novih raznih Centrov za izobraževanje strokovnih kadrov. Vajenske šole za trgovinsko šolo v Kranju ter ustanovila »Izobraževalni center za blagovni promet okraja Kranj«. Ker pa ta center obiskujejo kandidati iz vsega okraja, bi marale tudi vse občine prevzeti soustanoviteljstvo in pomagati s sredstvi za izgradnjo primernega šolskega poslopja za ta center. Kranjska občina bi morala za te potrebe prispevati nekaj nad 15 milijonov dinarjev. Odbor- Prav iz tega razloga je tudi h mrski Boli upomenik padlim bor-J Trgovinska zbornica za kranjski cem NOV. Isti dan zvečer bo še\ okraj prevzela ustanoviteljstvo niki so ta znesek brez večjih po-prome.nadnt koncert godbe na a«-* mmmrmrw w -» -a;-a,^-a-a->iaodobrili, vendar s pripombo, da bodo tudi vsi ostali dan največjih praznovanj v kam-f občinski ljudski odbori dali tista niški občini. Letos pn bodo v po-fsredrstva, ki jih morajo po izračunih. Kot pa smo zvedeli, bodo 'tudi vse ostale občine podprle 'predvideno gradnjo, le v Skofji *Loki imajo še nekaj neupravičenih 'pomislekov. Po proračunu je po-' t robni h Za omenjeno novogradnjo 'nekaj nad 82 milijonov dinarjev. 'Od tega bo dala Trgovinska zbor-'niea Kranj iz skupnega sklada 'Okrajne trgovinske zbornice, ki se 'zbira pri Trgovinski zbornici za 'LRS v Ljubljani, 47 milijonov l. h .ILA in ognjemet na jezeru. Na sam praznik, 17. julija, bodo dopoldne <>b 10. uri fanfare z blej- ' i.' Kradu, nato slavnostna seja Mestnega odbora, ob 11. uri pn žalna komemoracija na pokopali- (ii padlih borcev NOV. V četrtek. 20. julija ob 20.30, bo v Kazini prireditev z naslovom »Melodije z juga« v izvedbi zabavnega vokalnega ansambla »Dalmacija«. Praznovanje pa bodo Blejča-ni zaključili v soboto, 22. julija /.ve* er, z Jugoslovanskimi narodnimi plesi in pesmimi v izvedbi ■»Svobode« z Jesenic. V KAMNIKU 27. julija proslavlja občina Kamnik svoj občinski praznik. Kot vsako ieto bo tudi letos to častitev 20-letnice vstaje odprli še velike gospodarsko razstavo v vseh prostorih gimnazije. Na tej razstavi bodo sodeloiala osa podjetja iz kamniške občine; otoori-tev pa bo že 20. t. m. Ob prazniku bo še svečana seja ObLO Kam nik in pa velika proslava na Titovem trgu. Tu bo sodelovala tudi godbo na pihala in kulturno društvo »Solidarnost«. Na večer pred praznikom pa bo ria Starem gradu tudi tradicionalen kres inf dinarjev, preostali znesek pa mo [rajo zagotoviti vse občine kranj' [skega okraja, Zbor proizvajalcev je na vče-'rajšnji seji razpravljal tudi o re-'konstruiktijd podjetja »£xotorm- bengaličen ogenj. To so v glavnem osrednje prireditve, istočasno pa bodo proslave v najrazličnejših kamnisk'u podjetjih in ustanovah. iz Kranja. V imenu Sveta za industrijo je upravičenost rekonstrukcije obrazložil Srečko Teran. Skupni investicijski 6troški za rekonstrukcijo »Exoterma« znašajo namreč 300,400.000 dinarjev. Po rekonstrukciji bi se skupna vrednost 'proizvodnje povečala od sedanjih 172,183.000 dinarjev na 1 milijardo 238,750.000 dinarjev. Podjetje bi nove delovne prostore uredilo v grainoznici na Polici pri Kranju, kjer so za gradnjo vsi pogoji. S preselitvijo podjetja »Exoterm« pa bi pridobilo tudi središče Kranja (Exoterm je nekdanje podjetje Oven), saj bi tako iz centra odšlo tudi zadnje incki-strijsko podjetje. Zaradi vseh teh razlogov, ao bili odborniki soglasni, da se »Exoterm« lahko loti rekonstnitorf je. Na skupni seji obeh zborov so odborniki imenovali za novega upravitelja osnovne šole v Kokri Anico Janko lz Trboj namesto Ane Sajovic, ki je odšla na novo službeno mesto na Trato pri Skofji Loki. Za direktorja novega podjetja Teksti Lindud v Kranju so imenovali tovariša Dušana Hor-jaka, razrešili so dolžnosti upravnika Veterinarske postaje Kranj Milana Dolenca zaradi odhoda v Ljubljano na_ veterinarsko fakulteto, za direktorja Kranjslriji opekam pa so imenovali ing. Jožeta Jenkota iz Praš pri Kranju, ki je bil že doslej nekaj časa vršilec dolžnosti direktorja. B. F. zalogo pohištva, lahko bodo naročali najnovejše izdelke kovinske in drugih industrij itd. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli napisati vse, kar bo mogoče kupiti, zato se mogoče zaustavimo le pri najznačilnejših novostih. Na letošnjem sejmu bo prvič sodelovala tovarna glasbil Melodija iz Mengša, ki bo prodajala glasbila po ugodnih sejemskih cenah, kar je posebno razveseljivo zato, ker na Gorenjskem nimamo trgovine z glasbili. Trgovsko podjetje Univerza! bo letos prodajalo in sprejemalo naročila za tiste proizvode jeseniške Železarne, ki jih je na trgu teže dobiti. Zelo velik razstavni prostor si je rezervirala tovarna Sa-na iz Hbč pri Mariboru, ki bo prikazala in prodajala vse svoje proizvode in tako skušala pritegniti čimveč gorenjskih odjemalcev. Zaradi ugodnosti nakupa na sejmu, se potrošniki že sedaj zanimajo pri upravi sejma za ta ali oni potrošniški artikel, predvsem pa jih seveda zanima pohištvo. Želeti bi bilo, da vsi, ki so se odločili za nakup, že pred sejmom uredijo pri banki vse potrebno za najem kredita, da ne bi bilo potem riepotrebnega zavlačevanja. Ko je že tekel pogovor o vsem, kar bo rnogoče kupiti, me je seveda zanimalo, kaj potrošnikom ne bo na razpolago. Tako sem zvedela da ima prehrambeni kombinat Vrbas namen, da seznani kupce na Gorenjskem s kolekcijo svojih izdelkov, ki bi jih pozneje lahko kupovali v naših trgovinah, tovarna Peko bo prikazala vzorce za jesen, mariborski tovarni Hi-mo in Zlatorog bosta pokazali1 praktično uporabo pralnih strojev in pralnih sredstev, Združena lesna industrija Tržič pa želi prikazati, kaj izdelujejo tržiška lesnoindustrijska podjetja po združitvi. V okviru Gorenjskega sejma pa bo letos tudi razstava razvoja zdravstvene in socialne službe v zadnjih 20 letih na Gorenjskem. Pripravil jo bo Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Gorenjska turistična zveza pa pripravlja razstavo osnutkov fotografskih turističnih posnetkov Gorenjske, na kateri bodo sodelovali poklicni fotografi in amaterji. M. Sosič 4 STRAN OBVEŠČEVALEC SOBOTA, 15. JULIJA t&Št si n l i PRODAM Prodam čoln »Kanu« primeren za nedeljske izlete in športno udejstvovanje. Naslov v oglasnem oddelku . 2759 Prodam 6 pujskov starih po 6 tednov in 2 plemenski svinji težki po 60 kg. Praprotna polica 23 2773 Prodam kopalno peč s pipo, podstavkom in tušem. Marenčič Marija, Vodopivčeva 7, Kranj 2775 Opel Olvmpio tip 1939 prodam za 210.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 2776 MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Gelle Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Mel-bro-Coop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarma-ciji« 1215 Prodam gostinsko lopo. Naslov V oglasnem oddelku 2796 Prodajam piske in pohance v popoldanskem času. Stem Jože, Kokrica 176, Kranj 2797 Zaradi selitve ugodno prodam TV sprejemnik z anteno znamke RR Niš. Seksan, Koroška 53, Kranj 2798 Prodam rabljen vzidljhr štedilnik in kopalno peč. C. Kokrškega odreda 3, Kranj 2799 Prodam starejše rabljeno samsko pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 2800 Prodam rabljeno samsko pohištvo z žimnatim vložkom in globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 2801 Prodam čevljarski šivalni stroj »Singer« — cilinder. Naslov v oglasnem oddelku 2802 Novo leseno garažo dam v najem ali prodam. C. St. Žagarja št. 40, Kranj 2803 Ugodno prodam rabljene deske, smrekove plohe 50 mm in nežgano zidno opeko po 7 din. Zg. Bitnje št. 139 2804 Prodam več mladih psov »Nemški ovčar« z redovnikom. Poizvedbe: Kokalj Majda, Elektroser-vis, Bled 2805 OBVESTILO Obveščamo vse svojce spodaj navedenih talcev, ki jih je okupator postrelil 26. julija 1942 v Križah in so tam tudi pokopani, da se dne 23. julija 1961, ob 10. uri udeleže žalne svečanosti, ki bo združena z odkritjem spomenika na grobu talcev. Podatki talcev: Vidic Albert, 23. decembra 1908, Primskovo; Pintar Franc, 11. novembra 1906, Stangarske Poljane; Ravnik Franc, 23. decembra 1907, Ravne; Noč Anton, 13. januarja 1899, Koroška Bela; Hočevar Jože, 11. februarja 1904, Gradišče; Cerar Valentin, 14. februarja 1880, Krašče; Cerar Janez, 17. decembra 1909, Krašče; Demšar Ignac, 26. julija 1891, Kovski vrh; Strmele Anton, 15. septembra 1922, Bojan j i vrh; Kerkoč Ludvik, 21. februarja 1902, Šentvid; Bizjak Jože, 18. januarja 1910. Srednja vas; Inglič Pavle, 21. januarja 1917. Srednja vas; Demšar Alojzij, 15. junija 1905, Hotavlje; Demšar Lovrenc, 9. avgusta 1909, Hotavlje; Demšar Anton, 9. maja 1912, Hotavlje; Rihtaršič Valentin, 7. februarja 1913, Hotavlje; Demšar Ignac, 26. julija 1891, Breznica; Mrak Franc, 1. oktobra 1920, Gabrška gora: Stanovnik Alojzij, 30. septembra 1917, Gabrška gora; Stanovnik Anton. 29. maja 1920, Gabrška gora. Odkritje spomenika bo ob vsakem vremenu. K svečanosti vabimo tudi vse ostalo prebivalstvo v čim- večjem številu. Odbor ZB NOV KRIZE Tovarna gumijevih izdelkov „SAVA" Kranj razpisuje sledeče štipendije: TEHNIČNA FAKULTETA, strojni oddelek 1 štipendija TEHNIČNA FAKULTETA, elektro oddelek 1 štipendija PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija * * EKONOMSKA SREDNJA SOLA 4 štipendije GRADBENA SREDNJA SOLA, industrijski odsek 1 štipendija Ta razpis velja do 10. avgusta tega leta. ko bo na osnovi prošenj in predloženih dokumentov ter v skladu s tovarniškim pravilnikom o štipendijah izvršen izbor štipendistov. Tovarna nudi dijakom srednjih šol 6000 oziroma 8000 din, študentom visokih šol pa 9000 oziroma 11.000 din mesečne štipendije (različno v prvih dveh oziroma zadnjih dveh letnikih šolanja). Stipendije 6e bodo izplačevale vseh 12 mesecev v letu. Stipendisti lahko poleg štipendije prejemajo od tovarne tudi brezobrestno posojilo: štipendisti srednjih šol do 4000 din in štipendisti visokih šol do 6000 din na mesec. Zainteresirani dijaki in študenti naj predlože do 10. avgusta kadrovsko-socialnemu sektorju tovarne lastnoročno napisano prošnjo, zadnje spričevalo ali uradno potrdilo o i""nih uspehih v zadnjem letniku šolanja in pismeno mnenje mladinske oziroma študentske organizacije na šoli. -Pogodbe o štipendijah (in dodatne pogodbe o morebitnem najemu brezobrestnega posojila) bodo sklenjene z veljavnostjo od 1. septembra oziroma oktobra 1961 dalje. ZNIŽANJE CEN 2(1-50/ IZKORISTITE UGODNO PRILIKO ŠTEDITE DENAR li^iNIKA- KRANJ Predam hišo v Tržiču - Graj- zarjeva 1, razno pohištvo, jelenovo rogovje in veliko Gobilin sliko ter razne vozove. Kokalj Tončka, Koroška 5, Tržič 2806 Prodam zelo dobro ohranjeno nemško I.ambretto 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 2807 Prodam 6 tednov stare prašičke. Podbrezje 30, Duplje 2808 Prodam psiho, okroglo mizo in 2 stola. Naslov v oglasnem oddelku 2809 Poceni prodam železno otroško posteljico in stajico, čevljarsko orodje m kopita. Marke!j, Ljubno 35 2810 Prodam vzidi j iv levi štedilnik, novo kuhinjsko kredenco in za-ko spalnico. Ogled od 15. ure dalje. Arh, Gosposvetska 4, Kranj 2811 Dvosobno in enosobno stanovanje na Bledu prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vseljivo letos« 2705 4.000 do 5.000 kg cementa posodim ali prodam. Jezerska 66, Primskovo 2812 Pralni stroj poinavtomat, nemški .za 4 kg suhega perila ugodno prodam. Cenjene ponudbe pod »Nerabljen« oddati v oglasni oddelek 2813 Prodam umivalnik z vsem priborom, lestenec, karnise, vodni motor. Železniki 82 2814 Prodam 1.400 kg cementa. Bri-tof 48. Kranj 2815 Ugodno prodam Z omari, 2 stari nočni omarici, posteljo. Koroška 29/A, Kranj 2837 Prodam piske »Leghorn« bele in druge vrste dobre nesnice, lepe pohanke. Velika izbira. Okroglo št. 24, Naklo 2838 Prodam večjo količino suhih butar. Moše 23 2839 Prodam stiskalnico za sadje. Enkrat iztisne 120 litrov. Lipar, Cerklje 30 2840 Ugodno prodam dobro ohranjen beli globok kombiniran otroški voziček. Bitenc Magda, C. Kokrškega odreda blok 9/F 2841 KUPIM Kupim vodno črpalko za avto »Opel Olimpia«. Golnik 55 2816 Kupim motorno kosilnico. Naslov v oglasnem oddelku 2817 Kupim Wekend hišico od Kranja do Ljubljane. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Ohranjena« 2818 Voščine in čebelni vosek pristni odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1342 Štedilnik emajliran desni kupim. Naslov v oglasnem oddelku 2819 Kupim dobro ohranjen motor. Ponudbe z opisom motorja in ceno poslati na naslov Ivan Zalo-kor, Gorjuše 54, Boh. Bistrica 2836 OSTALO Gelle Rovale — matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-maciji« 1214 Zasejano njivo velikosti 7 arov na lepem kraju na Suhi dam v najem. Košnja 3 krat letno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2794 Mlajši fant bi šel po službi pomagat na kmetijo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2795 Lesno Industrijsko podjetje „Tesar" LJubljana Parmova ulica 53 razpisuje naslednja delovna mesta: 8 tesarskih vajencev 2 mizarskih vajencev Nastop učne dobe predvidoma 1, septembra Vajencem je zagotovljena brezplačna oskrba in stanovanje Nagrade po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Jnteresenti naj dostavijo prošnje z življenjepisom na sekretariat podjetja Veletrgovina > Ž i vi I a« Kranj sprejme takoj skladiščne delavca in spremljevalca k tovornim avtomobilom za prevoz blaga Interesenti naj se osebno zglasijo na upravo podjetja UPRAVNI ODBOR „ v ^ Obrtnega podjetja „Komunalni servis11 Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: t Šoferja C-kategori|e 2. Administratorja - »rednj« *oiska izobrazba s 5 letno prakso Nastop službe takoj — Plača po tarifnem pravilniku — Ponudbe poslati na upravo podjetja do 25. t. m. — Razpis veljaven do zasedbe delovnih mest. »OBLAČILA — NOVOST« TRŽIČ SPREJME KVALIFICIRANE KROJAČE IN ŠIVILJE TER TUDI NEKVALIFICIRANE DELAVCE ZA IZDELAVO KONFEKCIJE TER KROJAŠKEGA MOJSTRA, KI IMA ŽE NEKAJ PRAKSE V KROJENJU — NASTOP MOŽEN TAKOJ ALI PO DOGOVORU. PLACA PO TARIF. PRAVILNIKU Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj sporoča, da zaradi pleskanja ne bo v času od 13. do vklj. 23 t. m. sprejemala pacientk. 2820 Ob priliki požara na Rupi, se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali z požrtovovalnim delom rešiti naš dom pred požarom. Posebno zahvalo smo dolžni PGD iz Kranja, Primskovega in Kokrice. Perčičevi 2821 Sprejmem krojaškega vajenca. Pavlic Jože,,Zanova 9, Kranj 2822 Dentist Holchaker Kranj ne sprejema stanke od 17. julija do 12. avgusta 2732 V nedeljo 16. t. m. bo od 16. ure dalje v Savskem logu PIKNIK. Raženj, jedila na žaru, ples. Restavracija »Park«, Kranj 2786 Sprejmem ključavničarskega vajenca ali priučenega ključavničarja. Markič Franc, ključavničar, Gasilska 1, Kranj 2761 Avstrijski državljan je 8. julija izgubil denarnico z dokumenti. Prosim vrniti proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku 2823 Pošteno dekle išče sobo v Kranju. Plača do 5000 din mesečno. Informacije v Mestni kavarni in slaščičarni Kranj 2824 Rabim 2 čevljarska pomočnika za razna dela in prešivalko. Faj-far Peter, Vodopivčeva, Kranj 2325 Izgubil sem nahrbtnik z noži za slamoreznico. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 2826 Upokojenka dobi hrano in stanovanje na kmetiji za varstvo otrok. Naslov v oglasnem oddelku 2827 Zdravnik išče stanovanje v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Splošna praksa« 2828 Ženska stara 50 let želi poznanstva z boljšim solidnim moškim do 55 let za izlete. Ponudbe oddati v oglasni oddelek ped »Izleti« 2829 Moški srednjih let išče prazno sobo v Kranju ali okolici. V zameno vrši brezplačna zidarska in druga dela. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2830 10.000 din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Kranju a»i bližnji okolici. Velkovrh Rado, Jezerska 5, Kranj 2831 1 Kropa: 15. julija ruski film SESTRI ob 20. uri, 16. julija domači film ZVEZDA POTUJE NA JUG ob 16. in 20. uri Ljubno: 15. julija mehiški film , DIVJA STRAST ob 20. uri, 16. ' julija isti film ob 18. uri, češki i film NASMEH POLETNE NOCI [ob 16. uri I »Predilec«, Skofja Loka: 15. in I 16. julija jugoslovanski film BOLJE JE ZNATI Nesreče Ogenj podtaknjen V sredo, 12. julija, je izbruhnil požar v nedograjeni stanovanjski hiši Franca Šolarja v Železnikih. K sreči se lastniki vanjo še niso vselili, pač pa so imeli v kletnih prostorih shranjeno pohištvo, obleko in hrano. Precej tega je tudi zgorelo, nekaj pa je bilo uničenega zaradi gašenja. V tem času, ko je izbruhnil plamen, je bila gospodarjeva žena v sosednji baraki. Gledala je skozi okno in opazila pred gorečo stavbo nekoga, ki je tekel po dvorišču. To je vzbudilo sum, da je bil ogenj podtaknjen. Posebna komisija bo vso zadevo preiskala. Nepravilno prehitevanje ČESTITKA LJUDMILI ĐREMEC in MILANU NOVAKU želijo mnogo sreče na novi življenjski poti — sodelavci. Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev Vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 2833 Vestna žena z 12 letnim dečkom bi šla k dobro stoječi družini za pomoć v gospodinjstvu in kuhinji. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2834 Sankaški klub Begunje na Gorenjskem razpisuje mesto oskrbnika po možnosti upokojenca-ko za kočo pri Sv. Petru. Nastop je možen takoj. Ostalo po dogovoru 2835 Delavcu nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem odoelku 2812 Na fakulteti za agronomijo je diplomiral kot biolog Drinovec Borut iz Kranja. Iskreno česiila -mo 2843 LJUBLJANA—KRANJ. Dvosobno komfortno stanovanje v lepem predelu Ljubljane menjam za odgovarjajočo v centru Kranja. Ponudbe oddati pod »Selitev takoj« 2844 V ponedeljek, 10. julija ob 10.55, je Novak Florjan iz Kranja, ki je vozil tovorni avtomobil, prehiteval Justino Indihar iz Lesc, ki je šla po skrajnem desnem robu cestišča. Indiharjevo je pri prehitevanju zadel, tako da je padla in utrpela lažje telesne poškodbe. Voznik je po nesreči hitro odpeljal, ne da bi počakal komisijo. Vožnja v vinjenem stanju 10. julija je prišlo do nesreče tudi v Tržiču. Mopedist Franc Ze-lič iz Tržiča je peljal po cesti vinjen in se zaradi tega zaletel v drog javne električne razsvetljave. Polomil si je obe nogi in si poškodoval glavo. Takoj so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Na motornem vozilu je nastalo za približno 5 tisoč dinarjev škode, na električnem drogu pa za okrog 2 tisoč dinarjev. Franc Zelič je vozil brez vozniškega dovoljenja, pa tudi moped je vzel brez vednosti lastnika. Karambol v Gobovcih V sredo zjutraj, nekaj pred 8. uro, je bil na cesti I. reda, kjer se odcepi corfa proti Pcdnartu, karambol med ctsebiiim avtomobilom S 1411 in kamionom S 1404S. Tovorni avtomobil je zavil v Pod-nart, takrat pa je v njegovo zadnje levo kolo priletel osebni avtomobil. Le-temu je počila sprednja os in odletelo desno kolo, poškodovan pa je bil tudi blatnik in del sprednjega dela vozila. K srefM ni bilo nobenih človečkih poškodb, čeprav je bil osebni avtomobil poln. Vzrok nesreče še ni ugotovljen, čeprav lahko sklepamo, da osebni avtomobil ni vozil v predpisani razdalji od kamiona. OBJAVA Priključitev Železnikov v avtomatsko telefonsko mrežno skupino PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU obvešča vse koristni ke telefonskih uslug, da bo v zvezi 7. navodili v telefonskem Imeniku dne 17. t. m. priključni avtomatska telefonska centrala Železniki v mrežno skupino in veljajo navodila, izdan« v telefonskem imeniku na strani 201. OBJAVA Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Radovljici nas jo obveertila, da je izplačala Cu-derm.in Katarini, Breg 1, Preddvor zavarovalnino za hčerko Cilko, ki se je smrtno ponesrečila 20.000 dinarjev. Uprava Glasa Hino Bled: 15. in 16. julija ameriški film VIKINGI Radovljica: 15. julija jugoslovanski film LJUBEZEN IN MODA ob 20. uri, 16. julija ameriški film OB 3.10 ZA JUMO ob 18. url. jugoslovanski film LJUBEZEN IN MODA ob 16. Ln 20. uri Duplica: 15. julija ameriški film PRINC. STUDENT ob 20. uri, 16. julija isti liku ob 15., 17. kn 18. un ne oe u ® Bled — Danes ob 21. uri bo v Kazini družabna prireditev »Valč-kova konkurenca«. Jutri, v nedeljo, bo v zdraviliškem parku promenadni koncert, godbe na pihala JLA, in sicer ob 20. uri. Ob 21. uri pa bo veliki ognjemet na jezeru. Bohinjska Bela - Danes na predvečer praznika Bleda bodo po okoli-.kih hribih MfOjnpU kresovi. V nedeljo ob 10. uri pa bo za<";<'t prisotne seznanili z dvema mednarodnima simpozijema, ki tečeta v teh poletnih mesecih. Na vsakem simpoziju sodeluje po deset umetnikov iz raznih evropskih, ameriških in azijskih dežel. Namen obeh simpozijev, ki nosita naslov »Forma Vivn«, je združevati umetnike številnih dežel, nadaljevati velike pridobitve slovon-sk>»ga impn^-ionizma, popularizirati današnjo umetnost in po drugi strani vzgajati ob njej novega človeka. Oba simpozija sc ločita mol teboj pr> materialu iz katerega umetniki ustvarjajo. PrvL sim-pozij, kjer oblikujejo iz istrskega mnrmora, je v okolici Portoroža, drugi, kj~r pa jc glavni material hrastov lea. pa je v Kostanjevici na Dolenjskem. Predvidoma bosta oba simpozija zaključena v zadnjih dneh avgusta oziroma prvih dneh septembra. % Pred kratkim je založba »Gali mar tiskala zbirko pesmi alžirskega pesnika Mohameda Dida. Knjiga nosi naslov »Varuška senca«. Pr<«dgovor dolu je napisal znani francoski pesnik Ara-Ron. f> Ob prvi i/ložbi kulturne dejavnosti Latinske Amerike, ki so jo pripravili v Riti de Janeiru, je 40 najbolj znanih tlel »vcev Brazilijo poslalo premieju Quprlosu PO»hmi so trajali dolga leta in ki bodo — morda — trajali še toliko. Toda nekaj je že danes povsem jasno: kokalj pospešuje rast in pridelek pšenice! Začelo se je s tem, da se odkrijejo načini, kako bi uspešno mogli odstraniti kokalj iz ozimine pšenice, toda analize so dale nepričakovane rezultate: kokalj je treba gojiti! Za ta pojav, odkrit prvič leta 1956, so mislili, da je prej slučaj kot zakonitost. Toda v naslednjih sedmih letih so se rezultati ponovili v različnih okolnostih in na različnih zemljiščih. Samo en primer: Cista, nepognojena zemlja, posejana z italijansko pšenico — »Sanpastore«, je dala na enem hektaru 3300 kg pridelka; pognojena zemlja, toda brez dognojevanja spomladi. 4700 kg na hektar; hektarski donos pšenice skupaj 6 kokaljem na nepognojeni zemlji pa se ni mogel primerjati z gornjimi rezultati: 9000 kg! Ce sta pšenica in kokalj na istem življenjskem prostoru v konkretnem odnosu glede izkoriščanja istih hranljivih sestavin iz zemlje, kako je potem mogoč večji donos od donosa same pšenice, ki, je celo gnojena in spomladi dognojevana? Zaradi tega navideznega paro-dolisa je ing. Gajićeva prišla do zaključka, da ti faktorji niso bili odločujoči v pogledu produkcije organske mase pšenice. — Bistvo stvari je nekje drugje, in sicer v večjem in boljšem izkoriščanju sončne energije. Skupaj s kokaljem se pšenica na neki način mnogo bolj aktivira in ima znatno večjo asimilacijo kot če je posejana sama. Pri tem ima ta mehanizem medsebojnega delovanja nasproten učinek na kokalj. Ta propada. Značilna za tako tolmačenje je barva pšenice in njena velikost. Bistvo tega še ni povsem pojasnjeno, zanimive pa so predpostavke. Po eni od teh predpostavk so tu vmešani mikroorganizmi, ki sestavljajo mikrofloro kokalja in ta deluje indirektno na pšenico, pre- ko njene m ikro flore. Proces se odvija tudi v obratni smeri. Po drugi predpostavki do medsebojnega dejstva pride direktno, z izločanjem posebne materije skozi korenine in z obojestranskim prejemanjem te materije preko korenin. In nazadnje — ne izključuje se tudi medsebojno delovanje z izhlapevanjem. Kakorkoli že. vse to se doga j: v korist pšenice in na škodo kokalja, ki pa ima razen tega še eno izredno lastnost: v svoji okolici uniči vsaki drugi plevel. Pšenica in kokalj — kakšna neverjetna kombinacija! Priredil: Andrej Triler Na sliki je Calder Hali — prva postaja na svetu, kjer izkoriščajo nuklearno energijo v industrijske namene. Angleži so na splošno postavili na zelo široko osnovo svoj načrt izkoriščanja nuklearne energije v industriji Raziskovalna dela na Starem gradu nad Smlednikom i In danes S sodelovanjem turističnega društva v Smledniku, Zavoda za spomeniško varstvo LRS in Mestnega muzeja iz Kranja, so se začela v začetku tega tedna raziskovalna dela na Starem gradu. Namen tega dela je proučiti arhitektonsko osnovo gradu in materialno kulturo tedanjih prebivalcev. Grad sam je danes v razvalinah. Zgrajen je bil kot navajajo stari viri na predzgodovinskem gradišču in kasnejši rimski utrdbi. Kot prve lastnike tega gradu navaja Valvazor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske iz leta 1689 rod smledniških gospodov v 12. stoletju, ki pa so izumrli okoli leta 1330. Kasneje je pokupil vso posest grof Friderik Celjski. Na gradu so, kot pravi prof. Zoniar, prebivali ministeriali, to je novo nastaiajoči družbeni sloj v vzhodnih Alpah: Zemljiški gospodje so potrebovali pri velikem obsegu BREZ BESED... .svojih posestev mnogo služabnikov za dvorsko in vojaško službo ter gospodarsko upravo. Vojaška služba jih je dvignila nad svobodne in polsvobodne prebivalce pa tudi nad koseze, ki so bili po rojstvu svobodni in so se zatekali pod okrilje mogočnežev na gradu. Leta 1439 je porušil grad Jan Vitovec in pozneje preide posest v deželno last. Cas pa je nadaljeval svoje razdiralno delo in nam zapustil razen, še sedaj vidnega, mogočnega stolpa, le še skromne sledove nekdanje mogočnosti. Z znanstvenega gledišča je zanimivo — da tu tesno sodelujeta arheologija in umetnostna zgodovina. Tu se vsa raziskovalna dela vrše po arheoloških metodah, ki bodo v pomoč pri reševanju rekonstrukcije profane arhitekture v naših krajih. Istočasno pa bodo ta raziskovalna dela in pozneje konzerva-cija na novo odkritih razvalin nedvomno mnogo pripomogla pri razvoju Uit i/nta v Smledniku. Saj grad na svoji dominantni legi nudi obiskovalcu dovolj lepega razgleda po vsej Gorenjski. V ta namen jc turistično društvo še zgradilo avto-cesto do vznožja razvalin ter s tem dalo delovnemu človeku poleg ogleda kulturne znamenitosti tudi prijeten oddih in razvedrilo. M. A. Zaradi žaljenja časti Ob desetletnici svoje organizacije so essernski »rnirovni razsodniki« ugotovili, da se največ to-žarijo ženske. Njihova organizacija je nastala prav zaradi vzdrževanja dobrega sosestva in da ne bi ljudje preveč letali na sodišče. Med ženskami je kar 40 % takih, ki so kar njihove stalne stranke. Najpogosteje se obračajo na razsodišče zaradi žaljenja časti. Zanimivo pa je, da se je število tožb v zadnjih dveh letih, ko so se stanovanjske razmere nekoliko popravile, bistveno zmanjšale. V Paračinu bodo širili tovarno stekla. V paračinski tovarni stekla bodo v kratkem postavili dve novi steklarski peči. V prvi bodo proizvajali zaščitno steklo, druga pa je namenjena za raziskovalno delo. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.05, 7., 8., 10., 13., 15., 22., 23., 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 8., 13.. 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 16. julija 7.15 Francis Popy: Orientalska suita 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe 8.00 Mladinska radijska igra — Kristina Brenkova: Modra vrtnica za princesko 8.30 Iz albuma skladb za otroke 8.45 Četrt ure z orkestrom Norrie Paramor 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.53 Marjan Kozina: Tri pomladne pesmi na besedila Lili Novy 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Dvajset minut v domačem tonu 10.50 Nedeljska matineja 11.40 Silvo Matclič: Razcveteli kosovski božur 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Majhen mozaik melodij 16.00 Igramo za vas 17.00 Športno popokine 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni zvoki za vse 21 00 Življenje velikih romantiko* — 2. oddaja: Peter Iljič Čajkovski 22.15 Piesna glasba 23.05 Modest Musorgski: Odlomki iz opere Hovanščina PONEDELJEK, 17. Julija 8.05 Ljubljanski komorni zbor p. v. Mladena Pozajiča §.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Četrt ure z orkestrom Les Baxter 9.00 Od arije do arije 10.15 Zvočna mavrica 11.00 Po svetu jazza (ponovitev) 11.30 Najlepši stavki iz Beethovnovih sonat 12.00 Trio Mahkovič iz Zagorja 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vinko Korenjak: Zreja in selekcija živine v Mariborskem okraju 12.15 Melodije za opoldne 13.30 Domača mešanica . . . 13.55 Majhno glasbeno popotovanje 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — Od Triglava do Ohrida 15 40 Iz filmov in glasbenih revij 16.00 Naši popotniki na tujem — Drago Košmrlj: Tunizija 16.20 Nastopajo virtuozi U n uniji sira OD NEDELJE, 16. JULIJA DO SOBOTE, 21. JULIJA 1961 17.15 Šoferjem na poti 18.00 Sedem arij — sedem tenorjev 18.40 Kulturni globus 19.30 Radijski dnevnik 8.45 Zabavni orkester Martin Gold 9.00 Vsaka ura ima svoj zven 9.46 Slavni skladatelji pri klavirju: 2. Max Reger 20.00 Ponedeljska panorama zabavnih 10.15 Zabavni potpuri melodij 11.30 Deset minut iz naše beležnice 20.55 Simfonični koncert del Slavka 11.40 Jurij Gregorc: Simfonictta Osterca 12.00 Kvintet bratov Avsenik 22.50 Orkester RTV Ljubljana, solisti 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Milka Eftimova in Marjan Li- Eiselt: Nasveti za zrejo telet povšek, dirigent Uroš Prevoršek 12.25 Melodije za opoldne 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba TOREK, 18. Julija 8.05 Nekaj opernih uvertur 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo 9.40 Ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja 10 15 Z naših koncertnih odrov 11.00 Pevec Marko Novosel 11.15 Branje za vroče dni 11.35 Od flavte do violončela 12.00 Vaški kvintet jc pred mikrofonom 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jožo Furlan: Pridelovanje vrtnin za ozimnico 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Pol ure z Bedrichom Smetano 14.00 Po tipkah in strunah 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Nekaj razpoloženjske glasbe 16 00 Počitniška zgodba — Simo Kla- 22.15 Zaplešite z nami! 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. r. Rudolfa Stariča 13.55 Glasbeni desert 14.30 Prireditve dneva 14.40 »Lepo moje ravno polje« 14.40 »Lepo moje ravno polje« - Pesmi Rada Simonitija poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajk.i Sikoška 15.40 Dpmenico Cimarosa: Koncert m dve flavti in orkester 16.00 Radijska univerza — Ing. Janko Cucek: Čarobni pepel 16 15 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku 18.00 Pojo vokalni zabavni ansambli 18.20 Godala v ritmu 18.45 Sport m športniki 19.30 Radijski dnevnik 20.00 VeRki zabavni orkester »KKTt strings« 20.10 Petar Konjovič: Koštana 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert rič: Popotno pravilo 16.20 Naši pevci zabavne glasbe in \ oliki plesni orkestri 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Nikolaj Rimski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita 18.00 Človek in zdravje 18.10 Poljska, češka in ruska zabavna 10.15 Iz Borodinovega Kneza Igorja ČETRTEK, 20. Jurija 8.05 Igra Aci Bertoncelj 8.30 Oddaja za cicibane 9.00 Naš zvočni magazin 18.45 Ljudski parlament 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje Komorni zbor RTVL p. v. Milka Skoberncta 20.30 Radijska igra — Matej Bor: Težka ura 21..30 Fran Lhotka: Scherzo 21.35 Zvočni kaleidoskop 22.15 Večer slovenskih samospevov 22.38 Lucijan Marija Skerjanc: Inter- mezao romantique 22.44 Vlastimir Nikolovski: Sonatina za violino in klavir 23 05 Plesna glasb 11.00 Mešani zbor Svobode Store p. v. Daniela G ruma 11.15 Branje za vroče dni — Leonardo Sciascia. Teta iz Amerike — II. 11.35 V ritmu cha-cha 12.00 Zadovoljni Kranjci s pevd 12.15 Kmetijski nasveti — rog. Raoul Jenčic: Stroje za spravilo silaže lahko koristimo rodi na travnikih 12.25 Ilammond orgle 12.40 Pomaći napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Edvvard Mac Dusvefl: Indii.mska suita 15.40 Pesmi in plesi iz Srbije 16.00 Trije veliki plesni orkestri 16.20 Iz oper Deseti brat Mirka Poliča in Ekvinokcij Marjana Kozine 17.00 Lokalni dnevnik 17(15 Zabaval vas bo pianist Jack Dieval 17.30 Turistična oddaja 18.00 Jazz na koncertnem odru 18.20 Glasbene miniature s sporedov britanskega radia 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Partizanski miting 1961 20.50 Literarni večer — Veseli veter (ponovitev) 21.30 Benjamin Britten: Variacije in fuga na temo Franka Bridgca 22.15 Nočoi akordi 22.45 Dve potezi v skladatcljskcm profilu Pavla Sivica 23.05 Plesna glasba PETEK, 21. Julija 7.30 Pol ure simfoničnih plesov 8.05 Glasba ob delu 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Blaž. Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in celesto 9.00 Novi posnetki pihalnega orkestra Ljudske milico 9.30 Jugoslovanski operni solisti v slovanskih oporah 10.15 Posnetki z republiškega festivala zborov iz Maribora 11.00 Ansambel Mojmira Šepeta izvaja skladbe domačih avtorjev 11.15 »V soncu in v senci« 11.40 Otroci pozdravljajo 12.00 Melodije za opoldne 12.40 Pesmi delovnih brigad 13.30 Orkestralni intermezzo 14.00 Naši borci v tujini 14.20 Novi posnetki Ljubljanskega okteta 14.40 Od tod in ondod 15.15 Nekaj opernih zborov 16.00 »Na jasi, kot pred 16 k-ti« 17.30 Zabavni zvoki 18 00 Športno popoldne 19.05 Novi posnetki domačih zabavnih ansamblov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prenos centralne proslave ob Dnevu vstaje 22.15 Godalni orkestri 22.50 Matej Bor: Ljubezen v viharju 23.05 Plesna glasba 7.30 Radijski koledar m prireditve dneva 7.35 »Le vkup, uboga gmajna!« 8.00 »Divjal je boj in v ognju mi smo rasli« 8.30 »Dobro srečo, domovina« 8.45 Klavirske medigre 9.05 »Tam, kjer pisana so polja . . .« 9.30 Glasbeni spored za praznični dan 10.30 V sonce bo hosta zapela 11.10 »Zapoj zdaj, srce partizansko« 12.00 Orkestralen spored jugoslovanske zabavne glasbe za opoldne 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Združeni pevski zbori koroških Slovencev p. v. Pavla Kcrnjaka in Zdravka Ha rt mana 14.15 V vedrem razpoloženju 15.15 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto 15.45 Obisk pri domačih viž.arjih 16.00 Veseli veter na Primorskem 17.00 Marjan Kozina: Proti morju 17.20 Zvoki za prijetno popoldne 18.00 Radijska igra; Vasja Ocvirk: Ko bi padli oživeli 18.32 Vjckoslav Gržinić: Simfonični pocm 18.42 V tričetrtinskem taktu 10.00 Obvestila 19.05 Zbor slovenske filharmonije dirigira Lovro Matačič 19 30 Radijski dnevnik 20 00 Pol ure z jugoslovanskimi zabav- nimi orkestri 20.30 Mihovil Logar: »Leto enainštiri-deseto« 22.15 Naši pevci zabavne glasbe in domači zabavni ansambli 23.05 Plesna glasba Televizijski spored NEDELJA, 16. Julija F.viovizija 16.15 TOUR DE FRANCE RTV Beograd 20.00 SEDEM DNI RTV Zagreb 20.45 VELIKE ILUZIJE — francoski umetniški film. Scenarij Charles Spaak in Jcan Renoir. Glavne vloge: Jcan Gabin in Erith von Stroheim. Režija Jean Renoir PONK1M 1 JI K, 17. Julija J RT 20.00 TV DNEVNIK RTV Beograd 20.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED RTV Zagreb 20.30 FORTUNF.LI.A italijuu k, umetniški film. V glavnih vlogah: Giuletla Massina in Albrrto Sordi. Režija Ednardo de Fl- TOREK, 18. Julija BREZ PROGRAMA ALI PRENOS TUJEGA TV SPOREDA SREDA, 19. julija J RT /> , 20.00 TV DNEVNIK RTV Zagreb 20.15 TV HELIKOPTER — IY. 20.30 SREBRNI DELFIN — zabavno- glasbena oddaja — prenos iz Opatije. Na terasi hotela Kvarner v Opatiji bodo nastopili solisti zabavne glasbe: Gabi Novak, Drago Diklič, Ivo Robič, vokalni kvartet »4 — M«. Sodeloval bo ansambel narodnih plesov »Lado«, baletni ansambel ter plesni orkester pod vodstvom Miče Brajevića. Urednik oddaje je Saša Bjclousov, režiser pa An^ol MHadinov. RTV Beograd 21.30 AKTUALNE TEME 22.00 REŠEVALNE EKIPE — serijski film SREDA, 19. Julija 8.05 »Poštarček v mladinski glasbeni 14.05 Radi jih posluiauj redakciji« '4.30 Prireditve dneva 8.30 Počitniško popotovanje od strani 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln po- do strani zdravljajo lippo SOBOTA, 22. JuUJa 22 (XI V /\ 20.00 TV DNEVNIK RTV Ljubljana 20.15 POLETNO POTEPANJE — serijski film 20.45 TV OBZORNIK 21.15 PREN'OS KOTALKARSKE REVI- JE Z NOVEGA KOTALK ALI SCA V TIVOLIJU PETEK, 21. Julija JRT 20 00 TV DNEVNIK J RTV LJubljana 20.15 LJUBLJANA PRED PRAZNIKOM — filmska reportaža 20.24 OSREDNJA PROSLAVA 20-LF.T-N1CE VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA — prenos iz Tivolij* 21.30 FILMSKA RF.PORTA7A O LJUBLJANI PO OSVOBODITVI 21.45 PRENOS ZABAVNEGA PROGRAMA IZ TIVOLIJA — sodeluje Plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča SOBOTA, 22. Julija RTV Ljubljana 17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME 19.30 VEI.VET — serijski film za otroke JRT 20.00 T V DNEVNIK RTV Ljubljana 20.15 DODATEK K TV DNEVNIKU 0 PROSLAVAH 20-LETNICE VSTAJE V SLOVENIJI RTV Beograd 20 20 DOKUMENTARNI FILM M JO GLASBENI filmi RTV Ljubljana 21.30 CANNOBALL — serijski Hlm 1 tu lija 22.00 JAGUARJEV PRIJATELJ - del glasbene oddaje SOBOTA, IS. JULIJA r»l DRUŽINSKI POMENKI STRAN Jjr INDUSTRIJSKA PODJETJA NE IZDELUJEJO MODERNEGA POHI ŠTVA, KER GA TRGOVSKA PODJETJA NE NAROČAJO; TRGOVSKA PODJETJA NE NAROČAJO, KER POTROŠNIKI NE KUPUJEJO; POTROŠNIKI PA NE KUPUJEJO, KER TRGOVSKA PODJETJA NIMAJO ... ... to naj bi bil večni začarani krog, ki ga pri nas nikakor še nismo mogli rešiti, če bi nam uspelo to, bi lahko odgovorili tudi na vprašanje, če je moderno stanovanje pretesno, kajti res je pretesno, če ga nameščamo s tradicionalnim tipom pohištva. Toda s takim pohištvom moramo nameščati, če drugačnega ne moremo kupiti.. Kako vskladiti gradnjo sodobnih stanovanj s proizvodnjo ustreznega pohištva, kako določiti prave mere temu pohištvu in kako prevzgoj i ti naše potrošnike — to so bile glavne teme posvetovanja, ki ga je pripravil Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Posvetovanje je bilo namenjeno predstavnikom slovenskega tiska, ki jih je ing. arhitekt Ivanše-k z Republiškega urbanističnega instituta seznanil z novimi metodami dela za rešitev teh problemov in s težavami, ki se porajajo ob tem. Gradnja stanovanj je tako pri nas kakor tudi drugod po svetu izredno draga, zato je seveda normalno, da težimo k čimbolj racionalnemu izkoriščanju stano- nji izogibamo vsakega odvečnega kvadratnega metra prostora. Pri tem pa je nastala vrsta težav — predvsem zaradi tega, ker so tovarne pohištva še kar naprej izdelovale pohištvo starih oblik, ki je za nove stanovanjske prostore povsem neprimerno. Prav tako do sedaj še nihče ni izdelal normativ za mere pohištva, ki bi najbolj ustrezalo našim potrebam. — Tako je anketa med tovarnami pohištva pokazala na primer, da naše tovarne izdelujejo kar 43 velikosti postelj in 50 različnih velikosti garderobnih omar, da pa skoraj ni bilo mogoče ugotoviti vseh drugih potrebnih in nepotrebnih kosov pohištva, ki se prodajajo največkrat v garniturah. S takim pohištvom se majhno sta- reklama, ki potrjuje dejstvo, da so zares dobri. Njihova velika odlika pa je tudi v tem, da niso dragi. Omeniti pa moramo še raene sirupe in eno nojpriljubljenejših pijač za naše malčke — melinovec. Pomarančni oziroma limonin sirup stane liter 420 dinarjev in je izdelek tovarne Marjan Badel. Malinovec dobimo v litrskih (400) in pollitnskih steklenicah in so vse trgovine z njimi dobro založene. Nazadnje pa omenimo še sadne sokove: pri nas doSTmo v glavnem češnjev, robidni in ja*godni sok. Cena za stekleničko se giblje od 50—60 dmarjev. vanjskoga prostora in se pri grad- novanje le zatrpa in posledica je Sprehod po kranjskih prodajalnah Osvežilne pijace v naših trgovinah Ni še dolgo tega, ko smo poročali, katere konzervirane mesne jedi lahko kupimo v naših krajih. Podobno smo poročali tudi o slaščicah in juhah. Sedaj pa, ko se vedno bolj bližajo vroči dnevi, vas bo prav gotovo zanimalo, katere osvežilne, brezalkoholne pijače se da dobiti po naših trgovinah, kakšna je njihova cena in podobno. Ob obisku v nekederih kranjskih trgovinah smo lahko z veseljem ugotovili, da so z omenjenimi pijačami dobro založene. Upamo, da se dobijo tudi v drugih krajih na Gorenjskem. Te pijače so najrazličnejši sirupi, soki, koncentrati »itd. I V naših trgovinah imajo v glavinom dva koncentrata: za limonado in za oranžado. Dobita se v litrskih steklenicah, cena prvega je 340, drugega pa 390 dinarjev. Uporabljamo ga lahko za pripravljanje limonade oziroma orarrža-de, pa' tudi za kreme, kolače in puding kot preliv. Dobi se pa tudi koncentrat v polivinilasti vrečki, vendar je samo za 2 dl soka iz jabolk ali pa malin. Maloprodajna cena je 30 dinarjev. Vsi/ ti izdelki so proizvod tovarne Sap-Čanka. Koncentrat za umetno limonado in oranžado v poliltrskih steklenicah pa je pripravila tovarna Maraska, cena jc 210 dinar-Jev. Zelo dober in okusen pa je limonin sok — Sunkist v ličnih konzervah (100 din). Je uvožen, vendar je neprimeren predvsem za potovanja, ker ga moramo takoj potem, ko smo ga odprli, porabiti. Dobi pa sc tudi Greco pomarančni sok. konzerva le-toga pa stane 170 dinarjev. Sicer pa je teh sokov po naših trgovinah vedno več in gospodinje jih rade in veliko kupujejo. To pa jo rudi najboljša to, da stanovalci niso zadovoljni. . — V trgovskih podjetjih s pohištvom navadno trdijo, da ljudje ' ne želijo pohištva sodobnih oblik in zato je prav zanimiv rezultat ankete, ki so jo izvedli med stanovalci Savskega naselja v Ljubljani, ki kaže, da se za tradicionalni tip pohištva navdušuje le 5 odstotkov anketiranih stanovalcev, 95 odstotkov bi želelo opremiti stanovanje z modernim pohištvom, ki bi ga bilo mogoče mogoče kupiti postopoma. Za primer bi mogoče lahko vzeli tudi trgovino s pohištvom v Kranju. Zelo dobro je založena s tradicionalnim pohištvom »ki si ga naši ljudje želijo-, toda če dobijo (na žalost zelo poredko) pohištvo m o- j dernejših oblik, ga navadno pro- j dajo že enemu izmed tistih, ki so I imeli srečo in so bili slučajno v bližini, ko je prispela pošiljka. I Da bi dobili vsaj približno predstavo o tem. kolikšna je imovina j normalne slovenske družine in bi i po tem lahko določili kolikor toliko pravilne normative za mere J pohištva, je republiški urbanistič- Prav gotovo se bo vsakdo strinjal institut pripravil v Savskem z ugotovitvijo, da je ideja, ki jo naselju anketo, ki je zajela več kot 200 najrazličnejših družin. Rezultati ankete še niso znani, vendar upajo, da jim bodo v veliko pomoč pri deru za to, da bi tolikšno število različnega pohištva ;n različnih tipov stanovanj, kot jih imamo sedaj pri nas, zmanjšali le na najboljše in najpotrebnejše. M. S. je šivilja uporabila pri šivanju te obleke, dokaj čudna: sešita je namreč iz krp za brisanje posode (obleka na naši sliki je narejena iz belih, z rdečimi progami). Dandanes je torej za eleganco v vročih poletnih mesecih potrebno zelo malo: približno šest večjih krp za brisanje posode, »mesarski eckar« in morda še slamnik Pred prvim slovenskim čipkarskim festivalom Priznanje našim čipkarkasu LJUBLJANA, IS.ju&ja — Jutri bo v Ljubljani I. slovenski čipkarski festival. Pobudo za organiziranje te prireditve je dalo izvozno podjetje Dom v Ljubljani, da bi z njim poudarilo velik pomen, ki ga ima slovenska čipka za naše gospodarstvo, predvsem za turizem, in obenem dalo tudi priznanje slo- Hale zanimivosti Vedno več vdov Ce bodo ženske Se naprej toliko dlje živele kot moški, bo konec tega stoletja število vdov žo kar nezaeiišno. Za leto 2000 pričakujejo, da bo na 145 stark samo 100 starčkov. Svetovno povprečje pa je, da ženske žive 4 do 6 let dalje kot mošfki. Zdravnice priporočajo za dolgo življenje razmeroma skromno hrano. Se zanimiv podatek iz ameriške tobačne industrije: ta industrija je močno navdušena za vdove. Statistika namreč kaže. da so najmočnejši kadilci v ZDA vdove in ločenke. Spomenik za pletenje je dobila Lila Uepton iz Hancoeka, država Newhanshire. ko je nedavno tega pri 83 letih umrla. 46 let je pletla za dobro človeštva. Plesti Je začela v prvi svetovni vojni, da bi dobili vojaki topla oblačila. Po vojni je ugotovila, da je še vedno veiiko povrebnih, ki bi bili hvaležni za tople stvari, in je še naprej pietla. To se je nadaljevalo še po drugi svetovni vojni, kajti ugotovila je, da revni še vedno niso bogatejši in je pletla dalje do konca živi jenja. Napletla je 1727 puloverjev. Pri tem pa niti malo ni bila bogata, temveč je živela v zelo skromnih razmerah. Hvaležni rojaki so ji po smrti postavili spomenik ki si ga je tudi zaslužila. Sezonski otroški vrtci V pozni pomladi, ko pride na Japonskem čas setve riža, ali konec jeseni, ko je treba riž žeti, je odprto na tisoče otroških vrtcev. Mama nima časa paziti na otroke, nekdo mora pa vendarle paziti nanje. Teh vrtcev je na Japonskem 12 tisoč; zanje uporabljajo templje, šolska in upravne poslopja. venskim čipkaricom. Znano je namreč, da je kljub temu, da se sedaj klekljarice vse rajši zaposlujejo v v industrijskih podjetjih, pri nas še r^edno okoli 15.000 žena in deklet, ki dan za dnem ustvarjajo čipke — čudovite male umetnine. Jutrišnji čipkarski festival se bo pričel ob 9. uri dopoldne v Kri-mnkah s pozdravom čipkaric. Co-»>fr7 ko čl*% CK^ZKS Tomo Brejc. Ob tej priliki bodo nagradili naj-tipljše čipkarske zadruge m najboljše klekljarice, ki bodo razstavljale v Viteški dvorani Križank. Pri programu bo sodeloval Slovenski oktet, za obiskovalce festivala pa bo brez dvoma najzanimivejše tekmovanje čipkaric v preddverju Križank. Prireditelji festivala bodo še posebej počastili najstarejšo in najmlajšo čipkarica. Na dan festivala bo pred Križankami folklorni sejem, na katerem bodo prodajali najrazličnejše izdelke slovenske ljudske obrti. NAS OTROK - je knjiga, ki je zrasla v desetih letih iz drobnih zvezkov »Naš najmlajši«, »Naš bolnik« itd. itd. Knjigo je s svojim obsežnim znanjem poglobil in uredil dr. Marij Avčin, ilustriral pa akademski slikar Maksi m Sede j; izšla je pri Državni založbi Slovenije v knjižni zbirki Popularna medicina. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ!' Dnevnik taboriščnega zdravnika V jutranjih urah, 6. oktobra 1944, odjekne nekje zunaj med notranjo in zunanjo stražno verigo, strel. Padel je nekdanji ruski častnik, zapornik KZ. Pripeljali so ga sem zaradi poskusa bega iz taborišča vojnih ujetnikov. Najbrž je tudi tega jutra poskušal svojo srečo v begu in pri tem prišel pred puškino cev stražarja^ Pod vodstvom taboriščnega zdravnika dr. Menge-leja pride na mesto, kjer leži padli častnik, komisija političnega oddelka. če bi šlo za Juda, bi ga brez posebnih ceremonij spravili v mrtvašnico in od tam v krematorij. Kot ruski častnik pa je padli registriran z imenom in z vsemi osebnimi podatki, ne le s številko KZ. O njegovi smrti je treba torej spisati zapisnik. Po ogledu na kraju smrti da dr. Mengele prepeljati truplo v secirno dvorano in odredi obdukcijo. Izvid naj bo izgotovljen do treh popoldne. O pravilnosti podatkov se želi prepričati sam. Okrog 9. ure dopoldne zapusti dr. Mengele secirno dvorano. Truplo pustim ležati na mizi, čeprav bi mogel opraviti obdukcijo v 30 do 40 minutah in tudi spisati protokol. Toda danes je 6. oktober, zadnji ali predzadnji dan — našega življenja? Nihče od nas ne sluti tega. Nemogoče mi je delati. V svojo sobo grem in vzamem močno dozo luminala. Cigareto za cigareto si prižigam in kadim, čez nekaj časa me žene nemir v prostor za zažiganje. Možje dnevne izmene delajo počasi, čeprav leži pred pečmi na stotine trupel. Zaporniki stoje tu in tam v majhnih skupinah in se razgovarjajo. Nadaljujem pot v stan »Posebne komande«. Ponavadi ležejo pripadniki nočne izmene takoj po apelu in zajtrku in pospe. Danes je ob desetih dopoldne še vse pokonci. Oblekli so puloverje in trdne čevlje, čeprav sije zunaj še toplo oktobrsko sonce. Vse bega sem in tja, brska po svojih stvareh in šepeta med seboj. Napetost je strahotna. Nedvomno se nekaj pripravlja. Stopim v malo sobo glavnega vodje. Sedi pri mizi, ob njem vodja nočne izmene, strojni inženir, višji kurjač in nadzornik »Plinske komande«. Takoj mi natočijo iz steklenice žganja. Rezek kum-novec je. V dušku izpijem poln kozarec. Izvrstno zdravilo za smrtni strah ... Tovariši me pouče o položaju. Vsa znamenja kažejo, da bo »Posebna komanda« v dveh, treh dneh likvidirana. Da bi ji ušli, bodo poskušali vsi skupno vdreti iz taborišča in pobegniti. Danes ponoči bo vdrlo 860 mož iz krematorijev v smeri proti Visli, ki je oddaljena samo dva kilometra in je v tem letnem času plitva, da se jo da prebresti. Osem kilometrov za reko sc razprostira gozd. Tam bi bili na varnem tedne, morda celo mesece. Razen tega bi utegnili v gozdovih naleteti na partizane. Pred nekaj dnevi so poljske Židinje, ki delajo v aušviški oborožitveni tovarni Union, prinesle pri vrnitvi v taborišče s seboj doze z ekrazitom. Nemci uporabljajo ekrazit za razstreljevanje železniških prog. Razen tega ekrazita imamo še dvajset ročnih granat in nekaj pušk. Načrt je tak, da bi nočne straže poklali z noži, potem pa bi navalili na esesovce, ki spe po sobah in jih presenetili in pobili. Znamenje za napad bodo dali z žepno svetilko iz krematorija I. v krematorij II., odtod v krematorij III. in od tu v IV. Zdi se mi, da je načrt izvedljiv. Predvsem, ker danes razen v krematoriju I. ni nikjer požiganja. Do šestih zvečer pa bo konec zažiganja tudi tu, tako, da »Posebni komandi« danes zvečer ni treba na delo. Pri ločitvi se dogovorimo, da bo do danega znamenja vsakdo mimo opravljal svoje delo, da ne vzbudi suma. Počasi se približa poldne. K obedu gremo, nato pa se sprehajamo po soncu na notranjem dvorišču krematorija. Od naše esesovske straže ni začuda videti nikogar. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI l! Charles McCormac 43 BQ6 IZ SIHGnPUHn »Zo dobro. fant. Le počasi.« Potisnil naju je rahlo v bližnjo vdolbino, kjer sta viseli pritrjeni na Ktrop dve spalni vreči, pripravljeni za naju. Legla sva vznak, a bila sva preveč vznemirjena, da bi lahko zaspala, Avstralec pa je medtem uravnaval svoj oddajnik. Cez čas sva čula, kako je narahlo pritiskal na Morscjov ključ. Pogledal naju je. »Vse bo v redu. Prišli bodo po vaju.« Fogreznila sva sc v globoko spanje, skoraj prvič po več kot šestih mesecih. Drugo Jutro sva se zbudila spočita in polna vprašanj avstralskemu »tuanu«, ki ni hotel povedati svojega pravega imena. »Kaj pravzaprav delate tukaj?« sem ga vprašal. »Bedim nad našimi koristmi!« »Koristmi?« OraJnjocc mo jc pogledal. »Vse kar moreta vedeti, prijatelja. Je to. da sem tu, da bi kot vidva pomagal ljudstvu.« Hitro sem spremenil temo razgovora. »Kdaj računate, bodo prišli po naju?« »Ko bodo utegnili. Morebiti čez nekaj dni. Mo-rebJU < iruriili; na ueju lu naju pokopale prav v zadnjih trenutkih pred svobodo. Ko je čez nekaj ur vihar pojenjal, sva nemirna spraševala najinega gostitelja po novicah. Zdaj naju je skrbelo. Nekaj jc bilo narobe. Usoda se je ponorčcvala iz naju. Bila sva bedaka, ko sva mislila, da se bova tako naglo izmotala iz te zmešnjave. Nikdar ne bova prišla živa iz tega skrivališča. Pod okriljem viharja lahko pridejo Japonci. Rešitev je bila tako blizu, a obenem tako daleč. Skorajda nekaj nadnaravnega jc bilo v tem viharju. Zlovešče je rjovel okrog naju, naraščal m pojemal ne le eno noč, temveč celih šestmdcvetde-set ur. Kdaj pa kdaj se nama Je Avstralec pridružil ln pogovarjali smo se v njegovi Aladinovi votlini; potem je izginil po svojih poslih kdo ve kam in z Donom sva bila prepuščena sama sebi, najinim nemirnim mislim in — strahu, da se najin beg le ne bi končal pod japonskim bajonetom. Napetost je dan za dnem naraščala, dež pa je venomer bil s svinčenega neba in gromi so bobneli med obrežnimi hribi. Vznemirjenost naju je začela spet /.delovati. Bila sva shujšana in redkobesedna. Zaspati nisva mogla, temveč sva polegla, se bedeč premetavala in obračala na najinih zasilnih ležiščih. Peto noč pa se Je vreme nenadoma zboljšalo. Lune sicer nt bilo, zato pa so se na širokem nebesnem svodu medlo bleščale zvezde. Avstralec, ki je nekaj nr prečepel pri svojem radijskem aparatu, je iznenada skočil pokonci. »Pripravila se, prijatelja, prišli bodo,« je rekel. Odšel je ven, dal Javaneem v kampongu navodila, se spet vrnil in nami velel naj greva za njim. Peljal naju je na obalo, kier se je mirno zibal čoln, v katerem smo pripluli. Iz kamponga so prihiteli trije Javanel, splezali na čoln in začeli razvijati ečTho jadro. Z Donom rva zabredla v butajoče valove, se spravila na čoln in potem smo naglo zdrseli proti prostranemu oceanu. Avstralec je ostal na obali. »Storita natanko, kar vama bodo veleti,« je de rekel, ko sva mu M> i mimo. Postopoma so se obrisi njegove postave izgubljali v mraku, toda še dolgo potem, ko sva ga izgubila izpred oči, je njegov globoki glas odmeval po z zvezdami osvetljeni morski gladini. »Srečni duši!« so bile zadnje besede, ki sva jih ujela. »Razbijta steklenico še zame, ko bosta prišla v Darwin!« Ribiči so uravnali čoln proti odprtemu morju. Cez ka*e tri ure so spustili jadro in potopili sidro. Don je postajal nepotrpežljii'. »Kaj za vraga pa je spet to!« je godrnjal. Eden izmed Javancev se je naglo obrnil proti nama m rekel: »ročakaj, roan. In tiho bodi.« Zelo globoko in preudarno sta dva od Javancev vrgla v vodo trnke in mirno začela ribariti. Don je bil na kraju s svojimi živci. Zakopal je glavo v dlani. »Zdaj ribarijo!« je živčno mrmral. »Moj bog, Mac! Ribarijo! Prehodila sva 12W milj, da sva se zdaj pridružila tem bedastim ribičem.« »Tiho, tuan,« je zašepetal Javanec. Minuto za minuto, uro za uro so ribiči nepremično sedeli, opazovali trnke in jih kdaj pa kdaj potegnili k sebi ter snemali z njih srobrnkaste ribe. Midva pa sva jih opazovala z naraščajočim obupom. Javanci se niso zmenili za naju. Vse je bilo tiho, le valovi so nenehno udarjali ob leseno barko. Na dnu ladjice pa se Je neprestano večal kop srebrn-kastih rib. Kaj sva mogla drugega kot sedeti pri miru in gledati, čeprav je sleherni živec v najinih telesih kričal po dejavnosti. Minila je ena ura, potem še druga. Don je na pol dremal z glavo v dlaneh, jaz pa sem se nagnil čez stranico čolna in buljil v globoko vodo, na lu* leri so se odsevale migetajoče zvezde. Iznenada je Don dvignil glavo. »Kaj je to?« Napeto je prishttmiL mm iiHiiiifflinmiiiiiiiiiM Z G 0 U 0 H Strokovna pomoč V četrtek, 13. julija, so imdti tudi šoferji in avtomehaariici svo praznik. Prireditve v počastitev tega dne pa posamezni šoferski kolektivi po podjetjih in podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov prirejajo že ves teden. Pred dnevi, ko smo bili na Jesenicah, smo se ustavili v pisarni tamkajšnje podružnice Združenja šoferjev in avtome- ■ hanikov. Razgovarjali smo se s H predsednikom podružnice, Fra-B njom Kuraltom, ki nam je po- ■ vedal, da so razen jeseniške poli družni ce v kranjskem okraju še JU tri podružnice, in sicer v Kra- nju, Tržiču in Skoiji Loki. Zanimalo nas je, koliko članov je v jeseniški podružnici združenja? »V naši podružnici, ki obstaja že od oktobra 1953,« nam je začel pripovedovati tovariš Franjo, »je sedaj 296 članov. Med njimi samo avtomehanikov na. ker so vsi tudi šoferji, več kot 70 odstotkov pa je poklicnih šoferjev.« »Bi nam povedali, kaj je bila doslej poglavitna dejavnost vaše podružnice?« »Prva naša skrb je omogočiti našim članom možnost nenehnega strokovnega izobraževanja. Seveda pa nikar ne pozabljamo tudi na splošno izobrazbo in razne oblike dela, da so naši člani lahko sproti seznanjeni tudi z najnovejšimi političnimi dogodki. Kar zadeva strokovnost, smo imeli doslej 5 tečajev, ki jih je posečalo nad 300 kandidatov. V teh tečajih, katerih vsak traja približno 6 mesecev, so posamezniki dobili potrebno znanje za prekvalifikacijo ali pa so potem lahko postali poklicni šoferji.« »Znano je, da je vsako leto ob prazniku šoferjev podeljenih posameznim članom združenja za njihovo vestnost več priznanj.« »Vsekakor, in to v kar lepem številu. V nedeljo, na osrednji prireditvi v okviru našega praznika, bo pet naših članov prejelo zlata odlikovanja, 5 srebrna, 5 pa jih bo prejelo pismena priznanja. Med zadnjimi bo tudi novi jugoslovanski rekorder, Marjan Triler, ki je s 3-tonskim tovornjakom »TAM« prevozil brez večjih okvar ali karambo-lov že 167.000 km. Prejšnji rekord je bil 135.000 km.« B. F. B uniiiniiHiiiin^ Tri tisoč kilogramov na leto KRANJSKI RIBICI LOVE V ZBILJSKEM JEZERU Z MREŽAMI — NIHČE NE MARA RIB PRODAJATI Bilo je blizu šestih zvečer ko sem prišel. Dan ni bil daleč od kresnega m zato je bilo sonce še viooko. V čolnu je dišalo po vodi in vrb ju; voda pa je bila nizka in kalna. Ko sem prišel do njihovega čolna so bili že vrgli mreže. Od roba jezera pa vse tja proti sredini je lebdel v vodi pas plastičnih krogljic. vse kar je ostalo od ribjih mrež — ostalo — je preteče nastavljalo, za ribja življenja svoje zlovešče zanke, pod vodo. On«tran ob kopališču je igral radio in v usihajoči popoldanski pripeki so dremale jadrnice z visokimi in vitkimi jambori ... Ko fem povprašal so mi povedali, da so vrgli mreže že pred dobro uro in, da se pripravljajo, da bodo zdaj s pomočjo majhnega agregata nagnali ribe proti mrežam. V tiš;no poletnega popcl-dneva je kmalu zaropotal motor agregata. Nekdo je v prvem čolnu pričel bresti z nekakšnim loparjem po vodi in naganjati ribe proti mreži. Čudno? Kaj? Ribolov z mrenami na rekah. Moj sopotnik v čolnu mi je pripoverlova1. da je v tem jezeru zares mnogo rib, in da bi jih brez vsake škode vsako ieto nalovili 3000 kilogramov pa tudi več. Agregat je enkemerno rezal popoldne. Zanimalo me je če večkrat love Z mrenam'. »Večkrat« Kai pa lov s trnkom sem poizvedoval dalje. »'-'abo, ne prijemi jejo . . .« Očigledno .«nec In oškodovanec že med obravnavo poHotana Tomaž Zepič iz I/otenc pri Clol-niku je delaven mož na svoji domačiji, toda nagle in hude krvi. »Za potrebo« si ga včasih malo privoli, vendar mu pijača kri še bolj vzburka. Tako mu je prekipela tudi 27. januarja letos, ko se je pokropčal z vinom v trgovini v Tenctišah. Tja sta prišla tudi domačina Jože Dovžan in Ivun Svegelj. Bila sta že malo dobre volje, vendar sta se hotela še odžejati. Dolžan je zahteval, da mu Zepič plača litin: vina, ta pa jo sprejel zahtevo kot žalitev in jo odbil. Beseda je da'a ho —-'n ~ domačina, ki doslej še nikoli nista prišla navzkriž, sta se kaj hitro sprla. Ko je Zepič odhajal domov, se mu je zdelo, da Dovžan nekaj šari pri njegovem vozu, nekdo pa mu je odveza 1 konja. To ga f^e zopet hudo razburilo in se je Dovžana polotil s cepinom, ki ga je imel na vozu. Z jeklenim dolom ga je udaril po glavi, nalo pa še parkrat po telesu in ga podrl na tla. Sele ko je videl žrtev svoje prenagle jeze na tleh, je odnehal. Dovžana so morali hudo poškodovanega odpeljati v bolnišnico. Tam so ugotovili zlom leve temenice in zlom treh reber. Mislili so že, da napadeni poAkodb ne bo vzdržal, vendar se je kmalu obrnilo na bolje. V minulih dneh se je Zepič za svoje dejanje zagovarjal pri O-krornem sodišču v Kranju. Dejal i« ,!., i,> r*~*.-v>- r-H iH-»n n cepinom po rami, Svegelj pa da ga je zgrabil za vrat. Vendar se je obeh otresel, iztrgal Dovžanru cepin in mu vrnil »milo za drago«. Dovžan jo odločno zanikal, da bi se lotil obdolženca in je trdlL, da ga je ta napadel brez vsakega povoda. Priče obdolženčevega zagovora niso potrdile, pa tudi sam ni mogel dokazati, da bi bil sam kaj poškodovan, in zato sodišče njegovemu zagovoru nI verjelo. Zepič in Dovžan sta se med obravnavo pobotala zaradi odškodnine in je obdolženec obljubil oškodovancu 70.000 dinarjev za bolečine in zdravljenje. Oba sta sodišču izjavila, da sta pripravljena ostati prijatelja kot »ta bila že prej. Sodišče je kljub težkemu kaznivemu dejanju poravnavo med njima upoštevalo v toliki meri, da je prisodilo Čepiću le 10 mesecev zapora, pogojno za štiri leta i Menimo, da bo najbolje, da M za vedno oba odrečeta alkoholu, temu nevarnemu soraž.niku, ki je vzrok mno«ini knTiv'm d^e'n'om ket in nagrad. Najboljši pa se bodo udeležili tudi republiškega prvenstva traktoristov, ki bo letos na posestvu v Poljčah na Gorenjskem. Za tekmovanje vlada veliko zanimanje ne samo med traktoristi in kmetijskimi strojniki, temveč rudi med ostalim kmečkim in podeželskim prebivalstvom, zato pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo veliko število gledalcev. O izidu tekmovanja bomo še poročali. -an S SEJE ObLO JESENICE Jesenice, 14. julija — Tu je bila danes popoldne skupna seja obeh zborov ObLO Jesenice. Zbora sta med drugim razpravljala o gibanju osebnih dohodkov in zaposlenosti v gospodarskih organizacijah v preteklem letu, o razmerah v Komunalnem podjetju občinskega družbenega načrta in še nekaterih drugih manj pomembnih vprašanjih. Po podatkih Sveta za det© so .Tospodarske organizacije jeseniške občine lani presegle povprečno za 16 •/» celotne dohodke, medtem ko so se osebni dohodki povečali v povprečju za 22 •/», proizvodnja na zaposlenega pa je porasla za 13 V». Spričo odmik njenosti podatkov od današnjih razmer, poročilo Sveta za delo ni bHo za odbornike dovolj zanimivo, zato tudi mi bilo nobene razprave, .fc O Pri/g.am Delavske univerze v Kranju predvideva med drugim tudi poljudmo-znansiveno izobraževanje. V prihodnji sezoni bo na območju komune od 150 do 200 predavanj s področja zdravstva, vzgoje, tehnike, naravoslovja, kulture in umetnosti, kmetfjtetva itd. £ V kranjski občini je 135 knjižnic: 4 občinske. 82 strokovnih, 28 vaških-ljudskih in 39 šol-skih-mladinskih. Knjižnice je v minulem letu obiskalo 73.199 ljudi, vpisanih pa jih je bilo 14.677 občanov ali 31 %, vendar pri tem niso vštete strokovne. šolske knjižnice in potujoča knjižnica. Vseh knjig v občini je 210.689, Izposojenih pa je bilo 143.906 knuT, kar je povprečno 3 knjige na enega občana. *) Ker v bližnji prihodnosti ni pričakovati, da bi muzej v Kranju dobil lastne prostore za ureditev stalne zbirke in ker ostaja neposredna nevarnost, da bo dragoceni zgodovinski material v sedanjih neprimernih skladiščnih prostorih propadel, je potre-ao najkasneje prihodnje leto zgraditi ustrezne depo jo. Pri mirna lokacija zanje bi bilo podstrešje gradu KiescAs-tein, kamer naj bi se v perspektivi presolil muzej. S tem bi bila problematika muzejskih depoiov v Kranju rešena tu Občinski odbor SZDL v Kranju je lani navezal sodelovanje in medsebojne stike z občinskimi odbori SZDL Zemun, Pula in Zagreb. Po skupnem sporazumu navedenih občin bo letovalo v vsakem izmed navedenih krajev 30 otrok družbeno- političnih delsv-ev in otrok padlih borcev. Deset otrok iz Kranja je odšlo že 1. julija na letovanje v Zcmun, 10 otrok 2. julija v Trnje pri Zagrebu, 10 otrok pa bo odšlo 15. julija v Pulo. Trideset otrok iz Zemuna, Pule in Zagreba pa pride 18. julija na letovanje v Kranj, Posavec — Turistično društvo Posavec bo priredilo v nedeljo ob 16. uri v Turističnem domu Brdo zabavno prireditev s plesom. Igral bo kvintet Zadovoljni kranjci. Pela bosta Branka Strgarjeva in Stojan Vene. Cesta Ljubno—Brdo bo od 15. do 20. ure enosmerna. Samo najnovejši vzorci V eni prejšnjih številk našega lista smo pisali o kranjskih pod-jei h, ki bodo na kranjskem Gorenjskem sejmu imela v prodaji raznovrstne artikle po zelo ugodnih cenah. O podjetju »Kokra« smo bili napačno obveščeni, češ, da bodo pro'-fali 1 itd i stare zaloge blaga. Ker to ne drži. danes objavljamo, da bo v razstavnem paviljonu omenjenega podjetja možen nakup najnovejših vzorcev, naročenih prav posebej za sejemske dni, ki jih IkkIo prejeli i/ v eh jugoslovanskih tekstilnih tovarn. Bela žoga in glasni ..konjiček" Drugi reket kemijskoga tenisu, M i ja Gunčar, igra te dni v Novem Sadu na tekmovanju mest. Ko se jo vrnila iz republiškega prvenstva v Mariboru, kjer je v ženski konkurenci zasedila Četrto mesto, nam je v nevezanem razgovoru povedala svoje vtise o letošnjem prvenstvu in o tenisu pri ženskah na sploh. — Je nastop v Maril>oru uspeh ali razočaranje? — Ne vem, kako bi se opredelila. Dejstvo je, da iz Maribora nisem prin^la preveč velikega izkupička. Pričakovala sem boljši izid, saj je bilo preteklo leto obdobje največjega vzpona v kranjskem tenisu pri ženskah. Let00 kažo, da bodo to nvtsto prevzelo Ljubljančanko. Ura j>onovnoga obračuna pa ni daleč, že na bližnjem državnem prvenstvu sc bomo zopet spoprijele. V Mariboru nisem bila prove raz polož