rodskili v F reci Odgovorni vrednik Dr. Jíme* Bleitcei*. Tečaj JI. saboto 16. oktobra (sredojesna) 1852 Lisí Hebrejske melodije. Po angleskem L. By a, poslovenil J • y XIII. Savi. » Ti , čigar zarot mertve bdi, Poklici vun proroka mi !» »»Iz groba, Samvel, dvigni se! Glej ! vešćec, kralj, pred tabo je!«« Zmajè se zemJjaj on vsred stoji oblaka Luč obledi, pred trugo uja bežé. ; Stekleno smert ?z oči mu stermih zrè Je roka vela, suha žila vsaka. > i V kostí beloti noge mu blišcé, Sgerbančene, brezkitne, užasnive Brez sape glasi od ustne negibljive Ko jamski vetri, votlo mu done. Sav] vidi, i pade. kakor dob, ki tresne Na mah ga strele plamovdar požrešne. »Kdo sen mi moj nepokojí? Kdo je, ki mertve tu budi? Si ti 5 O kralj ! Glej > brez kervi So leti udje, i merzli: Tak' moji so i taki bdô I tvoji jutri, vřed z menór Pred no bodoči dan bo preć , Tak bodeš ti tak sin cvetec. Ostani zdrav, za dneva le, Pôj prah bo najin smešal se. Tam z rodom ležal bodeš vel Prodertim od nebrojnih strélj Od boka meč zabola bo Tja roka v serce ti toplo : Brez krone i glave zgibnula Sin, otec, Savla hiša vsa!« ? boka jama, v ktero se za čevelj visoko nameće , na to konj ski g a gnoja, in na pavce perští; čez perst naj se drobné rezance za ali dene mesanica iz volovske ali svinské kervi, vin skill droži, enmalo otrobov, ovsa, drobno zrezanih cev j nekterih koscov mesa zmesano vse dobro skupej , — potem spet nekoliko perští in drobné rezance, na to spet perští in gori imenovane meša vse to pa se po , da se vse, kar je spodej, sogreje 5 nice toliko, da je jama polna: krije z gnojem in gnjiti začne. Da pa kuretina tako napravljene jame ne razberska, naj se ternje in kamnje na-njo položí. O 2 ali 3 mescih potem, koje mesanica gnjiti začela, se zaredi v nji veliko červov, ki vec en zarod za drugim mescov zive in rasejo, da sledí. Ti červi so zdrava in tečna pica za kure dobro spita, kokoši ležejo veliko tino, ki se po nji jajic. ali Pokladajo pa se jim tako, da se včasih kake lopate te mešanice iz jame vzdignejo in červi tako kuretini zobati dajo. (Gnoj pomnožiti in napraviti, daje bolj ro doviten) ni boljšiga pripomočka, kakor vsaki dan že v hlevu ga z gipsam postupati; na gnojnisu pavca dobre perští pa naj se kup poravna, za po njem potroši, dobro pohodi, z gnojnico pomoći in še enkrat z gipsam potroši. O » led kmelijslra na Jingles kim (Dalje.) Zemljišni davki na Angleškim. Mmelijske s kušnje. (Ena skušnja vec, da veli krompir ne gnjije Iver smo slisali, da so zemljiša na Angleškim večidel vse v rokah velicih posestnikov, tedaj ljud stvo skoraj nič lastne zemlje nima, akoravno bi je V) Gosp. fajmošter K. Fiser iz Libotica takole Nekaj veseliga vam moram oznaniti. Te dní voljo tega vsak posestnik da vek za uboge od naravnih pravicah tudi imeti imelo, mora za radj. piše : pride nek tesarsk mojster iz moje fare k meni in mi rajtovati, ki znese od vsaciga orala (joha) blizo med družim pové, da je krompir, ki ga je za séme 2 fl. 40 kr. V tem davku so srenjski stroški za odlocil ■ WÊM WÉĚ' ' W MĚĚ' IÉ je pa pove, aa je Krompir, ki ga je z , pod streho nad svojo stanico shranil tako zvenel, da se ? kjer je bal, da bi senerasel; zavoljo tega je kupil še druziga frišniga krompirja in ga je s svojim zvenjenim vred na ravno tisto od vsaciga orala fl. 40 kr. mostove, jetnišnice, policijo itd. zapopadeni. Drugi veliko višji zemljišni davek je tako ime novana velika cerkvena desetina, ki znese fl. njivo vsadil. Njegov domač in pa kupljeni krompir sta lepo kaliti in cvesti začela — ali velik razloček je bil med njima v jeseni; med vélim domaćim krompirjem ni bilo ne eniga gnjiliga. ku Zraven te velike cerkvene desetine je v vec grofijstvih še mala cerkvena desetina, ki znese 1 fl. od orala, v nekterih pa kr. Ker na Angleškim nimajo gruntniga davka po prerajtaniga. se od .» . v u. j; i , j v ui ni u i ji v li v/ i/ u i ^ u giij iii^a , AU- lici ua iiu^iconJiii mm a pljeni pa je zlo gnjil. To poterdi, da vélost se- katasterskim čistim dohodku menskiga krompirja je dober pomoček zoper gnjilino, rajtuje gruntni davek po tem,'za kolikor je zem kakor je bilo v vašim časniku priporočevano". ljiše v najèm(stant) dano; od orala se po tem ta {Vica %a kurétino~). Bolonje beremo, kako kokoši in sploh kuretino časniku kmetijskim iz kim plačuje okoli 1 fl. 33 krajc. po Ce s tni davek ali davek za popravljanje ce zimi in o začetku spomladi, kadar druge piče manjka, stáje od tistiga časa veliko nižji, od kar so že preživiti. Y kakim kotu na dvorišu se skopljeglo- leznice vpeljane, in kakor je svét po mnogih kra 330 jih za ceste bolji ali slabji, je tudi ta davek nizji ali višji: 20, 30, ~ nil* 40 ali 60 krajc. od orala. j s k o d b e. se zakřiví s hudodelstvom težke telesne po Dohod kini davek se plaču je le od polo Tega hudodelstva postane tudi kriv, kdor svoje více dohodkov, ki jih vživajo najemniki (štant- prave starše ali kdor javnega urednika, da mani); od orala je večidel po 30 krajc. odrajtovati. hovna, pričo ali zvedenca, ko svoj poklic oprav Ako se vsi ti davki skupej zrajtajo 9 pride na ljajo, ali za to, ker s;a opravljajo, premišljema na • i« v • v. v z # 1 oral okoli 10 fl. 43 krajc. na leto zemljišniga njih životu poškodje, če tudi poškodba ni taka. kakor davka, kteriga posestnik in najemnik tako odrajtu- je bila zgoraj popisana. jeta 5 da najemnik (štantman) ves cestni in dohod Kazen tega hudodelstva je po 154. jeca od 6 kini davek sam plačuje, od davka za uboge pa le mescov do 1 leta, pri obtežavah se pa zamore do 5 let polovico v nekterih grofijstvah, v nekterih pa tudi zdaljšati. celi znesek. Kmeti jski podúk na Angleškim. Na Angleškim ni ljudstvo tako kakor pri nas, da bi mislilo, da kmetovanja se ni treba učiti. Angleži dobro zapopadejo, da kmetovanje je važno delo, ktero dobrih vednost potřebuje in se tedaj mora dobro naučiti, ako se hoče z boljšim pridam Ako se pa (pravi 155): samo na sebi sicer lahko poškodovanjes takim orodjem in tako započne, da je z letim navadno s inertna nevarnost združena, ali ce se kako drugač izkaže namen, kakošin srori omenjenih hudih nasledkov napraviti, če je tudi le pri poskusu ostalo ali in dobičkam opravljati. Angleži pa so nasproti tudi ljudstvo, ki ne tava v domišlijah puhle učenosti, ampak se vsake reci tako loti, da po nar goto vši poti svoj pravi cilj in konec doseže. Oni tedaj nimajo tistih viso koučenih kmetijskih ucilnic, kakor jih najdemo na c d Nemskim pod imenam akademij : : a. ? njih učenje je drii£aćno. Mládenec hoče kadaj kmetovavec biti 5 C gré v nižji realne ali umetniske sole ali ene leta v spodnji gimnazij da si v teh šolah tolikšno ved nost v znanstvu nature 5 sveta 5 računstva itd. za p o d 1 a g o, na ktero pridobi, kolikor je potřebuje se opirajo vse kmetijske vednosti. Potem se gré dj anskiga kmetijstva učit a kakimu posestniku ali najemniku 9 je znan 5 da posebno dobro in umnokmetuje, in pri tem ostane ali leta. > , V iz : tii yj{L } Ker pa nobeden teh posestnikov več kakor ali 4 učence na svojo kmetijo ne vzame, so kme ti jski učenci po kmetijah cele dežele razkropljeni. Kmetijstvo v Lyrencestru slovi za nar bolji učilnico, kjer se je pod krilam princa Alberta, možá kraljice angleške, poslednji čas šola osnovala c če ste iz poškodbe pokaženje zdravja ali nezmož nost svoj poklic opravljati, nar manj za tride set dni nastopile; ali če je djanje s posebni m i mukami združeno bilo; ali se je za oškodjenega napad v z vezi z druzimi po dogovoru, ali pa zase dno storil, in je iz tega nastopil kakošin gori omenjenih nasledkov; ali čeje težko poškodovanje postalo za življenje varno, — gré prisoje vati težko in poostrovano n e jeco (§. 19) med 1 in 5 leti. Ako je pa hudodelstvo pravi 156: poškodovanemu besedo, vid ali sluh vzelo ali za vselej oslabilo, zgubo zarodne zmožno-sti, očeša, rame, ali roke, ali kako drugo znamenito pohabljenje ali pogerdenje, ali vedno bolehanje , neozdravljivo bolezen ali zmešan um, ki ni podoba, da bi se ozdravil, ali . nezmožnost za vselej svoj poklic opravljati, kvarjenemu naklonilo, gré kazen težke ječe med in 10 leti odmerjati. po Ako je bil p lep j k se j med več v kteri se zraven djanskiga kmetovanja učencam tudi razlagajo mnogi kmetijski nauki po bukvah. Ijudmi unel, ali pri hudem ravnanju, zoper eno ali več oseb zapocetem dovan, je treba z 1 kdo Najemniki imajo kmetí je v grolijstvu Essex doval, po poprejšnih na svojem životu težko posko kterim, ki ga je tako poško nar bolj v čislih, zatorej gré veliko teh, ki hočejo kako kmetijstvo v najèin vzeti, poprej v to grofij stvo 154 156 ravnati Ako je pa težka telesna poškodba nastopila samo îdin jen j u nasledkov pohabovanja ali hudega rav- 5 po ze nanja od več ljudi, ali če se ne da izkazati kd J* kllltilJOl/ ? U V 11UJ VU1 f ^ ^ V p I V I ▼ VV da se ondi popolnoma izučijo kmetijstva. Škocii slovi nar bolj kmetija Dikson-ova, težko oškodo prizadjal, naj se vsi tišti, kteri so se tudi izreku krivi hudodelstva težke kjer se po troje učencov uči, kterih vsak na leto pokvarjene lotili 1000 fl. za to plačuje. Na veličili kmetijah se pogostama najemniki v kaznujej telesue poškodbe, in z ječo od 6 mescov do 1 leta nedeljah popoldne snidejo in kemijsko-kmetijske reci poskušajo, si nove znajdbe razodevajo, in po Hudodelstvo Od šig axiga stori . kdor djanje započne slusajo. kar je kmetijstvu v povzdigo in napredo- iz kterega ima po njegovem naklepu p vanje. Zato pa tudi umno. kmetovanje na Angleš- last kim ni bela vrana, kakor marsikje drugod. bent na tuj vstati, c e s e tudi oginj ni unel ali no kod n i (Dalje sledi.) K n a p r a zapové 167 je treba odmerjati / gleii nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke po v Ce lednjem razločku se je oginj ljenje p (Dalje.) Od hudodelstva teike telesne poškodbe Kdor zoper cloveka, čeravno ne z na ka viditi ar l in je s tem kak človek , ko je zažigavec to napr namenom p b el; ali če je posebna z konče va nj d der h al požar napra vila , je kazen smert ga usmertiti, pa vendar z drug s o v r a z n i m m nom tako d v a j s e t je d j pokl m da se mu je vsled tega nar d r a v j e p o k pravljati, c ali d manj z a zmožnost ali da se mu ako je storivec pa razne reci za; prav samo enkrat ako se je oginj več kakor enkrat. bodi si eno ali i ral, in se je oginj res unel ali > ce unel, in se je pogorelcu m me šal ali pa težko pohablienj k ta škoda zgodila; kakor tudi če se je storivec zažiganja več kakor enkrat ? p* 331 vselej b žive di peh lotil naj kazni szeis u s težk V J el če se je oginj unel, pa se mu ni _ « . . . • 1 1 V • « b zreci mi sej s), smešno davorijo, že tudi na nemški*) in francoski jezik prestavljeno, v kteri po stari med pripovedki pripoveduje, kako so poljskega kralja Po- d oslej zen težk ako se štetih okol pri d ru V « je ka P misi in pod w J od 10 do 20 let 9 žavni zbor meri oginj sicer ni unel, pa je bil p v • ali bij 9 i snedle, pa tudi na poljski der monomahija, antimonom na takem kraju, razširiti znal, ali v in „wojna Chocimska" (vojska Hočimska). Naj ř^loín, nňar.; r^o«™ .» ir n » A ! „tf ____ se bil po unetju lahko bolj cislajo učeni mozje pesem „my in m h okolsinah podtaknjen, mahij u v kterih je bilo tudi življenje kakega člověka v Nje nost postavlj ocitno n znuje s těžko j g) ako se je delo pod naj se storivec ka v V spisi so prišli v desetih zvezkih 1804 9 leta 1830 pa v Parizu vdrugič prelepo na d 5 dc 7i in b 10 t ? tisnjeni, na dan p o seb n c ti storilo, in je nastavljeni oginj se 9 » 1, ali so ga po tj poga j n je storivec zapadel težki j ne unevši z škode i med 1 let k Ako se je storivec, podtaknivši oginj, ter si je sam in še o pravém času tako prizadjal da se je vsa škoda ubranila, nai se mu vsaktera i Stolovanje po haškim. Spisal M. Vernè. 29. pismo. Dragi prijatel ! dan je že bil, ko smo se s hriba vernili. kazen prizanese pusavnika smo prav hitro prišli, ker se po pepelu tudi jako lahko teče. Kmalo po osmih smo bili Kdor iz kakoršnega bodi hudobnega namena ze spet v Rezi u i. Tù najmeva s tovaršem voz > in « J last zažgč, in s tem tudi tuj t se v nevarnost ognja pripravi, je tudi k , brez dalje počivati, v Pompeje peljeva, kar pa, z až i ga, in po pravici réči, ni bilo pametno, ker sva morala Pom- kaznovati ga je po izmeri v 167 ustanovljeni Kdor svoj t ©^ ? t da vendar pa go IJ Ulije Kriv, atiu « itsm ujtmjeiii praviuo om, ju dg ui j«biu it?t mu veuuo. oeuaj koga druzega kratiti ali koga v sum (sumljivost) hu- je komaj še le tretji del iz zasipa izkopan. Plini mlajf se vsled tega tuja lastnina unela, ni v « ljufije k zaziga ako s tem djanjem pravice peje v nar veći vročini ogledovati. To je tisto nesrečno mesto, ki ga je Vezuvi kor tudi Stabio in Herkulan, v letu 79 nemilo za ka súl in za kteriga se ni 17sto let nič vedilo. Sedaj dobij pripraviti skusa (Dalj sledi.) strašno prigodbo natanjko popiše. Stirnajst milj je od Napola na južno-zorni strani v lepi ravnini. Mesto je bilo precej veliko, in kar sim nar bolj občudoval, v Življenje slavnih Slovanov IX. Krasicki. prav lepim redu zidano. Vse ulice so ravne in enako , pa čedne in skoraj vse prav široke: hiše niso visoke » Xg n aci Krasicki 9 knez 9 pervim pisavcom m pesnikom poljskim prištevan, seje narodil 3. februarja 1734 v Dubiecku na Poljskem. Solskih naukov, nazadnje naukov za duhovski stan, se je učil s posebno marljivostjo v L evô vu, poglavit-nem mestu svoje domovine. Komaj duhoven 30. leto do-polne , ga izvolijo zavoljo velike učenosti in lepih last-nost že kanonika Levôvskega, štiri leta pozneje pa že knezoškofa Biednih krajev (Ermeland). Škof sluje že med naj boljšimi pisavci poljskega naroda. Krasicki pa ni bil le umen pisavec, ampak tudi velik velik domoljub. Neizrečena žalost toraj preblage-mu možu serce tare, ko je bila leta 1772 njegova domovina razcepljena. Po tej razdelitvi poljskega kraljestva je bila prišla njegova skofija v prusovsko oblast. Kralj prusovski Miroslav II. si je učenega in bistroumnega moža kmalo priljubil, ter se ž njim kaj rad kratkočasil. Nekega gospod škof, da me lepo pisane ali malane. Semtertje so še viditi stari napisi ki hiše v najemsčino ponujajo, ali kaj druziga na znanje dajajo; tode nektere je teško brati, ker so nektere čerke drugači ko sedanje. Pred hišami je na obéh stranéh ulic pot za pešce mende en čevelj visokeji, ko po sredi umetno ši za vozove; kjer se ulice krizajo, so prav roki rezani kamni postavljeni, de se je o deževnim vremenu iz ene ulice v drugo, brez v vodo stopiti, ki je po nižjih kolovozih tekla , lahko preskakalo. Mesto je moralo silno lepo in bogato biti, ker je imelo toliko lepih poslopij, tempeljnov in troje gledisč namreč krásen amfiteater, ki je še včs v dobrim stanu gledišče za tragedie 9 ? in 9 9 odeon ali poslopje za muziko ali glasbo. Škoda, de je še le tretji del mesta odkopán; druga dva delà sta verh hiš še zmiram dobro obděláno polje, polno vinskih tert, jagnjedov in druziga drevja, med kterim žito in posebno turšica prav lepo raste. Tri cele ure sva s tovaršem to znamenito nesrečno mesto ogledovala, desiravno je sonce peklo, de ni bilo skoraj obstati. Potem sva pred mestam v neki revni, dné mu reče emehoma „Jelite, boste pod svojim plaščem seboj v nebesa vzeli iC bo dal, sveti i kralj ! odgovori Krasicki Ne tako 5? ste mi ga pristrigli, da ne bi mogel nikakor kaj zabra njenega blaga pod-nj skriti". Leta 1795 ga izvolijo nadškofa Gniezenskega. s slamo pokriti keremi poleg ceste nekaj pojuznala , in se precej potlej, mende ob tréh popoldne, naprej čez Ka-stelamare v S o r e n t peljala. Od Kastelamare pelje cesta med morjem in visocimi gorami, ki so pa lepo ob-raščene in zelene, v prelep S or en tin ski dol. Poleg morja je prek globociga brega polno apnéne in opeknic Leta 1801 le umerl znamenitni mož v Berlinu, ki veliko derv požgó. Derva pa z visocih , silno ster 9 Še le leta 1829 so odpeljali truplo v Gniezno (na prusovskem Poljskem") nazaj mih hribov, s kterih ni mogoče jih nositi ali voziti, prav umetno dobivajo. Od visociga drevesa do druziga 9 Basni pesuika Krasickega so izverstne. Močno ki nižje na hřibu raste, napnejo namrcc dolgo verv, ter n nianiA» ».»^»«ItI« ___— .i ~ * ~ i :ĆC fintnrp. nn-nin nhftniin _ in t« dflrňfi no vervi od drfivesa hvalijo tudi njegov prostoskladni *) spis „pan podstoli r J mizni pod-strežáj (Tntertruchsess}, v kterem (gospod butare na-njo obesijo, in te derce po vervi od drevesa do drevesa, na kterim je verv privezana, in v hipu so napake svojih rojakov bistroumno in prijetno v smeh pri apnéncah in opeknicah. Pri vsacim tacim drevesu obrača, da bi jih zaterl. Spisal je nadalje siedeče ob- je en sam človek, de butare prestavlja. Nekoliko tacih butar se nam je ravno čez glavo dersalo. S or en t (Sorento), kjer je bil slavni pesnikTor- sirno in izverstno zložene pesmi, ki se jim pravi: „my * Pro stosklad besedo pisano. je, kar ni, kakor pesmi, z mérjeno tm m m Pis Pod imenom »Mauseade«. Pis 332 kvato Tasso rojen, je silno staro, pa dan današnji lačenca (Maisstrohj i druge reči so neprenehama po njej le revno mestice prek morja. Razun lepiga vodnjaka, plavale. Minuli ponedeljek, to je, 11. dan t. m. pol ki so ga že nekdanji Rimljani napravili, in razun silno petih popoldan je dolgi in - lepi most, ki na Karlovški prijaznih gajev pomarančniga in limonoviga drevja nima cesti bližnjo Horvatijo s Krajnsko deželo sklepa, med mesto nič posebniga. strasnem ropotom tako posnela, da ni mogoce pescam. Sorentu ravno nasproti na zabodni strani, tode pre- veliko manj pa se z vozom čez-nj priti. Kakor ljudi « « v • wr «Vt« i i « t • • • „ i • m ft « • • • cej dalječ v morji je Kapriski otok, karaor me je pravijo, ga je sadaj jako mikalo, pa ni bilo več časa. prenočil in prav sladko spal drugi pot pobrala poplaknula. V Soient u sim kar pa ni moglo po dolgim Letina se pri nas komaj srednjim prištevati smé, ker je poglavitnega pridelka vina namrec Ie malo se trudu 48 ur sim bil vedno na nogah drugači biti. dobilo. To malo bo pa jako dobro, kakor se sadaj u Noviéar iz siovanshiii Km jev. lz Ormoka na Stajarskem 10. oktobra. mostu okusi. Cena mu je domaće vedro po 10 po 11 dvajsetic. • B j Ker pri nas že več tednov skoraj neprenehama dežuje so vinorejci žalostni, viditi kako grojzdje gnjije in od-pada; bojé se, da bo pričakovanega pridelka tretji del manj. Tisti, ki imajo manjsi vinograde, so že brali, in vkljub negodnemu vremenu pričakujejo ceravno manj pa tudi HH »u. lz Ljubljane. Vceraj je jenjalo deževati in vodé so jele vpadati, ki in scer veliko škodo po povodnjih napravile , kakor sli so mnogo mostov in mlinov poderlo simo 5 vendar dobrega vina ; veci vinorejci pa bojo ti teden začeli bratvo in jo prihodnji teden večidel dokončali. —Z ajdo bi bili kmetovavci skoraj povsod zadovoljni, ako bi jih silni dež ne zaderževal, da je ne morejo požeti; ne le na Krajnskim, temuc tudi na spodnjim Sta jarskim in na Horvaškim. Ker je v Krajnji veliki most čez Savo zlo podert in ne bo mogel kmalo popravljen kar je pa pozete, se o takem vremenu ne more posušiti za mlatvo, ker pri nas nimamo kozolcov, da bi jo z njive va-nje spravili; pri nas se včs poljski pridelk, ko je pod milem nebom se osušil, na gumno in parmo zvozi. Ko tedaj deževno vreme od ene strani žetev biti, bojo coin napravili, ki bo na verv privezan ljudi in blago sèmtertjè vozil, dokler ne bo most popravljen. Ker je tudi na Horvaškim povodinj zlo razsajala in več mostov pobrala, ni mogel svetli cesar iz Reke v Zagreb iti, zato se je predvčeranjim ob pol dvéh popoldne iz Reke v Ljubljano slovesno sprejet pripeljal in Ie malo časa na kolodvoru Ljubljanskim se mudivši je po želez- nici naravnost na Dunaj šel. Vodja c. k. policije v zaderžuje, je pa od druge strani tudi krivo, da se ne more ozimina sejati; tako da kmetovavci nic kaj veseli biti ne morejo. Hvala Bogu, da se je krompirja in ko-ruze še precej přidělalo, in da krompir Ie malo Ljubljani je bivši policijni svetovavec v Pragi, J o ž e f S t ro h b a ch izvoljen. gosp IMovicav iz mnogih hrajev. • • Nova postava za civilne pravde za Og e r s ko, na podlagi obćniga Pri ti priliki moram omeniti lepe navade, ki je v tu- H o rva s ko in Slavonsko dezelo kajsnih krajih, kadar koruzo lušijo ali kakor pri nas deržavijanskiga zakonika bo nek ob novim letu v djanje pravijo „pri kozuhanju koruze". Kadar se namreč spravi stopila. V Dunajskih novicah se bere, da po priho koruza domu, se snidejo dekleta in fantje tište vasi in dnji novi županijski (srenjski} postavi bojo posestva nek pomagajo, prepevaje domaće pesme in dobre volje do danjih grajšakov od zveze s kmečkimi posestniki lo stikrat noter do polnoči koruzo kožuhati; drugi večer cene in bojo samostojne pod cesarsko gospósko, ali pa grejo spet k drnzemu sosedu, in tako pridejo poredama se bo zamoglo več grajšakov z e d i n i t i v posebno županijo k vsim; povsod se veselo prepeva med delom. 5 imé gosposkiniga posestva bo obderžano za raz-Pri nas je sedaj vse živo; přivřelo je namreč iz loček od kmećkiga; lastnik gosposkiniga posestva bo ■ {■■ ■ mm več daljnih krajev mnogo posestnikov v bratvo, in evitlega cesarja za imel v poglavnih rečéh tište pravice, kakor župan ni y ki ima 2. listopada tudi v Ormož priti, kakor ta se bo tudi on kresijskih in druzih posvetovanj se pripravljajo tudi marsiktere naredbe. 5 Maribora 2. oktobra. Danas jutro okoli vdeležil itd.; je grajšak žlahniga stanů, bo vžival še posebne predpravice žlahnikov. Iz davkinih razpisov tretje ure se je pripeljal presvitli cesar na poti v Za- se zvé, da pride v spodnji Austrii 16 fl., vzgornjiAu greb v naše mesto, kjer je bil kakor na daljnim potovanji atrii 8 na Stajarskim, Koroškim 6 fl., Mi smo že na latinskih šo- na Primorskim 10 fl., na Tiroljskim posebno slovitno sprejet. lah jederno začeli in imamo 195 študentov, tadej 30 in Šleskim 5 več kakor lani. Na samem nižjem gimnazii se v Galicii 3 fl., v Dalmacii in Krajnskim Ceskim, Marskim ° fl. ce- • •i * r jih uci sarskih davkov na eniga člověka. Novo kovani to 102 slovenskega jezika. Med temi je 70 roj en i h Slo- larji in