ÂMERIKANSKI SLOVENEC
«
	List za slovenski	narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. •	
14. ètevilka.	J oliet, %	Illinois, 18. marca leta 100-4.	Letnik ZX.III
RUSI MARSIRAJO CEZ YALU NA KOREO,
A dni. Makarof z ruskim bro dovjeni izginil Japoncem izpred oči-
Kuropatkiu hiti v Mandžurijo.
Petrogi-ad, 10. marca. — “Novosti” pravijo,, da pričenja Japonija izgubljati svoje iluzije in slepilne obete glede anglo-ameriških podpor, a se ozira še na Kitaj, pozabljajoč, da bi kitajsko vmešavanje bilo evropskim velevlastim znak, da posežejo vmes.
Vladivostok, 11. marca. — Tukajšnji koreanski prebivalci so ponudili mestu svoje usluge pri otrje-valnih zgradbah v dokaz, da jim bije srce za Ruse.
Admiral Makarof.
Petrograd, 11. marca.—Admiral Makarof je prevzel poveljništvo ruskega brodovja v Port Arturu in namah popolnoma spremenil taktiko. Brž ko je dospel, je ukazal odstraniti vse zapreke od vhoda v pristanišče, da se omogoči izhod bojnim ladijam. Davi je odposlal več torpedovk in oddelek ruskega brodovja proti japonski mornarici.
Bitka na morju.
Mukden, Mandžuvija, 11. marca. Admiral Makarof brzojavlja iz Port Artura:	Šest torpedovk je v noči
10.	marca odplulo iskat Japoncev in trčilo obsovražne torpedovke,spremljane po križarkah. Sledila je vroča bitka, v kateri je bila pogreznjena v morje ena sovražna torpedovka. Na povratku se je potopila naša torpedovka “Stereguščij”, ker se je stroj pohabil. Ob 8. uri se je pet naših torpedovk vrnilo. Da rešim šesto, sem potegnil prapor na križarki “Novik” in hitel iz pristanišča, v spremstvu križarke “Bojarin.” Ker je pa potapljajočo se našo torpe-dovko obkrožalo sovražno brodovje, sem se vrnil. Ob 9. uri se je zbralo pred Port Arturom 14 sovražnih bojnih ladij in jelo hudo streljati iz-daleč na naše brodovje: 154 strelov, a vsi brez uspeha! Naši topovi na trdnjavi so sovražniku odgovarjali. Ob 1. uri se je umaknil. Izdaleč je bilo opaziti, da je japonska križarka “Tasasaga” zelo oškodovana.
Atnarikauci — za Ruse.
Petrograd, 11. febr. — Otto L Peterson iz Brooklyna, N. Y., je poslal nadadmiralu vel. knezu Alek-siju $500 v podporo preživelim od ruske topničarke “Korejec” in oklopnice “Varjag” kot znak sočutja e hrabrostjo mornarjev. —George S. Cassidy iz New Bedforda/Jdlass., piše listu “Novoje Vremja”, da je bil z rusko družbo Rdečega križa v Južni Afriki in da je na tisoče Arne-rikancev pripravljenih, Rusiji pomagati in oskrbeti oddelek Rdečega križa. Obenem izjavlja, da ima Rusija več prijateljev v Združ. državah, nego katerakoli drugo dežela.
Kuropatkiu ua bojišše.
Petrograd, 12. marca. — Generalu Kuropatkinu so se nocoj, ko je na stopil pot na dalj nji vzhod, prirejale na kolodvoru in po ulicah velikanske ovacije- Že par ur pred odhodom vlaka so gledalci zasedli vse ceste in kolodvor. Kuropatkina je občinstvo vsepovsod pozdravljalo z neverjetnim navdušenjem. Na kolodvoru mu je izročil najstarejši general armade sv. podobo z napisom:	‘V
tem znamenju boš zmagal”. General je pokleknil in jo prejel, nakar se je^ kratko zahvalil. Nepopisno ganljivi prizori so sledili. Razne navzoče gospe se niso mogle zdržati, da ne bi Kuropatkina poljubile. In z rožami so ga kar obsipale. Vse je bilo ginjeno do solz.
Japonske izgube.
London, 13. marca. — Očividci zagotavljajo, da so Japonci razun torpedovke, pogreznjene v morje po ruski torpedovki “Vlastini”, izgu
bili še več druzih, eno od teh je razstrelila v zrak neka goreča japonska križarka. Poveljnik ruske torpedovke “Stereguščij”, ki je bila po škodovana po japonskem ognju, je sam razstrelil isto, da je niso mogli Japonci ugrabiti.
Bombardirajo — pesek v oči.
Port Artur, 13. marca. — Rusk dopisnik od “Associated Press” poroča:	“Tu mislijo, da so Japonci
iz naše zasedbe Port Artura prepri čani o nemožnosti vzeti Port Artur, a da samo streljajo, ker hočejo v Evropi in Ameriki vzbuditi vtis in lože dobiti posojilo, Kitajcem pokazati moč Japonije in mlačnost Kore-ancev spremeniti sebi v prid.”
Zopet laž.
Petrograd, 14. marca. — Poročila, po katerih so Rusi zapustili Port Artur, a zasedli Japonci, so neresnična. Admiral Abaza, tajnik komisije daljnjevzhodnih zadev, je pooblastil “Associated Press”, te vesti označiti za izmišljene. Položaj v Port Arturu je nespremenjen. Admiral Makarof se pripravlja na boj.
Rusija In Amerika.
Petrograd, 14. marca. — Razglas predsednika Roosevelta, po katerem prepoveduje častnikom in uradnikom Združ. držav vse govore in dejanja, ki utegnejo Japonijo ali Rusijo žaliti ali razdražiti, je napravil tu prav dober vtis. Novine razpravljajo razglas na prvi strani in ga hvalijo. Neki list pravi: “Theodore Roosevelt je prvi vladar, ki odgovarja na opomin cesarja Viljema o o rmeni nevarnosti.”
Vztrojatl treba.
Newchwang, 15. marca. — General Kuropatkiu j e brzojavil generalu Stoesselu, da se mora Port Artur držati s sedanjo posadko. Obenem dostavlja, da bo kmalu zbranih v prvi bojni vrsti 300,000 mož. Zvezne črte bo pa stražilo druzih 200,000 mož, da se zabrani Kitajcem, priti Japoncem na pomoč.
Bliža se krvava bitka.
Ih trograd, 15. marca.—Glavna rusk.i armada se zbira krog Har-bina. General Kuropatkin misli dne 20. marca dospeti v Mukden, a še prej bo obiskal Port Artur. Podkralju Aleksijevu bo vročil lastnoročno carjevo pismo in prejel iz njegovih rok poveljniško paličico čez vso mandžursko armado. Vojni načrt ima že v žepu. Tu mislijo, da bo izkušeni vojščak 30. marca, na svoj rojstni in imendan, uprizoril nekaj važnega.
Rusi proti Koreji.
Seoul, 16. marca.—Koreanski kupčijski superintendent je prejel vest od vladivostoškega poveljnika, da smatra Rusija koreansko državo za sovražnico, ker je potegnila z Japonci, in potemtakem bo tudi ravnala ž njo. Japonci so sedaj za gotovo doznali, da na severnem bregu reke Yalu kar mrgoli ruskega topništva za otrdbami. Iz Chon Ju, severozapadno od Anju, beži prebivalstvo trumoma pred Ru$i, kijo kar naprej udarjajo.
Prekoračili reko Yalu.
□ Yinkow, 16. marca.—Verojetno vest so donesli danes deželani iz ! Feng lluan Cheng, da je glavni od-; delek zbrane ruske armade dne 12. marca prekoračil reko Yalu, tamkaj pustivši samo male straže. Japoncev ni prav nič več videti zapadno ■ od reke.
Rusko brodovje.
Tokio, Japan, 16. marca-—Tu so prepričani, da je rusko brodovje po četrtem japonskem napadu Port Artur zapustilo in da se trudi, združiti se z vladivostoškim brodov-jem. Dozualo se je nadalje, daje sedem ruskih bojnih ladij plulo mimo trdnjavice Lazaref; kam in zakaj, ni znano. Vkratkem se pričakujejo važne novice.
VSLED EKSPLOZIJE.
Zaboj strelnih kapic-pal iz rok in razdejal poslopje v Chicagi.
Tri osebe mrtve, več ranjenih.
Chicago, 111., 16. marca.—Tii osebe usmrčene in osem bolj ali manj poškodovanih, to je žalostna posledica nezgode, ki se je pripetila okoli pol 8. ure včeraj zjutraj ob Western ave. in 18. cesti.
V prodajalni tvrdke “Chicago Toy Novelty Co.” je omenjeni čas eksplodiral zaboj, napolnjen s strelnimi kapicami (pistol caps) in razširjal naokrog smrt in pogubo. Tako silna je bila eksplozija, da je bilo dvonadstropno poslopje od kamena popolnoma razdejano. Plameni, ki so koj nato švignili iz raznih mest, so uničili, kar je ostalo.
Ponesrečence je silni puh eksplozije pometal kar skoz okna, kjer so ostali mrtvi ali pa z zlomljenimi rokami, nogami ali sicer poškodovani. Med njimi je bilo več Poljakov.
Takrat,ko se je pripetila nezgoda, je bilo osem mož in troje devojk v prodajalni. Nobeden izmed njih se ni rešil nepoškodovan. Boss Harry Jordan je vzel zaboj, na polnjen s strelnimi kapicami, z mize, da ga prenese drugam. Zaboj mu je pa padel iz rok in pri tej priči je sledila strašna eksplozija, ki jo je bilo slišati daleč naokrog in ki je v hipu zrušila večji del poslopja. Jordan in 16 letni Wilinski sta zletela skoz okno, kjer sta obležala mrtva. Ostali uslužbenci so bili vrženi ob tla in bolj ali manj poškodovani, a vsem, izvzemši Bendowskija,se je posrečilo, zbežati na cesto, predno se je poslopje zrušilo in bilo uničeno po plamenih. Tu je pa.dušo izdihnil še Zanzowski ki je bil strašno ožgan, in je vzdi hal, da se Bogu smili.
dopisnik iz Valparaiso. O tej priliki se je prisrčno izražalo prijateljstvo in nazadnje je argentinski minister vnanjih zadev sprejel vabilo, obiskati Santiago de Chile.
Marx Sc Co. na vešala.
Chicago, 111., 13. marca.—Razbojniki Gustav Marx, Peter Niedermeyer in Harvey van Dine so bili včeraj dopoludne po porotnikih ob sojeni na smrt. Zadnje dejanje so-diščne drame se bo doigralo v par tednih v temni ječi, ko bode šerif opravljal svoj posel. Potem bodo zločini morilcev konečno maščevani. Po obsodbi, ki je samo Marxu zvabila solze v oči, so zagovorniki prosili, da se dovoli ob sojencem nova obravnava. O tem bo v soboto razsodil sodnik Kersten. Kazensko postopanje, vštevši vse raznotere stroške, je stalo najmanj *60,000.
— Auierikanski Slovenec le *1.00 na leto.	'
Važen odlok.
Washington, 14. marca___Odlok
zveznega nadsodišča v zadevi “Northern Securities” - kompanije je razsodil proti zadnji, torej v prid odloku zveznega distriktnega sodišča v Minnesoti, po katerem ne smeta biti dve vzporedno (paralelno) tekoči železnici pod vodstvom ene edine družbe. To tem odloku je združitev Northern Pacific - in Great Northern Railroad-kompanije kršenje Shermanove postave proti trustom. Sodnik Harlan je rekel, da so vsled združitve teh dveh železnic delničarji izginili in se potem spet prikazali v Securities-kompaniji. Namen te združitve je bila zabranitev konkurence in baš zato se je kršila protitrustovska postava.
St. Paul, 14. marca.— Guverner Van Sant je rekel: Po mojem mnenju je ta odlok važnejši za narod nego katerikoli dogodek izza državljanske vojne. Zabranil bo za vse čase tvoritev nepostavnih trustov in kombinacij.
VEHA VEČINA PROTI ŠTRAJKU,
Dve
tretjini premogarjev sprejetje znižanja plač.
za
Mitchell trdi, da tako najbolje.
Američanom prve novice.
New York, 11. marca—Glavni poslovodja od “Associated Press” je izposloval, da se bodo vse vojne novice, ki jih dobivajo velike evropske novinarske agenture iz Japonije, Koreje in Kitaja, odslej odpošiljale v London, potom pacifiškega kablja, in v Združ. države ter da jih bodo mejpotoma izročali časnikom od “Associated Press”. Doslej se je ta reč odpošiljala z dalnjega vzhoda potom Indije in skozi London v Združ. države. Pod novo napravo se bodo vse te novice najprej objavljale v Združ. državah.
Preklicana pogodba.
Washington, 14. marca. — Pogodba med Združ. državami in sultanom v Sulu, datirana z dne 20. avgusta 1899, po kateri so ta uradnik in njegovi uslužbenci uživali gotove letne dohodke ter smeli še nadalje živeti v mnogoženstvu, je preklicana na povelje predsednikovo, ker se sultanu ni posrečilo opravljati svoje dolžnosti in izpolnjevati pogoje.
Škof Fink hudo bolan.
Kansas City, 15. marca.—Stanje škofa Fink iz škofije Leavenworth, ki ga smatrajo zdravniki kritično bolnim za vnetjem pljuč (pnevmo nijo), se danes ni spremenilo. Kriza se pričakuje tekom naslednjih 24 ur. Škof Fink je bil preje župnik cerkve sv. Jožefa v Chicagi.
Kristusov kip kot mejnik.
New York, 15. marca_____Posve-
čenje velike sohe Jezusa Kristusa na mejni črti med Chile in Argentino je dalo priliko ganljivim obredom, katerih so se udeležili uradniki obeh dežel, brzojavlja Heraldu
Postajo oropali.
Irwin, Pa., 16. marca. —Varnostno blagajno na osebni postaji Pennsylvania-železnice so davi zarana roparji razstrelili z dinamitom. Vsled preobilo uporabljenega raz streliva je bilo poslopje popolnoma razdejano. Roparji so napravili lep plen, ker so odnesli na tisoče dolarjev.
Rojaki ponesrečili.
Calumet, Mich., 16. marca.— Michael Adam in George Majerle sta bila usmrčena in neznan tesar (timberman) je bil poškodovan, ker se je utrgala skala v Hecla-rovu Calumet & Hecla rudnika.
Rojak zaklan.
Butte, Mont., 15. marca. — Rojaka .Josipa Štrukelja, doma iz Jarneje vasi pri Črnomlju, sta povodom veselice pri Martinu Bezeku v pijanosti zaklala rojaka Valentin Blatnik in Mihael Muhič, katera so seveda zaprli. Nesrečni Štrukelj ni bil ud nobenega podpornega društva in njegovo truplo je ležalo— osem dni v mrtvašnici, predno so rojaki nabrali potrebno svoto za sprevod.
Indianapolis, Ind., 15. marca. — Kačih 190,000 premogarjev od II. M. W. v Indiani, Illinois, Ohio, zapadni in osrednji Pennsylvaniji, Michiganu, Iowi, Kentucky, West Virginiji in Marylandu je danes opoludne glasovalo o predlogu, sprejeti ali odkloniti ponudbo premogovniških posestnikov za 2letno lestvico znižanja po 5£ odstotka v primeri s sedanjo plačilno lestvico. Glasovanje se je vršilo po balotovanju.
Indianapolis, 16. marca. — Semkaj dospela poročila o glasovanju premogarjev naznanjajo, da ne bo štrajka, ker sta dve tretjini glasov za sprejetje plačilne ponudbe operatorjev, kar pomenja znižanje za 5 in pol odstotka od sedanje lestvice. Pennsylvania, Ohio in Indiana so z veliko večinoglasovale protištrajku. Proti sprejetju operatorske ponudbe sta zavzemali najtrdnejše stališče državi Illinois in Iowa.
Štetje se vrši jutri. Izmed 190,000 premogarjev v glasujočih državah je po cenitvi glasovalo kacih 130,000 do 135,000, in izmed teh 88,000 za novo lestvico in 43,000 proti njej.
Država Maryland ni glasovala, ker ni bila gotova, da li ima pravico Poročila iz West Virginije so pičla in se ne morejo preceniti. Indiana je oddala J 0,000 glasov, večino 2 proti 1 za znižanje. V Illinois je bilo oddanih 30,000 glasov, z večino 2 proti 1 v prid štrajku in proti znižanju. Pennsylvania je oddala 50,-000 glasov, z večino 2 proti-1 za novo lestvico. V Kentucky ni bilo mnogo glasov, a ti so bili 3 proti 1 za znižanje. Iowa je oddala 10,000 glasov,z večino za štrajk. Michigan je z malo glasovi za sprejetje znižanja. Država Ohio je oddala 35,000 glasov, s 4 proti 1 za novo lestvico
PredsednikMitchell je danes izrazil svoje zadovoljstvo s poročili, ki so že dospela, in upa, da bo tako najbolje, ako se sprejme ponudba ope ratorjev. V tem slučaju bo prihod nji teden shod dotičnega odbora, da podpiše tozadevno pogodbo.
Proti štrajku.
Carbondale, 111., 16. marca. — Poročila predsednikov premogar skih unij iz južne Illinois-države kažejo, da ni skoro nikdo glasoval za štrajk.
Petersburg, Ind., 16. marca. Premogarji v sedmih rudnikih v Pike countyju so glasovali z veliko večino za sprejetje kompromisa v plačilni lestvici.
Wheeling, W. Va., 16. marca.— Tukajšnji premogarji'so včeraj gla sovali odločno v prid sprejetju operatorske lestvice.
Za štrajk.
Springfield, 111., 10. marca. Premogarji v distriktu Springfield bo glasovali skoro jednoglasno proti sprejetju znižanja plač. Izmed 6000 v tem countyju jih ni niti 100 glasovalo za znižanje.
Pozor, rojaki!
Dne 31* t. m. izide naša velikonočna številka, na katero že sedaj opozarjamo vse svoje či-tatelje. Zlasti je ista važna za slovenske trgovce po Ameriki, ter se jim priporočamo, da nam pošljejo zanjo oglase svojih podjetij, ker so cene nizke.
Kdor izmed čitateljev želi dohiti več številk te velikonočne izdaje za razprodajo med rojaki, naj nam to takoj naznani ter pove število.
Pošljite naročnino, kije samo $1.00 na leto.
UPRAVNIŠTVO.
Avstrijski Mongoli.
Dunaj, 16. marca.—Palače cesarja Franc Jožefa in nadvojvodinje Klotilde v Budimpešti je drhal bombardirala s kamenjem, ker niso bile okrašene povodom obletnice revolucije 1. 1848. Velika množica večinoma dijakov in delavcev je po slavnosti pred kipom pesnika Pe-toefi rogovilila po cestah. Ko so demonstrantje opazili, da niso omenjene palače okrašene z zastavami, so pobili vsa okna. Policija na konjih je pregnala izgrednike, katerih je bilo mnogo ranjenih in aretiranih.
Unioniste izgnali.
Telluride, Colo., 15. marca. — Sto članov od “Citizen’s Alliance”, oboroženih s puškami in samokresi, je sinoči po nekem shodu postavilo pod stražo 70 do 80 unijcev in so-čutnikov. V nekaterih slučajih so s silo vdrli v stanovanja. Ujetnike so spravili v prazno prodajalno do '2. ure zarana, ko so bili vsi zaželjeni prijeti. Potem so jih odgnali na postajo in naložili v poseben vlak ter jih poslali iz mesta. Ko se je vlak jel premikati, so člani od “Citizens’Alliance” radosti streljali-v zrak.
Moyer v vojaški ječi.
Cripple Creek, Colo., 13. marca. Adjutant general Bell je ukazal dejati Charles Moyerja, predsednika od “ Western Federation of Miners”, v vojaško ječo radi oskrunitve ameriške zastave, na katero so se natisnili znaki premogarske unije. Henry P. Dahi, rudniški poslovodja, je bil obstreljen in lahko ranjen po nekem unijcu, ker je eno teh zastav iztrgal iz rok. Predsednik Moyer je klicäl vse unijce iz rudnikov, a brez uspeha, ker se je uniji hrbtenica zlomila v zadnjem štrajku
Sam Parks umira.
New York, 14. marca. — Samuel Parks umira v bolnišnici Sing Sing ječe. Dr. Irvine, jetuiški zdravnik, pravi, da je njegova bolezen neozdravljiva. Izza trideset dni Parks zelo peša za jetiko. Parks je bil poslan v Sing Sing, ker je bil spoznan krivim izsiljevanja. Bil je kupčijski agent, sploh znan kot •‘Walking delegat” od “Structural Iron Workers International Association”.
Avstrijaui mesto črncev.
St. Louis, 12. marca. — Črnci kot krovni delavci so baš pred odhodom parnika “Gray Eagle” za-štrajkali, zahtevajoči zvišanje plač od *45 na 175 na mesec. Parnišha družba je potem najela 40 Avstrija-nov, ki so skrivaj nadomestili štraj-karje. Sedaj mislijo, da je črncem kot krovnim delavcem sploh odklenkalo, ker so isti že ponovno uprizorili štrajk neposredno pred odhodom parnikov.
S pestjo nad otroka.
Milwaukee, Wis., 11. marca. — Albert Grosser, delavec v strojariji, je udaril svoje 8 mesecev staro dete v obraz s svojo pestjo in daneB moral v pokorilnico za šest mesecev, s kaznijo v znesku *100 za povratek iz iste, kar pomenja šest mesecev ječe, dokler se znesek ne poravna. Obsodba je bila najtežja, ki jo je moglo sodišče izreči. Grosser je došel domov pijan in poslal svojo 'ženo po več piva. Ko je šla zdoma, je dete jelo kričati. Kerni prenej halo, je oče rabil pest.
15,000	zidarjev štrajka.
New York, 15. marca.—En tisoč železarjev je danes izgubilo delo, ker je zaštrajkalo 15,000 zidarjev in je potemtakem zidanje v notranjem mestu dejansko ustavljeno. Kon-traktorji in arhitekti pravijo, da je zagroženi splošni štrajk povzročil že izgubo na milijone delodajalcem in delavcem, ker je spričo tega špekulantom in kupcem pošel pogum, naložiti denar v zgradbe.
— Umrla je v Jolietu v sredo 16. t. m. Jožefa Krampelj, stara 26 let, soproga Johna Krampelj, po dolgem bolehanju. Pogreb se je vršil v petek 18. t. m.
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	*
«04040404040404040«04<}|H(H
í Iz slovenskih naselbin. $
?
04(H4004<H0404*0>004(HÍH<H
Joliet, 111., 16. marca. — V so Loto je praznik sv. Jožefa in se bo obhajal v naši slovenski cerkvi z veliko slovesnostjo. Ob 10. uri bo velika sv. maša z leviti in pridiga. Ta dan se prične tudi štirideseturna pobožnost sv. Rešnjega Telesa, ki se bo zaključila v pondeljek zvečer e slovesno procesijo po cerkvi. V nedeljo pri prvi sv. mašibodeskupno velikonočno sv. obhajilo društvasv. Jožefa in društva sv. Martina, v pondeljek pa ženskih društev sv. Rožnega venca iu katoliških boršt-naric sv. Ane.
— Cerkveni odbor je sklenil prodati hišo na voglu Clay in Scott ulic. Hiša je dvonadstropna, ima osem sob in pritličje (basement) in je dobro ohranjena. Delana je bila pred 14 leti. Prodala se bo na dražbi ali lieitanti (auction) dne 9. aprila po-poludne ob 2. uri. Kupci naj se zhero ta čas v šolski dvorani. Pogoji so, da se plača $100.00 takoj, ostalo pa predno se odpelje ali “pre-mnfa” hiša, kar se mora zgoditi v desetih dneh. Na izpraznjeni pro štor bode potem premaknjen farovž in na mestu sedanjega farovža se bede pričela graditi nova slovenska cerkev, kakor hitro hodo načrti gotovi.
— Jolietski Hrvatje so razposlali prošnjo na vsa društva hrvatske Za-jednice, da bi jim pomagala plačati loto, kjer nameravajo postaviti svojo cerkev.
— V bolnišnico sv. Jožefa je bil zadnji petek sprejet rojak Matt Ger-dešič, 203 Indiana st., bolan za revmatizmom (skrnino). — Istotja so prepeljali Hermino Macarek, 518 Chase ave., ožgano po glavi in obraza. Ponesrečila je, ko je zadnji četrtek zjutraj sedela ob razbeljeni peči in zaspala: vžgal se ji je glavnik iz celuloida v laseh. Predno so mogli ugasniti plamen, je nevarno ožgal glavo in lice. Lasje so pone-«rečenki deloma zgoreli do golega.
— Proti družbi Chicago & Alton železnice je Frank O’Brien vložil odškodninsko tožbo za $10,000, za poškodbe, prejete pri poskusu, ustaviti oseben vlak dne 14. marca 1902. Tožitelj je bil stalno poškodovan in prisiljen, da so mu nogo odrezali.
—	Povzdiga železniških tirov v Jolietu je dejansko zagotovljena. "Ne samo, da se tiri povzdignejo, marveč Rock Island-železnica bo «voje tudi umaknila od sodiščnega četverokotnika (court house square) ker je sprejela ponudbo countyjevo, ki jej izplača $75,000. Druge važne podrobnosti velikanskega podjetja, ki se tiče mesta in železnic, še niso pripravne za javnost, a dovolj je znano v opravičenje trditve, da se -namerava načrt izvesti v velikem in da bodo smrtnonevarna razkrižja (crossings) v Jolietu odstranjena, in to takisto, da ne bo nobena tukaj snja velika tovarna trpela škode. Železniški veščaki se že dlje časa tTudijo s tozadevnim vprašanjem in so z izdelavo podrobnih načrtov že tako napredovali, da bodo že bržkone v ponedeljek 4. apr. t. 1. konečno poročilo izročili mestnemu svetu. Pa dasi ni načrt podrobno znan, toliko lahko dostavimo, da se po istem namerava zgraditi le zvezni kolodvor (union depot), povzdignjene tire čez glavne ceste, podzemne pod nekaterimi drugimi, nove tovorne olajšave ■ in sploh zboljšave na Alton in Rock Island železnici. Joliet napreduje.
—	Pisma na pošti z dre 11. t. m.
rmajo:	Bučar Frank, Ivocmmie
Marko in Miklič Anton.
— “Živeti ne maram, če ne morem delati. Boljša smrt, nego tako življenje. Dajte mi kroglo v glavo!” Tako je A. YVynch (ali Weneke), prosil zadnji torek na policiji, kamor so ga ravnokar pripeljali s tirov Santa Fe železnice, kjer je zašel pod vlak in izgubil eno nogo. Neizmerno -je trpel vsled poškodbe, -in ko si je predoceval svoje brezupno stanje in bodoče trpljenje ter svojo veliko -družino, ki bo sedaj brez kruha, je izječal omenjene besede. Wvuch je delal v jeklarni in živel pod h. št. ISol naNorth Center cesti, kjerima iwem otrok. Na poti v jeklarno ga je zmlela usoda. Pozneje so ga pre-
peljali v bolnišnico sv. Jožefa, kjer upajo, da mu življenje rešijo.
—	Po poročilu Smithove sežigalnice (Streets Smith’s crematory) za mesec februar je bilo 35 psov sežga nih, kot doslej še nikdar toliko v tej letni dobi v našem mestu. Vzrok takoštevilnemu sežiganju psov tiči pač v tem, da pode gospodarji svoje nepovšečne kužke kar od hiše čez cesto, kjer jih potem sestradane po-Jove dotični pazniki. Konj se je sežgalo šest, baje tudi izvenredno število.
—	Valerio Virgilio, italijanski uposlenec v tukajšnji jeklarni, je umrl v torek zarana v Silver Cross-bolnišnici vsled poškodb, zadoblje-nih pri delu v ponedeljkovo jutro okoli 7. -ure. Tedaj je imel opraviti v “billet mill gas house” ter paziti pri plavžu, kjer se izdeljuje plin. V to svrho se vije krog vrha plinovega kotla nekak oder, na katerem stoje delavci in podkurjajo skozi odprtine ogenj v plavžu. In tu je Virgilio delal, ko ga je nenadoma premagal dimov puh, da je kar strmoglavil dvanajst čevljev globoko na tla iz opeke ter si zlomil robo in nogo in pretresel možgane. Na odru je sicer nekaka ograja, a zabranila ni padca. Ponesrečenec je bil 29 let star. V Italiji zapušča ženo in otroka. V jeklarni je delal dve leti.Zadnjih 14 dni je bil bolan in prvega dne, ko se je vrnil nadelo, je prvo uro ponesrečil.
—	A. F. Dice je tožil Chicago & Joliet Electric železnico za odškodnino, ker si je zlomil roko iu se sicer poškodoval, ko je dne 2. marca 190 i skočil s pocestne kare med vožnjo. Sodnik mu je prisodil $700 odškodnine, a železniška družba je apelirala na prizivno sodišče, ki je prvo sodbo ovrglo in družbo spoznalo nedolžno, češ, kadar kak ponesrečenec ne ravna s “primerno in pametno skrbjo” (due and reasonable care) pri zapuščanju osebnih kar, ni družba nikakor odgovorna za poškodbe.
—	V soseščini tovarne za stroje na East Jackson st., pripadajoče Bates Machine-kompaniji,pogrešajo prebivalci miru. Okrožno sodišče je prejelo pritožbo, češ, da štrajkarji “rogovilijo in letajo okrog oglov in cest v soseščini tovarne ter napravljajo splošno nadlego, strahujoč, moteč in plašeč ljudi itd.” Pritožbo je vložila Bates Machine Co. v zvezi z več drugimi družbami, ki prosijo sodišče, naj to nadlogo odpravi s tozadevnim ukazom. Zaslišavanje prič se vrši ta petek v mestu Wat-seka, 111.
- V soboto ob zvečer 8. uri se je Hrvat Mike Obzetič, stanujoč pod h. št. 1004 na Scott cesti, vračal s “hriba” domov po Ruby cesti čez zloglasni most tik jeklarne, ko ga zdajci napadejo trije zločinci, z besedami: “Denar ali življenje!” Naš brat Hrvat se je junaško postavil v bran, a šest roparskih pesti je bilo le preveč,zato je zaklical na pomoč, nakar so napadalci izginili s praznimi rokami. Brž obveščena policija je potem pričela divji lov. Na oglu Ohio in Franklin cest ima Frhnk Kowalski salun. Semkaj sta dva policaja dospela baš pravočasno, da sta zabranila hud pretep, ki ga je hrupno izzival neki Wallace Frew. Razgrajač se je policajema zazdel takoj j^ko sumen, da je eden ptičkov, katerih iščeta. Naruah sta ga aretirala. In moral je z enim policajem do bližnje patrolne kolibice (patrol box). Tu je pa ujel trenotek in jo odkuril, nakar se je policaj spustil za njim. In begunec in za sledovalec sta jela na divjem lovu streljati drug na druzega. Na licu mesta se je zbralo vsepolno radovednežev. No, prifrigani Frew je srečno odnesel pete in policija ga do danes išče zaman. Po oknih v so seščini so kroglje baje napravile mnogo škode. Isto noč ob £2. uri zjutraj je bil tam nekje napaden tudi Hrvat John Žagar, stanujoč, pod h. št. 1112 na Scott cesti, bržkone po istih predrznih malopridnežih.
— Iz bližnjega mesteca Monee se poroča, da so v torek zarana trije zločinski tihotapci poskušali oropati ‘Eastern Will County State”-banko in v ta namen že tudi z dinamitom razstrelili varnostno blagajno, a policaja in meščani so rop še pravočasno zabranili. Vlomilci so pa ušli brez sledu.
La Salle, 111-, 8. marca. — Smrtna kosa nam je pobrala mlado življenje iz naše srede. Dne 4. marca je umrla gospa Marija Bo-škovec, stara šele 22 let. Bolehala je skoro tri tedne. Pokojna Marija Boškovec je bila priljubljena pri tukajšnjih rojakih, kar je pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo precej rojakov vkljub dežju, ki je skoro celi dan padal v nedeljo 6. marca. Pokojnica je bila članica dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J. ter bila zavarovana za tristo dolarjev. Slovenski listi v Ameriki so izgubili z njo eno najboljših čitateljic. Svojemu žalujočemu soprogu je ostavila četvero nedoraslih otročičev!
Pozdrav!	P. Pur uš ek.
Etna, Pa,, 9. marca.^Tukaj se je pomesrečil ud našega društva sv. Jurija št. 64 K. S. K. J., imenoma Vit Duhan, star 40 let. Delal je na B. O. kolodvoru, kjer je stražil v noči od 26. na 27. febr. na tako-zvanem “crossing”-u ali, po naše, razkrižju. Hotel je ustaviti voz in konja, ki so hoteli preko peljati, a pri tem se ni dovolj sam čuval in zadela ga je lokomotiva in tako hudo poškodovala, da so ga morali odpeljati v bolnišnico “Allegheny General Hospital”, kjer je tudi umrl v jutro dne 6. marca t. 1. Tukajšnje naše društvo mu je priredilo krasen pogreb dne 8. marca iz nemške cerkve sv. Marije na pokopališče v Sharpsburg, Pa. Pokojnik je bil rojen v občini Ozelj na Hrvaškem in je bil zmiraj dober ud našega društva. V stari domovini ostavlja ženo in dve hčeri. Pokoj mu večni v tuji zemlji!
Nadalje naznanjam, da je pridrla v naše mesto jako velika voda, katera je napravila dosti škode. Samo nam Slovencem in Hrvatom, ki stanujemo na nižjem delu mesta, je škoda cenjena na $500 do $600. Tukajšnje tovarne so zaradi tega zaprte skoro za mesec dni.
K sklepu pozdravljam vse rojake širom velike Kolumbove dežele.
John Škof.
SEDAJ ALI NIKOLU
Pripravite svoj ustroj zabližuje tople cmi.
Izvenredno dolga in huda zima, ki smo jo ravnokar prestali, je skoro izčrpala zalogo našega ustroja. Kri je morala izdati vso svojo toploto, da zabrani telesno škodo. Je li čudo, da je porabila velik del hranilnih primeskov in da se je marsikatera mehka in gibka krvna kroglica uničila? Ali ni naša dol žnost, da nadomestimo izgubo? Huda zima je to bila in bržkone utegnemo imeti hudo poletje. Telo pojde iz ene krajnosti v drugo ter se mora pripraviti in okrepčati. Severov kričistilec je pravo zdravilo za napravo nove in obilne krvi. Vse nečistosti odstrani in obnošene delčke iz ustroja in po svojih čistil-nih zmožnostih napravi zdravo in pravšno stanje vsacega organa, takisto krepčajoč ne le telo, marveč i mišljenje. Evo vam nekaj nena-prošenih spričeval, ki jih je prejela izdelovalna tvrdka:
“Naročil sem 3 steklenice Severo-vega kričistilca, da prežene izbruh vnetja, s katerim je bilo moje telo pokrito, in zdravilo je bilo zadost no, da je izbruh popolnomi izginil. — A. Vancak, Fayette City, Pa.”
“Izza 20 let sem bil prizadet z bolestjo na svoji levi nogi, a po ra bi ene steklenice Severovega kriči-stiica je bolečina popolnoma prenehala.— Karel Ivoudelka, Antigo, Wis.”
“Severov kričistilec jo rešil življenje našega otroka. — Jos. Hoffman. Tyler. Tex.”
Severov kričistilec deluje naravnost na kri in ne moro biti nad-kriljeu v zdravljenju opešanega ustroja, živčne slabosti, bezgavk, razširjenih žlez, pomladne mrzlice, kostenice, zasopljenosti in nesramnih bolezni. Cena $1.00. Naprodaj v lekarnah ali pošlje po prejemu cene neposredno in po ekspresu W. F. Severa Co., Cedar Capids, Iowa.
Slovenska
devojka
oživljena!

Želodčna bolezen io je spravila kraj groba.
“Želim Vam povedati, kako čudovit upliv je imelo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino v resni želodčni bolezni. Neka gospodična, ki Vam v prilogi pošilja svojo sliko, je trpela po razpoznavi naših zdravnikov na želodčnih oteklinah. Bila je jako slabotna, takorekoč, sama kost in koža, bliže grobu nego življenju. Tedaj sem baš prejel Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino m vesel dal del istega devojki, želeč, da ga poskusi. Na iznenadjenje zdravnikov in mene samega se je boljšala vsak dan in danes je popolnoma zdrava in krepka kot lahko vidite na sliki. Pošilja Vam svojo najboljšo zahvalo.
Kako je meni hasnilo Vaše grenko vino, Vam bom pisal pozneje. Najboljši znak je, da naročam nov zabojček, dasi znaša prevoz in col malo preveč, v našem denarju. A tako zdravilo ni nikdar predrago. Vaš udani P. KAROL JANČIGAR, Dobrniče na Kranjskem
Dokazano dejstvo je, da je v vseh boleznih, združenih z izgubo teka in prebave, pri nemirnem spanju, razdraženosti, slabosti in zabasanoti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino

edino zdravilo, delujoče s popolnim uspehom. Isto okrepča prebavni ustroj, da more prejemati in prebavljati vsake hrano in napravljati novo, čisto kri.
■ista kri pomenja popolno zdravje, krepkostin trdno voljo, pomenja rožnato lice, krepke živce, gibčne mišice; pomenja zavarovanje proti boleznim, pomenja podaljšano življenje.
JOSIP TRINER,
799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago.
Takozvane želodčne grenčice iz surovega špirita so s m rt ustroju. Triner’s Angelica Bitter Tonic je edina grenčica narejena iz vina, edina zdrava grenčica.

The
Eagle
Velika preselitvena razprodaja.
Vedno bližje prihaja čas ko se nam bo treba preseliti iz naših sedanjih prostorov v novo obširno trinadstropno poslopje preko ceste, ki nagloma raste iz tal ter se bliža dovršenju.
Kakor že omenjeno in razglašeno smo sklenili svojo sedanjo zalogo,'vredno $45,000.00, izdatno znižati in to neglede na kupno ceno.
Tu se vam torej nudi prilika, da si uakupite vsakovrstnega blaga, ki ga premore naša zaloga, po svojih lastnih cenah.
V svojo novo prodajalnico ne nameravamo prenesti nobenega deja svoje zaloge, kar imamo za tam že naročeno drugo blago.
Naša izguba je vaš dobiček. Oglejte si torej sledeče navedene cene in pridite si izbrat kar vam ugaja.
Čevlji na pol zastonj,
1000 parov raznih moških čevljev, navadna cena $2, $3, $4 .in $5, med temi nekaj špičastih, razprodali jih bomo po
75e, 85e,
Oac, $1.00, $1.25 in $1.50.
Jednako s temi smo
znižali cene tudi vsem		
ženskim	in	otroškim
čevljem.	A*	& ^
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le na leto.	*
MADE BY LLGEWENSTE1N &-S0NS
Chicago
J
Zaloga obleke.
Ravnokar smo prejeli spomladno in poletno zalogo oblek za moške, dečke in otroke.
Bliža se sedaj Velikanoč in naši rojaki se bodo gotovo preskrbeli z novo obleko za ta velik praznik. Naša zaloga je popolna, zato si lahko vsakdo izbere kar hoče in po cenah, ki se bodo prilegale njegovi denarnici.
Ne pozabite te velike preselit vene prodaje.
ëÂ
^ t
!» I
¥
(i/ A
H
't i
i !
/
v,V . *
.1
V
I
i L / .
MADE BY L0EWENSTE1N S-SONS
HI •" *

& IZ STARE DOMOVINE. #
— Pasji kontumac imajo v Dra-gatušu.
—	Brzojavno postajo dobe v Kropi na Gorenjskem.
—	Pasji kontumac je razglašen v črnomeljskem okraju.
—	Nevarno je obolel g. Ivan Pezdirce, župan in posestnik v Draši-oih.
—	Umrl je v Stopičah na Dolenjskem nadučitelj g. Ivan Rodič, star 60 let.
—Gorelo je dne 17. febr. na Grabrovcu pri Metliki. Zgorelo je eno poslopje.
—	Kočevska sirotišnica šteje 8 dečkov in 10 deklic, v otroškem vrtcu 35 otrok.
—	Voz in par konj so 17. febr. odpeljali dosedaj še neznani tatovi posestniku Tomcu na Primostku.
—	Iz Amerike skozi Ljubljano v domačije se je peljalo dne 12. febr. 7 oseb, 16. febr. 129, 17. febr. 7.
—	Uboj. V Tunjicah pri Kamniku so se stepli fantje. Fr. Lepu-šak je udaril Andr. Nograška po glavi, da je umrl vsled rane.
—	Prižigalec luči v Loki je pod komando lune. Kadar je ta polna, prižge vse luči, kadar je pa mlaj, pa ne sveti ne luna, ne petrolejka.
—	V Postojiui je 25. febr. umrl tamošnji tiskar gosp. Rihard Šeber; zadela ga je kap. Pokojnik je bil prvi faktor v “Katoliški tiskarni”.
—	Slovensko trgovsko društvo “Merkur” v 'Ljubljani namerava urediti svojim članom čitalnioo in obenem tudi povečati društveno knjižnico.
—Iz Semiča smo zadnjič poročali, da je umrl neki 93letni mož. V Vavpči vasipa živi neka Mica Bajec, stara 98 let, pa še prav krepko trese oprtni koš na hrbtu.
—	Petnajst goldinarjev je bila dividenda pri “prvi dolenjski posojilnici”, ko niso mogli najti napake pri računstvu v znesku 27,000 gld., a so našli napako v znesku štirih krajcarjev.
—	Kje smo? vpraša se c. kr. okr. glavarstvo v Rudolfovem, ker pošilja župnim in šolskim uradom izključno nemške dopise. Slovenski uradi torej še nimajo niti takih pravic, kakor kranjski fantje pri vojakih.
—	Dan na dan prihajajo delavci z Jesenic k zgradbi železnice in predora, a zopet odhajajo, ker vseh ne morejo sprejeti. Število delavcev pri predoru hočejo celo zmanjšati ter vpeljati 12urno delo mesto dosedanjega 8urnega.
—Ribniški “prešičarji” dobivajo tudi iz Sodražice hrano za svoje neslanosti. V trški kavarni stikajo glave skupaj ter kujejo surove dovtipe o ljudeh, ki ravno mimo hodijo. In še ponosni so na svoje surovosti. To je inteligenca!
—	V Ameriko z ljubljanskega kolodvora se je peljalo dne 10.febr. 5 izseljencev, 15. febr. 43 oseb, 10. febr. 17, 18. febr. 50, 19. febi. 10 Slovencev, 40 Hrvatov in 240 Ogrov, 23. febr. 36 Slovencev in 44 Hrvatov, 24. febr. 40 oseb.
i — Uboj. Miha Hvala, vojak 17. pešpolka, je bil o pustu doma v Smartinem pri Kamniku. Dva domača fanta, Peter in Franc Močnik, sta ga pred neko gostilno tako pretepla, da je tri dni pozneje umrl v ljubljanski vojaški bolnici.
—	Umrla je dne 23. febr. v Toplicah po daljšem bolehanju gospa Ivana Sitar, roj. Majdič, v 32. letu starosti, soproga župana, trgovca in gostilničaajtf gosp. Ignacija Sitarja. Rojena v Kamniku, vzgojena na Viru v župniji Dob, je bila po svoji postrežljivosti obiskovalcem toplih vrelcev splošno znana.
—	Begunec.Prostak 17. pešpolka, Anton Gastravn iz Preddvora, je dne 23. febr. odšel iz vojašnice in se ni več vrnil. Gastravn je že prej enkrat pobegnil in se je takrat skril v neki hiši v Rožnih ulicah. Ko so
ga policaji hoteli prijeti, je z revolverjem staeljal nanje.
—	Umrl je v Sopotnici posestnik Kovač, meuda najstarejši mož v naši župniji. Tri leta že ni kosila smrt v obširni sopotniški vasi. Ljudje so se čutili pred njo že povsem varne. Vse je govorilo, da jo je imel rajni kovač prikovano. Pa se mu je morala izmuzati in prvega je njega odnesla.
—	Iz poljanske doline. Obeta in določuje se, da se v poljanski dolini in poljanskem hribovju napravi v doglednem času več novih šolskih stavb. Tako se bo zidalo novo šolsko poslopje v Poljanah, v Javorjih, na Suši, v Lučinah, v oselški dolini pa kar štiri: na Trebiji, v St. Ose-lici, v Novi Oselici in v Leskovici.
—	Nesreča. J.JAnžič, prostak pri topničarskem polku št. 7,je zvečer na Dunajski cesti padel v Ljub. s tovornega voza in se na glavi, na rokah in na nogah hudo pobil. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico. — Tesar Anton Leben, 66 let star, iz Bizovika, je v gozdu padel in si izvinil desno roko ter se težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico.
—	Živinorejski shod v Novem mestu. Kmetijska podružnica novomeška namerava prirediti 19. ali
20.	marca shod živinorejcev, kjer se bo pogovarjalo o dosedanjih uspehih v živinoreji in se posvetovalo tudi o tem, kako bi kazalo živinorejo zanaprej pospeševati. Najvažnejša točka bo vsekakor vprašanje, kako bi bilo z ozirom na uspehe živinorejskega zakona povzdigniti rejo bikov. Shod se priredi za kranjske živinorejce sploh.
—	Imenovana sta I. Hilbert višjim inženirjem in stavbeni pristav I. Rezač inženirjem v državni službi na Kranjskem. Premeščeni so: Davčna pristava R. Levstik iz Cerknice v Črnomelj in I. Rotter iz Ribnice v Novo mesto. Davčnemu uradu v Ribnici je prideljen kontrolor A. Fabjan. Umirovljen je davkar P. Vavpotič v Kranjski gori. Premeščena sta evidenčna geometra
A.	Binder iz Litije v Logatec in H. Hrovatin iz Logatca v Radovljico.
—	Damoklejev meč visi nad Jesenicami. Grozna katastrofa jim žuga. V Mirci nad vasjo je odstopil svet, že en meter široko zija. če se utrga in zvali navzdol, bi bil grozen polom. V nevarnosti so vse hiše od cerkve do šole in župnišča. Ljudska pravljica pripoveduje, da v Mirci . prebiva grozen zmaj. Kaj pa, če je to tisti zmaj? In če se res privali nad vas? Komu ni znano, kakšna strašna nesreča je bila ondaj, ko se je Dobrač pri Beljaku utrgal?
—	Hranilnica in posojilnica na Robu je imela v nedeljo 21. febr. svoj občni zbor. Udeležilo se ga je čez 30 udov. V upravnem letu je pristopilo na novo 22 udov, katerih skupaj je 166. Skupnih posojil je 102,592 K, hranilnih vlog 161,715 K. Denarnega prometa v 1. 1903 je bilo 261,214 K, čistega dobička pa 812 K, ki se je pripisal rezernemu zakladu. Rezervni zaklad znaša 2549 K. Kakor doslej, tako se naj tudi v bodoče hranilnica razvija in krepko raste v blagor našemu ljudstvu.
—	Nesrečna smrt v gozdu. Dne
21.	febr. je šel Franc Perušek iz Podcerkve, župnije starotržke, v gozd po drva. Na poti proti domu se mu je prevrnil naloženi voz. Začel je zopet nakladati. Ker je bil sam, skušal si je z raznimi sredstvi olajšati delo. Nesreča pa je hotela, da ga je potisnil kol, s katerim je privzdigoval drva, s tako silo na tla, da se mu ]e zlomil tilnik in je umrl na mestu. Ker ga ni bilo o pravem času domov, gre ga oče iskat in ga najde na mestu nesreče. Bil je marljiv blag mladenič;
—	Izjava. Naslednjo izjavo so kmečki posestniki v Vel. Poljanah pri Ribnici poslali svojemu župniku: Ker slišimo, da Vas liberalci blatijo po “Narodu”, Vas prosimo, zmenite se zanje toliko, kakor za predlanske muhe. Mi Vas tembolj spo
štujemo, kolikor bolj ste liberalcem trn v peti. Le par liberalcev je v naši fari, a kdo se briga zanje? Poslušali smo Vas doslej, pa Vas bomo tudi naprej, Vi ste z nami, a mi z Vami. Andolšek Anton, župan, Ivan Novak in Jož. Lunder, občinski svetovalci. Podpisanih je na izjavi še 29 drugih posestnikov.
—	Številni gozdni požari, ki se pojavljajo navadno spomladi, napotili so politične oblasti, da so izdale ukaze za omejitev teh nesreč. Strogo prepovedano je kuriti v obližji gozdov, posebno kjer je suha trava, ki se prerada vname. Stariši, kojih otroci zanetijo požar, so odgovorni za škodo in bodo prisiljeni isto poravnati. Kdor zapazi ogenj, mora to takoj vsem bližnjim prebivalcem naznaniti in vsak je prisiljen pri gašenju pomagati. Posebne pazljivosti je treba pri požiganju pašnikov, kar je pa sicer brez dovoljenja politične oblasti tudi strogo zabranjeno.
—	Goljufija. Dne 23. Tebr. je prišla neka neznana ženska k Frančiški Grdina na sv. Martina cesti št. 18 in jej je pripovedovala, da je prišla iz Trsta in je prinesla s seboj mnogo kave, katero bode tukaj prodajala. Med razgovorom je prosila neznana ženska Frančiško Grdina, da bi jej posodila 6 kron, katere jej bode še istega dne povrnila in za prijaznost ji bode prinesla kave. Grdina se je dala pregovoriti in je ženski res dala 6 kron. Nato je ženska odšla skozi kuhinjo. Po njenem odhodu je Grdina zapazila, da je je neznanka v kuhinji ukradla dve ruti. Ženska ni več prišla k Grdinovi.
—	Medveda je srečal dne 21.febr. neki posestnik iz Zarečja pri Trnovem na potu čez Snežnik v Stari trg. Ko mož počasi gazi sneg, zapazi 10 korakov pred seboj na potu velikega medveda. Zaradi snega ni mogel mož misliti na beg. V eni roki je držal dežnik, pod pazduho gorjačo, z drugo roko je v žepu stiskal 18 K. Revež se kosmatinca tako ustraši, da potegne iz žepa roko in raztrese svoje kronice. V strahu je zakričal: “O stric, ali sva skupaj?” Medved pa prekorači cesto, moško se usede in si s taoo drgne gobec. Mož se ob cesti zmuza mimo medveda in šele v Leskovi dolini se spomni svojih kronic, katerih pa ni šel iskat.
—Vrsta porotnih obravnav. Dne 29. febr.: Anton Šmid, žagar iz Selc, posilstvo in Neuhold Marija, delavka iz Vel. Vrha, tatvina; 1. marca: Jožef Levec, premogar iz Loga, in Vincenc Petelinšek, dela-lavec iz Perhavca, uboj; Marko Florjanič, poštni voznik v Ljubljani, tatvina; 2. marca: Janez Sne-dic, hlapec iz Kokrice, zažig; Gregor Jankovič, hlapec v Škofji Loki, tatvina; 3. marca: Janez Lončar, posestnikov sin v Cerknici, posilstvo; 4. marca: Anton Nagode, posestnice sin v Spodnjem Logatcu: uboj; 5. marca: Janez Pavlič, glumač iz Kosez, in Frančiška Pavlič, de'avka iz Ljubljane, tatvina; Jožef šabec, posestnik iz Hruševja, težka telesiia poškodba; 7. marca: France Oražen, hlapec, in Matija Črtov, delavec, oba iz Borovelj, uboj in poskušena tatvina; Janez Pernuš, posestnikov sin iz Leš, posilstvo.— Razun teh obravnav, pridejo še štirje do pet slučajev na vrsto, za katere dnevi pa še niso razpisani.
—	Izpred novomeškega sodišča. Mater je udaril s kleščami Fr. Pe-rušič iz Butoraja. K obravnavi ni prišel, v preiskavi pa trdil, da je bil napaden in se le branil. Dobil je 3 meseoe ječe. — Tatvina. Marija Klemenčič iz Vel. Kampolj je trgovcu M. Ivrošeljnu jemala blago. Izgovarja se, da je samovlastno vzela blago le na račun, ker ji je bil Kro-šelj dolžan najemnino. Štiri priče pa izpovedo, da je jemala fižol in ga spravila pod streho, dežnik in 15 kvintalov sena. Ker se je zbala kazni, šla je v Ameriko, Sedaj je dobila tri mesece ječe. —Vojaščini sta se hotela odtegniti M. Turk s Skrjančega in Rozenberger z Gori-čevega; dobila sta po sedem dni. — Zaradi motenja vere sta bila na 14 dni zapora obsojena Fr. Ratajec in M. Žnidaršič, ker sta se na sv. Štefana dan stepla v Cerkvi. — Rube-žen je hotel zabraniti I. Tomec iz Dragatuša. Iztirjevalec je bil naj-prvo v hiši, nato je šel rubit v hlev.
Toženec mu je zabrauil s sekiro. Dobil je 4 mesece zapora.
PRIMORSKO.
Jedini in prvi slovenski zdravnik v Ameriki !
— Nova podružnica slov. planinskega društva se je ustanovila v Cerknem (Goriško), katere pravila so že potrjena od vlade.
ŠTAJERSKO. #
—	Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se snuje baje podružnica sv. Cirila in Metoda. Živela ideja!
—Podučen shod je imel v nedeljo
21.	febr. g. M. Vauhnik, nadučitelj pri Sv. Marku niže Ptuja. Govoril je temeljito o sad j ere ji ter priporočal nad 200 zbranim kmetovalcem, naj uničujejo rudečo uš po sadonos-nikih. Učil jih je obrezovanja in sajenja dreves ter jih vežbal o cepljenju. Na.to se mu je zahvalil domači g. kaplan.
—	Umrla je v Rajhenburgu tr-žanka Ana Korban, katera je darovala svoje posestvo cerkveni stavbeni družbi za stavišče nove župnijske cerkve “Marija Lurška”. Vrh tega je darovala za veliki zvon bodoče cerkve 6000 K.
—	Mladeniška zveza pri Sv. Ani na Krempergu se je ustanovila v nedeljo 2 l. feb. Zbranih je bilo mnogo mladeničev, katerim je vsestranski pojasnil benediški kaplan Gomilšek namen, korist in pomen mladeniških zvez.
r«? KOROŠKO.
Podljubelj. Naši šolski mladini vremena bodo se zjasnila. Dobimo namreč novo šolsko poslopje, katero so dozdaj posebno učitelji in otroci pogrešali.
— Slov. elitni večer, katerega so priredili celovški rodoljubi, je privabil, kakor vsako leto, mnogo rodoljubov iz cele dežele. Uspeh ve-likansk, užitek očarljiv.Toda izmed izvencelovških gostov nobeden ni— nemškoval...
Dr. JVIartin Ivcc
34 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal.
V Metu n saje najti vsalio nedeljo v Golobičevem poslopja
od 1. do L ure popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
Chicago ali N. W. 324.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član ¡društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti
tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 571 S. Center ave., Chicago, Ul., ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
Frank Sakser*
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro movino. JVTilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka
y redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Seda j pošljem 1.00 kron za $20.50
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $.7 ali $700.
PAROBRODNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelô važno!
Z veleštovanjem
frank: sakser,
109 GREENWICH ST.,
NEW VORK, IV,
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski Katolp list v Ameriki
Izdala
Slovetisko-attierikansko tiskovno društvo
Y J0L1ET-U, ILL
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej pleča/.
¿a celo leto .	• S 1
Kadar se naročnina plačuje za nazaj. *« celo leto .	•	•	$ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naroča na $1.00 več ko za Zdruz. države. Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista lirez pri-»oslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enem* kraja v drug kraj. naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 V'ort h Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR ir. naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, e«r. Bonton A Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC”.
Published weekly (it Joliet, 111. by ,, The Slovenic -American Printing Co.” cor. Benton & Chicago Strs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper inUni ted States and the Organ of the Grand Carnioiian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
20 marec	nedeijfe	Tiha
21.	“	pondeljek	Benedikt, opat.
22.	“	torek	Nikolaj, F1
23.	“	sreda	Viktorian, muč.
24.	“ četrtek	Simon trid. muč.
25.	“	petek	Marijino oznan.
2(i.	sobota	Ludgerij, škof.
Pobožnost k sv. Jožefu.
Približal se je praznik sv. Jožefa, Slovencem toll priljubljenega svetnika in priprošnjika. O tej priliki se nam zdi primerno vprašanje: Zakaj je pobožnost k sv. Jožefu tako izborna? Odgovoriti skušamo v sledečem.
1,	Pobožnost k temu slavnemu
patrijarbu je najprej zato tako izborna, ker je njegova moč pri Sinu božjem tako i z v e n r e d-n a, da se človeku zdi, da mu Jezus ne more ničesar odreči, kot svojemu redniku, kateremu je bil nekoč na zemlji podvržen in v vseh rečeh poslušen, To misel izraža sv. seraiin-ska mati Terezija, velika častilka sv. Jožefa, govoreča o svojem pre ljubljenem, nebeškem zaščitniku takole:	Četudi mnoge svetnike želo
časti, vendar je njena pobožnost k sv. Jožefu posebno velika, ker toliko doseže od Boga. Zdi se, kot bi hotel Gospod namigniti, da muho tudi sedaj v nebesih vse storil, česar poželi, kakor mu je bil na zemlji podvržen, ker ga je imel kot svojega rednika poslašati. — “Rada bi,” je dostavila sv. Terezija, “vse ljudi pregovorila, pobožno častiti tega slavnega svetnika, ker vem iz izkušnje, kaj vse od Boga doseže.”
2.	Izbornost pobožnosti k sv. Jo žefu je drugič razvidna tudi iz tega, da ga blažena Devica in božja Porodnica Marija tako čisla in ljubi. Storil ji je pač velike usluge in bil v življenju ljubljen od nje, koliko bolj mora biti sedaj v nebesih. Ta nebeška Gospa je bila sv. Jožefu podložna, imenovala ga je svojega gospoda in ga poslušala kot svojega
zakonskega soproga; vsak hip se je pokorila njegovi volji. Ali mu bo mogla sedaj kaj odbiti, če prosi pri Njej za svoje varovance? Gotovo mu bo vse dovolila.
3.	Izbornost tega češčenja leži tretjič v tem, da morejo ostali svetniki pomagati v tej ali tistej stiski svojim častilcem; sv. Jožef pa, kot uči izkušnja, v vseh stiskah. To potrjuje setafinska učiteljica Terezija: “Zdi se”, tako piše, “kot da jeBog ostalim svetnikom dal milost, da pomagajc tistim, ki jih kličejo, v posebni stiski; tega najslavnejšega svetnika sem pa v vseh stiskah spoznala kot gotovega pomočnika. Ne spominjam so, da bi ga bila doslej česa prosila, kar bi mi zanikal. Ta isto so tudi druge osebe dejansko izkusile, katerim sem svetovala, naj se mu priporoče. In vedno izkušajo to resnico izrova.”
4.	Četrti vzrok, zakaj je pobožnost k svetemu Jožefu tako izborna, je najtesnejša zveza iste s pobožnostjo k preb la ženi Devici. Da, ti dve pobožnosti sta tako zve zani in strnjeni, da se dasti komaj ločiti druga od druge; kajti kdor pobožno časti preb'aženo Devico, mora častiti tudi sv. Jožefa, ga ljubiti in čislati kot najljubeznivejšega ženina, kateremu je bila na zemlji tako srčno naklonjena in katerega tudi sedaj v nebesih tako zelo ljubi. (Dion. Rich. de concept. Virg.)
5.	Nadaljni vzrok za izbornost po-
božnosti sv. Jožefa so mnogotere velike milosti, katere podeljuje slavni sv. patrijarh svojim častilcem v vseh telesnih in dušnih nevarnostih. Sv. Terezija nas o tem zagotavlja z besedami:	“Čudim se
nad velikimi milostmi, katere mi je Bog podelil po tem sv. očetu, ter nad telesnimi in dušnimi nevarnostmi, iz katerih me je osvobodil. Če bi znala pero prav voditi, bi se srčno rada potrudila, podrobno in natanko pripovedovati vse dobrote, ki jih je izkazal ta svetnik meni in drugim. Prosim za božjo voljo tiste, ki ne verjamejo mojim besedam, naj sami poskušajo; in resnično izvedo, kako dobro in koristno je, priporočiti se temu slavnemu patrijarhu in ga pobožno častiti.
6.	Pobožnost k sv. Jožefu je nadalje zato tako priporočila vredna, ker jako pospešuje duševni napredek v dobrem. Ista sv. mati Terezija pravi o tem: “Nikogar nisem poznala, ki bi bil opravil prav srčno pobožnost k sv. Jožefu in ga posebno častil, na katerem ne bi obenem opazila, da zelo napreduje glede kreposti; torej tistim dušam, ki se mu priporoče, zelo koristi.”
7.	Sedma izbornost te pobožnosti obstaja v tem, da se sv. Jožef izkazuje svojim častilcem v smrtni u r i pravega prijatelja in mogočnega zaščitnika, kar dokazujejo mnogi zgledi.
8.	Konečno je pobožnostk sv. Jožefu krepek pripomoček za vse, ki ljubijo molitev, da dosežejo milosti molitve. To tudi uči sv. Terezija v svojem življenju (pogl. 6): “Posebno tiste osebe,” piše, “ki so udane molitvi, bi imele biti vedno udane sv. Jožefu. — Kdor ne more dobiti učitelja in vodnika, ki ga uči prav moliti, tisti si izvoli tega slavnega svetnika učiteljem; in zablodil ne bo.”
Premoč belokožcev.
Mnogo desetletij so angleški govoreči ljudje smatrali gotove stvari za temeljne resnice. Te stvari v celoti so se vtisnile v njihovo mišljenje takorekoč po udarcih izkušnje. Med temi. resnicami, jednolično sprejetimi po Anglo-Saksoncih, je premoč belokožca kot borilca nad človekom druge barve, pa bodisi zadnja rdeča, rjava, rmena ali črna. Tudi nadaljše dejstvo je priznano, da ni bil Azijat še nikdar doslej zmožen, uspešno nasprotovati Evro pejcu z orožjem, in taisto se splošno lahko reče o kristijanu in poganu.
Potemtakem bi se danes zdelo mnogim neskladno in brezmiselno, da bi katerikoli belokožec hotel smatrati za pametno trditev, da je dejansko možno Japoncem premagati Ruse v vojni; da bi katerikoli Evro-pec hotel želeti tacega zaključka in da se nahaja sploh kak krislijan kjerkoli na svetu, ki bi molil za tak izid vojne na daljnjem vzhodu.
Nasprotstvo Rusiji, pokazavano
po mnogih straneh sveta, ima svojo korenino v nespravnem sovraštvu Velike Britanije proti vnanji politiki ruske vlade. To temelji na dejstvu, da je rusko carstvo vsled neo-gibnosti glavni sovražnik Anglije in angleških koristi.
Britanija, sama zase, je majhen narod, sestavljen iz par otokov, le žečih ob severozapadni brežini evropski. Toda vsled hrabrosti njenega prebivalstva na morju in spretnosti njenih državnikov v prejšnjih dobah ima nadvlado na velikem delu zemeljskega obličja, posebno v Ca-nadi, Indiji in južni polovici Afrike.
Britanske posesti v Canadi so v neprestani nevarnosti pred grozno silo Združ. držav, kadarkoli se tej deželi zazdi primerno, pokazati svojo moč v tem pravcu. Da se to utegne zgoditi v nadaljni bodočnosti, oznanja vojaška delavnost, katero je razvijala ta dežela tekom zadnjih par let. Istotako so ogromne posesti Velike Britanije v Indiji v nevarnosti, da jih bržkone pogoltne Rusija, in resnično so britansko-iudij ske meje tako obkoljene v vseh prav-cih po ruskih posadkah, da to po-uajveč par let navidezno zadostovalo do vzbruha neizogibne vojne, ki bo prebivalcem pomenjala samo zameno mojstrov ali vladarstva. Samo v Južni Afriki se nima Velika Britanija ničesar bati, ker je tamkaj ne straši vnanj sovražnik.
Proti Združ. državam je očividno, da nima Velika Britanija pripomočka. Pač dela previdnostne naprave, gradeča ogromne trdnjave v Van-couveru in na raznih krajih ob velikih jezerih ter preustrojajoča canad-sko milico tako, da bo mogla na prvi poziv postaviti 200,000 mož pod orožje. A očitno je da mora biti vse to brezvredno in puhlo proti vsakemu odločnemu delovanju Združ. držav. Vsled tega zavzema Velika Britanija jedino resnični obrambeni pripomoček, ki je ta, da išče prijateljskega razmerja z Združ. državami. Z druge strani je primorana braniti svoje posesti v Aziji z orožjem vsled tega, ker se boji ruske vnanje politike. Tako je Velika Britanija čisto obupana. Na pomoč išče vsacega možnega zaveznika, in sedanja vojna je brezdvomno posledica diplomatskega spletkarstva, s čimer upa ustaviti rusko napredovanje proti Indiji.
Japonija očividno bije angleške bitke. Če Japonija dobi, dobi Anglija, in če Japonija izgubi, celo potem pridobi Anglija vsled oškodovanja ruskih načrtov.
Da nameravajo Rusi po progonu Japencev s Koreje konečno obraču-niti tudi z Britanci, je jasno kot beli dan, dasi zavito v temno bodočnost. Po Franklinu K. Young.
Rusko-japonska vojna.
Sv. oče in vojna.
Papež Pij X. je zelo v skrbeh zaradi vojne med Rusijo in Japonijo. Ob izbruhu sovražnosti jenemudoma naročil svojemu nunciju v Parizu, da naj obišče japonskega poslanika tamkaj in ga naprosi posredovanja pri svoji vladi, katera naj blagovoli skrbeti za obrambo kristjanov v Ja-pouiji in na Koreji. V obeh deželah se je krščanstvo takorekoč zbrisalo o dveh prilikah po preganjanju, v katerem so se desetke izmed tiso-čev kristjanov barbarsko pomorile. Zato se je resnično bati, da se na Koreji utegne sedaj pripetiti zopetna katastrofa; a Njeg. svetost se je zagotovila, da je, kolikor se tiče Japonije, doba preganjanj na Japonskem minula. Vredno je opomniti, da bi bila sedanja vojna bržkone nemožna,če bi bil mirovni kongres v Haagu uspel; kongres bi pabiluspel, če bi se ne bili izključili zastopniki sv. očeta; in izključili so se pa vsled nasprotovanja italijanske vlade.
Amerikanska industrija in vojna.
Pariški zastopniki velikih železniških industrij v Združ. državah so trdno prepričani, da bodo ameriški interesi najbolje varovani, ako Rusija zmaga v vojni na daljnjem vzhodu. Isti izjavljajo, da je znašalo samo eno rusko naročilo za železniške potrebščine $25,000,000, in zatrjujejo, da obeta ruski uspeh trajno in še večje povpraševanje po ameriškem blagu, dočim ni Japonija še prav nič preveč povpraševala po ameriških železniških prometnih potrebščinah.
Načelnik jednega naj večjih želez-
Ruska oklopnica “Aurora”.
niških podjetij v Ameriki, sedaj v Parizu, pravi, da bi po njegovih mislih japonski uspeh pomenjal resno škodo ameriški kupčiji, zlasti železniški industriji, ki je bila doslej zelo važna glede razkrivanja daljnjega vzhoda.
Port Artur in Vladivostok.
Portarturški zaliv, kjer je za vojsko najvažnejše pristanišče, je obdan od treh strani od popolnoma golih gričev. Zaliv je 2 km dolg in 1 in pol kilometra širok ter je z odprtim morjem zvezan po 300 do 400 m široki morski ožini. Njegova zahodna meja je ozka, peščena zemeljska ost, ki moli daleč tja v morje. To 900 m dolgo in 100 m široko zemeljsko ost imenujejo Kitajci “Tigerski rep”. Na južni strani se razširi do 1 in pol km, obrne proti zahodu in tvori tako poluotok, ki loči portarturški zaliv od zunanjega zatočja. Ta zaliv je bil v začetku zelo plitev, dokler mu niso Kitajci 1. 1880 napravili umetne globočine, tako da stoje sedaj v njem oklopnice. To je vzhodno pristanišče, dočim se imenuje naravni zaliv zahodno pristanišče. Pred uhodom v ta zaliv se razprostira 11 do 12 km široko zunanje zatočje, ki je pripravno za vaje mnogoštevilnega vojnega brodovja. Port Artur je oddaljen od Fusana na vzhodni korejski meji 975 km, od Nagasakija na Japonskem 1110 km, od Vladivostoka 1280 km.
Rusko pristanišče pri Vladivostoku je sedaj zamrznjeno. Šteje do 40,000 prebivalcev, med katerimi je bilo še pred 4 dnevi do 2500 Japoncev; ti so se morali namreč radi povelja iz Tokia odpeljati v svojo domovino. V Vladivostoku bi se morala končati sibirska železnica, ako ne bi Rusi zasedli Mandžurije in pričeli zidati vzhodnoki-tajske železnice. Ta se namreč cepi od še nedokončanega dela pri Har-binu ter teče proti jugu čez Mukden in Niučvang proti Port Arturu.
Kaj je torpedovka?
Torpedovke so napravljene iz jekla, so 30 do 35 m dolge, 3 metre široke in 3 m globoke. Na ospredju imajo obokan pokrov, ki ja nepro-drljiv, na obeh straneh zelo ostrega sprednjega dela pa strle kopjeniki. Na torpedovki je 14 do 30 mož. Torpedo ima obliko smodke, je štiri metre dolg in ima premer 40 cm. Napravljen je iz brona in ima v sprednjem delu do 90 kg mokrega strelnega bombaža. Za tem stoji kotel, ki je napolnjen z zgoščenim zrakom, zatem pa stroj, katerega goni zgoščeni zrak.
Za združenje razkolnih cerkva.
V Vatikanu je bilo dne 28. jan. zborovanje, pri katerem je predaval opat bazilianskega samostana Grot-taferiata pri Frascatiju v albanskih gorah o združenju grških razkolnikov s katoliško cerkvijo. Omenjeni samostan ima grški obred. Navzoč je bil tudi sveti oče Pij X. Med predavanjem je počil strel iz topa, naznanjajoč poldne, in zvonovi so zazvonili. Papež je pokleknil in na glas molil angelovo če-ščenje. Vsi navzoči, so bili globoko ganjeni, videči papeža na kolenih molečega za združenje razkolnikov.
Potovanje delavcev v Rim.
Dne 10. marca 1904., na praznik sv. Jožefa in godovni dan papeža Pija X. se odkrije na lateranskem vrtu spomenik kršč. soc. delavstva. Radi tega se vrši 19., 20. in 21.
marca mednarodno romanje delavcev v Rim, da proslave spomin umrlega Leona XIII.in se poklonijo Piju X., ki se je precej pri nastopu svoje vlade potegnil za delavce in deluje marljivo po vzgledu svojih prednikov. V to svrho se je sestavila posebna komisija, ki že deluje, da doseže znižanje voznih cen za delavce, ter preskrbi romarjem stanovanj in postrežbe. Sv. oče je obljubil, da vsprejme vse romarje v posebni avdijenci. V Avstriji se je udeleževalo 38 katoliških delavskih društev nabiranja za dotični spomenik.
Japonska nar. himna.
Japonska narodna himna je naj-krajša himna na svetu. Imenuje se “Kirni gajo” in se v prestavi glasi: “Naj bi trajalo vladanje našega cesarja 1000 letin še 8000 let dalj, dokler kamni ne bodo več skale in dokler mah ne bo več gosto rastel”.
Mnogojezlčen duhovnik.
Naseljevanje tako mnogoterih evropskih narodnosti na severoza-padu Canade daje mnogo skrbi in truda tamošnji katoliški duhovščini. V prejšnjih letih je mnogo-brojno nemški govoreče katoliško prebivalstvo povzročalo težave. Sedaj je pa očividno, da naraščajo tamkaj Slovani in zlasti Poljaki v zelo obilnem številu, in škofje in duhovnikiimajo v nekaterih slučajih več težav, nego jih morejo prestati. Ena glavnih se pa tiče jezika. Vsak duhovnik ni jezikoslovec po naravni sposobnosti ali priložnosti. Izjemo pa napravlja Rev. F. Kulavy
O.	M. I., kot ime kaže, Slovan. Svoje mnogojezične sposobnosti je zadnjič dal na razpolago katoličanom v Edmontonu, mestu v pokrajini Assiboia, Canada. Našel je, da so v tamošnji župniji katoličani, govoreči samo angleški, nemiki ali francoski ali poljski ali rutenski ali grški. Ker je Rev. F. Kulavy vešč tem jezikom, pridigal je zadnjič v vseh šestih, tako da so mogli žup» ljani slišati besedo božjo v svojem lastnem materinem jeziku.
Zmaga veleuma.
Človeški veleum je premagal te-moto stoletij in pojasnil mnogo praznovestva in slabih navad. Znanost je rešila mnogo življenj, ozdravila mnogo bolečin in trplenja. Bolezni, ki so v prejšnjih dneh skoro brez izjeme končavale s smrtjo, se danes lahko zdravijo. Zdravniki so spoznali, da se jedna najstrašnejših bolezni, vročniča, ne more nikdar lotiti tistih, ki imajo dober, zdrav želodec, kjer se bolezenske kali za-more. Da ohraniš in pomnožiš jakost želodcu, rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je edino naravno zdravilo, narejeno iz čistega grozdnega vina in izbranih rastlin. Isto je jako okusno, deluje kot dražljiva tonika in kričistilec. S tem, da vzdržuje prebavni ustroj v popolnem redu, odvrača mnoge bolezni, kot neprebavnost, razdražljivost, oslabelost, zaprtje in daje koži naravno in rdečo barvo. Najbolj priporočljivo zdravilo za ženske. V lekarnah. Joseph Triner, 799 South Ashland ave., Chicago,
111.,	Pilsen Sta.
Prehladne obveze včasi pomagajo in včasi škodujejo, a Severovi oblati za glavobol in nevralgijo prav vsakikrat pomagajo. Cena 25c., po posti 27c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Pravijo, da je največje steblo na svetu v državi Nevada. Isto je visoko 566 čevljev.
Igrače, s katerimi se je igrala pokojna kraljica Viktorija v svoji detinski dobi, bodo izložene na svetovnirazstavi v St. Louisu,Mo.
Moskva, srce svete Rusije, ima 1,800 cerkva, ki so najbogatejše na svetu. Samo cerkev sv. Spasiteljaje vredna 28 milijonov rubljev ali skoro 14 milijonov dolarjev.
Pokojnin v Združ. državah se je izplačalo od izzal. 1805 skupaj $2,942,178,145 in vzdrževalni stroški pokojninskega urada so znašali $95,647,934.
Država Colorado bo izložila na st. louiški razstavi petsto komadov podzemljice ali krompirja, ki skupno tehtajo jedno tono. Najtežji komad tehta 10 funtov, a najmanjši 3£ funta.
‘‘Chicago S 1 ob o d a”, jeden najstarejših hrvatskih časopisov v Ameriki je prešel v druge roke. Kupil ga je Rev, Niko Grškovič, župnik hrvatske cerkve v Chicagi in ga zdaj urejuje in izdaja pod imenom Hrvatska Sloboda.
S 43 proti 18 glasovom so mestni svetovalci v Chicagi sprejeli naredbo, ki podeljuje članom mestnega ognjegasnega departmenta dvanajsturen delavnik, začenši z dnem 1. julija, vsled česar narastejo mestni stroški za $400,000 na leto.
Največ bogastva do-našajo stricu Samu poljedelski pridelki vkljub velikemu razvitku industrije v tej deželi. Po statistiki predstavljajo glavni pridelki, kot koruza, pšenica, oves, krompir itd., za 1. 1903 vrednost kacih $2,500,-000,000. Bombaž, živina,perutnina, jajca so v tej statistiki izvzeta.
Linčanja v preteklem letu so se izvršila v Združ. državah 104, torej 8 več, nego 1. 1902. Izmed teh zločinov se je po zemljepisni razdelitvi pripetilo 12 v severnih in 92 v južnih državah. Linčanih je bilo po njih plemenu 86 črncev, 17 belcev in en Kitajec.
Izmed $ 4 0,00 0,000, katere plačajo Združ. države za panamski prekop (kanal), dobi dvajsetino ali $2,000,000 g. William Nelson Cromwell, svetovalec panamske železniške družbe, ki je vodil prodajo kanala. To je baje največji znesek, ki se je kdaj plačal kakemu ameriškemu advokatu ali odvetniku.
Nasvet filipinske postave, po načrtu tajnika Tafta, zboljšan v več važnih točkah glede civilne vlade na otokih, je bil te dni predložen senatu. Po istem je določenih $10,000,000 za javne zboljšave na Filipinih. V prvi vrsti se ima skrbeti za napravo, ozir. zboljsavo pristanišč, cest, mostov, pokrajinskih in občinskih šol, sodišč in kaznilnic.
Neko poročilo n e w -yorškegamestnega urada za najemne hišedokazuje najnatančneje sledeče: Izmed rodbin, naseljenih v mestu New York, je 98,850 nemških, 86,-101 irska, 56,855 ameriških, 37,884 ruskih, 29,623 italijanskih, 26,320 avstro-ogrskih, 13,884 angleških in 6,376 poljskih. — Te številke oznanjajo, da obstaja stanovitno newyor-ško prebivalstvo večinoma iz priseljencev, v katerih roke prehaja tudi čimdalje bolj zemljišče.
John Turner, angleški delavski vodja, katerega tajnik Cor-telyou obdolžuje, da je anarhist, je bil dne 5. marca izpuščen iz zapora na Ellis Island proti jamščini v znesku $5,000, po ukazu najvisjega sodišča Združ. držav, ki je sklenilo, da se ima njegov slučaj zaslišati v Washingtonu dne 4. aprila. G. Turnerji je bil aretovan pred 19 tedni, je rekel: “Mislim, da lahko z veseljem priporočam Ellis Island kot zdravstveno zatekališče, in priznati moram, da sem se vsaj telesno tu dobro počutil. Uradniki so ravnali z mano prav uljudno.”
\
dvorani, odkoder skupno odkora-k amo v cerkev.
Pozdrav!
Georg Stonich, predsednik.
fnkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. A. D. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I,	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., JoL^t, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Finančni i~ Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111.
odbor:	j
Nadzor-
niki:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Rev. F. S. Susterüc, 812. N. Chicago St., Joliet, III. Max Buh, ] 15£ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Joliet, 111., 16. marca. — Vsem članom društva sv. Martina št. 80 Z. K. Unije se naznanja, da se pol-številno udeleže društvene spovedi v soboto 19. t. m. ter skupnega sv. obhajilav nedeljo 20. t. m. pri prvi
sv. masi. Zato naj se v nedeljo zbero v društveni dvorani malo pred službo božjo. Vsakdo naj ima s seboj bele rokovice in društveno re-galijo.
S pozdravom
Jos. Dunda, predsednika
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika
(M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedflOtineag
tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po
nikomer drugem.
Pristopili:
K društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6579 Kambič Janez, roj 1879, 6580 Švaiger Anton, roj 1875, spr. 7. marca 1904.
Dr. š. 151 udov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6581 Sute Janez, roj 1885, spr. 7. marca 1904.	Dr. š. 159 udov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 6582 Laknar Matija, roj 1877, spr. 7. marca 1904.	Dr. š. 151 udov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6583 Medved Franc, roj 1878, spr. 11. marca 1904.	Dr. s. 35 udov..
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 6584 Arko Janez, roj 1885, spr. 7. marca 1904.	Dr. š. 77 udov..
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6585 Marvič Franc, roj 1880, spr. 9. marca 1804.	, Dr. š. 161 udov.
Suspendovana nda zopet sprejeta:
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3138 Glavan Franc, 7. marca 1904.	Dr. š. 160 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5722 Nele Franc, 10. marca 1904.	Dr. š. 151 udov..
Prestopila:
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5936 Tancig Ignac, 7. marca 1904.
I.	dr. š. 150 udov.
II. dr. š. 240 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111. k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 3558 Prelogar Janez, 11. marca 1904.
I. dr. š. 110 udov.
II.	dr. š. 413 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, Ul., 4817 Gerbajs Franc, 5986 Hočevar Janez, 7. marca 1904.	Dr. š. 132 udov.
Od društva sv. Barbars 40, Hibbing, Minn., 4438 Sneler Peter, 5614 Deržaj Matija, 14. marca 1903.	Dr. š. 75 udov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3574 Seršan Janez, 3818 Krašovec Janez, 10. marca 190l.	Dr. š. 159 udov.
Odstopila:
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4773
La Salle, Ul., 8. marca.—Naše društvo sv. Družine je sklenilo, da se naša mesečna seja preloži za en teden meseca aprila, ker prva nedelja pade ravno na Velikonoč, in ker je velik praznik, se bode seja vršila na belo nedeljo namesto na velikonočno. Dalje: ker smo sklenili, da gremo k skupni spovedi in sv. obhajilu na tiho nedeljo, se je tudi preložilo radi pomanjkanja časa g. župniku ter bodemo imeli spoved in sv. obhajilo tudi na belo nedeljo, in kakor se sliši, bode tudi kip sv. Družine blagoslovljen ta dan. Kar se tiče kipa, naj se oni udje, stanujoči zunaj mesta, spomnijo, da svoje doneske za kip tajniku odpošljejo vsaj do 1. aprila. Vsi udje tega društva so dolžni iti k spovedi o velikonočnem času. Spovedne listke naj blagovolijo udje oddati tajniku društva. Proti tistemu, ki ne bode opravil svoje dolžnosti, bode se postopalo po pravilih.
Bratski pozdrav in vesele velikonočne praznike vsem udom K. S.K. Jednote!
Peter Perušek, društveni tajnik,
Rusko konjištvo v mestu Dalnij.
Baš pred mestom Dalnij je Rusija zbrala veliko konjištva, na katero se zelo zanaša v sedanji vojni. Slika kaže oddelek teh konjikov na opazovalnem maršu, ker je došla vest, da se Japonci bližajo.
Hočevar Janez, 5026 Dr š. 149 udov.
Banovec Janez, 7. marca 1904.
Izločen:
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3427 Dolinar Janez, 8. marca 1904.	Dr. š. 148 udov.
Pristopili soprogi:
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2116 Laknar Katarina, roj 1878, spr. 7, marca 1004.	Dr. š. 67 sop.
7, marca 1004.
K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., roj 1867, spr. 10. marca 1904.
2117 Raunikar Johana, Dr. š. 6 sop.
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Chicago, III., 14- marca.—Opozarjam vse ude društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. Jednote, da se udeležijo trimesečne seje dne 27. marca ob pol 2. uri popoldne, kot ponavadi, in sicer dajem še enkrat vedeti, da se vrši seja v novi češki dvorani (hali) na 18. ulici št. 588 v četrtem nadstropju v sobi št. 4. Kdor se te seje ne udeleži, bo kaznovan po pravilih.
Tudi naznanjam Slovencem po bližnjih mestih, da priredi imenovano društvo piknik dne 5. jun. t.l. na 26. cesti in Homan ave.
Pozdrav!
John Vukšinič, tajnik.
štvo za Ely dva bolniška odbornika in to Marka Pluta in Jos. Agniča. Pozdrav vsem rojakom po širni
Ameriki! Tebi, “A. S.”, pa dosti naročnikov!
Frane Žnidaršič, I. tajnik, Box 80j, Soudan, Minn,
♦04040404040+0404040400404
i Iz slovenskih naselbin. j
% %
04044004040404404004040404
1»«40404040040404040440404
vesti, o
nsBSSs %
Drustve ne
>4040404-0404040404040404-0C
Joliet, III., 16. marca. — Naznanjam vsem udom, da ima društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote svojo prihodnjo sejo to nedeljo 20. t. m. popoludne v društveni dvorani. Vsi udje naj se blagovole udeležiti te seje, ker so na dnevnem rodu važne tazprave.
Pozdrav!
John Jontes, tajnik.
Joliet, lil., 14. marca. — Naznanjam vsem udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, da bo imelo diuštvo svojo velikonočno spoved dne 26. t. m. in sv. obhajilo dne 27. t. m. Zatorej naj se društveniki zberejo ob pol 8.
uri zjutraj 27. t. m. v šolski dvorani, od koder odkorakamo skupno k službi božji in k sprejemu sv. zakramenta.
Opozarjam tudi vse .tiste, ki so na potnem listu, da opravijo dolžnost o pravem času in pošljejo listke na podpisanega tajnika.
Z bratskim pozdravom
Martin Težak, tajnik,
1201 Hickory St.
Indianapolis, Ind., 8. marca. V imenu društva sporočam nekaj besed, ki vsacega vernega kristjana opominjajo, da smo v svetem postnem času.
Naše društvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote je opravilo sveto spoved dne 8. t. m. in 9. pa skupno sv. obhajilo, Prišel nas je obiskat č. g. Rev. John Kranjec iz*Chicage, za kar se mu vsi tukajšnji Slovenci iskreno zahvaljujemo.
Naznanjam tudi vsem drugim društvenim bratom izven Indianapolisa, da opravijo v kratkem času svojo dolžnost in pošljejo spovedne listke I. tajniku, a tudi svoje natančne naslove, če ne se bo proti njim postopalo po pravilih društva in Jednote.
Opominjam pa tudi vse tiste, ki dolgujejo več nego en asesment (az en mesec), da poravnajo dolg do 20. t. m., če ne bodo iz društva suspendirani. To pač ni lepo, mesec ali dva ne plačati, potem pa pride bolezen, pa je joj. Torej prosim, še enkrat: Plačujte o pravem času, po pravilih društva in Jednote! Pozdrav vsem društvenim bratom! John Hribernik, I. tajnik, 711 TVbrman St.
Joliet, lil., 16. marca.—Vsem udom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote naznanjam, da imamo društveno spoved v soboto 19. t. m. in skupno sv. obhajilo v nedeljo 20. t. m. pri prvi sv. maši. Društveniki so naprošeni, da se v nedeljo zjutraj ob £8. uri točno in polnoštevilno zbero v Golobičevi
Aspen, Colo., lo. marca. — Vkljub številnim društvom se nam je posrečilo tukaj ustanoviti novo. Poskušali smo večkrat, združiti se, pa nam je vselej izpodletelo, a topot pa ne. Dne 15. febr. t. 1. zbralo se nas je bilo nekoliko rojakov k važnemu posvetovanju glede ustanovitve novega društva. Po kratkem pogovoru smo se zjedinili, ustanovili društvo in istemu dali ime: Slov. katoliško podporno društvo sv. Barbare. Kakor hitro bo mogoče, pristopimo k Jednoti. Izmed navzočih se je vpisalo takoj 42 članov. V odbor so bili izvoljeni:
Louis Lesar, predsednikom,
John Plautz, I. tajnikom,
Jožef Borštnar, II. tajnikom, John Dukovič, zastopnikom, Franc Marolt, blagajnikom, Matija Lavšin in Anton Kostelc, pregledovalcema knjig,
Anton Palčič, bolniškim predsednikom,
Jožef Prus in Franc Mauc, bolniškima odbornikoma,
George Kraševic, redarjem. Upamo, da pri prihodnji seji, ki se bode vršila dne 21. marca v Redman’s Hall, pride še več rojakov in se pridruži našemu društvu. Kajti tukaj nas je precej veliko število Slovencev, od katerih upamo, da uporabijo prelepo priliko in se nam pridružijo. V ta namen vabimo vse zavedne rojake tu in v okolici, da se čimpreje oglase v naše društvo, ki stopi v zvezo z našo slavno Jednoto — ne v svojo, ampak v njihovo korist jih vabimo.
Društvo bo imelo svoje redne seje prvi in tretji ponedeljek vsacega meseca v Reiman’s Hall-i. Za vsa druga pojasnila se je obrniti na pod pisanega.
Zaključujoč,želim ti, vrli ‘A. S.’, obilo uspeha v tvojem težavnem delovanju za prospeh bratov sotrpinov in vedno več naročnikov: Bog in sreča junaška!
Vsa pisma na društvo naj se na« slove:
John Plautz, I. tajnik, Box 805, Aspen, Colo.
Iz Kansasa, 10. marca 1904,— Zalogten dogodek imamo zopet zabeležiti v zgodovino ameriških Slovencev, ki ostane neizbrisljiv madež na vsem narodu, zlasti še vsled ob-javljenja žalostnega čina v angleškem časopisju, kjer se dejstvo razlaga povsem drugače ter je dotično poročilo tamkaj narekovano od predsodkov, ki jih imajo Amerikanci do vseh tujcev, zlasti pa še tacih, ki ne umejo angleški ter jim sami stvari ne morejo razložiti.
Dne 7. marca zvečer ob 10. uri je Alojzij Vodenik, doma iz Komljan pri Zagorju ob Savi, z nožem umoril svojega 2 leti starega sinčka, svoji ženi pa zadal take smrtonosne rane, da je revica kmalu nato umrla. Vse to je Vodenik učinil v neki obupani zmešnjavi, vsled katere je že par dni preje taval okoli. Vodenik se je pred kratkim preselil iz Fronte-nac, Kans., kjer mu je malo preje umrla mala hčerka, v svoje novo bivališče blizo Fleming, Kans., pri premogokopu Crowe Coal kompa nije, kjer je učinil gori navedeni dvojni zločin. Splošna sodba je, da je bil Vodenik bolan na umu, zlasti ker je bil podvržen božjasti. Naj bode natančen vzrok zločinu kakoršenžekoli, jedno je pribito, da bi človek pri zdravi pameti nikdar ne mogel učiniti kaj tacega.
Zdaj pa hočemo navesti tu na tančno poročilo, ki ga je prinesel o stvari časopis Ha?isas City Star dne 8. marca in sicer prvo angleški in nato v prevodu:
KILLED HIS WIFE AND SON.
Tower, Minn., 28. febr.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. Jednote je pri svoji zadnji seji sklenilo, da imajo člani opraviti svojo velikonočno spoved dne 25, marca in drugo jutro sv. obhajilo. Društvo opominja tudi vse ude stanujoče zunaj Towera, da pošljejo svoje spovedne listke na društvenega tajnika, preden se konča zapovedani čas velikonočne spovedi. Kdor zanemari to dolžnost, bo kaznovan po pravilih.
Obenem naznanjam, da si je društvo izvolilo dva nova odbornika in to: Franca Tancika podpredsednikom in Johna ZobicaHI. gospodarskim odbornikom. Izvolilo je dru-
St. Louis, Mo., 8. marca. --Društvo Srca Jezusovega št. 70 K. S. K, Jednote je na svoji zadnji seji sklenilo, da imajo njegovi člani opraviti svojo velikonočno spoved dne 19. mr-rca in sv. obhajilo naslednje jutro 20. marca pri 10. sv. maši v češki cerkvi sv. Venceslava na 308 Oregon ave. Vsi udje so naprošeni, da se dotično nedeljsko jutro pravočasno zberejo v češki šolski dvorani na 308 Oregon ave., odkoder skupno odkorakamo k sv. maši.
Kdor ne izpolni te svoje velikonočne dolžnosti, bo kaznovan po društvenih pravilih in izključen od K. S. K. J.
Pozdravljam vse rojake po celi Ameriki
Jožef Simonič, II. tajnik.
da je lačen, proseč jo, naj mu da kaj jesti. Ona mu tega ni hotela storiti, ker mu je že preje večkrat prinesla hrane, a jo je pometal skozi vrata. Tedaj pograbi on mesarski nož, ležeč na mizi ter ga zasadi, ženi v levo stran vratu, malo nad ovratno kostjo. lOletni sinko je skušal braniti svojo mater, a ga je oče zabodel v telo-Fant je pri ti priči umrl. Žena je živela samo tri ure. Morilec se nahaja v Združ. državah manj ko 1 leto in ne govori aa-gleški. Storil ni nobenega poskusa, da bi ušel, ter je bil aretovan in prepeljan, semkaj.
Pošiljalcu tega poročila se gotovo ni zdelo vredno poizvedeti natančnih podatkov tega žalostnega čina. Da je poročilo “sklanfal” v naglici, dokazuje že to, da je navedel sinovo starost na 10 let. In nagiba umoru, ni šel iskat nikamor drugam, kakor k pijači. Zakaj? Znano je Arne-Ukancem, da se po krajih, kjer žive priseljenci preveliko odveč pije.Mar-sikak bribek izgled bi lahko navedLi iz lastne skušnje, ki se dogaja večkrat po hišah, kjer žive rojaki, da se popiva zlasti par dni po plači, če ne v gostilnah, pa po stanovanjih. Da so mize prepolne steklenic, praznih, maloodpitih in polnih, da se jim noge šibe, ter da je pijače zLitje še največ po tleh, to si je lahko misliti. Ne rečemo, da se kaj takega dogaja ravno v Kansasu, a splošna rečemo, da ge to čestokrat dogaja med rojaki, bodisi v ti ali oni državi, ker je krepkost treznosti, žal, oreroalo ukoreninjena med našim ljudstvom. Amefikanec, ki vidi to, si ne more tega lahko tolmačiti, in kaj je v -takih slučajih njegova izjava, se ne more dejati v tisk. Kadar se torej med priseljenci zgodi kak zločin, prvo kar reče vnanji svet je, da se je storilo v divji pijanosti. V dokaz nedaven dogodek med Hrvati v Kansas City. Da je morebiti zločinu vzrok kaj drugega, tega vnanji svet ne pomisli, in tudi ne, da morda s svojo Daglo obsodbo komu dela krivico. A kdo je temu vzrok? Ljudstvo samo, ki ne pazi na to, da si pridobi dober ugled pred amerikanskim svetom in napravi nanj hvalevreden vtis. Vse to mu je nemogoče storiti, dokler ne bo v njem več treznosti in več želje prilagoditi se običajem te dežele ter se ravnati tako, kakor se ravnajo vsaj srednjeomikani Amerikanci.
Da nas sodi svet tako slabo, tema je vzrok nezmernost in premajhna želja po izobrazbi! Temu nam bo pritrdil vsak nepristransk poznavalec našega ljudstva v Ameriki, ki ga je imel priliko ožje opazovati. Kaj nam je tedaj storiti?
A Drunken Austrian in Pittsburg, Kans., Had Been Refused Food.
Pittsburg. Kas., March 8.—In a fit of drunken rage because his wife refused to get his something to eat about 10 o’clock last night, Lewis Wordeneck, an Austrian living at Crowe Coal company mine, south of here, killed his wife and his 10-years-old son. Wordeneck had been drunk several day s and for the last three days had not eaten anything. Last night he went home and told his wife that he was hungry and asked her to get him something' to eat. She refused because she had taken him meals before and he threw them out the door. He seized a butcher knife from the table and plunged the blade into the left side of her neck, just above the collar bone. Their 10-years-old son attempted to protect his mother and the father stabbed him in the body. The boy died immediately. The mother lived three hours. The murderer has been in the United States less than a year and cannot speak English. He made no effort to eseape and was arrested by officers and brought here.
Isto se takole:
glasi v točnem prevodu
USMRTIL SVOJO ŽENO IN SINA.
Nek pijani Avstrijec v Pittsburg, Kans., mogel dobiti hrane.
Pittsburg, Kans., 8. marca. — Kot posledica nenadne zbesnelosti vsled preobilno zavžite pijače in ker mu njegova žena ni dala ničesar jesti, j e sinoči nekako o 10. uri Alojzij Wordeneck (Vodenik) nek avstrijski rudar živeč pri rudokopu Crowe Coal kompanije, južno od tukaj, usmrtil svojo ženo in lOletnega sina. Vodenik je bil že pijan nekaj dnij zaporedoma ter ni zadnje tri dni ničesar jedel Sinoči je prišel domov ter povedal ženi,
Poslušanje vsacega nasveta.
Dostikrat čujemo, kako starši tožijo, da so poslušali vsak svet, ki so ga jim ljudje dajali, in vendar otrok še kašlja. To je naravno! Poslušati ne bi smeli nasveta vsakogar, ki ga srečajo, ne,dati bi morali otroku zanesljivo zdravilo. Severov balzam za pljuča je zanesljiv v vsakem oziru. Na tržišču je že nad 25 let, in pridobil si je čislanje in priljubljenost širom sveta. Če Vi ali Vaš otrok trpite na kašlju, poskusite ga. Kašelj vedno naznanja nerednost v grlu, sapniku ali pljučah. Ustroj hoče ostraniti sluz, ki je nakopičena na vneti sluzni mrenici, in Severov balzam za pljuča jo zrahlja, takisto zmanj-šajoč napor in nepotrebno potrato krepkosti. Ublaži vam vnetje in napravi pravšno stanje v celem dihalnem ustroju. Mr. Jos. Haranta. iz Montreala, Can., spričuje njegovo vrednost takole:
“Dragi gospod — Veseli me, da sem prejel Vaš balzam za pljuča, kajti nekaj škatlic meje ozdravilo. Bog Vas blagoslovi.”
Severov balzam za pljuča ne ozdravi samo prehlada, hripavosti, mrzlice in kašlja, nego pomaga tudi zoper vnetje sapnika, vnetje pljuč, naduho in oslovski kašelj, cena 50 in 25c. Da spešitc zdravljenje prehlada in želodčne vnetiee, uporabljajte “Severa’s Cold Cure Tablete”. V vseh lekarnah ali pa pošlje neposrdno W. F. Severa, Oedar Rapids, Iowa.
Upravičeno vprašanje.
Uslužbenec: “G. poslovodja, čutim se slabega in prosim tridnevnega dopusta.”
Poslovodja: “Kako pa veste, da boste tri dni bolni?”
OSYETA.
Ruski spisal A. P. Cehov.
Ruska bojna ladija “Petropavlovsk.”
Japonska bojna ladija “Yashima.”
Yolk.
Lev Savič Turmanov, premožen mestjan, imajoč mlado ženo ter solidno plešo, je igral pri svojem priljatelju vint.
Ko mu je začelo postajati vroče spomnil se je makoma, da že dolgo ni pil žganja. Vstal jer ter tiho, elegantno se zibajoč, šel med mizami skozi obednico, kjer je plesala mladina. Tam je prijazno se smehljaje potrkal po rami vitkega lekarja ter smuknil skozi male duri, ki so vodile v bufet. Ondi so na okrogli mizi stale buteljke, male kupice z žganjem . . . Okolu njih je med drugimi jedili, sredi luka in peteršilja, ležal na krožniku napol sneden slanik.
Lev Savič si je nalil kozarček žganja, zmigal po zraku s prsti, kot bi hotel pričeti govor, izpil čašico in skremžil obraz pot-ein, zabodel vilice v slanik in . . . No tu so se za steno začuli glasovi.
“Prosim, prosim . . - je živahno govoril ženski glas. “Kedaj pac bode to?”
“Moja žena,” je spoznal Lev Savič. “S kom se pogovarja?” “Kadar hočeš, moja prijateljica ...” je odgovoril za steno debel glas. “Danes ni ravno pripraven čas, jutri imam eelidan opraviti. ..” “To je Degtjarev,” je spoznal Turmanov v basu enega svojih prijateljev. “Tudi ti, Brut, si takšen! Nemara je tudi že njega v jela? Kakšna nenasitna, nepokojna baba! Niti dan ne more preživeti brez romana!”
“Da, jutri nisem prost”, je nadaljeval bas. “Ako hočeš, napiši mi jutri nekaj . . . Vesel bodem in nezmerno srečen . . . Samo najino dopisovanje bi trebalo urediti. Po pošti pošiljati ni povse umestno. Ako ti jaz pišem, lahko tvoj, puran dobi pismo v roke; če pa ti meni pišeš, lahko moja polovica list raz-pečat' ter prečita.”
“Kako torej začeti?”
“Izmisliti si morava nekakšno glumstvo. S posli pošiljati tudi ne kaže, ker tvoj psiček najbrž strogo pazi na sobarico in lakaja . . . Kaj, ali tvoj rad karta?”
“Da. Zmiraj, bedak, zaigra!” “Ima pa v ljubavi srečo!” se je nasmejal Degtjarev. “čuj, mamka, kaj sem pogruntal. Ravno ob šesti ari zvečer, vračajoč se iz pisarne, bom šel skozi mestni vrt, ker se moram nekaj z nadzornikom pomeniti. Torej uprav ob šestih, ne pozneje, blagovoli dušamoja, položiti listič v ono mramornasto vazo, ki, kakor veš, stoji na levi strani zelene hladilnice ...”
“Vem, vem . .
“To bo poetično, tajnostno in novo . . Ne izve niti tvoj debeluh, niti moja blagoverna. Si razumela?” Tiev Savič je izpil še en kozarček ter se vrnil k igralni mizi. Razgovor, ki ga je ravnokar slišal, ga ni porazil, niti osupnil, niti trohico razburil, čas, ko se je razburjal, razsajal, kregal in se celo pretepal, j:e davno že minil; mahnil je z roko In gledal sedaj na romane svoje vo trnjaške soproge skozi prste. No, bilo mu je vsekakor neprijetno. Taki izrazi, kakor puran, psiček, debeluh, so žalili njegovo samo Ij ubije.
“Kakšna kanalja je ta Deg tjarev?” je premišljeval med igro Savič. “Kadar sa srečava na ulici, dela se tako milega prijatelja, kaže zobe in se prilizuje, a sedaj pa ima tako strupen jezik! V obraz me imenuje prijatelja, a za hrbtom pa sem njegov puran, debeluh . . .” Čim bolj se je pogrezal v svoje protivne minuse, tem težji je postajal čut razžaljenja.
“Golobradec . . .” si je mislil, srdito lomeč kredo. “Fantalin . . . če bi se mi vredno zdelo, bi ti že psička pokazal!”
Pri večerji ni mogel ravnodušno gledati Degtjarevemu obraz, a oni ga pa je kakor nalašč izpraševal, ali je prigral, čemu je tako žalo sten itd. Bil je celo tako predrzen, da je kot dober znanec, glasno pokaral njegovo soprogo za to, da ista tako slabo skrbi za moževo zdravje. A soproga je popolnoma nedolžno zrla v moža s svojimi velikimi očmi,
veselo se smejala, tako uedolžno kramljala, da bi sam vrag ne sumil o njeni zvestobi.
Vrnivši se domov, počutil se je Savič razjarjenega in nezadovoljnega, kakor da je mesto telečje pečenke snedel pri večerji staro galošo. Morda bi se še premagal, pa ženino govorjenje ter njeno smeh-ljanje ga je slehrno sekundo spominjalo purana, gosaka, debeluha .. .
“Najrajši bi ga oklofutal,” si je mislil. “Oštel bi ga javno, podleža.”
Mislil je, da bi bilo dobro sedaj pobiti Degtjarevega, ustreliti ga na dvoboju, kakor vrabca, pognati ga iz službe, ali položiti v mramor-nato vazo nekaj nepriličnega, smradi j ivega — crknjeno podgano, ... na primer ... ne bilo bi slabo ukrasti ženino pismo iz vaze, a namesto njego priložiti kakšno izpačeno pismeces podpisom “tvoja ščuka” ali nekaj sličnega.
Dolgo je hodil Turmanov po spalnici ter se naslajal s podobnimi domišljijami. Hipoma je obstal in se udaril po čelu.
“Jože imam, živijo!”, je vzkliknil vesel. “To bo izvrstno! I-izvrstno!”
Ko je zaspala njegova soproga, sedel je za mizo in z izpreinenjeno pisavo nepravilno napisal sledeče: Trgovcu Dulinovemu. Blagorodni gospod! Ako ob šesti uri zvečer, danes 12. septembra, v mramornato vazo, ki se nahaja na mestnem vrtu na levo od zelene hladniee, ne položite dvesto rubljev, potem bodete ubiti in vaša galanterijska trgovina zleti v zrak.” Lev Savič je kar od veselja skočil kvišku, ko je napisal tak list.
“Ha, kako sem jo iztuhtal!” je mrmral ter simelroki. “Elegantno! Boljše osvete si sam satan ne more izmisliti! Naravno, trgovec se bode zbal in precej naznanil policiji, a policija ob šesti uri zasede grmovje in prime ga, golobčeka, ko se bo priplazil po list! . . . Kako se bo vstrašil! Predno se stvar razjasni, sedel bo v ječi in trpel, kanalja . . . Živijo!”
Lev Savič je prilepil marko na pismo ter je sam nesel v poštni nabiralnik. Zaspal je in spal tako sladko, kakor že davno ni spal. Pre-budivši se zjutraj in spomnivši se svojega naklepa, je veselo zamomljal ter celo potresel za brado svojo verolomno ženo. Sedeč v pisarni se je smehljal neprenehoma ter si slikal strah Degtjarevega, ko ga zgrabijo redarji . . .
Ob 6. uri ni strpel več ter pohitel v mestni vrt, da na lastne oči vidi obupni položaj sovražnikov.
“Aha”, si je mislil srečavši redarja.
Prišedši do hladniee, vsedel se je v grmovje in nestrpno čakal. Njegova nestrpnost je bila brezmejna.
Ravno ob šesti uri se je prikazal Degtjarev. Madi človek je bil videti najboljše volje. Njegov cilinder mu je junaško sedel na zatil-niku, in izpod odprtega navršnika je poleg naprsnika, kakor je bilo videti, pogledovalo srce samo. Žvižgal si je ter kadil smodko.
“Le počakaj, precej spoznaš purana pa psička!” se je škodoželjno smehljal Turmanov. “Potrpi!’ Degtjarev je pristopil k vazi in leno porinil v njo roko . . . Lev Savič se je dvignil in uprl vanj oči. Mladi človek je izvlekel iz vaze nevelik zavitek, «gledal ga od vseh strani in zmigal z ramami; v zavitku sta bila dva stotaka!
Dolgo je 'motril Degtjarev ta papirčka. Naposled pa ju je porinil v žep in dejal: “hvala!”.
Nesrečni Lev je čutil tisto “hvala”. Celi večer je potem stal nasproti Dulinovi trgovini, pretil s pestmi in godrnjal jezno:
“Straaahoopetec! Štacunarček! Preklicani Strahopetec! Zajec de-beluhasti! . . . Osel Oslovič!”
—Noben slovenski list v Ameriki ni tako velik in tako po ceni ko Arne-rikanski Slovenec. Samo |1 na leto. Naročite si ga!	*
Francoski spisal Guy de Maupassant.
Pripovedoval nam je zadnjič po obedu stari marquis d’Arvillesledečo povest. Lovili so jelene. Marquis se edini ni udeležil lova. Med celim obedom se ni o ničemur drugem govorilo, kakor o lovih. Celo dame so poslušale vneto krvave in včasi prav neresnične povesti, in govorniki so posnemali s kretnjami spopad in boj z zverino in govorili z grmečim glasom.
*
* *
“Gospoda, jaz nisem bil nikoli na lovu, kakor tudi moj oče, stari oče in praded ne. Zadnji je bil sin moža, ki je več lovil, kakor vi vsi skupaj. Umrl je leta 1164, in jaz vam bom povedal, kako je umrl.
Imenoval se je Jan, bilje oženjen in stanoval s svojim mlajšim bratom Francem na našem gradu v Lo-taringii’, sredi gozda. Franc je ostal iz ljubezni do lova neoženjen. Lovila sta oba dan in noč, poleti in pozimi; ljubila sta samo lov, nista razumela ničesar druzega, govorila samo o tem in samo za to živela.
Vsako motenje pri lovu sta si strogo prepovedala, in ko je moj praded na svet prišel, ko je njegov oče ravno lisico lovil, ni prekinil Jan d’Arville niti j eden trenutek lova, temveč samo klel: “Ta nepridiprav bi bil tudi lahko do konca lova počakal!”
Njegov brat Franc je bil še strast-nejši lovec. Komaj je zjutraj vstal, je obiskal pse in konje in potem je streljal okoli grada tiče, dokler se nista odpravila druge zveri lovit.
V okolici so ju imenovali le gospod grof in mladi gospod. Oba sta bila neprimerno velika, koščena, močna, živahna in strastna. Cesta se za lov na konje vsedla, je bilo vselej veselje, ta dva velikana gledati.
Pozimiletal764 jebila nenavadno huda zima, in volkovi so bili divji. Zaletovali so se v kmete, ki so se zamudili, lazili okoli sel, tulili od jutra do večera in praznili hleve.
Tedaj se je zaslišalo po deželi o nekem velikanskem volku s sivka-stobelim kožuhom, ki je dva otroka požrl, neki ženi roko razmesaril in vse pse čuvaje po deželi podavil. Vsi ljudje so bili v hudem strahu. Nihče si ni upal ponoči iz hiše.
Brata d’Arville sta sklenila, poiskati ga in ga ubiti, ter sta radi tega povabila vse plemiče na velik lov. Zastonj so gozdove posekali, nikjer ga niso mogli najti. Streljali so pač volkove, toda pravega ni bilo med njimi in vsako noč po lovu je napadel kakega potnika, ali pa je požrl kako živinče. Nekega dne je pa vdrl v grajski hlev in požrl vse najlepše prašičke. Brata sta divjala in srdita sta se podala na lov. Od jutra do večera sta prodirala goščave, ne da bi našla sled. .Srdita sla se vrnila slednjič domu. Čudila sta se, da ju je volk tako prevaril, in napadel ju je strah
“To ni navadna žival”, je rekel starejši, “človek bi mislil, da ima pamet kakor ljudje”.
Mlajši je odgovoril: “Morebiti bi morala dati kroglje škofu blagosloviti.”
Potem sta zopet molčala.
Čez nekaj časa spregovori zopet Jan;
“Glej, kako je solnce rdeče. Gotovo še naredi danes volk kakšno škodo.”
Ni še izgovoril, ko se njegov konj naenkrat vzpne. Širok grm se pred njima odpre in pokaže se jima velika siva žival, ki zbeži po lesu.
Oba veselo vzklikneta in se spustita za njo. Letela sta skoz, grmovje, po bregu navzdol in pihala močno v lovske trobente.
Tu naenkrat zadene moj praded s čelom ob močno vejo, ki mu zdrobi črepinjo; s krikom pade na tla in med tem njegov konj plašen zbeži in izgine v temnem lesu.
Franc takoj ustavi konja, skoči na zemljo in objame brata, kateremu teče kri zmešana z možgani iz rane.. Bratovo glavo položi v naročje in dolgo časa opazuje mrtvega brata. Počasi ga prevzame strah in položi brata navprek v sedlo, sede na konja in odjaha domu.
Kar naenkrat se prikaže postava v temi: zver! Strah ge prešine, nerkaj mrzlega, kakor kaplja vode, mu zdrkne po hrbtu navzdol in boječe se prekriža. Slučajno pogleda na mrtvo telo pred seboj; polasti se ga strašna jeza. Vzpodbode konja in zdirja za volkom.
Čez grmovje, jarke, skozi gozd dirja za njim in nepremično gleda nanj. Tudi njegov konj, kakor se mu zdi, diha moč in jezo.
Zdaj se zaženeta lovec in zver iz gozda v-neko dolino, ki jo oklepajo visoke skale, nobenega izhoda ni in volk se obrne.
Veselo zakriči Franc in skoči z lovskim nožem v roki s konja.
S ščetinasto dlako in z vpognje-•nim hrbtom ga čaka zver in njene oči se svetijo kakor zvezde. Toda pred bojem prime lovec brata, ga nasloni na skalo in mu zakriči v uho: “Pazi, Jan, pazi!”
Volk se ne brani več, mrtev je. Frano ga vzame in ga nese pred mrtvega brata ter zakliče s tresočim se glasom: “Tu, Jan, tu, tu je, vzemi ga!”
Potem naloži obe trupli in odjaha domov. Jokajoč in smejoč se pride v grad. Veselo kriči, ko pripoveduje o volkovi smrti, in joka se in si ruje brado, ko pripoveduje o bratu. In večkrat v poznejših časih je rekel: “Ko bi bil moj brat videl, kako sem ga davil, bi bil gotovo mirno umrl!”
Vdova mojega pradeda je vlila svojim sinovom gnus do lova v srca, ki se je podedoval od očeta na sina.”
Marquis d’Arville je umolknil. Nekdo je vprašal:
“To je pravljica, ni res?”
In pripovedovalec je odgovoril:
“Jaz vam prisežem, daje vse od kraja do konca res.”
Cementico
je najboljša snov za beljenje sten.
Isti popolnoma osnaži in očisti sobo ter nima v sebi nobenih zmesij, ki bi povzročale slab duh, kakor druga belila.
Poleg tega tudi utrdi stene, da se omet tako hitro ne krši in postaja z vsakim letom trpežnejši. Nikdar se ne razpoka, olušči ali obrabi.
Novinec rabi^Cementico ravnotako lahko kakor izvežbanec.
Pobelite vaše stene to pomlad s Cementico, in prepričali se bodete o njegovih vrlinah. Prihaja v zavojih po 5 funtov, katerim je cena 45c.
“Tcoicin unite ouiiiiy btook uisniiery u)
174 Randolf Street
CHICAGO. ILL
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
NfcUDVISNA UD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE. KY.
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in— Sour Masta žganje v vsi Ameriki..— Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov:
pivovarji
in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephone 26.
JOLIET,
F.	KORBEL & BROS.
prodajalec v ina od trte in žgania
Sonoma Co. California.
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: lin CANAL.
Cia® 1.
E. PORTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, ta j. in
E.	PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
***
Izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
Pivovarna: South Bluff Street.	JOLIET, ILLINOI S
POSKUSITE JE!
Kyifhauser Waldkrauter
I	J
MAGENBITTERS.
Naj boljši kričistilce na sveta.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah in jetrih. Ojači in prenovi cel sistem.
Gotovo zdravilo
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
j eel i ni lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
Mihael Kočevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. State in Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJ-ENI ZDRAVNIK
ID PL.	rv^usi POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu oočinstvu.
Glasovit’ 'n proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in i Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etnc zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zarad-tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne boiezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t, d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil.
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----:VSI ONI:----
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne®.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE; sodnik sodišča v Kansas City, Kat, S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam. da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa
SpoStovani I>r. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sen trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texaz
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City
SpoStovari gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni.
T IM. JURKOVIČ. Iron Mountain, Mich
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odg'-'or.—Vsa pisma naslovite na:
DR. Gr. IVAN POHEK,
Poet Office Boxes 553 & 563.
KANSAS CITY, MO.
Severova zdravila.
Severov balsam življenja
vselej ozdravi zaba-sanost, zgubo apetita, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
Severovo mazilo zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža in se delajo na nji kaki iz-pustki.
50c, s pošto 58c.
Severov
kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mehurje ter utrujenost.
$1 00.
1 - 1
Severovo
zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
Severov balzam za . pljuča
ozdravi
j kašelj,
| prehlad,
\ gripo,
(
l davico,
\ hripavost,
5 vratobol \ iti vse
Severov regulator ; za ženstvo,
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
$1.00.
♦o+o+o+o+^o+o+o+co+o+o+o+c
1	SPOMINI NA DOMOVINO. $
2	Spisal M. P,	?
0O4O^-K>*O*O+O*O>OO+O*-K>^Ol
XXIII.
Severov Nervoton
premaga vsako nervoznost, pomanjkanje spanjain slabosti živcev.
$1.00.
Priporoča se materam po porodu.
I
i Severove tablice S zoper prehlad
i ozdravijo tegavjed-v nem dnevu.
j
l 25c, s pošto 27c.
> Severove ? jetrne krogljice
j uravnajo prebavlji-■ vost in povečajo ta-j koj apetit.
25c, s pošto 28c. 1 bolezni na -■ 25c’ s P°*to 27c*
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih z zdravili.
i
< pljučih.
25 in 50c.
Š Zdravniški nasveti | \ za vse bolezni
Ise dajejo zastonj.
W. F. SEVER
CEDAR RAPIDS, IOWA.
Nepravilno sem se torej vedel pri krstu kot knm Sosedovemu novorojenčku. Tako se mi je izrazil g. kapelan koncem opravila. No, pa gospodu ne zamerim, menda je bil mehko, gosposko izrejen in danes g. ni imel čuta z mano, ko so mi hodila ob tej priliki spominska vprašanja pred oči, češ, ti si bil tu kot ta otrok, tu si rojen in zapustil bodeš ljubljeni kraj kot ptica, ki jo usoda prepodi od gnezda, kjer se je zvalila . . . No, res pri jednakih mislih bil sem nekoliko presunjen in iz sebe, a že omenjeni gospod ni čutil z mano, in izraz tega dneva, izgovorjen po njem, mi ostane v vednem spominu...............?
Domov grede bil sem presunjen ob tej priliki. Mlada boterca, jaz in nosilka otroka šli smo po ondo-tnih navadah malo v gostilno, kjer smo napili mlademu Pavličku, nakar prenesli smo ga na rojstni dom, na veselje celi družini. Botrinjo smo skup obhajali, kot je šega po naših krajih. Botriea je tudi prinesla pogače, kot je staTa slovenska navada, da vsem rojenčkovim domačim prinese maslene štruce.
Par dni po tej krstni slavnosti podal sem se z vozom na Rakek. Ker sem prerano prišel, sem na kolodvoru čakal na vlak proti Trstu. Opazoval sem razne prihajajoče in odhajajoče ljudi. V kotu na kolodvoru pri vratih opazim staro ženico. Pod pazduho držala je kokoš, poleg nje stala je košara s kruhom in sadjem ter poleg tega še vreča z nekakim živilom. Čokat in mlad postrežnik, ki je odnašal in prinašal bolj “nobel” ljudem prtljago, gre mimo te stare ženice, ki je z vidnim strahom stala v kotu, v skrbi, kdo ji pomaga na vlak zanesti težko prtljago. Zdajci ustavi tega postrežnika z besedami: “G’spud, prosim, če mi bojo nesli na vagon mojo robo, dala jim bom 4 solde.” Ta se je pa odrezal: “Bež’te, hež’te!” Medtem je vlak od Ljubljane prižvižgal. Zenica sama si ni vedela pomagati, naj drži kokoš ali prime košaro ali vrečo. Vsa tresoča se gleda krog sebe. No, in ker jo vidim v vidni zadregi, vzamem v eno roko njeno košarico in v drugo vrečo, pa rečem: “Mati, pa pojdiva, no!” In ona je začudeno šla z mano k vlaku in šla sva skupaj v vagon.
Med vožnjo mi je povedala, da je iz Cerknice in da ji je sin, ki je oženjen v Trstu, pisal, da mu je žena zbobela, ter da gre obiskat in mu nesemekaj poljskih pridelkov. Ko sva se naprej vozila, prosila me je, da sem ji odvezal iz vreče in odrezal kruha, da je nakrmila kokoš, ki že od 9. ure ni jedla. Mislil sem si: Stara ženica za kokoš skrbi in nase pozablja. Dalje povedala mi je, da je stara nad 70 let, in več križev mi je potožila, ki tarejo kmečki stan.
Nad tem pogovorom pripeljali smo se v Št. Peter. Tu je postaja, kjer vlak stoji 10 minut. Ker je žena radi nekega opravka morala izstopiti za trenotek, prosila me je, da ji popazim tačas na kokos. In tako sem bil nekaj minut paznik kokoši v Št. Petru na postaji.
Naprej smo se pomikali po skalo-vitern Krasu, ki je od dežja oprano skalovje, videti kot bi se ovce pasle.
“Nabrežina!” klical je konduluer in razgled pokazal se je na morje v tržaškem pristanišču in ob okolici, že znani mi z dobe soldaškib let. Bil sem kar iznenadjen nad bleskom in bliščem morja adrijanskega.
Mimo Miramaia peljali smo se in že seje vlak ustavil na južneme, ko-lodvoru v Trstu. Poslovil sem se od svoje stare spremljevalke, katero je čakal njen sin, in odšel proti mestu po znanih mi tržaških ulicah.
Najprej sem obiskal ožje mi prijatelje ter jih obenem povabil, da se zvečer skupno snidemo, a da ne smejo pozabiti svojih prijateljic, da bo več zabave. Izpolnili so svojo obljubo in zbrali smo se v neki slovenski gostilni, ki je menda jedina s slovenskim napisom v Trstu in to s sledečim: “Vipavsko vino liter po 28 kr.”
V tej gostilni zbrail smo se pri neki okrogli mizi. Gostilničar je bil kaj prijazen, a nrenda tudi vnet Slovenec, vsaj tako je bilo videti.
(Dalje prih.)
MI H0ČEM0TV0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bonu. vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posepij mehki in, trdi les, iate> cederne stebre deske in šingine vsake, vrste
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kauala.
Predno kupiS Lumbe oglasi se pri nas, ii oglej si naSo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in t-prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
javni jJ?
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r7fc<
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
M. Ii. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Co. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
GEO.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Gumbe, znake in bandera® S
Kupitelahkopri nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno i art cite drugje.
3
g
ipil
H
S
g
P
g
p
k
p
p
ii
P
I
P
p
p
p
P
I
i
g
i
§j
p
P
0
1
d
i
HBBBHBSSfiaœBEHSSIiœgHBaM
Novi izvanredni uspehi
ttI:E.C.Collinsa
"V ZDRAVILSTVU.
Mnogi izmed naših rojakov, ki si služijo vsakdanji kruli ali pod zemljo ali v tovarnah, hitio v prezgodnji grob, ker v bolezni ne iščejo pomoči tam, kjer bi jo dobili. Vcled slabega, zdravljenja se njih se- j stav oslabi, bolezni se zastarajo in postanejo neozdravljive.
Mili Rojaki! Sedaj soj Tam bedo že oči odprle? Ke-1 daj boste spoznali svojega do- | brotnika?
{itajte, kaj pišejo sami j vaši rojaki o novih uspehih j Profesora
Dr. E. C. Collinsa.
Barbkrton, Ohio, Jan. 27th 1904.
Velecenjeni gospod Profesor Collins!
Trpel sem na bronhitičnem kutam, neprestanem kašlju kateri mi nidal pokoja noč in dan, da sem popolnoma oslabel, k temu pridružilo se je še ne znosna bolezen na desnem boku mojih prs, mislil sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil sem se na Vas Prof. Collins, našel sem Vaš naslov v mnogih slovanskih listov da Vaša zdravila zamo-rejovti celo istega, kateri ubupa nad svojim življenjem. Le en poskus v Vašim zdravilam katere sem pravilno po Vašem ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravil.
Vaš udani	J. Brignel,
člen društva of American Legion of Honor.
Weston, Colo., Jan. 12th 1904. Cenjeni mi Prof. Collins!
Bila sem upozorjena na Vaš cenjeni naslov gospod Prof. Collins, od ljudi kateri so se no. Vao obrnili za pomoč ko so bili bolni. Ubogala sem jih in Vam Prof. Collins poslala natančen popis : svoje bolezni, imela sem vratobol in trgalo me je po vsih udih. Poslali ste mi medecine, jemala sem jih po predpisu Vašem in v preteku 4 tednov sem popolnoma ozdravljena in smelo smem tvrditi da j me je Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem v istini na robu groba. Zatoraj se čutim dolžna se javno zahvaliti temu zdrav-I niku, ker se čutim zdrava in sem srečna sedaj v krogu svoje družine.
Za Vaš trud se srčno zahvalujem. Bog nej Vas blagoslovil Bilježim Vaša hvaležna	Maria Baltazar.
Zahvala iz Canade.
Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin P. Qu., Canada piše sledeče: Dolgo let sem trpel na akutnem reumatizmom, primoran sem bil čuvati svojo postelj, vžival sem različne medecine ali ni jedna mi ni pomagala. Moj prijatelj svetoval mi je, naj se na Vas obrnem, storil sem tako kakor mi je svetoval, mnenja da mi tudi Vi pomagati ne bodete mogli, ali po prvem zaužitju Vaših zdravil zapazil sem takoj da mi je bolje, in po rednem zaužitju, Vaših | zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma ozdravil,
Vam izražam javno mojo srčno zahvalo.
Se-li hočete tu-di ozdraviti?
Pišite takoj ali se pa osebno oglasite pri Prof. Dr. E. C. C0L-[ LINSTJ in boste povoljno zlečeni.
Cele kllige svedočb bi se dale napisati o njegovem velikan-ckem uspehu v lečenju raznih boleznij, ker je.on toliko ljudij ozdravil popolnoma, o če mu spričujejo živeče primere t. j. njegovi bivši bolniki.
Može, žene, mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji, glavni ali vnanji bolezni, poiščite si pomoč tam, kjer edino je dobite, pri Prof. Dr. E. C.Collinsu.
Cas plati, čas trati, ne odLkladajte!
Kdor sam ne more priti, naj takoj piše na to adresso:
PROF. DR. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St.,	New York.
Tradne ure zjutraj od 10 do 5. ure popoludne. V stredo in petek do 8. ure zvečer. V nedeljo od 10. do 1. ure.
PniMralr prodajalec ur, verižic, uhanov, mallja FU&Ul C1 v prstanov in druge zlatnine.
«frf BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.......$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom JSSpSft, in 15 kamni............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00	,
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim'f?	\ Vl
pokrovom, istot-ako tudi 14 karatov|Jl&? ^ ^ zlate kar naj cenjeni naročniki po sfer J želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si	* “.
kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni
je moje geslo. __________ e-750
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljaj« v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari
M. POGORELC, Box 226, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M.
field, Mleli.	f***®*™, ii.? °f B- Schnette’
52 State St., Chicago.
W. J. FEELEY CO.
S & 8 Monroe St., CHICAGO
Misijonarka.
“Ali sosedka doma misijonari?” “Bržkone; njeni otroci rogovilijo kot pravi d ivjaki.”
AJ 1r	I
040*
I h
Lo.
♦O+OMJKIKHOWKI W(HO*
a kratek čas. i
©♦0404040* 04-04 04 0404
O ta deca!
“Goepodičina učiteljica se zanima aa Vas, oče.”
“Kako to?”
“I no, danes, ko mi je sedemkrat rekla, naj se usedem in prav obna šaro, je tudi rekla, da je radovedna, kakšnega očeta imam.”
vedena na jako spreten način v angleški jezik. Kdor se želi dobro nasmejati, a to zdravim dovtipom in čudovito smešnim zmešnjavam, naj ne zamudi te igre. —.V ponde-Ijek zvečer 21. marca se predstavlja “A Montana Outlaw”, igra vzeta iz življenja po severozapadu v prejšnib letih.
Previden otrok.
Gospa Mladoženka:	“G. doktor,
steklenica zdravila, ki ste jo pustili za dete, je izpraznjena.”
“Doktor: “Nemogoče! Rekel sem Vam, dajati mu po eno žlicico vsako nro.”
Gospa Mladoženka: “Da; ampak mož in jaz in mati in dojilja smo morali • vsi izpiti po celo zličico, predno je dete pokusilo.”
(OPERA HOUSE.)
WM. H. HULSHIZER, Mgr.
Zamuda.
Meščan (na obisku pri predmešča-nu): “Miljo in pol do postaje! Za božjo voljo! Kako moremo priti pravočasno v takem snežnem vihar ja?”
Predmeščan (smehljaje): “Lahko prijatelj; vlak bo imel gotovo uro zamude 1”
BODOČE PREDSTAVE!
V soboto 19. marca dve predstavi, popoldne in zvečer. ‘‘THE HEART OP MARYLAND.” Cene popoldne: 25c, 3ac in 50c; vsi sedeži reservirani. Cene zvečer: Reservirani sedeži: $1.00, 75c. 50c, 35c; galerija 20c. Sedeži naprodaj v petek dopoldne.
V nedeljo zvečer 20. marca. Nepre kosljiva šaloigra "ARE YOU A MASON V” Cene: 75c, 50c, 35c in 25c.
Zavrnitev.
Neki Kočevar, vozeč se z Ribničanom, je zagledal tik klanca stara vešala in si hotel privoščiti dovtip, rekoč:
“Ti, ali vidiš to-le?”
“Seveda vidim,” je odgovoril Ribničan.
“In kje bi bil Ti danes, če bi ve šalom šla pravica?”
“Sam bi se vozil,” je odgovoril Ribničan.
Na vrhniški železnici.
Sprevodnik (vstopajočemu potnika): “Vstopite rajši v kak sprednji voz; veste, o zadnjem ni sploh gotovo, da li pride do Ljubljane.”
Slaba druščina.
Gospa Buckova: “Mislim, da ve-žino jetnikov semkaj dovede slaba druščina.”
Ključar:	“Tako je. Večinoma
pridejo v spremstvu kacega policaja ali detektiva.”
Srečni oče.
Prijatelj (z druge ulice, srečnemu očetu):	“Halo, Anton, čestitam!
Slišim, da imate novorejenčka pri vas.”
Srečni oče: “Kaj zlomka! Ali ga j« slišati tako daleč?”
Modrijanček.
Učitelj: “Kaj uči kraljevanje Karola I. ?”
Johnny: “Prosim, gospod, da ne izgubljajmo svoje glave v trenotkih razburjenja, gospod.”
Po ovinkih.
Anica:	“Saj se spominjate na
veliki kos torte v omari, mamica?”
Mati: “Da, srček; pa zakaj vprašuješ?”
Anica:	“Ali niste rekli, da bi
zbolela, če bi ga pojedla?”
Mati: “Da.”
Anica: “Glejte,pa vendar nisem!”
V pondeljek zvečer 21. marca. “A MONTANA OUTLAW.” Cene; 75c, 50c, 35c in 25c.
gooooooooooooooooooooooooo
Anton Schager
411-412 Barber Bldg.
JOLIET, ILL.
Oba telefon a štev.	400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOv
Gospa:	“Kateri kos pišeeta izvolite, g. Lakota?”
G. Lakota:	“O, polovica tega piščeta bo dovolj, hvala Vam.’
(Citizen’s Consolidated Band.)
Priporoča se vsem slovenskim in hrvat-skim društvom v Joliet in okolici pri prirejanju društvenih parad, piknikov, veselic, pogrebov in drugih svečanostih. Ta godba ima zdaj tudi svoj orkester,ki je zlasti namenjen za godbo pri plesnih veselicah v dvoranah. Jamči se vsem točna in solidna postrežba
Naročila sprejema
JOS. GRIČAR, Mgr.
1010 N. Broadway, Joliet, 111.
N. W. Telef. 1774.
JOS. STUKEL, tajnik godbe,
209 Indiana St., Joliet, 111.

Frank Medosh
200 E. 95th St. So. Chicago, Ul.
--♦<>:>♦ — • '
Qoi-itilniô ar.....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1811........So. Chicago
Na plesu.
Plesalec: “Glejte, gospica, potim se kot medved, ali naj kupim ledu?” Plesalka:	“Potem morate pač
vprašati živinozdravnika.”
Ni priduosti.
Župnik:	“No, kmetica, kaj pa
dela Vaš sinko, Štefan?”
Kmetica:	“Oh, č. gospod, pravi
križ imam s fantom. Živel bi lahko kot grof, če bi hotel gnoj voziti.”
Premog po $3.50
Da, po ti ceni ga mi prodajamo, in to | dobrega v velikih kepah. Imamo tiub j izpranega — Washed Nut — v manjših i kosih po isti ceni. Naročila točno odva-, žarno na dom.
Preskrbite se sedaj z njim. Sedaj j. j suh, pozneje pa bo dražji, težji in moker.
— Jolietsko gledališče. “The Heart of Maryland” je igra, smatrajta od najboljših kritikov kot jedna glavnih amerikanskih dramatičnih predstav. Seže namreč nazaj v zgodovino naše slovite civilne vojske ter je polna ganljivih, resnih in šaljivih prizorov. Igra se v soboto popoldne in zvečer 19. marca. — Znano je, da imajo Nemci nekaj najboljših šaloiger. “Are you a Mason?”, ki se igra v nedeljo zvečer SO. marca, je jedna izmed tistih pre-
F. HUBENET,
70S Cass St.
W. Pitone 350.
Tim Joliet National Bail
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON. predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBERT P. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic
-^Furniture
308-310-312-314-316 Van Buren St.
Dve veliki prodajalnici.
Posebno znižane cene za soboto in pondeljek v naši zalogi raznovrstnih postelj.
Nanavadne priložnosti, ki jih ponujamo mi občinstvu tekom naše 40 dnevne prodaje, morajo prepričati vsakega, da se dobi v naši največji prodajalnici v mestu dobro blago po nizkih cenah.
V soboto in pondeljek bomo prodajali svoje železne in mesingaste postelje po
10 odstotkov znižanih cenah.
Ako nameravate kupiti postelje, pridite sedaj in uporabite priliko. Poglejte le-le cene:
Navadne $9.50 vredne postelje................
Navadûe $6.00 vredne postelje.................
Navadne $3.00 vredne postelje................
Druge železne postelje imamo še po drugih cenah doli do...................
$6.50
$4.75
$2.10
$1.85
Izber našega blaga je vedno največja.
Opozarjamo vas na to, da je naša dvojna prodajalnica za pohištvo največja v državi izven Chicage. Naša zaloga je razstavljena na sedmih nadstropjih, da jo je veselje ogledovati.
Kakor že rečeno so naše cene pohištvu najnižje, a še nekaj je na kar vas opozarjamo:
Vas kredit je dober.
Ako nimate denarja, da bi takoj plačali, lahko plačujete na obroke, in sicer tako kakor se vam zdi najlažje.
Pridite k nam in se prepričajte.
HENRY ? LATZ,
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, PHONE 914
JOLIET ,ILL.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu ,	v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke Ctiie.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Den^v na posojilo.
Posoj ujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.	JOLIET
Bar Ms.
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
414VaaBarea St.	Tjlejbone 171
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
■....... ■ - > ■ - ■
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N:W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
Vprašajte svoj ega mesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joiiet
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
)
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, ill.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531.
ITa prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijski vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joiiet, llls.
Telef. 2252,
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam naj. boljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
im:. ir-Ocs-usla.
P. 0. ltoxK4.	CROCKET, CAI,
Kadar kupujete ure in zlatnino
gotovo želite kupiti dobro blago, a po zmernih cenah.
Zato idite h
IR o Tot. UP. Kiep
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. Od pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave ia ^aravne. Cena 25e in 50o.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Seterovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
W. F. Severa
Cedar Rapids, low
a.
USTANOVLJENA 1871.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GR0GER1JSKIM BLAGOM,
« PREMOGOM IN «
s^lootst,
920 No.Chicago St., Joiiet 111
Telefona številka 348.	111
|3if~Zopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu urilo-žite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
‘‘The D. S.” lOc. in i,Meerscliaiiiiin 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joiiet, llls
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
PRODAJA a* REMOGA C*
Prihranili vam bomo pri vsaki toni od 50c do $1.00, in to pri trdem ali mehkem premog«-Pridite k nam takoj.
$3.R0 tOl
Izvrstni soft Lump premogpo.............
M. PHILBÏN
515 Cass St. Oba telefon«-
I- tšsesi*e!&3
Slovenci v Ely, pozor!
Letne volitve za mestne urad-I nike se vrše dne 5. aprila, 1904. Sedanji mestni sodnik (Muni-1 cipal Judge)
John Cosgrove,
je Slovencem dobro znan ter .dela v njih korist. Glasujmo 1 torej znanj vsi in bodimo (složni!	i0-t6