Lato LXXV», št. 193 SpedUone In abbonamento Poštnina phžm t gotovini. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije In UMOVE PUBBLIC1TA ITALIANA 8. A-, MILANO ULICA A Spopadi patrol v Egiptu Vsi spopadi so se končali s porazom sovražnika —■ Znatne izgube svražnega letalstva Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 24. avgusta naslednje 819. vojno poročilo: V Egiptu so se spopadi med izvidnicami končali v našo korist. Pri tem je bilo uničenih nekoliko mehaniziranih sredstev, ko so se poskušala približati našim crtam. Sovražno letalstvo je izgubilo v boju 7 letal: 5 so jih sestrelili italijanski, 2 pa nemški lovci; neko nadaljnje letalo je bilo uničeno od posadke v trdnjavi Tobruk. Sovražna letala so včeraj izvršila polet nad Gelo. Pri tem so bile med civilnim prebivalstvom ubite 4 osebe, 3 pa ranjene. Povzročeno je bilo nekaj škode na poslopjih. Budimpešta, 21. avg. s. Italijanske in nemške oborožene sile, piše >Pesty TJjsagc, obvladajo vojaški položaj na egiptski fronti. Položaj Angležev je vedno bolj kritičen in u trpeti morajo pobudo osi. Hudim porazom v Libiji in Egiptu se pridružujejo porazi angleške mornarice, kateri je neprimerljiva hrabrost italijanskih mornarjev in italijanako-nem&kega letalstva iztrgala toliko zatrj~vano kontrolo na Sredozemskem morju. Niti angleško letalstvo si ne upa več na Sredozemsko morje, kjer italijansko in nemško budno straži. Italijanski konvoji nemoteno prihajajo v Libijo, dočim noben angleški konvoj, ki noče žalostno končati na dnu morja, ne more na Sredozemsko morje, ki je zopet postalo morje Rima. Itallianska armada na vzhodni fronti spleta nove vence slave in Ob obrežju Dona se nadaljuje huda in strnjena bitka, v kateri sodeluje italijanska armada. Naše divizije se bore v bratstvu orožja z nemškimi divizijami na tem spornem področju, kjer je rusko povelj-ništvo zbralo večji del najboljših edinic, da bi zajezilo napredovanje osi proti Vol-ri. Sovjetski poizkusi, da bi prekoračili Don. kjer se najbolj približuje največji evropski reki. se brez odmora nadaljujejo. 3Iar?al Timošenko brez odmora nadaljuje borbo, da bi zaprl pot do Stalin-grrada. Izgrube. ki so jih italijanski vojaki 7adali nasprotniku, so ogromne. Po Donu plavajo. razbitine brodov in neštevilna tpunla, ki pričajo o mnogih izjalovljenih poizkusih ob oprn.iu topništva in avtomatičnega orožja naših oddelkov. Nekajkrat je sovražniku uspelo doseči nasprotno obrežje. Ko Je tja dospel, se je bitka odločila nam v prid z napadi in protinapadi, v katere so posegli tudi naši hrabri konjeniški e s kad roni. Sovjetska drznost se je vsakokrat izjalovila. V teh borbah, v katerih so vse naše velike edinice izpričale svojo žilavost in vnetost, se je zopet izkazala divizija »Pasubio« in zlasti 79. nehotni polk ter skupina CCNN »Val Taglia-mento«, ki se je izkazala z neizčrpljivim junaškim zaletom. Hudi so sedanji dnevi za našo armado v Rusiji, toda so tudi dnevi slave. Delujoč s priznano hrabrostjo na obširnem in kočljivem odseku, ki jim je bil zaupan, naše čete v znatni meri prispevajo k uspehu velikega strateškega manevra, ki se polno razvija na vzhodni fronti. Cftfifdiill v dilemi Minister dr. Gobbels o anglosovjetskem zavezništvu in njegovih posledicah za britanski imperij Berlin. 24. avg. S. V članku, objavljenem •danes v listu »Volkischcr Bcobachter« žd-j*osa dr. Gobbels z novimi krepkimi argumenti anplo-sovjet&ko zvezo. Po omembi, da je Churchill zdaj v strahotni dilemi, da se ukloni ali propade, piše nemški propagandni minister, da so je Churchill cffedc boljševizma od 22. junrja 1941 pretvoril iz naj bo* j Oiir-Tvcnccra kritika boljše viške doktrine v encc;a izmed njegovih najbolj krotkih pripadnikov. Pisec si potem zastavlja vprašanje, ali je zavezništvo s Sovjeti za angleški imperij koristno ali ne. Predvsem ugotavlja, da je Anglija ob izbruhu vojne doživela hude voia-ke in politične pora-ze, ki so znatno skvarili njen ugled. Na morju je mcra'a prcpuct'ri večji dc1 svojega vpliva A mer ki. na kopnem pa je morala nrepu-stiti svoje mes.ro bo. i:':\ i/mu in njena sedanja zveza 9 Sovjeti, nadaliuie minister, dokončno odraža rezerve človeških življenj, ki jih je --redila s tem, da so se drugi narodi borili zanjo. Dr. Gobbels pi.:e nato o nedavnem potovanju ministrskega predsednika v Moskvo in r^rKvveduje. ^a 'c Churchill, ko ni videl ob prihodu med navzočimi Stalina, v zadregi possdmval z znamenjem »V*, kar znači za Angleže »zmago«. Toda sovjetske osebnosti so namenoma govorile samo o drugi fronti. Anglija., pravi Gobbels, je ped sov je t ski m pritiskom prisiljena zdaj za vsako ceno ustvariti to drugo fronto. Churchill prav dobro ve, da pomeni ro> politični in vojaški samomor, toda pcžrerj mera grenak grižljaj, kajti pred se- boj ima množico, ki demonstrira, po londonskih cestah, za njim pa pritiska Kro-melj s Sovjeti, na katerih sloni vse angleško1 odrešilno upanje. Lz fce dirleme se jo rodilo blazno dejanje pri Dieppu. Zato je zaman, piše dir. Gobbels, da bi si prizadevali zmanjšati ta poizkus ustvaritve druge fronte. Da ne gre za laž, dokazuje obsežnost uporabljenih čet kakor tudi ugodne napovedi Angloameričanov, ko se niso vedeli za katastrofalni rezultat. Po dr. Gob-belsu je pravi razlog ponesrečenega napada odkril radio New York ki je javil, da morajo operacije zaveznikov o jači ti moralo sovjetskih čet. To pomeni, da je bil Churchill od .Moskve prisiljen poizkusiti pustolovščino pri Dieppu proti njegovi lastni želji. Videti je tudi, pravi minister, da je po obisku v Moskvi vsa politika iar angleško vodstvo vojne popolnoma priklopijeno Sovjetom in da London ni več gospodar svojih odločitev. Po tem sklepa dr. Gobbels, da je smatrati Churchilla za kremeljskega ujetnika. Dejansko )e> postal potem, ko se je dne 22. junija 1941 spremenil v vdanega prijatelja Moskve, medtem ko je bil prej njen prvi sovražnik, po obisku pri StaJinu preprosto orodje Kremlja. Mister Churchill, zaključuje dr. Gobbels, mora izvrševati Stalinove ukaze. Ko to dela, si skuša ustvariti alibi pred angleškim narodom, toda maščevanje ga čaka. Kdor se krmi iz boljševičkih jasli, ob njih umre. Dieppe je bil samo nov dokaz za to resnico. Narodno žalovanje na Madžarskem Ves narod žaluje za svojim najboljšim sinom — Priprave za pogreb, ki bo v četrtek Budimpešta, 25. avg. s. Globoka žalost, ki je zadela regentovo rodbino, je žalost vsega naroda. Resnično je ganljiva udeležba naroda ob veliki bolečini, ki je zadela regenta z junaško smrtjo sina Štefana. Udeležba se kaže z manifestacijami globoke udanosti vsega naroda regentu, modremu državnemu glavarju, ki je usmeril z neomajno vero v usodo svoje domovine državo proti preporodu. Pogreba, ki bo v četrtek, se bo udeležil ves narod. V glavno mesto prihajajo kmečka zastopstva iz vse države in tudi iz najbolj oddaljenih krajev vse Madžarske. Listi še vedno posvečajo ves svoj prostor srx>minu padlega junaka, omenjajoč njegove državljanske in vojaške kreposti. Med sožalnimi brzojavkami, ki jih je regent te dni dobil, listi posebno podčrtava jo brzojavko Nj. Vis. princa Umberta. Javljajo, da bo žalni vlak s krsto Štefana Horthja danes prispel v Budimpešto. Truplo bo prepeljano v parlament in položeno na žalni oder v veliki dvorani parlamenta. Prebivalstvo bo v sredo ves dan lahko kropilo pokojnega, v četrtek Zjutraj pa bo pogreb, katerega se bodo udeležila tudi zastopstva inozemskih držav. Parlament in senat se bosta sestala v sredo in proslavila spomin Štefana Hort-hyja, ki je junaško padel na vzhodni fronti. Obletnica smrti eglptrnkega patriota Carigrad, 24. avg. s. Ves Egipt se je s ponosom v tem izrednem trenutku svoje zgodovine spominja 15-letnlce smrti plemenitega patriota Zaglul pase, ki je bil žilav nasprotnik Anglije in goreč voditelj egipt-skega nacionalizma, zaradi katerega je bil preganjan in v pregnanstvu. Izvoz iz protektorata Berlin, 24. avg. s. Iz poročila ministra za gospodarstvo in delo v protektoratu dr. Bertscha se doznava ,da krajevna industrijska proizvodnja stalno narašča. V nekaterih proizvodih so bili doseženi pravcati rekordi, kar kažejo tudi številke iz trgovinske bilance. Leta 1941. je bilo v Nemčijo izvoženega blaga za poldrugo milijardo mark, v inozemstvo pa za nad 400 milijonov, skupno torej skoraj za dve milijardi mark blaga. Iz Miril, 31-23, 31-24, 31- Raftml pel postno čekovnem z LJubljana štev. 10-351 CONCESSION ARIA ESCLUSTVA per am ******* * UNKHOB PVBBUCm ITALIANA S. Proboj pred Stalingradom kovske divizije so izsilile prehod čez Don in prebile močno laprave sovražnika — Velike izgube sovjetskega letalstva Novi uspehi na morju Iz Hitlerjevega glavnega stana. 24. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: V kavkaske m področja napreda je jo napadi nemških in zavezniških čet v trajnih gorskih borbah. Severnozapadno od Stalin grada 90 nemške tankovske in brze pešadijske divizije ob podpori letalstva izsilile prehod čez Don in v prodiranju daj je na vzhod prebile močno zgrajene sovražne obrambne napmve. \a ostali donski fronti so se izjalovili krajevni sovražni napad] na odporu italijanskih čet. Letalstvo je z uspehom napadalo železnice in transporte v sovražnem zaledju in promet na Volgi. Južnozapadno od Kaluge, severno vzhodno od Medina in pri Rževu so bili sovražni napadi zavrnjeni in ob sodelovanju letalstva razgnana zbiraliSca sovražnih čet. Juinovzhodno od Ibnenskega jezera in pred Petrojrradom smo dosegli krajevne terenske pridobitve. Sovražni napadi so bili zavrnjeni. Na severnomorsld fronti so »trmoglavei napadli taborišče na Ribiškem polotoku. Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj v zračnih borbah 152 letal, 9 letal pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Osem lastnih letal pogrešamo. Na zapadu je nemško daljnostrelno topništvo obstreljevalo vojno važne cilje v prostoru pri Dovru. Pri dnevnih motflnih poletih so nekatera angleška letala metala eksplozivne bombe na severnozapadnem nemškem ozemlju. Lahka nemška bojna letala so povzročila včeraj obsežna razdejanja na vojno važnih napravah oh južnovzhodni angleški obali. V pretekli noči so nemška letala bombardirala oboroževalne industrije v Midland u in v vzhodni Angliji z eksplozivnimi in zažl-galnimi bombami. Nastale so številne eksplozije in požari. Kakor je bilo objavljeno ie s posebnim poročilom, so nemške podmornice potopile v vzhodnem in zapadnem Atlantika m na Karibijskem morju 17 ladij s skupno 107.000 tonami ter dve transportni jadrnici. Od tega je bilo 11 ladij potopljenih lz močno zavarovanih konvojev. Dve nadaljnji ladji sta bili torpedirani, vendar pa njune potopitve zaradi nastalega obrambnega ognja ni bilo mogoče opazovati. Prediranje se nadaljuje BerHn, 24. avg. s. »Zw51fuhrblatt« "komentira zadnje vojaške epe raci je na vzhodni fronti in piše, da 90 nemške čete po zavzetju K rimska jc še naprej prodrle v južni smeri. Napredovanje se nadaljuje zmagovito tudi v g-orskem področju Kavkaza. Številni odporni otoki, ki jih je sovražnik organiziral, so bili odstranjeni z uspešnim sodelovanjem številnih letal razdiralcev. Glede operacij v osrednjem odseku doznava Hst iz vojaškega vira, da so bile Uzredno hude borbe dne 22. avgusta južnozapadno od Ka-luge. Tu so bojjševiki napadli z močnimi silami pehote in konjenice ob močni podpori tankov, letal in topništva, toda nemške pehotne divizije so jih krvavo odbile. Nekateri krajevni vdori so bil takoj odstranjeni in sovražnik je ob tem Izgubil skupno 139 tankov in 66 letal. Ko pa je bežal s svojih postojank, so ga uspešno uničevale skupine nemškega letalstva, ki so krepko podpirale operacije na fronti. Letalske akcije BerHn, 24. avg. s. Na kavkaski fronti se je nadaljevala akcija nemškega letalstva, ki je z bojnimi letali in razdiralci bombardiralo zbirališča sovražnih sil in njih kretanje v zaledju, južno od Krimska je in Majkopa. Kakor se doznava iz vojaškega vira, so v odseku Stalingrada močne skupine bojnih letal in strmoglav-cev napadle zaledje sovražnika z bombami vseh kalibrov. Pri teh napadih je bilo uničenih mnogo tankov, topov in boljše-višlrih traktorjev ter tudi okrog 200 avtomobilov, dodeljenih transportu čet in materijala- Druge letalske skupine so napadle razne železniške pro^fe, ki se stekajo v Stalingradu. Na kolodvorih je nastala ogromna škoda. Po dosedaj dospelih vesteh je bilo uničenih več lokomotiv in 6 vlakov. En oklopni vlak je bil zažgan in se ni več premaknil z mesta. Finski odsek Helsinki, 24. avg. s. V zadnjih 24 urah so bili na fronti Karelijske in AunuS'ie ožine kakor tudi v južnem odseku vzhodne Kare lije odbiti številni poizkusi vdora, ki so jih izvedle sovjetske patrole. Sovjetska letala so se pojavila nad Finskim zalivom in Ladoškim jezerom in so bili zaradi tega alarmi v finskih obalnih mestih Kotkl, Kamini in Vlipuriju. Bombe na Anglijo Berlin, 24. avg. s. Včeraj in v pretekli noči, so nemška bojna letala napadla vojaške objekte in skladišča blaga, namenjenega vojni industriji v raznih predelih Anglije. Kakor se doznava iz vojaškega vira, so zažigalne in eksplozivne bombe, ki so bile odvržene na mesto Der-by povzročile izredno obširne in velike požare. Napadeni sta bili tudi mesti Ipswich in Great Yarmouth. Sovražnik je napadel samo obalni pas zasedenega ozemlja na zapadu. Nemški lovci so se tako dvignili in pognali v beg sovražna letala, ki niso hotela sprejeti bitke. Berlin, 24. avg. s. Z vojaškega vira se doznava, da so nemški lahki bombniki včeraj napadli važne vojaške objekte na južni angieški obali, kakor javlja današnje vojno poročilo. Bombe so bile odvržene v zgodnjih jutranjih urah na neko pristaniško mesto. V vzhodnem pasu južne obale so povzročile razdejanje blizu poslopij. Zelo je uspel tudi drugi napad, ki je bil izveden ob IS. uri nenadno in v nizkem poletu na oskrbovalne naprave mesta Wala-gen. Bombe velikega kalibra so popolnoma uničile velika večnadstropna poslopja v zapadnem delu mesta. Velik del mesta, ki je posebno važen za oskrbovanje, je bil zažgan. V pretekli noči je bilo uspešno bombardirano tudi mesto E>erby. V tem mestu so razen številnih tovarn vojne industrije tudi zelo velika tovarna lokomotiv in vagonov. Ta tovarna je bila oh vojne večji del spremenjena t industrijo aa proizvajanje orožja. Eksplozivne tu zažigal' ne bombe so povzročile zlasti v jufcnem pasu mesta požare in več hudih efcppJo^J. Drugra nemška letala so napadla za vojne važne naprave v raznih pristaniških mestih ob vzhodni angie&ki obali. Vojna na morja Berlin. 24. avg. s. Kakor se doznava te vojaškega vira, so podmornice osi pri vzhodni ameriški obali potopile dve ameriški in eno angleško trgovsko ladjo. Med temi edinicami je bila tudi ladja s hladilnicami, z dragocenim tovorom marmelade in sadja, ki je bil namenjen ameriškim oboroženim silam. Drugi parnik pa je prevažal tovor kavčuka za vojno «in-strijo. > lozajs MuroT M Jaroslavec J \ 1 rpun KaJug r-o •mo»i!sk Suhtniči t<1 Kozeljsk t/ rjansk tKaračev Orel oerpuriov Vikia /^JaSTalinogorsk Bogoradick ^"^J^-^kopif •Lukojarvov usrarevVal Saransk, 'Ruzajevka Gorbatevc icensk S mi , xRjaž anenbuttj \ \aKhangeljsk Kolpnij /£ ... , Cemba Dimitrovsk , 5erdobsW l&L Kursk, Obojan1 pVorinei Sčigrij aral ;stađ ***** tJLs***1^ Fiionovskaja tPalasovka ■ Fectorovka ^. krasnograd 2 Kupjansk Trn f 5TarobJefsk \ Vofpiflovgra ± Migu!inskaia\525^ vedTcRaja* Kleckaja' Mđerovo « Rusa kov * Kalač; Čudi; ihajlovka INihote olovo /d» ______rCCericml iVladimirovka »VemBaskijnćak fariupol?1 Taganrog ,_ Cimljanska BaTajsk^^- Zimovniki Kuckaj? \Er*Tarskaj , .TunduTovo lekovo Kotelnikovo o0bi!naja sMđja Jamfeovskoje Kjrgovoje RemcmTnoj« JenoTajcvsk 5ambaj Astrahanj1 LlisTa i3a5k» 'Um Bitka za Stalingrad je stopila v odločilno fazo — Odločilni delež italijanskih čet — Zaskrbljenost v Londonu BerHn, 24. avg. s. Dejstvo, da so pehotne divizije in brze čete prekoračile Don severnozapadno od S talingrada in zavzele sovražne črte, jasno kaže, pravijo v tukajšnjih pristojnih vojaških krogih, da se je pričela odločilna faza bitke. Pogled na zemljevid kaže važnost doseženega uspeha in razvoj, ki mu je 'namenjen. Obupni napori sovražnika, da bi zadržal ogromen plaz železa in ognja, ki je zajel njegov desni bok, kažejo odločilni delež italijanskega orožja, ki prispela k ugodnemu Izidu operacij. Tudi včeraj so italijanske čete zmagovito odbile povsod sovražne napade in zadale boljševikom ogromne izgube. Pripominjajo, da se resnosti položaja zavedajo tudi onstran Rokavskega preliva in kjer se predvsem bojijo, da bo Stalin prišel z novim ultimatom. Zanimiva je glede tega vest, ki jo je Kremelj dal moskovskemu dopisniku lista >Sunday Timesc, In sicer ta, da so bol j še viki v zadnjih treh mesecih izgubili nad 2000 tankov, to se pravi mnogo več kot so jih v enem letu dobavili Angleži in Američani. Ta vest je tudi v toliko pomembna, v kolikor demantira popolnoma, kar je anglosaška propaganda pred enim mesecem javila, in sicer da je Anglija sama Rusiji poslala nad 2000 tankov. Isti dopisnik poroča, da je bila sovjetska javnost zelo razočarana zaradi izida akcij« pri Dieppu. Skratka anglosaškim silam »e je dalo vedeti, da niso držale svoje obvez« glede dobave vojnih potrebščin. Na sredo, pripominja ironično »Deutsche Allgemeine Zeitung«, so Angleži našli sredstvo zrn uspešno obvladanje položaja, sicer ne s prenovljeno izdajo in zboljšano izdajo Dieppa, temveč z uvedbo visokih poveljnlStev na Bližnjem vzhodu, kar bo imelo, kakor trrM »Daily Telegraph<, praktično posledico zboljšanja položaja. Ta Čudež naj naredi general Wilson, ki je bil imenovan aa po^ veljnika angleških sil v Iraku in Iranu. Londonski list, ki poudarja, da so bila ustanovljena tri avtonomna poveljrrištva, to je v Egiptu, Iraku in Iranu ter v Indiji, s poveljniki Alexandrom, Wilsonom m Wa-vellom, pojasnuje te ukrepe z naslednjo salo poučno opombo: Kadarkoli bi bile obe armadi Srednjega vzhoda, to Je v Egiptu, Iraku in Iranu, napadene z uspehom od osi, bi imele možnost izbire med rasnimi črtami za umik. Zaradi tega ao bile tet*J potrebna popolnoma avtonomna poveljni« Štva. Komentarji k temu, zaključuje Unski list, so popolnoma odveč. Brazilija — nova žrtev ameriških veji hujskačev Berlin, 24. avg. s. List >Niči-Ničd< komentira napoved vojne Brazilije osi in piše, da je za to dejanje predvsem o 1 govorna Amerika, katere udano orodje je Brazilija postala. Toda Amerika s tem ne bo čutila nobenega olajšanja, temveč bo njeno breme še večje, ko se bodo nadaljnje hude neprilike pridružile tem, ki že obstojajo in zaradi katerih trpijo narodi Južne Amerike. Omenjajoč manevre, ki jih Amerika že dolgo časa vodi v Južni Ameriki, da bi tam utrdila svojo nadoblast, piše >Niči-Niči*. da pridružitev Brazilije Anglosasom ne bo spremenila, niti otežkočala na noben način ofenzive osi na Atlantiku. Lassanne, 24 .avg. s. List »Tribune de Lausarme« piše, da vlada v Riu de Janei-ru nima pravice pritoževati se zaradi kršenja braziljske nevtralnosti, ker je bila že dolgo zvezana z Ameriko, kateri je prepustila pomorska in letalska oporišča in s katero je podpisala gospodarske in vojaške pogodbe. Številne protiosne ma- nifestacije so bile v zadnjih mesecih na braz.iljskem ozemlju. Končno je pretveza za napoved vojne nezadostna, kajti braziljske ladje se niso držale pravil blokade in so plule zatemnjene v prepovedanem pasu. »Journal de Geneve« poudarja, da av> poved vojne Brazilije ne bo odloMna vplivala na potek vojne, kajti v kolikor bo Amerika deležna gospodarskih virov in pomorskih ter letalskih oporišč v Bradnji. Edina važna posledica novega zadržanja Brazilije je vedno globlji razkol, ki se kaže med Brazilijo in Evropo, Angleški poveljnik za Iran in Irak Rim, 24. avg. s. Po uradnih vesteh sta bila Iran in Irak pod novo enotno vojaško poveljstvo. Poveljnik tega novega združenega področja je Henry Mavtlant Wilson, Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, torek, 25. avgusta 1*42-XX. Stev. 193 Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291. glede na svojo naredbo z dne 8. julija 1941-XIX št. 61 in smatrajoč za umestno, da se vsi uslužbenci državnih in samoupravnih oblastev, občin in vobče javnih ustanov pokrajine včlanijo v enem samem združenju, odreja: Člen 1. Ustanavlja se »Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine«. Združenje javnih uslužbencev združuje, ločeno po njih strokah, vse aktivne in upokojene uslužbence države in samouprav, občin, javnih dobrodelnih zavodov, in vseh kakršnih koli in kjer koli v Ljubljanski pokrajini delujočih javnopravnih zavodov in ustanov. Združenje predstavlja javne uslužbence povsem in izključno nasproti vsakomur. Sodeluje pri reševanju vprašanj, tičočih se delovnih pogojev njegovih članov in deluje iz njih nravstveno in gmotno podpiranje. Uslužbencem državnih oblastev in samouprav, občin in javnih naprav vobče je prepovedano biti včlanjeni pri strokovnih sindikatih in jih zato Pokrajinska delavska zveza neha predstavljati po členu 2. naredbe z dne 8. julija 1941-IX št. 61. Člen 2. V smislu določb prednjega člena se naslednja združenja uslužbencev: 1. Združenje davčnih uradnikov — Ljubljana, 2. Združenje uradnikov računske stroke — Ljubljana, 3. Društvo pokrajinskih uslužbencev in upokojencev — Ljubljana, 4. Zveza mestnih uslužbencev — Ljubljana, 5. Udruženje inženjerjev In geodetov, Zagreb — sekcija v Ljubljani, 6. Udruženje inženjerjev in geodetov in geometrov, Beograd — sekcija v Ljubljani, 7. Udruženje carinskih uradnikov kraljevine Jugoslavije — pododbor Ljubljana, 8. Združenje uslužbencev finančne kontrole — sekcija Ljubljana in 9. Združenje gledaliških igralcev spojijo v Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine in se prenese njih imovina na to združenje, ostane pa pridržana svojemu prvotnemu namenu. člen 3. Zunaj Združenja javnih uslužbencev se ne morejo ne dovoliti ne ustanavljati druga združenja uslužbencev države, občin in drugih javnih ustanov. Združenja, ki morda obstoje pa niso našteta v prednjem členu, morajo v 15 dneh cd dne, ko stopi ta naredba v veljavo, sporočiti pristop Združenju javnih uslužbencev, če tega ne store, velja da so razpu-ščena in se njih imovina prenese na to Združenje. Člen 4. Združenju javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila združenja, pomagajo pa mu drugi organi, ki jih prav tako določijo pravila, v katerih jim je tudi odrejeno področje. Predsednik se pooblašča, da pripravi pravila združenja, ki jih sklene začasni pred-sedstveni odbor, sestavljen Iz predstavnikov včlanjenih strok in ki se nato predložijo Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Člen 5. Pri prvi uporabi določb te naredbe poslujeta predsednik in začasni pred-sedstveni odbor lz prednjega člena ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima pravico, da pospešuje, spreminja ali prekliče ukrepe, ki mu jih je treba zaradi tega vse predložiti v odobritev. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Za predsednika Združenja postno-telegrafsko telefonskih uslužbencev je imenovan Ferdinand Nadrag, za pomoč predsedniku in začasnemu predsedstvenemu odboru pa fašist Jakob Colombta. Ljubljana, dne 2. maja 1M2-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EniiUo Grszloll Združenje p. 1.1, uslužbencev Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. ukaza z dne 3. maja 194.1-XIX št. 291, smatrajoč za umestno, da se vsi uslužbenci poštne, telegrafske in telefonske uprave pokrajine organizirajo in včlanijo v enem samem združenju in po zaslišanju obstoječih združenj poštno - telegraf sko-telefonskih uslužbencev odreja: Člen 1. Ustanavlja se »Združenje postno-telegrafsko - telefonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. Združenje združuje, ločeno po ustreznih strokah, osebje, usluž-beno pri poštni' telegrafski in telefonski upravi pokrajine, tako razvrščeno kakor tu,-di pogodbeno in pomožno. Združenje je edini predstavnik postno-te-legrafsko-telefonskega osebja nasproti vsakomur, sodeluje pri reševanju vprašanj, tičočih se njegovih delovnih in napredoval-nih pogojev in deluje za njegovo nravstveno in gmotno podpiranje. Člen 2. V smislu določb prednjega člena se naslednja združenja postno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev: 1. Združenje p. t. t. činovnika — sekcija v Ljubljani, 2. Udruženje p. t t. zvaničnika i slušatelja — sekcija v Ljubljani in 3. Društvo pogodbenih poštarjev spojijo v Združenje poštno-telegrafsko-te-lefonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine in se prenese njih imovina na to združenje, ostane pa pridržana svojemu prvotnemu namenu. Člen 3. Združenju poštno-telegrafsko-te-lefonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila združenja; pomagajo pa mu drugi organi, ki jih prav tako določijo pravila, v katerih jim je tudi odrejeno področje. Predsednik se pooblašča, da pripravi pravila združenja, ki jih sklene začasni pred-sed3tveni odbor, sestavljen iz predstavnikov spojenih združenj in ki se nato predložijo Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Člen 4. Pri prvi uporabi določb te naredbe poslujeta predsednik in začasni pred-sedstveni odbor iz prednjega člena ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima pravico, da pospešuje, spreminja ali prekliče ukrepe, ki mu jih je treba zaradi tega vse predložiti v odobritev. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Za predsednika Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine je imenovan dr. Josip Hubad. za pomoč predsedniku in začasnemu predsedstvenemu odboru pa fašist Salvator Fiaccavento. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli fafjjred okrožnega sodišča Tri razprave zaradi prestopkov po uredbi o cenah Ljub^ana, 25. avgusta Po daljšem odmoru je včerajšnji ponedeljek sodil sos Anton Sporn sedem obtožencev, ki jih je obtožnica dolžila, da so se pregrešili proti znanemu členu 7. uredbe o cenah. Obtožnico je v vseh primerih zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. Na zatožno klop so najprej sedli trije trgovci z vinom oz. gostilničarji, in sicer 431etni gostilničar na Miklošičevi cesti M. V^ ki je po rodu iz Sebenica, 55-letni veletrgovec z vinom I. B., ki je po rodu s Hvara, ter končno sedaj v Sebenicu bivajoči 58-leini gostilničar I. S. ki je prej stanoval v Ljubljani na Cankarjevem nabrežju. Slednjega je zagovarjal odvetnik dr. Fettich. Obtožnica je dolžila prvega obtoženca M. V., da je prodal kranjsko klobaso po 3.80 lire, ko ji je bila maksimalna cena 3.05 lire, liter vina opolo po 10 lir, ko mu je bila maksimalna cena 8.35 lire, m malo pivo po 1.70 lire, ko mu je bila maksimalna cena po 1-50 lire. Veletrgovca z vinom L B. je obtožnica dolžila, da je lani samovoljno in nedopustno zvišal cene vinu, ki ga je prej prodajal po 10 do 11 lir, na 5.50 lire. Tretji obtoženec I. S., ki mu je prejšnji obtoženec dobavljal vino, je bil obtožen, da je mesto po maksimalni ceni 7.60 lire, prodajal vino po 10 odnosno 8 lir za liter. Prvi obtoženec je že v preiskavi dejanje priznal. Izgovarjal se je edino, da je bila v ceno za klobaso računana tudi cena za gorčico in kruh. Drugi obtoženec je zanikal, da bi bil samovoljno dvignil ceno svojemu vinu. Pokazal je fakturo, iz katere je izhajalo, da je dobil iz Dalmazie novo pošiljko vina, ki je bilo znatno dražje. Iz te fakture je bilo razvidno, da je obtoženec, da se ne bi pregrešil zoper uredbo o ce-liah, prodajal vino mesto po 5.70 lire za liter, kolikor je njega stal, po 5.50, torej v izgubo! Tretji obtoženec je trdil, da sploh ni imel nobene zveze z gostilno, katere prava in pravna lastnica je bila njegova pokojna žena, ki je delala s poslo-vodkinjo. V dokaznem postopku so bile skoraj vse trditve obtožencev izpričane kot resnične in zato je sodnik veletrgovca I. B. in gostilničarja I. S. oprostil vsake krivde in kazni. Prvega obtoženca M V. pa je obsodil na sedem dni zapora in 100 lir denarne kazni. Plačati mora tudi stroške postopanja in povprečnino v višini 120 lir. drugi •izpravi sta se zagovarjala 52-letni v Gorizii rojeni trgovski nastavlje— nec Lcvro G. in brivski pomočnik Milan J. Obtožnica ju je dolžila, da sta skušala lani prodajati namizno olje po 100 lir liter, čeprav je bila tedaj maksimalna cena takemu olju 12.50 ire liter. Prvi obtoženec je svojo namero., da je hotel prodati olje, priznava ;1 povedal je, da je bil tedaj v veliki stiski iz katere se je hotel rešiti prav z izkupičkom za olje. Drugi obtoženec je izpovedal, da ga je prvi najel in mu tudi naročil, kakšno ceno naj pri pridobivanju kupcev pove. Toda prodaja je ostala le pri poizkusu, ker se je že prvi interesent zatekel po pomoč k varnostnim oblastem. Pri preiskavi so zaplenili dve kanti olja, ki sta vsebovali približno okrog 40 litrov. Lovro G. je bil obsojen na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, Milan J. pa prav tako na sedem dni zapora in 10<> lir denarne kazni. Ker je dejanje ostalo pri poizkusu, sodnik zaplembe olja ni potrdil in mu bodo olje vrnili. V tretji razpravi sta se zagovarjali 44-letna trgovka z Gosposvetske ceste Josi-pina S. in njena trgovska nameščenka v podružnici v Prešernovi ulici Marija M Obtožnica ju je dolžila, da sta neugotov-1 j enega dne lani prodali v trgovini v Prešernovi ulici kg fižola po 3.35 Ure mesto po maksimalni ceni 3.60 lire kg. Dne 9. julija sta prodali dve safaladi, ki sta tehtali znatno manj, kakor je predpisano in sta zaradi tega bili dražji, kakor je bilo dopustno. Josipina S- se zaradi bolezni razprave ni udeležila. Druga obtoženka pa je bila prisotna. Obe je zagovarjal dr. Švigelj ml. Razprava je pokazala, da sta bili zadevni prijavi prenagljeni in da obe obtoženkl nista zagrešili prestopka po uredbi o cenah. V ceno za fižol je bila namreč vračunana tudi cena za vrečico v višini 5/100. Tudi pri safaladah je nemogoče, kakor je izpovedal izvedenec, da bi tehtale manj, kakor je predpisano. Prijavitelju se Je morda safalada osušila in ker je ob prijavi ni predložil, ni bilo dokaza, da je res tehtala manj že v svežem stanju Na podlagi teh ugotovitev je sodnik obe obtoženki po § .280 k. p. oprostil vsake krivde in kazni. NBRVOZNOST — 2e zopet prihajaš pijan domov! Sram te bodi! — Potolaži se, draga ženica. Saj nisem pijan, temveč samo malo nervozen. Kje so pa moje copate? — Pod posteljo, kje neki? — Vražja strela!___Zdi se ml. da sem bolj nervozen, kakor navadno. Kje pa je ta preklicana postelja? Urejevanje živilskega trga Ljubljana, 25. avgusta V razvoju našega osrednjega živilskega trga na Vodnikovem in Po gacarjevem trgu bo letošnje leto pomembno. Kakor kaze napredovanje del v ribji tržnici, bodo vsa nova tržna poslopja že letos izročena svojemu namenu in z njim se bo začela nova življenjska doba našega zelenjadnega in živilskega trga, Estetično in praktično pomeni že odstranitev prejšnjih mesarsk h ta-rak napredek. .Nove tržnice pa so povzdignile možnosti tržnega življenja na način, ki je edino primeren vsemu naglemu razmahu Ljubljane. Medtem ko še urejujejo notranjost ribje tržnice, so se ta teden lotili tuli urejevanja prostora pred njo, na katerem so stale prej lesene mesarske stojnice. Že prej so uredili cesto, ki pelje tik ob novih mesarskih tržnicah ter prehod vzdolž vrste kostanjev k nižje ležeči cesti, prav to cesto j med samim živilskim trgom oziroma po- | slopji ter med vrsto kostanjev sedaj ure- j jujejo, da bo dokončno utrjena in bo dobila v celotni preureditvi svoj z okolico skladen izraz. Takoj za trimoetovjem v smeri Pogačar-jevega trga urejujejo kockasti tlak, ki so ga morali v teku del pri tržnici razdreti. Tamkaj so kopali temelje za stebre in za kanalizacijske naprave. Tlakovanja potrebna je le manjša površina in bodo dela končana že v nekaj dneh, nakar bo cesta v celoti služila svojemu namenu kot dovozna cesta za Pogacarjev trg obenem pa tudi kot dostop pod stebrišče tržnee za ribe. Istočasno kakor pred ribjo tržnico so se lotili urejevanja in utrjevanja ceste tudi na drugem koncu novih tržnic, prav na kraju, kjer so stale prej zadnje mesarske stojnice pod kostanji. Površino ceste pod zeleno b^ežino so delavci najprej temeljito očistili in odstranili z nje vso nesnago in prah. Tako očiščeno cesto škropijo s katranom, nanj pa nasujejo plast drobnega peska. Parni vajar, ki ima s svojo težo zadnjo bese 1 o, odlično spoji oboje in površina ceste bo ocinorna tudi za težji promet, kakor kaže podobna utrditev drugih mestnih ulic. Tudi ta dela naglo napredujejo in bodo že ta teden končana, če ne bo nagajalo vreme. Cenik za zelenjavo in sadje sta 2o veljaven od 26. avgusta 194*-XX Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prve številke pomenijo na debelo, druge pa na drobno prodajo: Česen 7.05, 8.05; rdeča pesa 2.S5, 3.45; rdeči korenček očiščen 3.50, 4.30; zelje (glave) 3.15, 375; kumare 2.45, 3.25; čebula 1.60, 2.—; fižol stročji 4.20, 5.—; solata glavnata 3.30. 3.70; paprika zelena 4.10, 5.30; paradižnik 1.80, 2.30; špinača 3.30. 4.30; zelena 4.10. 5.10; bučke 2.85, 3.65; marelice 5.35, 6.15; pomaranče 7.50, 9.—; fige sveže 5.60, 6.60; limone Ia (15 cm obsega) 3.80, 4.85 (komad 0.50); jabolka Ia (zlata parmena) 5.40. 6.20; hruške Ia 4.S5. 5 70; hruške Ha 4.—, 4.60; breskve Ia 5.40. 6.40; breskve Ha 5.—, 5.70; slive in češplje Ia 4.30, 5.—. OPOMBE: 1. Prva vrsta: zelenjava ln sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 3. Ta cenik mora hiti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domaČo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, dne 20. avgusta 1942-XX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI SPORT Izvrstni rezultati na lahksatietskem dvsboju Italija—Švica V slizKu s palico je Ranico Izboljšal italijanski rekord na 4*17 m, v teku 400 m čez zapreke pa Cfmstea švicarskega na 53*9 sekund Ljubljana. 25. avgusta. Pred 7000 giedado nastopili tudi nekateri svetovno znani plavalci in je za to med Zagrebčani za prireditev splošno zanimanje. Zaposlitev delavcev v juliju Ljubljana, 25. avgusta Povprečno število zavarovanih delavcev in nameščencev je znašalo v mesecu juliju 1942 pri Zavodu za soc. zavarovanje lju«!j. pokrajine 21.105, pri Trgovskem bolniškem in podpornem druitvu 4.564, pri »Merkurju« 89, skupaj pri vseh treh zavodih 25.758. Razlika zavarovancev napram juniju 1942 znaša —2.295 oseb, ali —8.180/« Stalež delanezmožnih bolnikov je znašal v juliju pri vseh treh zavodih povprečno 803, to je 28 manj kakor v juniju. Odstotek bolnikov je pa radi padca članstva na-rastel za +0.16*/» to je na 3.12V« v juliju. Iz tega sledi, da so se zdravstvene prilike zavarovancev nekoliko poslabšale. Povprečna dnevna zavarovana mezda, odgovarjajoča približno faktičnemu dnev- nemu zaslužku povprečnega delavca, je znašala v juliju pri Zavoda za soc. zavarovanje Ljublj. pokrajine L 22.21, Trgovskem bo in. in podpornem društvu L. 31.33, »Merkurju« L 38.73, skupaj pri vseh treh zavodih L 23.88. Povprečna zavarovana mezda je narasla napram juniju za -hj L 0.15, to je od L 23.73 na L 23.88. Povprečna zavarovana mezda je znašala v juliju pri moških L 29.32, pri ženskah pa L 16.55. Celokupna mesečna zavarovana mezda je rndi zgoraj omenjenega padca zavarovancev nazadovala za — L, 1,315.000. Od vseh industrij so najbolj nazadovale gradnje železnic, cest ln vod. zgradb ln sicer za —505 zavarovancev. Sledi gozdno-žagar.-ka industrija s padcem —368 delavcev, gradnje nad zemljo s padcem —312 delavcev, kovinska industrija s padcem —132 delavcev, predelovanje kože, predelovanje lesa in trgovina s padcem —116 zavarovancev itd. Se/ estfico KOLEDAR Danes: Torek, 25. avgusta: Ludvik DANAŠNJE PRIREDITVE Rlno Matica: Skušnjava Kino Slotra: Faseino — Omama Rino Inlon: Polet nad puSČavo Razstava akvarelov Eda Dertaja v Ooer- snelovi galeriji na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 12.30 in od 15 do 18.30 DEŽURNE L E R A R N E Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz Hrvatske — Visoko madžarsko odlikovanj«* poglavnika. V Četrtek je madžarski poslanik Frac vitez von Varosy izročil Poglavniku dr. Paveliću najvišje madžarsko odlikovanje veliki križec madžarskega reda 7A zasluge s krono kralja Štefana, s katerim ga je odlikoval regent Horthy. Izročitev odlikovanja je bila združena ■ svečanostjo, kateri so prisostvovali zastopniki madžarske in hrvatske vlade. — Prihranki hrvatskih delavcev v Nemčiji- V prvem polletju tekočega leta so poslali v Nemčiji zaposleni hrvatski delavci domov 65 milijonov kun. — Bolgarsko pevsko dnifctvo v Zajrretm. Bolgarsko akademsko društvo >Knez Simeon Trnovski ( je ustanovil v Zagrebu vseučiliško pevsko društvo, ki ga vodi akademik Peter Lazarov. Bolgarsko pevsko društvo je že večkrat z uspehom nastopilo pred javnostjo. — Gotovčev »Ero z onejra sveta« na nemških, bolgarskih in slovaških gledaliških odrih. Malokatera opera je dosegla tako velik uspeh kakor Gotovčev »Ero z onega sveta«. V letošnji gledališki sezoni bo vprizorjena ta opera v Miinehenu. Ma-gdrburgu. Mannheimu. Osnabrucku, LJeg-nitzu in na Dunaju. Gledališča drugih vetjih nemških mest so jo pa vpri^orila že prej. Gotovčeva opera bo vprizorjena tudi v Bratislavi in Sofiji. V Berlinu bo letos že četrto leto na repertoarju. _ Cene krompirja v Zagrebu. Državni urad za določenje cen in mezd je določil cene krompirja v mejah občino Zagreb. Novi krompir se sme prodajati na debelo po 6.50, na drobno pa po 8 kun. _ Novi transformatorski postaji pri Zagrebu. V Kalinovici in Veliki Gorici pri Zagrebu grade novi trasformatorski postaji, "služili bosta v prvi vrsti boljši razdelitvi* električnega teka in varnosti pogona v že elektrificiranih področjih. _ 30.000 vaji-neev na i«la<'anem dopustn. V Zagrebu je preživelo odnosno nastopilo v juliju plačani dopust 5500 vajencev in va-jenk. mladih delavcev in delavk. V drugih mestih je pa nastopilo v juniju in juliju plačani dopust blizu 25.000 vajencev in va-jenk. — Gradnja železniške proge Garesnlca— Banova—Jaruga. Hrvatsko prometno ministrstvo je razpisalo prvo javno pismeno licitacijo za gradnjo železniške proge Gareš-nica—Banova—Jaruga. Proračunska vsota znaša 47.404.60 kun. — Zastopniki hrvatskega turizma na Slovaškem. Na Slovaško so prispeli te dni zastopniki hrvatskega turizma. Oglodali so si najprej več slovaških kopališč, zdaj pa proučujejo v Bratislavi organizacijo slovaškega turizma. Sredi septembra bo v Bratislavi kongres mednarodne zveze kopališč, katerega se udeleže zastopniki Slovaške, Nem-čij. Italije, Hrvatske, Španije in drugih držav. — Bolgarski pesnik Pantelejev v Zagrebu. V četrtek je prispel v Zagreb znani bolgarski pesnik in podpredsednik Zveze bolgarskih čitateljev Dimitar Pantelejev. V ZagTebu ostane delj časa, da se seznani a predstavniki hrvatskega kulturnega življenja. Pantelejev pripravlja antologijo sodobne hrvatske lirike v bolgarskem jeziku. — Gradnja veličastne bazilike v Zagrebu. V Zvonimirovi ulici v Zagrebu grade veličastno baziliko, za katero je izdelal načrte prof. Josip Pločnik in sicer po nasvetu kiparja Ivana Mest rovi ća. Temeljni kamen je bil blagoslovljen in položen že lota 1936. Doslej so zbrali za novo baziliko 3,700.000 kun prostovoljnih prispevkov. — Dubrovnik in okolica v filmu. V Dubrovniku se je mudil te dni zastopnik hrvatskega filmskega podjetja iz Zagreba. Njegov prihod je bil v zvezi s snemanjem večjega filma, ki bo prikazoval lepote Dubrovnika in njegove okolice. Naše gledališče DRAMA Sreda. 26. avgusta: ob 17. Kovarstvo ln ljubezen. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 29. avgusta: ob 17,30 Vdova Roft-linka. Izven. Znižane cene od 10 Ur navzdol. Nedelja, 30. avgusta: ob 14. Poročno darilo. Izven. Znižane cene* od 12 lir navzdol; ob 17,30 Kralj na Betainovl. Izven. Znižane cene od 12 lir navsdol NA TRGU — Po čem je korenček? — To je hren, gospa. — Aha, jaz sem pa mislila, da je peter-šilj. MANJŠE ZLO — Gospod doktor, moj sinček jeclja. — Od rojstva? — Ne, od Kar se je naučil govoriti. eter. 193 .SLOVENSKI NARODt, torek, 25. avgust* 1942-xX. Stran S POMENKI Z VRTNARJI ščitimo naše koristne pomočnike Med Živali, ki so nam v boju proti škodljivcem dobrodošle pctnoinice, prištevamo ježa, rovko, krastačo, krta in vrsto žuželk Ljubljana, 25. avgusta Pred dnevi je bila sprožena pravda o koristnosti oziroma škodljivosti vrabca. Tožilec je hudo obtožil tega. vsiljivega prisklednika ln prišel do zaključka, da je vreden najtežje — smrtne kazni. Najboljše bi bilo vrabce iztrebiti. Kjer pa je tožilec, tam je tudi branilec, to je po vseh človeških postavah pravično. Ta je vedel povedati, sklicujoč se na pomembno avtoriteto, prirodoslovca Erjavca, da vrabec le ni tako vsega obsojanja vredna ptica in da v svoji znani in priznani požrešnosti pospravi precejšnjo količino vsakovrstnih škodljivcev kulturnih rastlin. Torej >sveta vojna« proti vrabcu ni umestna in naj se konča še preden se je začela. Upajmo, da se bo oglasil še kdo, ki je morda vrabčevemu življenju posvetil več pozornosti in mu sledil na vseh njegovih potih. Iz lastne skušnje temu tatlču nisem preveč naklonjen, čeprav mu kakšnih posebno težkih grehov ne morem očitati. Da se rad pridruži kokošim, ko se gnetejo okoli nasutega zrnja, da preži na vsako drobtino, ki bi kje okoli hiše odpadla za njegov že-lodček, to mu mirne duše odpustim. Navzkriž pa prideva ob raznih vrtnih setvah. Kakor je boječ, ne pomaga drugo, kakor da setve čez in čez pokrijem, dokler seme ne izkali in se v zemlji vsaj malo ne utrdi. Postavljanje raznih strašil se mi ni obneslo. Natopio se je toliko vrabcev, da jih je brž minil vsak strah pred še tako izvrstnimi strašili. Ce ni bila setev pokrita, sem jo moral sam stražiti. To je vsekakor vsaj danes nekoliko prehuda požrešnost, ki se ji potem po mojem opazovanju pridruži še slaba lastnost, da so se v času, ko sem imel posebno mnogo vrabcev na obisku, umaknile z mojega vrta vse ptice pevke, ki ao nedvomno koristnejše od njega. Koliko ml pomaga z raznim pobiranjem gosenic, o tem pa ne vem mnogo. Zato bi dejal, da tam, kjer se nabere mnogo vrabcev, ne škoduje, če njihove vrste malce razredčimo. Toliko o vrabcu mimogrede. V zvezi s pravdo o vrabcu sem hotel danes predvsem zapisati nekaj besed o živalih, ki so vrtnarju koristne. Dobro je, da vsak vrtnar ve vsaj za najvažnejše, da jih v svojo škodo ne preganja in ne zatira. Med koristnimi in zanesljivimi pomočniki vrtnarja, posebno pa še sadjarja, so na prvem mestu naše ptice pevke. Manj je znano, da na vrtovih živijo tudi mnoge druge živali, ki so koristne pomagalke vrtnarju v boju proti škodljivcem. Na prvem mestu med živalmi koristnimi za vrtnarja je treba imenovati jeza, Ce zaide na vrt, je njegovo delo nepoplačljivo. Vneto uničuje razne škodljive žuželke, posebno pa miši. med njimi tudi poljsko miš, ki se večkrat zateče na vrtove. S škodljivo poljsko in domačo mišjo zamenjajo vrtnarji zelo pogosto miško, ki jo V/olfov slovar imenuje špičmiš ali spičmoh, sedaj jo poznamo pod imenom rovka (nemško Spitz-maus, latinsko Sorex araneus). Rovko prav lahko spoznamo po njenem dolgem rivčka-stem gobčku, slokih nogah in majhnih okroglih očeh. Rovka ne dela na vrtu prav nobene škode, koristna pa je, ker se hrani izključno le z ogrci in črvi vseh vrst. Koristni in zaščite vredni so tudi vsi netopirji. Netopirji so izvrstni uničevalci miši in škodljivih žuželk. Kot koristne moramo označiti tudi vse plazilce in dvoživke, kakor kuščarje, žabe in slepiče. Velika škoda je. ker se jih vsako leto uniči precejšnje število v zmotnem mišljenju, da so strupeni in škodljivci. Vrtnarji bi jih nasprotno morali kot koristne uničevalce škodljivih žuželk prinašati na vrtove in jih rediti, kakor danes dela to že večina profesionalnih vrtnarij. Te posebej prinašajo v svoje rastlinjake na primer žabe krastače, ker vedo, da so zelo koristni redarji pri zatiranju škodljivih črvov in polžev. Mnogo črnila se je že prelilo in žolčnih besed izgubilo zaradi krta. Danes ga vrt- narski strokovnjaki splošno označujejo kot koristnega, V svoji požrešnosti je neumorno deloven in očisti na svojih podzemnih pohodih zemljo vseh gosenic in ogreev. Ce se pojavi v vrtnih gredicah in napravi s kupi-čenjem zemlje škodo, ga zato nikar ne ubijmo, temveč ga poskusimo ujeti in ga prenesti tja, kjer nam ne bo napravil neposredne škode. Če se nam pa ne posreči, ujeti ga živega, potem ga preženemo tako, da mu v njegove rove nastavimo smrdeče snovi, kakor na primer petrolej ali pa krpe namočene v smrdeča olja. Vrtnarju in sadjarju so koristne tudi nekatere žuželke. Vseh v tem okviru ne moremo obdelati. Kdor bi se zanimal za podrobnosti, naj seže po zadevni literaturi. Te žuželke nam sicer ne koristijo tako očitno kot na primer čebele, ki nam nabirajo sladki med, so pa neprecenljive pomočnice proti vojski škodljivih žuželk. 2e od pamtiveka traja ta medsebojni uničevalni boj med žuželkami koristnimi in nekoristnimi za vrtnarja- Današnji človek nima pomisleka, da bi ga ne podpiral v svojo korist. Posebej naj opozorimo na koristno delo najezdnikov in raznih muh zajedalk, ki ležejo svoje potomstvo v telesa raznih škodljivih žuželk. Tako je škodljivec obsojen, da ga prej ali slej uniči novo življenje, ki človeškim naporom ni škodljivo. Koristni vrtnarju so nekateri zastopniki iz velike družine pajkov, hroščev, mrežno- krilcev in dvokrilcev. Od mrežnokrilcev, h katerim prištevamo tudi čebele, ose in mravlje (sadju so škodljive sadne ose in sršeni) so zelo koristni najezdniki. Ličinke najezdnikov žive le v določenih vrstah žuželk, na primer v grizlici. Delo najezdnikov je skupno z delom drugih muh zajedalk za vrtnarja tako važno, da so strokovnjaki mnenja, da bi bilo brez njihove pomoči glede na izredne možnosti množitve žuželk skoro nemogoče uspešno vrtnariti. Med najezdniki naj imenujemo posebej le najezdnika kapusovega belina, ki je dobil svoje ime prav potem, da spravlja svoja jajčeca v gosenice kapusovega belina. K dvokrilcem spadajo tudi muhe in komarji, ki jih ljudje nimamo posebno v či-slih. Razen teh pa spadajo v isto skupino tudi koristne žuželke kot na primer muha zajedalka (Schmarotzerfliege, Tachina vul-garis). Zelo je podobna navadni zapljunka-rici ln se od nje razlikuje le po tem, da se po spodnjem delu telesa ne sveti jekleno-modro. Ta muha je izredno koristna. Njej sorodna je trepetalka (Sctnvebefliege, Syr-phus selenitieus), ki jih živi na naših vrtovih več vrst. Spoznamo jo najlažje kot žuželko, ki rada na solncu za hip miruje, nato pa nenadoma bliskovito odleti. Koristna je tudi tenčičarica (Florfliege, Chrv-sopa vulgaris), ki se javlja v velikih množinah zlasti pozno jeseni in pozimi. Njene ličinke živijo v listnih ušeh. Razen teh pa prištevamo k tej skupini še nekaj koristnih žuželk. Napačno je mnenja, da je škodljiva stri-gallca (Ohrwurm, Phorphicula auricularia). Ker živi predvsem od škodljivih žuželk, ji prizanašajmo. Uničuje uši, majhne gosenice, le izjemoma se loti tudi rastlinstva. žkoda, ki jo povzroči pa ni v nobenem sorazmerju, s koristjo od uničevanja škodljivcev. K polkrllcem spada škodljiva listna uš. Koristen pa je pLsanl škratec, ki ima rdeče noge in rdečo točko na zadnjem delu telesa, Z malimi izjemami so koristni vsi hrošči. Najbolj znani so brzci in zlatokrilčki. Zelo so koristne tudi znane kresnice, katerih ličinke zrejo škodljive gole polže. Da so koristne pikapolonic« pa je že splošno znano. Posebno letos so nam bile koristne v boju proti ušem na fižolovem listju. Ta kratek pregled iz razumljivih razlogov ni izčrpen. Hoče le opozoriti vrtnarja na njegove pomočnike, ki se jim splača posvetiti vsaj toliko pozornosti, da jih spoznamo in jih ne uničujemo v mišljenju, da so škodljive. EVNE VESTI — Guverner Fristianlni v dalmazijskih sredlftčih. Agencija »Agit« poroča, da je dalmazijski guverner Bastianini obiskal nekatera dalmazjiska središča, med drugim Spalato. Sebenieo in Trau. — Nadzorstveno potovanje Tajnika VI-dussonija v pokrajini Littoria. Strankin Tajnik eksc. Vidussoni je nenapovedan posetil pokrajino Littoria v spremstvu glavnega podpoveljnika G. I. L.-a San-dra Bonamicija. Zatem se je podal v Sa-baudijo. kjer si je ogledal nacionalno mladinsko taborišče, kjer je 1600 mlade-ničev. Prepričal se je o dobri predmorna-riški vzgoji, ki jo uživajo mladeniči v navedenem taborišču. Po končanem ogledu se je Tajnik Vidussoni vrnil v Rim. — Odlik°vanje. Zlata hrabrostna svetinja je bila podeljena v spomin pokojnemu poročniku pilotu Alojziju Rovclliju iz okolice Foggie, ki se je odlikoval v številnih zračnih borbah in napadih na konvoje, pri čemer je junaško padel in strmoglavi! s svojim letalom v morje. Kot letalec je bil zelo hraber in drzen. _ It »Službenega lista*. »Službeni liste za Ljubljansko pokrajino št. 67 z dne 22. avgusta 1942-XX E F. objavlja: Zakoni in ukazi Kraljevine Italije: zakon z dne 28. maja 1942—XX, št. 557 — Uzakonitev kr. ukaza z dne 2. decembra 1941-xX. št. 1573 o carinskih določbah za blagovni promet s priključenim in zasedenim ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije, naredbe Visokeg«. komisarja: zbiranje bivših jugoslovanskih vrednostnih papirjev pri zavodu Banca dTtalia — podružnici v Ljubljani, navodila za vpis na Kr. univerzo v Ljubljani in določitev univerzitetnih taks in izpitnih pristojbin, predpisi o izpitih na srednjih šolah pokrajine, ustanovitev Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine, ustanovitev Združenja poštno-telegTafsko-tele-fonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. Odločbe Visokega Komisarja: Imenovanje predsednika Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine, imenovanje strokovnjaka pri Združenju javnih uslužbencev Ljubljansko pokrajine, imenovanje predsednika Združenja po^tno-telegrafsko-relefon-skih uslužbencev Ljubljanske pokrajine in imenovanje strokovnjaka pri Združenju poštno-telegrafsko - telefonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. — Pobita je mora gorjanov. Nad dolino Enza je posebna mora tlačila gorjan-ske in hribovske prebivalce. Pri opazovanju so ugotovili, da gre za svojevrstnega plazilca nenavadnih dimenzij, ki je v fantaziji hribovskega prebivalstva še na-rastel. Gorjani so si zelo prizadevali, da bi zajeli ali pobili to nenavadno žival, kar se jim pa ni posrečilo. Stvar je bila tem hujša Jjer se je plazilec priplazil do kurnikov in si od čas do časa privoščil perutnine. Končno se je le posrečilo muzejskemu ravnatelju muzeja v Regiji Emiliji, da je plazilca izsledil ter ustrelil. Vsa naselbina se je dvignila, da pomaga muzejskemu ravnatelju pri tem lovu. Svojevrstno kaeo so izsledili v nekem prepadu, od koder so jo kmetje izgnali s tem, da so zažgali slamo in da so užgali žveplo. Mora je pobegnila iz prepada, v tem hipu pa jo je že zadel strel iz puške izvrstnega strelca. Gorjani so si z zanimanjem ogledovali čudno žival. Na glavi je imela petelinji grebn rdeče barve, noge so bile čudovito upognjen«, v dolžino je merila žival 1.50 m, obseg 14 cm. Širina 6 cm. Zanimivo pa je, da ta kača ni bila strupena in da je bila stara okoli sto let. Eksotično kačo s petelinjim grebenom so nagačili in spravili v muzej Spallan-ziano v Reggio Emilia. — Smrt znanega Italijanskega n°v1nArja ln književnika. V Bolognl je umrl, star 44 let, znani italijanski pisatelj ln novinar Mario sandri. Kot pisatelj si je pridobil mnogo priznanja, njegove literarne spise je kritika pozitivno in pohvalno ocenila. Pokojni Sandri je bil «ek> cenjen dopisnik raznih dnevnikov. — Madžarski mladeniči gostje rimske mladine. V Rim je prispelo številno zastopstvo madžarske mladine. Madžarski mladeniči bodo gostje italijanske hktorske mladine, organizirane v rimskem G. I. L.-u. Na rimskem kolodvoru so pozdravili madžarske mladeniče zastopniki oblastev ln drugih fašističnih organizacij. — »Dom kuč«. Nedavno smo poročali o zanimivem pojavu nestevm kač v nekaterih domačijah v frakciji Botta di Alme pri Rer-gamu. Sedaj pa poročajo iz kraja Talle LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave od aejavmklh ob 16. u> 18.15. ob oedeijan m prazni tri h ot 10.30 1630 UD 18.30- «vLNO MATICA — rELELFON 22-41 Globoka ljubezenska drama z najboljšimi madžarskimi igralci SKUŠNJAVA Otelio Toso — Žita Szelecxky *vIJ\Veronas v znesku 30.000 lir kiparju Venanziu Crocetti-ju iz Rima naj dodamo še imena ostalih nagrajencev. Po 5000 lir so prejeli Atilij Alfieri za svojo umetnino »Redkve«, Alojz Bertolini za svoje »Veronike hruške«, Ma-nilij Giarizzo za svoje >Nageljne«, G. Gia-como Dal Forno za svoje »GeorgikVc, Henrik Paoluzzi za svojo >Artičoke«, Albert Salietti za svoje »Cvetlice^ in Fiorenzo Toe-ma za svoje * Sadje«. Po 2500 lir pa so dobili Viktor Bergagna za svoje >Cvetlice v lončkih«, Egidij Girelli za svojega »Konja«, Rihard Assanti za svojega »Crednika romanske ptfkrajine* ter Ivana Nascimbene Tallone za svoje »Sadje«. — Pomoč nyireram in deei v pokrajini Spalato. z imenovanjem komisarja pri zavodu za socialno pomoč materam in dsci v pokrajini Spalato je pričela poslovati ena najvažnejših socialnih ustanov v Dalmazii. Kakor poroča agencija »Agit«, bo v kratkem sledila ustanovitev raznih drugih zavodov, med drugim doma mater in dece, porodnišnice, posebnega dečjega azila ter obednic, namenjenih materam in deci. — Poživljanje duhovnih in umetnostnih stikov med Venezio in IKUmazio Da se znova poživijo in poglobijo duhovni in umetnostni stiki med Venezio in Dalmazio, bo venezijski delovni zavod, kakor poroča 5 Agit«, dovolil primerno pomoč in podporo sinovom dalmazjskih rokodelcev, ki bodo zaprosili za poset Kr umetnostnega zavoda v Venezii. — Skozi luknjo v zfdu v skladišče tujih drv. Neki Cezare Zappa iz Pontelam-bra pri Comu se je lotil zelo udobnega in povsem nenapornega posla. Izkopal je luknjo v zidu, ki je mejil na dvorišče peka Cezarja Colomba, in odnašal ponoči skuzi luknjo drva, ki so bila zložena na dvorišču. Posrečilo se mu je, da je spravil skozi luknjo že pravcato skladišče drv. Sumljiva naglica pa je povzročila, da so drva pričela prehitro kopneti. Pek Colombo je postal pozoren, opazoval je ponoči, kaj se bo godilo, dokler ni zasačil Zappe, kako je spravljal drva skozi luknjo, ki jo je bil napravil v zidu. Karabi-njerjem je Zappa vse lepo skesano' priznal, zatrjuje pa, da je samo dvakrat kradel drva. Vprašanje je, čemu bo sodišče sedaj verjelo. — Orjaški karp. Ribič Karol Rossi je imel pri ribolovu nenavadno srečo. Iz reke Po je potegnil v svoji mreži orjaškega karpa, ki tehta celih šest kg! — Italijanska arhitekta zmagovalca v natečaja za nov sofijski kolodvor. Te dni se je sestalo k svojemu zasedanju razsodišče mednarodnega natečaja za novo sofijsko železniško postajališče. Razsodišče je sklenilo, da ne podeli nikomur od 68 konkurentov prve nagrade. Med temi je devet Bolgarov, ostali so inozemci. Med zmagovalci druge in tretje nagrade sta italijanska arhitekta Alojz Gaglioli in Armando Tita. — Loterijska sreča. Dne 22. avgusta so bile izžrebane sledeče loterijske številke: Bari 44. 30. 22. 65, 45. Cagliari: 32. 68, 52, 3 in 4. Firenze 84. 62, 16, 33 in 51. Genova 7, 83. 84, 44 in 75. Milano 33, 6, 9, 35, 10. Palermo 2, 13, 21, 5 in 19. Rim 17, 21, 79, 11 in 60. Torino 54, 77, 52, 37 in 5. Ve-nezia 31, 53, 90, 20 in 34. Napoli 76, 17, 23, 3 in 83. — Upokojeni prefekti. S Kr. odlokom je bilo imenovanih več novih prefektov. Nekateri prefekti so bili premeščeni, nekateri pa upokojeni. Upokojeni so bili dr. P. Carini, prefekt v Cremoni, dr. S. Sac-chetti, prefekt v Parmi, dr. G. Bol* affio, prefekt v Moden i, dr. R. Monticelli. prefekt na razpoloženju, dr. Franc Felice, prefekt v Novari, dr. F. Sofia, prefekt na razpoloženju, dr. J. Massa, prefekt v Si-racusi, dr. R. Palmeri. prefekt na razpoloženju, dr. A. Vanditelli. prof. v Macerati, dr. H. Degli Atti, prefekt na razpoloženju, dr. S. Busetti, prefekt v Catan-zaru, dr. S. Dompieri, prefekt v Anconi, dr. J. Alliudi, prefekt v Vicenzi, dr. J. Dionisi Vici, prefekt v Materi, dr. F. Šestino, prefekt v Ragusl. Med novo imenovanimi prefekti so fašisti Gaspare Barbe-ra, ki je imenovan za prefekta v Zari, ing. G. Romualdi za prefekta v Chietiju, Rafael Radegna za prefekta v RavennL — Potrošnja rib t italijanskih velemestni. Glavni komisar za ribolov je sporočil predsedništvu ministrskega sveta, da je bilo d o voženih v času od 16. do 22. avgusta na rimski ribji trg 1795,05 metr. sto tov rib, na milanski ribji trg 919,49 metr. stotov, na torinski 153,93 m. stotov, na bolognski 289,70, na florentinski pa 284,73 m, stotov. Vse ribe so bile prodane po predpisanih cenah. — Zaključek luernskega festivala. Iz Luzerna poročajo: S koncertom, ki ga je vodil Bernardino Molinari, se je zaključil luzemski glasbeni festival. Za velik uspeh festivala pripada glavna zasluga sodelujočim umetnikom, glasbenikom in solistom milanske Scale. Vsem manifestacijam festivala je prisostvoval italijanski poslanik v Bernu. Švicarski tisk posveča vsem koncertom veliko pažnjo in naglasa umetniško višino glasbenega osebja milanske Scale. Oblastva so prožila italijanskim gostom najprisrčnejši sprejem. — Avtarhično gradivo. Agencija Agit poroča: Napredek tehnike v izdelovanju letal spremlja naraščajoča uporaba av-tarhičnega gradiva, o katerem se je izkazalo, da povsem ustreza številnim zahtevam pri gradnji najbolj modernih letal. Dopolnilni avtarhični vestnik »Agit« objavlja vest. da je izdelala nemška industrija novo vrsto hidroaviona B. W. 138. pri katerem je stolpič na letalskem trupu izdelan iz posebnega avtarhičnega prozornega stekla, ki omogoča prostran razgled. Ti^di pokrov strojnice je iz iste zelo trpežne avtarhične snovi. — Jutri zjutraj po pol lunin mrk. Ze drugič letos bomo imeli jutri zjutraj priložnost opazovati popoln lunin mrk. Začel se bo nekoliko kasneje kakor prvi, ki je bil slabo viden, ker je bilo nebo zelo oblačno. Luna bo vstopila v pol senco zemlje ob 3.58 zjutraj. Popoln mrk se bo pa začel ob 4.59. Konec bo ob 6.33. V tem času luna že ne bo več na našem obzorju in je ne bo mogoče več opazovati. Ce ne bo nagajala megla, ki že nekaj dni v zgodnjih nočnih urah leže nad mesto, bo mogoče opazovati mrk na jugozahodnem delu neba. IZ LJUBLJANE —lj Slab pridelek poznega krompirja. Po izvrstnem pridelku zgodnjega krompirja so se meščani veselili, da bodo na svojih njivicah pridelali tudi mnogo poznega krompirja. Ko so ga pa začeli kopati, jih je veselje kmalu minilo. Pridelek poznega krompirja je količinsko in kakovostno znatno slabši od pridelka zgodnjega. Krompir marsikje gnije, je droben in ga je pod krompirjevkami prav malo. Tudi živali mu niso prizanašale. Kdor ima še droben krompir, bi ga rad pustil še v zemlji, pa se boji, da mu bo še ta izginil. V močni zemlji se je zlasti slabo obnesel oneidovec. Pridelek poznega krompirja pa ne bo povsod slab. Ponekod kaže. sodeč po debelih krompirjev-kah, tudi pozni krompir dobro. Odvisno je pač od zemlje, ICbSeo je bila obdelana in pognojena. —lj Razdeljevanje drv. Odkar nudi mestna občina za primerno ceno najbolj potrebnim prebivalcem izvestno količino drv iz zaloge na svoji pristavi v Tomšičevi ulici, prihajata dan za dnem na vogal te in Pov-šetove ulice Žagarja z motorkama. Moža na eni strani samima sebi kolikor toliko pomagata, ker malenkost zaslužita, na drugI strani pa zelo ustrezata posebno tistim prejemnikom drv. ki nimajo doma na uporabo pripravne žage, ker jim cepanice za neznatno odškodnino kar na mestu razkosava ta na zažejjeno dolžino. u— Vse pridelovalce pšenice, rži, sorti ce, ječmena in lanu opozarja mestni gospodarski urad, da morajo po naredbi Visokega Komisarja naznaniti letošnji pridelek, prijavnice dobe v mestnem gospodarskem uradu v kmetijskem odseku, soba št. 35 v II. nadstropju. Beethovnova ul. št. 7, v torek in sredo 25. in 26. avgusta 1.1. med uradnimi urami. Izpolnjene prijavnice naj pa oddajo od srede do ponedeljka 26. do 31. t. m. dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 16. do 19. po naslednjem razporedu: v sredo 26. t. m. naj prineso izpolnjene prijave pridelovalci z začetnicami A do D, v četrtek 27. t. m. od E do K, v petek 28. t. m. od L do N, v soboto 29. t. m. od O do S, a v ponedeljek 31. avgusta pridejo na vrsto pridelovalci z začetnimi črkami S do ž in morebitni zamudniki. Vse podatke naj napišejo s črnilom ali pisalnim strojem natanko in jasno čitljivo. Podatki naj bodo resnični, ker so za neresnične prijave določene občutne kazni. Pridelovalci ovsa, koruze, krompirja in fižola naj pa ne hodijo že zdaj po prijavnice, ker bo te pridelke treba naznaniti pozneje, kar bo v časnikih objavljeno o pravem času. u— Prodaja plemenskih krav in konj. Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega Ko-misariata obveščamo kmetovalce, da bo v sredo, dne 26. avgusta 1.1., od 8. do 12. pri gostilni Rostohar (Karlovški most) prodaja plemenskih krav in konj po ugodnih cenah. —lj Glasba n*m 9luži v najlepše razvedrilo, mnogim pa daje tudi dobro eksistenco. Zahteva pa mnogo temeljitega študija in vaj in najboljše je, če pričnemo s poukom glasbe že v mladosti, to je od 8. odnosno 9. leta starosti dalje. Temeljito izobrazbo v glasbi nam nudi šola Glasbene Matice ljubljanske, na kateri se poučujejo vsi glasbeni predmeti in instrumenti pod vodstvom znanih naših strokovnjakov, starše opozarjamo, da se bo vršilo vpisovanje v dneh od 1. do 4. septembra' dnevno od 9. do 12 in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene matice v Vegovi ulici. V3e podrobne informacije daje pisarna. - Iz pokrajine Gorizia — Skupina deta\rcev v Nemčijo. Te dni je odpotovala v Nemčijo na delo skupina delavcev, včlanjenih v zvezi industrijskih delavcev. Pred odhodom gorizijskih delavcev jim je izrekel prisrčen r*ozdrav tajnik pokrajinske zveze industrijskih delavcev v Goriziji. Na kolodvor so prršri pozdravit odhajajoče tudi njihovi svojci ter predstavniki zveze. — Poljedelska ureditev Cottla, Te dni se je sestala v Goriziji poljedelska in gozdna sekcija rx>krajmsikega korponaci jskega svota Sekcijsici člani so na tem svujem zasedanju proučili poljedelski položaj v po-krajini, razpravljajoč zatem o prispevku, ki pa je določni minister poljedelstva m gozdov za sestavno poljedelsko ureditev Cottia. Tudi je bil odobren obračun za leto 1941/42 in proračun pokrajinskega pogozdoval nega konzorcija za leto 1942/43. Da se lahko omogoči nemoteno delo prt gradnji in popravilih rxrt jedrskih del. se ustanovi, pri lokalnem pokrajinskem poljedefekem konzorciju primerna zaloga cementa m podobnega materiala, ki ga bo razdeljeval korporacijski svet v sogUtju s pokrajmsirim poljedelskim inspektoratom. ♦ — Romanje katoliških mož na Monte-santo, V nedeljo 23. t. m. je btfo romanje katoliških mož na Montesanto, Romanje je organizirala zveza mož Katoliške akcije in so prejeli vsi udeleženci papežev bUgoaioV — Rasne nezfode in nesreče. Levo stegnenico si je poškodoval pri padcu s voza 13 letni Josip Morchin iz ulice Gar-garo. Štiriletnega Josipa Stanica iz Val-dirosa 66 je ogrizel popadljiv pes po obrazu in nogah. Na levi stegnenici ima poškodbe 14 letna Elizabeta Erbesnik iz Stu-rie di Aidussina, ki je padla z lestve. Velik kos železa je padel 18 letnemu Silviju Sorattu, ki dela pri tvrdki Verzelletti, na desno prsno stran in mu jo poškodovaL Na kmetovalca Ivana Bossija iz Descel 20 je pri nakladanju debel zgrmel težak hlod. Bossi ima poškodbe na rebrih. Njegovo stanje je brezupno. Vsi ponesrečenci se zdravijo v gorizijski boinišnici Brigata Pavia. — Vesti s Montesanta. V Šestih dneh je posetilo pomembno romarsko središče na Montesantu več ko 10.000 romarjev, ki so prišli iz Carsa, Furlanije, Icen strokovnjak. Udejstvoval se je tudi publicistično ter napisal več knjig in časopisnih člankov. Med drugim je zelo znan njegov mednarodni priročnik o Lrjovini s sadjem in povrtnino, ki je izfiel leta 1925. Mnogo je potoval po svetu, da se je v svoji stroki lahko izpopolnil; bil je med drugim tudi v Ameriki in Nemč'ji. — Admiral L- Rlzzo na inšpekciji v mladinskih taboriščih. Te dni je pregledni admiral Alojz Rizzo mladinski poletni taborišči G. I. L.-a in dri. uradnikov, ki sta v Gradu. Pomudu se je delj časa med letujo-čo deco in se zanmal za njeno zlravje in počutje. — Ljudsko gibanje. V Triestu je bilo 22. avgusta osem rojstev, pet smrtnih primerov in tri poroke. — Poročili so se te dni v Triestu mehanik Emil De Glorgio in gospodinja Manca Violanda zasebnik Franc Vechi in gospodinja Valerija Selo, mareša]o Edmond Le-ziero in stenopistka Pija Mullerjeva. — Nova poslovalnica triestinske hranilnice. Na vogalu ulice Carducci in ulice Milano je bila te dni otvorjena poslovalnica II, znane triestinske hranilnice Caasa di risparmio, ki je najmočnejša postojanka hranilniStva v mestu in pokrajini. Nove prostore je blagoslovil ob asistenci m ona. J ust Tam aro. — Smrtna nesreča. S t riletni Jurij Bran. dolin je v ulici Vittoria 3 podel z okna stanovanja staršev in se pobi] po glavi. Revčka so prepeljali v bolnišnico Kraljice Helene, kjer pa je kmalu po prevozu podlegel za poškodbami. — Ponesrečenci. Na trgu Perugino je padla 591etna gospodinja Marija Poii hi ulice Scuole Nove a tramvajskega voza in si zlomila levo podlahtnico. Cez stopnice je padel 291etni Marcel Feresin iz ulice Lo_ renzetti 14 in si zlomil desno nogo. S steklom se je porezala po rokah trgovska na-msščenka Zvezdana Abrami iz ulice Coeta-lunga 53. Med igranjem je dobil devetletni učenec Elja Luke« poškodbe po. čelu. Z izvijačem se je poškodoval na desnici med delom 341etni Hermet Dainese. Na trgu Gol ioni je povozila filovija štev. 12 591etnega N. Marussija, ki je obležal z zlomljeno desno nogo. V Barcoli je podel v bližini morja 381etni ribič Hektor Ocre-tich, ki se je poskoloval na desni nogi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici. — Uspeh triestlnsklh likovnih umetnikov na venezijski Biennali. Poročali smo že o lepem uspehu nekaterih tr:estinskih slikarjev n kiparjev na XXIII. venezijski Biennali. Strokovna kritika omenja sedaj pohvalno umetnine se drugih trestinskih likovnih umetnikov. Djalma Stultus je vzbudil pozornost a svojimi krajinskimi motivi. Priznanje so si pridobi] s svojimi deli tudi Friderik Rig:hi. Marina Bottigelli. A. Dor-bes in F. Geroli. Tudi kipar Prascaropulo si je med mlajš mi umetniškimi tvorci Triesta utrdil svoj umetniški s'oves Nij omenimo še, da je bil gorzijski likovni umetnik Crali v futurističnem paviljonu priznan kot oblkovalec prvega rela. Strokovna kritika napoveduje oceno se drugih trieotlnskih s^karjev in kiparjev, ki so razstavili arvoja dela na omenjani razstavi. — Z ribami napolnjen čet>er je izginil tz trgovine Alice Gravisi v ulici pešce 4. Poizvedbe so pokazale, da so se <:rzni zlikovci utihotapili v omenjeno trgovino ter odnesli poin čeber rib, vreden več ko 30n lir. Policijski organi so že ubrali pravilno »mer. ŽALOSTNA POVEST — Marička. Marička. le kako ste se mogli spozabiti z dimnikarjem!... — Saj niti sama ne vem, gospa. Kar naenkrat se mi je stemnilo pred očmi NOVI MODELI — Hu ... hu . . . hu . .. — Zakaj pa jočes. dečko? —Lff? ■ ■ hu • • • hu • • Sestra si j« napravila lz mojega aeroplana poletni klobuk. POZOR! Hren Ivan. krojač — Prešernova 54-1, vam staro obleko obrne, da je zopet nova. Prevzame tudi vsa druga dela. Solidna cena. Inseriraftc tSlov. Nahodu* Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 23. avgusta 1942-xX fiter. 1^3 Da bo jugovzhodna Evropa preskrbljena Splošen pregledi najvažnej3ih odredb glede rarpnfaganja meznili državah —• Z njimi hočejo zagotoviti letine in doseči prebitek za izvoz novo letino v noca-prebivalstva do nove V vseh državah južno vzhodne Evrope «o bili v zadnjem času odrejeni važni ukrepi, da se s pridelki letošnje letine zagotovi prehrana vsega prebivalstva do nove letine 1943. Taki ukrepi so bili nujni kljub temu. da je večina teh držav agrarna in da izkazuje vedno precejšen presežek žitnih in drugih poljskih pridelkov. V Bolgariji so v oktobru 1941 uvedene količine, ki pripadajo vsakemu državljanu, že po dveh mesecih znatno omejili. V Rumuniji je bilo uvedeno racioniranje kruha 19. januarja 1942. 2e mnogo prej Pa so v vseh jugovzhodnih evropskih državah izdali predpise, ki se nanašajo na mešanje moke pri peki kruha, kakor tudi pri mletju žita, s čimer so hoteli doseči čim večje zaloge krušnega žita. Uspeh p«» ni odgovarjal pričakovanjem. Morali so se končno odločiti za sistem racijoniranla, kar je v teh žitnih deželah posebno od-čutljiv in boleč ukrep. V Rumuniji razen tega dva dni v tednu, v Bolgariji en dan, ne pečejo nobenega kruha. Celo v Turčiji, ki po izvedbi Atat(irkovega gospodarskega načrta že prideluje znatno količino žita za izvoz, se je pred nekaj tedni pokaza a potreba, da se omeji doslej v mestih veljavna količina kruha. Na Slovaškem sistem centralnega gospodarstva V zvezi z novo žetvijo in s potrebo, da se dokončno zagotovi celoletna prehrana prebivalstva, upoštevajoč pomanjkljivosti, ki so se izkazale lani, so vse te države podvzele letos nove ukrepe, ki ostreje posegajo v delovno območje kmetov, obenem pa upoštevajo v večini primerov njihove zahteve po zvišanju cen. Tako Je bilo na Slovaškem postavljeno gospodarjenje z novo letino na popolnoma nove osnove, in sicer tako, da žito odvzamejo že pri mlačvi. Zato so tudi odredili, cm smejo kmetje žito omlatiti le z mlatilnimi stroji. Nadzorstvo pri mlatilnih strojih so poverili posebnim zapriseženim osebam. Takoj po mlačvi se ugotovi potreba pridelovalca, pri čemer je krog oseb. ki se pri tem upoštevajo, znatno ožji kakor prej. Ugotovljeni presežek odkupi nato v 15 dneh, žitna družba. To pomeni v končni posledici, da so na Slovaškem prešli k sistemu centralnega gospodarjenja, ki predvidoma zagotavlja najsigurnejšo izrabo letošnje letine. Na Madžarskem je v veljavi žitni monopol Tudi na Madžarskem so se letos odločili za nove metoda pri ravnanju z letino. Nadzorstvo pri mlačvi, ki je bilo uvedeno že lani, se je letos poostrilo, in sicer ta-Jco, da je bil postavljen k vsaki mlatilnici po en nadzornik. Odkup žita je tudi letos poverjen >hombarju«, to se pravi v veljavi je sistem žitnega monopola. V nasprotju z lanskim letom je letos določena razbčna oddajna dolžnost za krušno in krmilno žito. Kmetje morajo Po upoštevanju njihovih domačih potreb oddati vse krušno žito. Od krmilnega žita pa morajo oddati ne glede na domače potrebe le določene odstotke, tnko n. pr. 30" • ovsa in 22°, o ječmena. Osianek lahko proizvajalec poki-mi po svoji uvidevnosti ali pa preda po uradni tržni ceni. Ce je pripravljen zrediti za potrebe javne potrošnje določeno mno- { žino pitanih prašičev, tedaj se omenjene J kvote spremenijo v njegovo korist. Razen I tega bo lahko zahteval zase tudi od bliž- j njega koruznega pridelka po 3.5 stota za i vsakega oddanega spitanega prašiča. Za J to uredbo tiči očitno želja uradnih krogov, da čim bolj pospešijo živinorejo in kmetu, • ki mu glede cen ni=o hoteli ustreči, vendarle na nek način pomagajo. V Bolgariji revizija cen in žitno nadzorstvo Podoben je bil položaj tudi v Bolgariji j Tudi tam so nastale črne borze\ na katerih » se je prekupčevalo z žitom, ki je bilo prav za prav namenjeno za državno monopolno organizacijo »Žitno ravnateljstvo*. Vzrok temu so bile predvsem razlike v cenah raznih agrarnih proizvodov. Med tem ko tvorjenje cen za krmilo niso nadzorovali, so veljale za mlečne proizvode in meso fiksne cene. Te težave so vzpodbudile sofijsko vlado, da je sklenila pod-vzeti revizijo svoje dosedanje gospodarske politike. S tem v zvezi je bilo sklenjeno, da se cene različnih pridelkov na novo stabilizirajo, pri čemer bo odločilna osnovna smernica, naj ostanejo cene predmetov najširše potrošnje množic po možnosti nespremenjene. Tako so cene za pšenico, koruzo, sojo in oves ostale iste. Dvignila se je pa cena za rž in ogrščico. Ceni za krompir se je celo znižala od 6 do 4 leve pri kg. Tudi za krmila so bile odrejene nižje cene. Za zagotovitev oskrbe z žitom pa ic seveda tudi v Bolgariji najvažnejši ukrep pravkar uvedena žitna kontrola. Pri tem so upoštevali želje kmečkesa prebivalstva v toliko, da se ne vršijo mlačve skupno, temveč na posameznih kmečkih dvorcih. V Rumuniji so žitne cene prilagodili splošnem nivoju cen V Rumuniji so pozvali že konec lanske zime zaradi slabše lanske letine vse kmete, da prijavijo presežke. Obenem je bil podaljšan oddajni rok ob veljavi oddajne premije. Trgovci z žitom so razen tega dobili nalog, da iz svojih sredstev nakupijo in stavijo na razpolago vsak po najmanj 20 vagonov žita. Zato so se približno pred enim mesecem v Bukarešti odloči!:, da prilagodijo žitne cene sploš- nemu nivoju cen Ta prilagoditev naj bi j delovala izpodbujevalno na proizvajalce. j Na Hrvatskem se ti ukrepi s&tadajo s splošno linijo vedno bolj uveljavljajoče se politike absolutnega načrtnega gospodar-stva v Srbiji pa so v zvezi s posebnimi i razmerami, ki vladajo v tej državi. Iz tega izvira tudi dejstvo, da so kmetom pu določenem načrtu predpisali velikost površin, ki jih morajo posejati z ovsem. ječmenom, fižolom in krompirjem. Določena je bila tudi oddajna dolžnost in sicer na ta način, da morajo kmetje petino pridelka oddati državi po fiksnih cenah, medtem ko lahko s preostankom razpolago po svoji uvidevnosti. Kolikor je mogoče pregledati položaj, smemo letos računati z znatno boljšo žitno letino, kakor so jo prvotno pričakovali. S striktnim izvajanjem žetvene kontrole bo tako južnovzhodni Evropi omogočeno oddati presežke svojih živil ostalim evropskim državam. Moderno japonsko časnikarstvo Japonska kna zdaj nad lloo dnevnikov, med njimi samo okrog so strankarsko politično vezanih Japonski tUsk je rasel in se razvijal vzporedno z japonsko državo. In čim večji so zdaj uspehi japonskega orožja, tem večji postaja tudi pomen tiska. Mlado lepo napredujoče japensko časopisje z veliko vnemo in uspehom sodeluje v borbi japonskega naroda, ki si hoče priboriti vodilno mesto v vzhodno-azijskem prostoru. Japonsko časopisje je razmeroma še mlado. Pred letom 186S Japonci niso poznali nobenega lista v našem smislu. Približno ob koncu 17. stoletja so se pojavili na Japonskem prvi letaki. Nekaj let pozneje so začeli izhajati ob izrednih prilikah, ko se je pripetilo kaj zelo važnega, posebni listi, tako zvani »Tomiuri Kavam banu, ki pa niso šli med ljudi. Kdor jo hotel zvedeti za njihovo vsebino, je moral plačati določeni prispevek, potnem so mu pa prečitali posebno izdajo kar na ulici. 2>Gosata Gaki« je bil prvi dnevno izhajajoči poročevalec, v katerem so se objavljale sproti vse uradne vesti. V letu restavracije leta 1868 je bil ustanovljen list »Hugaj Šim-bun«. Tiskali so ga na premične črke iz lesa. Naklada je znašala 1500 izvodov. Nalašč za nasprotnike restavracijskega pogreta, je bil ustanovljen borbeni list »Ko-košfrnbun«. Ta list je bil pa zaradi svoje reakcionarnosti prepovedan in izdajatelj kaznovan. To je bil prvi japonski primer pravnega spcTa med tiskom in vlado. Kako temeljita je bila Meiieva restavracija, spoznamo tudi po tem. da je že leta 1868 izšel zakon, po katerem je bilo najstrožje prepo-rendana izdaja novih Listov brez dovoljenja oblasti. Z dovoljenjem vlade Je začelo v sedemdesetih letih preteklega stoletja izhajati več novih jupenskih listov. Naj omenimo samo leta 1S70 ustanovljeni dnevnik »Tokio Mai-niči šimbun«, ki je zdaj po vsem svetu znan. S tem dnevnikom je bil položen teme! čisto japonsk-sira dnevnega tiska. Leta 875 je dob:la Japonska prvi ilustrirani list Tokio Giri Šimbun«. Vsi ti Usti izhajajo v japonski pisavi in jeziku. K?r so pa Angležem in drugim mozemcem težko razumljivi, je začel v začetku devetdesetih let preteklega stoletja izhajati prvi japonski tyst v angleščini »The Japan Advertiser*. Do začetka sedanje vojne, torej do decembra lanskejra leta, je bil ta list pod ameriškim uredništvom. Leta 1S97 je začel izhajati nov list v angleščini m sicer »The Japan Times«. Oba lista izhajata v Tokiu, a drugi je že od začetka pod čisto japonskim uredništvom. Zanimivo je tudi, da ima cela vrsta japonskih listov izdaje v japonskem in angleškem jeziku. Med njimi je najpomembnejši »The Osaka Mainiči«. Osaka je postala sčasoma sploh eno najvažnejših središ'- japonskega dnevnega tiska. Seveda je Japonska poskrbela, da so dobile tudi med tem priključene nove pokrajine primerno število dnevnikov in drugih periodičnih publikacij. Tudi v pokrajinah, ki niso pod neposrednim japonskim vplivom, ima Japonska precej velik vpliv na dnevni tisk. V nekaterih mestih na zapadni severni obali Južne Amerike je izhajalo do začetka sedanje vojne več japonskih listov, ki so vzdrževali zvezo med domovino in japonskimi izseljenci. Japonski dnevni tisk igra važno vlogo že na gospodarskem, še bolj pa na političnem polju. Kar se tiče politične strani japonskih listov, je treba omeniti, da odklanjajo veliki listi vsako naslonitev na katero koli stranko, bodisi v ideološkem ali finančnem pogledu. V notranji politiki se s stališča pcedinih dnevnikov pogosto močno razi; kujejo. V zunanje političnih zadevah so pa večinoma vsi vplivni japonski listi složni, kar priča, da so pisani in ure je vani vsi v nacionalnem duhu. Japonska ima zdaj nad 1100 dnevnikov, izmed katerih je samo okrog 50 strankarsko politično vezanih, drugi so pa neodvisni. Moderen japonski list se le malo razlikuje od japonskega. Izredno obsežen je v japonskih listih oglasni del. Zelo priljubljena je v japonskem dnevnem tisku »črna kronika«, ki obravnava, razne škandale ter neusmiljeno posega v življenje poedincev, kakor tudi oelih družin. Japonski dnevni tisk brezobzirno žigosa vse, kar#je v javnem ali zasebnem življenju gnilega. Zelo c^obro je organizirana poročevalska služba japonskega dnevnega tiska. Poročevalske agencije imajo Japonci že več sto let. Zelo obzjjno delujejo te agencije zlasti v inozemstvu z združitvijo dveh najpomembnejših poročevalskih agencij, namreč s Rengo in Tempo je bila 1. januarja 1936 ustanovljena sloveča agenedja Domei Chu-šin Ha. V mednarodnem poročevalstvu je znana ta agencija pod imenom Domei in zadnja leta je sklenila posebne pogodbe z japonskim radiem. Seveda ima japonski dnevni tisk tudi svoje poklicne in stanovske organizacije. Na cesarski univerzi v Tokiu je tudi institut za časnikarstvo. Nemško gledališče v tretjem letu vojne Nemški državni statistični urad je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da je imela Nemčija v sezoni 1941-42 268 državnih in deželnih ter 43 zasebnih gledališč. 204 nemške občine imajo stalne gledališke odre. Med temi je približno ena tretjina mest z 20.000 do 50.000 prebivalcev, ena četrtina mest s 50.000 do 100.000 prebivalcev, druga so pa manjša mesta. Da bi imeli tudi prebivalci manjših občin, kjer ni gledališč, možnost zahajati v gledališča, prirejajo stalna gledališča v njih gostovanja. Navzlic raznim omejitvam vojnega časa nastopa v Nemčiji poleg nekaterih zasebnih gledališč 129 javnih z lastnimi ensambli izven svojih stalnih bivališč. Gostovanje po mestih, kjer ni stalnega gledališča, prireja 184 gledaliških odrov. Poleg tega ima pa Nemčija zdaj še mnogo gledališč, ki nastopajo samo za bojišči in v zasedenih ozemljih. Končno ima še stalna gledališča v Alzaški, Lota-rinški, bivši Poljski, Protektoratu ter Lil-lu in Oslu, NERODNA ZADEVA — To je presneto nerodna zadeva. Moja žena zna izvrstno kuhati, pa ne kuha. — To še nič nI. Moja pa nima pojma o kuhi in vendar kuna. Izmenjava blaga med Nemčije in Finske Od 12. dO -S. avgusta SO se vršila v Helsinkih pogc.janja med nemškim in finskim vladnim odborom, ki sta obravnavala razna gospodarska vprašanja. V vseh vprašanjih je bil dosežen popoln sporazum, tako, da se lahko računa z nadaljnjim ugodnim razvejem izmenjave blaga med obema državama. Pogajanja so pokazate. da so se izpolnila v polni meri na obeh straneh pričakovanja v zvezi s temeljnima gospodarskima pogodbama, sklenjenima 13. februarja in 9. junija 1942. To velja tako za preskrbo finske industrije z vsem potrebnim ter prehrano finskega prebivalstva, kakor tudi za razvoj finskega izvov za v Nemčijo. Pogajanja so bila povsem v skladu S teijskimi stiki med obema državama. T tu se je pokazalo popolno soglasje le skupne borbe proti boljševizmu i rt iz nje izvirajoČih gosporarskih potreb. Z nemške strani je vodil pogajanja poslanik v zunanjem ministrstvu dr. Schnurre, s finske pa minister Fieandt, Ali vpliva vojna na vreme? Vremeno- in zvezdoslovci si glede tega Se niso na jasnem Ali vpliva vojna na vreme? To vprašanje si je zastavil že marsikdo in s tem problemom se mnogo bavijo vremeno- in zvezdoslovci. Vremenske prilike se zde v zadnjem času marsikomu nenavadne. Ali nima to morda zveze, posredne ali neposredne z vojno? Nešteta letala režejo, dan za dnem, noč za nočjo ozračje, ga okužu-jejo s plini, nešteti topovi bruhajo po zraku granate, eksplozije in ogromni požari razgrevajo zrak in ga nasičujejo z ogromnimi množinami prahu, saj in dima. Ali ne vpliva vse to na vreme? 2e v starih časih so streljali >proti toči«, v novejšem pa .so v raznih državah delali poskuse z letali, ki so iz velikih višin trosila pesek ali izpuščala ogljikov kisik, da bi $ako vplivali na vreme. Mnogi strokovnjaki so tudi že opozarjali na to, da najrazličnejši vplivi vojne vihre povzročajo prav za prav celo revolucijo v atmosferi. Tudi strokovnjaku ni lahko, dati na vsa ta vprašanja, domneve in ugibanja točen in pravilen odgovor. Mnenja strokovnjakov se v različnih točkah križajo in si nasprotujejo. Med prvo svetovno vojno na ozemlju zapadne fronte nikoli ni bilo toče. Domnevajo, da je to posledica pretresa zračnih plasti po silovitih topniških bojih. Tudi so opazovali, da se je poprej docela jasno nebo po večdnevnem tako zvanem bobne-čem ognju pooblačilo in da je začelo deževati. Prav tako pa na drugi strani statistično gradivo vremenskih postaj dokazuje, da je ostalo nebo med najhujšimi bitkami prve svetovne vojne jasno in da je nastala po cele mesece trajajoča suša. Docela jasni torej vplivi dolgotrajnejšega topovskega streljanja na vreme niso in nedvomno je, da morejo nastati vremenske spremembe samo v neposrednem okolišu dotičnega bojišča, dočim nima vojna vihra nobenega vpliva na splošni vremenski položaj ne v časovnem ne v prostornem smislu. Res je, da so z raketami proti toči dosegli ponekod uspehe in da so tu in tam s pomočjo letal izzvali dež. To se je posre- čilo na primer v Nizozemski Vzhodni IndijL Tudi v Nemčiji so delali take poskuse, todat z manjšim uspehom. V to svrho so uporabljali tudi led, skušali vplivati na elektriko v atmosferi in podobno. Toda >vre-me po naročilu« je še vedno utopija Eden najuglednejših metereologov, univ. prof. Siiring je izjavil, da so strokovnjaki glede takih poskusov zelo skeptični. Nekateri strokovnjaki so pa drugačnega mnenja So pa tudi ljudje, ki pravijo, da je sedanje nenavadno vreme v zvezi z ozvezd* jem in s spremembami na solncu, ki se ponavljajo v zelo velikem časovnem razdobju in ki s svoje strani zopet vplivajo na stanje planetov. Ne da se tajiti, da je dogajanje na zemlji v gotovi mori odvisno od solnčnega izžarevanja, in da tudi doba sončnih peg ni brez vpliva na vreme in na žetev. Toda vsako dokazovanje je samo poskus, prevaliti to, kar človeškemu razumu še ni jasno, na nadnaravne sile. Ce že vojna ne vpliva na vreme, je p* gotovo, da ima vreme dokajšen vpliv n« vojno. V sedanji vojni se je že mnogo govorilo o »generalu Zimi«. Ta >freneral« je res da pokončal Napoleonovo vojsko leta 1812. Lanska zima je bila še hujša. Toda vojaki na fronti so vzdržali. Napoleon |g imel z vremenom sploh smolo. Tako trdijo zgodovinarji, da je tudi poraz pri Leipzigu zakrivilo vreme. Deževje je spremenilo ceste v pravcata močvirja in tako niso mogH spraviti na bojišče topov. Vreme je zakrivilo tudi neverjetno stvar, da je konjenica premagala mornarico. Nizozemska mornarica je namreč leta 1795 pri Exelsii zamrznila in se n! mogla ganiti. Led je bil tako debel, da je mogla konjenica napasti zamrznjene ladje in jih je tudi zavzela. Znano I je, da megla onemogoča letalske akcije in ! ovira boje na morju, kjer so viharji bro-j dovju lahko celo zelo nevarni. Kako strašna ! muka je za vojake vročina! In tako bi se ! lahko našteval še primer za primerom, ka-I ko vreme vpliva na vojno, dočim za vpliv 1 vojne na vreme ni jasnega dokaza. Vsa zemlja mora biti obdelana V Grčiji je bilo s posebnim zakonom odrejeno, da mora biti obdelan vsak košček zemlje, pa naj gre za zasebno ali državno zemljiško posest. Kmetovalci in sploh vsi lastniki zemljišč so morali najpozneje do 10. avgusta javiti županstvom, koliko zemlje so obdelali. Kdor tega ni storil, mu je bila zemlja začasno odvzeta in izročena v obdelavo drugim. Zaenkrat ostane taka zemlja v posesti drugih leto dni. Zelo trpežno steklo Človeštvo pozna steklo že 601)0 let. Toda se-le v zadnjih desetletjih se je posrečilo doseči napredek v proizvodnji stekla. V modernih steklarnah izdelujejo zdaj tako trpežno steklo, da se iz njega zgrajene s*^-ne trpežnejše od onih iz opeke a!i betona. Seveda je pa precejšnja razlika v ceni, in to je edini vzrok, da je «+eklenih hiš ali palač na svetu za sedaj Se zelo malo. Radio Ljubljana SREDA, 26. AVGUSTA 19424-xX. 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijtanščini. 12.20: Plošča. 12.30: PcHTCČila v slovenščini. 12.45: Koncert Kmečkega tria. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Orkester, vodi dirigent Segurini. 14: Porcčtfa v italijanščini. 14.15: Koncert Adamičevega orkestra. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Komorna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45: Orkester, vodi dirigent Rarzizza. 21.25: Predavanje v slovenščini. 21.35: Simfonični koncert, vodi dirigent Branko do Fravtas. V odmoru: Predavanje v slovenščini. 22.45: Paročiila v italijanščini. sijajno srfdstvo — Ali je to sredstvo res dobro aa xast la»? — Sijajno, vam pravim. V eni steklenici se je zamašek močno držal. Stranka, ga ja izvlekla z zobmi in drugo jutro je že imela pod nosom krasne brke. najboljši Ženski pokret. Angleške sufražetke so vprašale nekoč Bernarda Sha\va, kateri ženskj pokret je po njegovem mnenju najboljši? — Ples — je odgovoril Shaw. v soli Učitelj: — Samo istovrstni predmeti s« lahko odštevajo. Treh jabolk ne moremo odšteti od ene hruške, kakor tudi ne treh konj od štirih psov. Jurček: — Tri litre mleka pa lahko odj štinh krav kajne, gospod učitelj? OPREZEN grop Ludvik XIV. je sedel nekoč za mizo * svojimi dvorjani. — Po božji milosti smo postali kralji, —« je dejal — in če bi ukazal nekomu tz-med vas skočiti v vodo, bi moral to storiti. V družbi je bil tudi grof de Guise. Takoj je pustil jed in odšel iz dvorane. — Kam pa, gospod grof? — je zaklical kralj za njim. — Grem da se naučim plavati. rogovi On: — Tu čitam, da je živela v 18. sto>-let j u na svetu rogata žena. Ona: — Zato je bilo pa na svetu nebroj rogatih mož — v vseh stoletjih. izgovor. — Čujte, to je ta teden že četrtič, da pridete prepozno v službo, — pravi sef uradniku. — Kaj nimate budilke ali je pa ne slišite, ko vam zjutraj zazvoni? — Gospod Sef, danes res ni moja krivda« Proti jutru so me mučile strašne sanje. Sanjalo se mi Je, da sem oglušil in taka me budilka seveda ni mogla zbuditi. D. Du Maurier: Prva 75 Roman »Plesov kolikor hočete,« sem dejala. »Z nikomer drugim ne bom plesala kakor z vami in Maksimom.« »Oh ne, to spet ne bi bilo dobro,« je Frank resno odvrnil. »Ljudje bi bili užaljeni. Morali bi plesati z vsemi, ki bi vas povabili.« Okrenila sem se, da bi skrila nasmeh. Kar zabava je bilo videti, kako ni nikoli opazil, če si ga imel za norca. »Ali se vam zdi nasvet lady Crowanove, naj se oblečem za pastirico, pameten?« sem poredno vprašala. Pogledal me je resnobno, brez senčice nasmeška. »Zakaj pa ne ? Prepričan sem, da bi se vam izvrstno podajalo.« Buhnlia sem v smeh. »Oh, Frank, kako ste prisrčni!« Zardel je, očitno zavzet nad mojimi naglimi besedami, in morda tudi užaljen, Ker sem se mu smejala. »Ne vem, da bi bil rekel kaj smašnega,« je udr-žano dejal. Tedaj je vstopil Maksira z Jasperjem, ki mu je rajal za petami. »Kaj pomeni ta veselost?« je vprašal. »Frank postaja galanten,« sem rekla. »Pravi, da misel lady Crowanove, naj se oblečem za pastirico, nikakor ni smešna.« i Lady Crowan je strašno nadležna,« je rekel Maksira, »Ko bi morala ona spisati vabila in pripraviti vso reč, bi jo navdušenje hitro minilo. A saj je bilo zmerom tako. Ljudje tod okrog imajo Man-derlev za nekakšen plesni paviljon na plaži in terjajo, naj se mi ugonobimo, da se bodo oni zabavali. Vso grofijo bo treba povabiti.« »Jaz imam spiske v pisarni,« je dejal Frank. »V resnici ne bo kdo ve koliko truda. Najdaljše delo, ki nas čaka, bo lepljenje pisemskih znamk.« »Zaupali ga bomo tebi,« je rekel Maksim in se mi nasmehnil. »Oh, to opravimo v pisarni,« je menil Frank. »Gospe ne bo treba za nič skrbeti.« Le kaj bi mi bila rekla, ko bi jima bila mahoma razodel a namen, da vzamem vso pobudo v svoje roke? Mislim, da bi bila buhnila v smeh, nato pa jela govoriti o čem drugem. V resnici sem bila presrečna, da mi ne bo treba nositi odgovornosti; a zavest, da nisem porabna niti za lepljenje pisemskih znamk, je vendarle mučno povečevala moj manjvrednostni kompleks. Spomnila sem se pisalne mize v jutrnji sobi in njenih predalov* na katerih so bili nalepljeni listki s tisto poševno, ostro pisavo. »Kaj pa ti« sem vprašala Maksima, »kako se misliš obleči?« »Jaz se nikoli ne našemim. To je edina ugodnost, ki jo ima domačin, kaj ne, Frank?« >0 tem, da bi se oblekla za porcelanasto pastirico, ne more biti govora,« sem dejala. »A kaj naj storim? Kaj? Nimam posebnega daru za maskiranje.« »Privezi si petljo v lase, pa boš Alisa v deželi čudežev,« se je pošalil Maksim. »Prav zdajle si ji že tako podobna, ko držiš prst v ustih.« »Nikar ne bodi tako poreden,« sem rekla. »Vem, da so moji lasje gladki, a tako hudo spet ni! 2e zdaj vama povem, da... Ti pa Frank bosta presenečena, da zlepa nista bila tako: ne bosta me spoznala.« »Samo da si ne pocrniš obraza, češ da si opica, pa je vse dobro,« je Maksim odvrnil. »Velja, velja, stvar je v redu. Moj kostum bo prav do zadnjega skrivnost; nihče ne bo nič zvedel o njem. Pojdiva, Jasper; jeli, prav nič nama ni mar, kaj govorita ta gospoda.« Ko sem odhajala na vrt, sem slišala Maksima, kako je Franku smehoma nekaj rekel, česar nisem razumela. Ljubše bi mi bilo, da ne bi bil zmerom ravnal z menoj takisto kakor z otrokom: z malce razvajenim, za svoja dejanje ne povsem odgovornim dekletcem, ki ga miluješ, kadar te je volja, najčešće pa ga pozabiš, potem ko si ga trepnil po ramenu in mu velel, naj se gre igrat na vrt Vroče sem si želela dogodka, ki bi me storil vsaj na videz modrejšo in zrelejšo. Ali bo mar zmerom tako? Bo Maksim zmerom daleč od mene, zatopljen v svoja duhovna stanja, ki jih z njim ne morem deliti, in v svoje muke, ki jih ne poznam? Ali res ne bova nikoli združena, on kot mož in jaz kot žena, z bokom ob boku in z roko v roki, tako da ne bi bilo prepada med nama? Nič vem nisem hotela biti dekletce. Hotela sem biti Maksimu žena, mati, vse. Stala sem na terasi, si grizla nohte, gledala proti morju in se že dvajsetič tisti dan vpraševala, ali je to, da se drže sobe v zahodnem krilu zmerom v redu in se jih nikoli nihče ne dotakne, Maksimova volja. Kaj, če tudi on prihaja vanje, takisto kakor gospa Danversova, ter se dotika ščetk na toaletni mizi, odpira omare in grabi z rokami po oblekah? »Hajd, Jasper, teci, teci z menoj!« sem zaklicala* »Hajd, pogum!« Zdirjala sem po travi, prevzeta od divje jeze, z očmi nabreklimi od grenkih solz, Jasper pa je zalajal kakor nor in planil za menoj. Novica o plesu v maskah se je hitro raznesla« Klarisa, moja mala spletična, ni govorila o ničemer drugem. Od nje sem zvedela, da je vsa si už in čad v devetih nebesih. »Gospod Frith pravi, da bo speč tako kakor nekdaj,« mi je rekla Klarisa. »Slišala sem ga, ko je davi na hodniku govoril z Aliso. Ali se vi ne boste maskirali, gospa?« »Ne vem, Klarisa, nič mi ne pride na misel.« »Mama bi rada vedela. Spominja se zadnjega plesa, ki je bil v Manderlevu, nikoli ga ni pozabila. Morda si naročite kostum iz Londona?« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani