JUTRA
»•itnrmi plpgfm » gttotfrt
McuibonM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 278 Maribor, pondeljek 7. decembra 1931
ijhaia razun n«d«< i« n praznikov vaak dan ob 16. un R»čun pri poltnam tak lav v Ljubljani it 11.400
Velja mesečno praieman v upravi ali po poiti 10 Din, doalavijan n« dom pa 13 Din
Telefon;
Uradn. 2440 Uprava 2456
Uradniitvo in uprava: Maribor. Alakaandrova eeatait.13
Oglati p« larlfu
OtU— «pra|ama tudi oglaani oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prelemova ulica *t. 4
Na novo delo
Danes se je sestala v Beogradu novo izvoljena Narodna skupščina.
Ni dvoma, da pomenja današnji dan važen dogodek v politični zgodovini Jugoslavije, da se z datumom 8. decembra 1931 pričenja nova doba v državnem življenju jugoslovanskega naroda.
Nova doba — velika beseda je to! Toda, ali ni bila želja in volja vseh patriotov, ki so 8. novembra šli na volišče, da naj začne novo, boljše in plo-dovitejše delo v dobrobit domovine, in ali ni enako trdna in odločna volja izvoljenih narodnih zastopnikov, ki so se zbrali danes na to delo?
Ki^r je volja, tam je siguren tudi USPeh!
Pes, v težkih časih se sestaja novoizvoljena Narodna skupščina in težke so naloge, ki jo čakajo, toda tudi težko delo postaja lahko, kadar ga vodi ljubezen. In da bo delo novoizvoljenih narodnih zastonnikov prežeto ljubezni do naroda in države, o tem smo prepričani.
To zaupanje naroda jih ie poslalo v kraljevsko prestolnico. Zaupanje, da bodo imeli pred očmi samo interese ljudstva, ki živi danes v tako težkih Prilikah in pričakuje odpomoči.
Ne pričakuje je naenkrat, v vsem in slehernem. Saj vsakdo ve in razume, da se grehi in zle posledice slabega gospodarjenja, bolje povedano: zapravljanja v prejšnjih letih, ne dajo kar čez noč popraviti in da je tudi pritisk svetovne gospodarske krize, ki danes ne prizanaša nobeni državi, treba zdržati s potrpljenjem in z žrtvami.
Nič nemogočega ne pričakuje ljudstvo od novega perlamenta. Toda eno je cfotovo: da bodo njegovi člani s Pridnim, složnim in smotrenim delom lahko olajšali marsikatero breme in odpravili marsikako nevoljo. In za vsako tudi malo pomoč v stiski, bo ljudstvo hvaležno.
Trdno zaupamo, da bo vzajemno delo vlade in parlamenta obrodilo bogate sadove, zlasti ako se bo gibalo na zdravi ekonomski nodlagi, na podlagi vsestranskega varčevanja, kar smo v Prejšnjih parlamentnih dobah tako zelo Pogrešali. In kar je upronaščalo državo in narod tiralo v uboštvo.
Kakor rečeno: Čudežev od novih Poslancev, ki so se danes zbrali k delu. ne pričakuje noben volilec, pričakuje Pa, da bodo vestno vršili poverjeni jim mandat in se zavedali svoje odgovornosti pred narodom. In še eno bi jim Položili na srce: Ha vedno In v vsem čuvajo najvišja Ideala demokracije — Svnbodnost in pravičnost!
V tem upanju in zaunanju pozdravimo novo Narodno skupščino Jugo-ŽlnviJe!
DR. PFRIMER ZAPRT.
GRADEC, 7. decembra. Danes se je ®rPeljal z avtom semkaj dr. Pfrimer in Jrje stavil na razpolago deželnemu so-1ŽLu. Pridržan je bil v zapora
Slovesna otvoritev naSe nove narodne skupSiine
PATR10TIČEN GOVOR STAROSTNEGA PREDSEDNIKA VEKOSLAVA SPIN-ČIČA. — VOLITEV TAJNIKOV. — PRIHODNJA SEJA JUTRI. - POMOČ
PASIVNIM KRAJEM.
BEOGRAD, 7. decembra. Danes ob 9. uri dopoldne je bila v Maneži slovesna otvoritev prve jugoslovenske narodne skupščine po 6. januarju leta 1929. Poslanci so se pričeli zbirati že kmalu po 8. uri, razmeroma majhna galerija je bila natlačeno polna in v novinarski loži je bilo preko 60 novinarjev. Ob 9.15 se je prvič oglasil zvonec in kmalu nato so stopili v dvorano ministri z ministrskim predsednikom Petrom Živkovičem na čelu. Poslanci so se dvignili in priredili vladi navdušene ovacije. Poslanec Dra-giša Selnic je predlagal, da se začasno izvoli za predsednika najstarejši član Vekoslav Spinčič (klici: živio Spinčič, živela Istra!), kar se je zgodilo soglasno in z velikim navdušenjem. Starostni predsednik Spinčič se je zahvalil za počastitev in spregovoril nekaj globoko občutenih patriotičnih besed, naglašujoč svoje veselje, da se je končno izpolnil sen narodnih mučenikov. Jugoslovenska plemena so bila dolga stoletja razdvojena in vsako je moralo na svoji fronti braniti svojo individualnost. Po osvobojenju bi se bile morale vse te moči združiti v enem samem delu, toda plemenske politične strasti so bile močnejše in bi bile v zmedi sovraštva kmalu uničile in zapravile vse
dosežene uspehe. K sreči je vistal še v zadnjem trenutku največji sin države, Nj. Vel. kralj (navdušene ovacije), ki je z akti od 6. januarja 1929., 3. oktobra 1929. in 3. septembra 1930 dal državni politiki docela nov pravec. Govornik ie zaključil svoja izvajanja s toplim apelom na poslance, naj to delo za boljšo bodočnost naroda nadaljujejo po vseh svojih močeh. Ob koncu je dejal: »V božjem imenu proglašam narodno skupščino za otvorjeno!« (Dolgotrajne ovacije.) Nato so bili v smislu poslovnika izvoljeni štirje skupščinski tajniki, in sicer poslanci Dragutin Sta nojevič, dr. Gjuro Leužič, Ljubiša Trifunovič in Mirko Došen. Starostni predsednik je pozval poslance, naj predložijo svoja poblastila. Prvi je to storil ministrski predsednik Peter Živkovic, za njim mimdstrl in naposled poslanci. Ob 9.45 je bila ta prva seja skupščine zaključena. Prva- prihodnja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne z dnevnim redom: volitev verifikacijskega odseka.
BEOGRAD, 7. decembra. Po prvi seji narodne skupščine so se sestali narodni poslanci k posvetovanju o odpomoči pasivnim krajem. Dravsko banovino je pri tem zborovanju zastopa! inž. Pahernik.
VELIKONEMCI PROTI PODONAVSKI KONFEDERACIJI IN HABSBURŽANOM.
DUNAJ. 7. dec. Včeraj je bilo tu glavno letno zborovanje Velikonemške stranke, na katerem je prvi poročal poslanec dr. Straffner, ki je naglasil, da je Velikonemška stranka vstopila v vlado samo zato, da preprečijo črno-rdečo koalicijo in podonavsko konfederacijo, odnosno povratek Habsburžanov. Nadalje je povedal, da je av-strijsko-nemška unija propadla samo zaradi tega, ker je bila po indiskreci-ji nekaterih fukcijonarjev prehitro izdana javnosti. Več govornikov je zahtevalo, da se stranka tesno nasloni na Hugenbergovo Nemško nacionalno stranko. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri se najodločneje odklanja desničarska diktatura, novi zakon o kreditnih zavodih, vmešavanje tujega kapitala itd.
HITLERJEVA POSLANCA ODPOTOVALA V ITALIJO.
RIM, 7. decembra. Fašistični tisk zasleduje z veliko pažnjo pokret Hitlerjevih narodnih socijalistov in podčrtava Hitlerjevo izjavo, da imajo narodni so-cijaliste preko 15 milijonov pristašev in da bodo kaj lahko dobili vlado v svo je roke. Obenem naglaša, da se šjrijo v Nemčiji govorice, da Nemčija ne bo več plačevala reparacij, čim pride na vlado Hitler.
RIM, 7. decemb. »Giornale dltalia« poroča, da sta odpotovala dva Hitlerjeva poslanca iz Hamburga v Italijo in sicer poslanec Wie1and, ki bo imel kon ferenco v Firenci in poslanec Strieder, ki bo o napredku in moči narodnega socijalizma govoril v Rimu. vPiccolo della Sera« prinaša vesti, ki tudi v Parizu pripisujejo Hitlerjevemu pokre-tu veliko važnost.
Rim je sodil...
RIM, 7. decembra. Izredni tribunal za zaščito države je obsodil po dveurnem posvetovanju dijaka Zorka Jelinčiča na 20 let, dr. Avgusta Sviligoja in učitelja Anitona Rutarja na 10 let, Ivana Lenardiča na 6 let, nadalje Hilarija Franceschi-na, Jerneja Lužnika, Matija Ivana Mihaliča, Vinka Čadjo, Vekoslava Mihaliča, Matija Jurja Mihaliča, Dragutlna Lundo, Viktorja Petaroša, Antona Žabca in A. Škerleta na pet let težke ječe, Srečka Logarja na 4 leta in Angela Cadja na 2 in pol let zapora. Ostalih dvanajst obtožencev je bilo oproščenih.
GANDHI OBIŠČE PAPEŽA.
RIM, 7. deccmbra. Na svojem povratku v Indijo se bo Gandhi zadržal teden dni v Rimu, kjer namerava obiskati papeža. Tako vsaj se govori v vatikanskih krogih. Ta sestanek med papežem in Gandhijem bo imel zgodovinski pomen. Sv. oče se bo pri Gandhiju zavzel za interese, ki jih ima katoliška cerkev v Indiji.
Zagrebški stanovanjski najemniki zahtevajo znižanje najemnin.
Včeraj je bilo v Zagrebu veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov. Glavna točka dnevnega reda je bilo važno vprašanje, kako in v koliki meri naj se zniža jo dosedanje najemnine za stanovanja. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da se izvoli posebna komisija in odbor in da se naprosi kraljevsko vlado, da regulira cc-ne najemnin in lokalom, ki se naj znižajo za polovico. Prihodnje dni bo tudi velika skupščina vseh ženskih društev v isti namen.
fDomlnlalte te CMD
Prva razstava kluba »Brazda*
Včeraj je bila ob 11. uri dopoldne v mali dvorani pivovarne Union slovesno otvorjena prva razstava novega Umetniškega kluba »Brazda«. K otvoritvi so se zbrali izredno številni povabljeni gostje, posebno zastopniki oblasti, ravnatelji srednjih šol itd., katere je v imenu kluba pozdravil predsednik novinar g. Radivoj Rehar. V Kratkem nagovoru je orisal pomen razstave, ki je po večletnem presledku zopet zbrala k skupnemu delu vse mariborske in okoliške likovne umetnike in postala obenem vez naše umetnosti z javnostjo. Nato je naprosil podžupana g. Rudolfa Golouha, zastopnika odsotnega pokrovitelja, župana g. dr. Franja L i p o 1 d a, da razstavo otvori.
G. podžupan je uvodoma pozdravil razveseljivo dejstvo, da se je Maribor znova pričel udejstvovati tudi v likovni umetnosti, zbral vse svoje tvorce in oblikovalce v skupnem klubu, ki je sedaj pokazal, kaj zmore. Mestna občina se bo pomembnosti tega dela vedno v polni meri zavedala in ga bo po svojih močeh podprla tudi moralno in materijalno. Po otvoritvi je pozval goste in ostalo občinstvo, naj si ogleda razstavljena dela.
Razstava je okusno urejena in vsebuje umotvore sedmih slikarjev ter enega kiparja. Viktor Cotič je razstavil 8 del, 5 oljnih slik in 3 akvarele. Razen ene so vse slike pokrajine. Anton Gvajc je zastopan s 17 oljnimi slikami, pokrajinami in tihožitji. Karol J i r a k iz Ptuja je poslal 3 večja olja: »Slepca«, »Ribiče« in »Pred nevihto«. Ivan Kos ima 3 oljne slike 8 akvarelov In 3 risbe. J a-nezMežanje prispeval 10 del, 7 akva relov, 2 oljni sliki in 1 risbo (portret). Kipar Franc Ravnikar je razstavil osnutek za spomenik kralja Petra Osvoboditelja v Dolnji Lendavi. Albert Sirk od Sv. Lenarta v Slov. goricah je razstavil 14 del, 12 olj in 2 akvarela; po večini so motivi iz Južne Srbije. Ante Trstenjak je pa razstavil 1 oljnato sliko (portret) in 4 akvarele.
Obisk je bi! prvi dan zelo dober. Maribor je pokazal, da se zanima za razvoj naše likovne umetnosti, zato upamo, da bo število obiskovalcev razstave še vsak dan naraščalo. Nekaj slik je bilo tudi že prodanih. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ter od 13. do 16. ure do vključno nedelje, dne 19. t. m.
Občni zbor Zvezne strelske družine v Štorah pri Celju.
Včeraj se je vršil ob zelo lepi udeležbi občni zbor Zvezne streljačke družine v gostilniških prostorili g. Francelna v Štorah. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika, tajnika, blagajnika ter voli-ttev predsednika in novega odbora. Kot zadnja točka so bile slučajnosti. Za predsednika Je bil izvoljen zopet prejšnji pred sednik brat Jernej Paulič, uradnik železarne v Štorah, in stari odbor. Po poročilih, ki so jih podali funkcionarji, se je izkazalo, da spada štorska strelska družina med najagilnejše družine. Ob zaključku se je oblastni de’egat g. Slavko Reja v lepih besedah zahvalil za agilno in vsestransko marljivo delovanje družine ter o doseženih uspehih v minulem letu. Vzpodbujal je v svojem govoru mlade iri stare strelce k nada’jnemu delu na teni polju. Predsednik brat Paulič se je v toplih besedah zahvali! oblastnemu dele-gfltu za materjelno in moralno podporo, ki jo je v obilni in pomembni meri nudil ob’astni odbor. Štorski strelski družini želimo tudi v bodoče obilo uspehov!
Zaprisega novoimenovanega mestnega občinskega sveta
ŽUPANA JE ZAPRISEGEL ODPOSLANEC BANA. —
POSAMEZNIH ODSEKOV.
KONSTITUIRANJE
V soboto se je sestal v mestni posvetovalnici mariborski občinski svet k izredni seji, na kateri se je izvršila svečana zaprisega novoimenovanega župana, podžupana in mestnih ter občinskih svetnikov.
Novega župana dr. Franja Lipolda je zaprisegel odposlanec gospoda bana, banski svetnik in zastopnik okrožnega inšpektorata dr. Poljanec. Župan je nato zaprisegel podžupana Rudolfa Golouha ter novoimenovane mestne in občinske svetovalce.
Pe izvršeni zaprisegi je banov zastopnik dr. Poljanec v svojem pozdravnem nagovoru izrekel tele iskrene besede: »Danes ste sprejeli ključe lepega mesta Maribora. Želim vam pri delu za dobrobit mesta vso srečo. Čuvajte lepi Maribor vsega zla, ki bi ga moglo zadeti. Naj bo vaš trud vsdlej in povsod kronan s priznamijem vsega mestnega prebivalstva. Z današnjim dnem ste prevzeli veliko, vsestransko odgovornost, ki vas čaka kot skrbne mestne očete.«
Za prisrčen nagovor se je odposlancu gospoda bana zahvalil župan dr. Lipold s prošnjo, naj izroči gospodu banu zahvalo in vso udanost ter zagotovilo, da bo novoimenovani občinski svet vedno de lal v intencijah banske uprave, svest si ne samo dane prisege temveč tudi dolžnosti in odgovornosti, ki jo je prevzel z današnjim dnem.
Po kratkem odmoru je sledila druga izredna seja, na kateri so se izvršile dopolnilne volitve v posamezne odseke občinske uprave. V upravni odbor sta bila izvoljena nova člana dr. Kieser tn Saboty. V p r v i o d s e k sta izvoljena dr. Miloš Vauhnik in dr. Vinko Rapotec; kot namestniki pa dr. MiJller, Peric, Pu-gel, prof. Favai, Pagon in Hohnjec. V drugi odsek pridejo kot novi člani podžupan Golouh, dr. Rapotec, dr. Kieser, Roglič in Šprah, kot namestniki
Ozvatič, Vlahovič in Pagon. V tretji odsek sta izvoljena kot nova člana dr. Vauhhik in inž. Jelenec, kot namestnika po Klančnik in Oset. Četrti odsek bo odslej štel 15 članov; kot novi člani so bili izvoljeni Pogačnik, inž. Dračar, Peric, Lenard. Tavčar, Oset, dr. Miiller in Prelog, kot namestniki dr. Vauhnik, dr. Rapotec, inž. Jelenec in Pugel. V peti odsek prideta kot nova člana Kravos in Roglič, namestnika pa Peric in Lenard.
V disciplinarni odsek je bil izvoljen-za predsednika dr. Miiller, za njegovega namestnika pa dr. Rapotec. Za namestnika v disciplinskem odseku je iz voljen tudi dr. Vauhnik. V šolski odbor prideta dr. Kieser in dr. Rapotec.
V ubožni svet Pugel in Saboty. V mladinski svea Peric in Ozvatič,
V gledališki odsek dr. Vauhnik in Saboty. Pododsek za mestno električno podjetje se je povečal in bo štel odslej 6 članov. Kot člani so bili izvoljeni v odsek še dr. Vauhnik, Pugel in Oset. V pododsek za p 1 i n a r n o in avtobusno podjetje pridejo Pugel, Tavčar in Saboty. V tržni odsek so bili izvoljeni podžupan Golouh, dr. Miiller in Oset. V kopališki odbor prideta podžupan Golouh tn Roglič. V pokopališki odsek je bil izvoljen Oset. K u r a t o r i j »Vesne« se poveč,, in sta bila izvoljena kot člana še dr. Strm šek in Pogačnik. V odbor Studijske knjižnice prideta dr. Rapotec in Sa-boty.
Po izvršenih volitvah je župan zaključil sejo, nakar je sledila tajna seja, na kateri so se konstituirali posamezni odseki. Za predsednike so izvoljeni v prvem odseku dr. Strmšek, podpredsednik dr. Vauhnik, v drugem podžupan Golouh, podpreds. dr. Strmšek, v tretjem Turapej, podpreds. ing. Jelenec, v četrtem Saboty, podpreds. Peric.
Mariborski	in
Radi Jutrišnjega praznika izide prihod nja številka »Mariborskega Večernika« v sredo.
Opozorilo društvom.
V zadnjem času se društvene vesti v našem listu tako množe, da to povzroča nevoljo med našimi naročniki in rednimi čitatelji »Večernika«. Vsa društva prosimo, naj bodo društvena poročila pisana stvarno in tako sestavljena, da dobe širši splošnejši značaj, ne pa samo ozko krajevnega. Kratke naj bodo objave za prireditve. Vzlic temu, da visoko cenimo kulturno delo v društvih, moramo vendar strogo ločiti kulturnost od običajnih zabavnih in plesnih prireditev. Opozarjamo vsa društva, da še morajo časopisi plačevati od vseh objav, društvenin in ne-društvenih, ki so reklamnega značaja in ki zasledujejo gmoten ali zabaven družaben smoter, predpisani inseratni davek. Zato je nemogoče, da bi list priobčeval take objave brezplačno.
Uprava »Večernika«.
Banovinski zdravnik za Maribor— levi breg.
Z današnjim dnem je prevzel posle banovinskega zdravnika za združene zdravstvene občine Maribor levi breg g. dr. Tršič Alojzij, novo imenovani banovinski zdravnik. Za občinske reveže ln uboge ordinira v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
Smrtna kosa.
Pretekli teden so umrli v Mariboru Josip Blazina, občinski delavec, star 68 let; Andrej Tanzer, mizar, star 33 let; Martin Padovnik, star 21 let; R0-?? potnikova, zasebnica, stara 77 let; Marija Windischeva, posestnica in gostilničarka, stara 72 let; Marjeta Lešnikova, stara 5 let; Silva Brurnenova, stara 2 leti; Josipina Nudlova, stara 23 let; Marija Domiceljeva, roj. Lavrenčič, stara 84 let in Ivanka Erveše-va, zasebnica, stara 76 let.
Poroke.
Poročila sta se Josip Fras, inizar državnih železnic s Kristino Grozlovo In Rupert Kolar, ključavničar državnih železnic z Marijo Messnerjevo.
Veliko protestno zborovanje, ki ga sklicuje akcijski odbor za pobijanje draginje, se vrši v nedeljo, 13. decembra dopoldne v vseh prostorih dvo rane »Union«. Po referatih bo sprejeta rezolucija, ki bo vposlana vsem merodajnim oblastvom. O zborovanju bomo še točneje poročali.
Razpisane dijaške ustanove.
Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca razpisuje ustanove za dijake visokih in srednjih šol za šolsko 1. 1931-32. Prosilci naj napišejo prošnje na celo polo in naj jih opremljene s prilogami pošljejo na naslov: Kuratorij ustanov tngovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana v Celju. V prošnji naj navedejo tudi naslov, kam je vrniti dokumente, in poslati obvestilo, ter prosilčevo pristojnost.
Torek 8.
Spremembe v banovinskem svetu.
Zadnji službeni list banske uprave objavlja spremembe v banovinskem svetu. Za člane banovinskega sveta so postavljeni med drugimi: dr. Franjo Lipold, mestni župan za Maribor mesto; Franc Skuhala, posestnik in župan v Križevcih za ljutomerski srez; Matija Goričar, župan v Mozirju za gornje-grajski srez; dr. Alojzij Bratkovič, župan v Slovenj-gradcu za slovenjgraški srez; Rado Jereb, župan in notar v Konjicah za konjiški srez; Franc Šolar, posestnik v Zlatoličju za ptujski srez; Ivan Janžekovič ml., posestnik v Košakih za srez Maribor levi breg, in Vinko G o r-j a k, ekonom v Slovenski Bistrici za srez Maribor desni breg.
Telefonski promet Maribor, Ljutomer, Ptuj in Ormož - Gosdorf v Avstriji.
Prometno ministrstvo je odobrilo odlok, da se otvori telefonski promet med Mariborom, Ljutomerom, Ptujem in Ormožem ter Gosdorfom v Avstriji.
Koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje. ‘
Ta mladinski pevski zbor, ki bo koncertiral pri nas v Mariboru prihodnjo nedeljo, je bil ustanovljen pred dobrim letom dni od dirigenta Avgusta Šuligoja, učitelja na Vodah, po zgledu dunajskih »Sajnigerkmaben« in mladinskega zbora pohabljenih otrok učitelja Bakule v Pragi, ki oba slovita daleč po svetu. Skladatelj Emil Adamič sodi po dosedanjih uspehih te naše elitne otroške pevske enote, da bo v kratkem svoja vzornika tudi dosegla. Zbor, ki je sestavljen iz samih rudarskih otrok, počenši od tretjega osnovnošolskega razreda do mutacije, približno do 14., 15. leta je izredno discipliniran, glasovno vedno svež in prožen ter je po svojem dirigentu Šuligoju tako smotreno vzgojen, da more danes zmagati v eri! sami pevski vaji komplicirano skladbo modernega trogbsnega zbora, česar pač o nobeni drugi pevski enoti ne moremo trditi. Njegovo petje je tedaj visoko kvalitetno in se nam obljublja za nedeljo lep umetniški užitek, ki bo še stopnjevan z veseljem, da nam ga nudi deca revnih slovenskih rudarskih revirjev, tako pogostoma obiskanih od revščine.in brezposelnosti. Toliko več smo tedaj dolžni obiskati to pomembno kulturno in vzgojno prireditev!
Človekoljubna gesta zagrebških trgovcev.
Zagrebška mestna občina je pokrenila veliko akcijo za brezposelne in sirote. Med prvimi pa so se odzvali zagrebški trgovci, ki so sklenili darovati za sirote tri odstotke izkupička na dan 12. t. m., da na ta način pomagajo mestni občini, ki hoče preskrbeti najpotrebnejšim in najsiromašnejšim meščanom skromne božične praznike. Zagrebška mestna občina je pozvala bansko upravo, vsa so-cijalna in humana društva ter meščane, da ji pomagajo posebno sedaj na zimo omiliti bedo, v kateri živi preko 5000 ti soč siromašnih rodbin. Preskrbel jih bo s prehrano in prezposelnim pomagala podporami. Hvalevredno bi bilo, če bi tudi rtaši mariborski trgovci sledili lepe mu zgledu zagrebških trgovcev.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 7. decembra. Zaprto.
Torek, 8. decembra ob 15. uri »Rdeča kapica«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Znižane cene. Sreda, 9. decembra ob 20. uri »Zemlja smehljaja« ab. D.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 11. decembra nas obišče spet stari znanec univerz, profesor gosp. dr. H a 1 m, ki je imel pri nas v zadnjih dveh letih zelo uspela predavanja o Rusiji. Predaval bo o temi: »Sedanji socijalni in gospodarski položaj Rusije« in bo odgovoril na vprašanje: Ali je uspel Stalinov petletni gospodarski načrt? Predavanje je v nemškem jeziku. — Predprodaja vstopnic pri ge. Brišnik in g. Hoferju od četrtka naprej.
Miklavžev venček
priredi Trgovska in obrtna mladina na praznik 8. t m. od 16. ure naprej v mali dvorani Narodnega doma. Vabljeni vsi!
Teiak a.
Miklavževa-nagradna plesna revija
Vfe Kim___ 3	nagrade	za	dame	in	3
goipode
kavama
Policijska kronika.
Pet aretacij, sedem prijav in štiri poročila tekom včerajšnjega dneva in noči. V policijske zapore je moral Ne-žikin kavalir. Tri zvezde na rami mu niso nič pomagale. S svojim znancem se je sprl in nastal je pretep. Ker pa je tudi Nežika preveč jezikala, je morala tudi ona v molčečnost policijskih zaporov. Danes je Nežika na policiji brid ko obžalovala svojo včerajšnjo korajžo. Aretiran je bil atudi Miha K., ki se ga je preveč nalezel ter kolovratil in razsajal po ulicah. Mladi Francelj R. pa jo je nameraval na tihem popihati iz gostilne, ne da bi plačal zapitek. Prijel ga je stražnik in ga vtaknil čez noč v zapor. Starega potepuha Alojzija B. pa bo policija poslala v njegovo pristojno občino, k Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Nezgoda.
Na poledeneli cesti je spodrsnilo vče raj v Hrastovcu 52Jetnemu učitelju Juriju Remertu. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko nad komolcem. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnico.
Krstna predstava Gorinškove »Rdeče kapice-
Slovenci imamo malo izvirnih mladinskih iger večjega formata, ki je edini prikladen za vprizarjanje v poklicnih gledališčih. V zadnjih letih nam je napisat nekaj takih del Pavel Golia, sedaj se mu je pa pridružil še Danilo Gorišek s svojo otroško spevoigro »Rdečo kapico«, katero .nam je naše gledališče vpri-zorilo v soboto popoldne.
Za osnovo ' je Gorišku služila znana pravljica o Rdeči kapici, katero pa je znatno preoblikoval in razširil. Uvedel je precejšnje število novih oseb, tudi živali, in dal vsemu veselo, šegavo noto. Glavna oseba je ostala mala Majda (Rdeča kapica), volku so se pa pridružili še medved, lev in žaba. Igra je s te strani dobro zajeta in izvedena, tako, da nas preseneča po mnogih posrečenih zaplet-Ijajih. šalah itd., njena slabša stran pa je dialog, ki je na nekaterih mestih malo preveč razvlečen. Tu bi bilo treba vse nepotrebno črtati, dogajanja skrčiti in tudi režijsko stisniti. Potem bi bil uspeh dela znatno večji.
Režiser Hinko Tomašič je tudi pri »Rdeči kapici« pokazal izredno veselje do pravljičnih del in mnogo fantazije. Zamerim mu pa, da ni zadosti krajšal in da je dovolil nekaterim igralcem za gledalce utrudljivo ponavljanje komičnih prizorov.
Igralci, ki so zelo številni, so po večini vzeli resno svoje kreacije in so uspeli. Ljubka je bila živahna Majda ge. Savi-nove; karakterno posrečene so bile Jera ge. Z a k r a j š k o v e, strina Mina ge. DragutinoviČeve in babica gdč. Kraljeve, ki je znova pokazala svojo sposobnost pri oblikovanju stark. Gosp. H a r a s t o v i č je bil izvrsten oče Bo-dež, če odštejemo nekatera pretiravanja in ponavljanja, g. Rasberger pristen stric Matije, a tudi g. T o v o r n i k, Vse-zadel, in g. F u r i j a n, gozdar, nista zanemarila svoji manjši vlogi. Gg. M e d-v e n, Blaž, Skrbinšek in Pavie Kovič so bili kot žaba, volk, medved in lev prav zabavna družba. Ga. Gori n š k o v a nas je kot dobra vila presenetila; pokaza'a je, da ji ta vrsta igre »leži«. Pa tudi ostali, prva vila gdč. K r i-zajeva, druga vi'a gdč. Černetova in male: Alenka Lel ja, Boževa L u b i c a in Jasna Zorica so dopomogli do celotne skladnosti.
Glasbo je napisal »Rdeči kapici« g. Pavel Rasberger. Vporabil je večinoma narodne motive, ki so pokazali, da so tudi za mladinsko spevoigro prikladni, glasbeno pa je delo z veliko ljubeznijo naštudiral g. Lojze Herzog. Gledališče je bilo razprodano, zabave in smeha ni manjkalo, pa tudi ne priznanja. Avtor je moral ponovno pred zastor in je prejel več vencev in šopkov. Zvečer so se sodelujoči skupaj z avtorjem zbrali k mali intimni proslavi krstne predstave v restavraciji pivovarn? Union. -r.
Najboljša plesna kapela v Mariboru v Veliki kavarni — dnevno koncert.
Pri kopanju omedlela.
Ko sc je včeraj dopoldne kopala v kopališču na koroškem kolodvoru zasebnica Marija Lenovškova, ji je naenkrat postalo tako slabo, da je omedlela. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
Omladina Narodne Odbrane
ima v torek, dne 8. t. m. ob 16. uri  ..........................  u	...............
akademijo s prosto zabavo v prostorih Iku ter svojo potrebo kril. Železniške
Vinski sejem v Ivanjkovcih
se vrši dne 10. decertihra v dvorani kolodvorske restavracije. Na sejmu bodo razstavljena Izključno vina iz Ormoško - Ljutomerskega vinskega okoliša. Dobila se bodo znana sortna vina, kakor šipon, rizling, beli burgundec, muškatni silvanec, rulandec itd-ter mešani nasadi, vse v prvovrstni kvaliteti. Cene so za ta izborna vina letos izredno ugodne. Vsak interesent bo lahko imel na enem mestu veliko izbiro, dobil pregled o letošnjem letni-
g. Renčlja na Pobrežju.
I sveže so skrajno ugodne.
'SffaiJ 3.
/
Primorske vesti
Iz goriške pokrajine: 191etni Stanislav Černe iz Grgarja je šel skrivoma čez mejo. Sodišče v Gorici ga je obsodilo radi tega na 3 mesece zapora in 2100 lir globe. — Žganjekuha je, kakor znano, visoko obdavčena. Ljudje ne zmorejo take davščine, opustiti pa tudi nočejo stare gospodarske navade, Da se kuha žganje tuintam skrivoma, kažejo številne sodne razprave. Te dni je bil obsojen v Gorici radi skrivne žganjekuhe 461etni Ludvik Rutar iz Sv. Lucije na 3 mesece zapora in 8400 lir globe ter 4212 lir takse, 341etni Josip Počkar iz Št. Vida pa na 3 mesece zapora in 7020 lir globe ter 3510 lir takse. — Odkar je Primorje pod Italijo, se raznašajo sedaj iz enega, sedaj iz drugega kraja, kakor v starih provincah, vesti o čudežih in prikaznih. Po Pokrajini gre od ust do ust novica iz Bače, da se je tam 401etni Ivani Bevčarjevi Prikazala Mati božja. Spletle so se okoli tega razne govorice. Italijanski novinarji, ki so posetili Bevčarjevo, pravijo, da je umobolna reva. — 441etni idrijski rudar Vinko Tušar je na poti domov v Spodnjo Kanomljo ponoči padel v Idrijco in utonil. Truplo so našli drugi dan. — V Ajdovščini je bila živinska razstava, ki je Pokazala, kako se naši kmetje dobro brigajo za razvoj goveje živine, samo da bi imeli na strani merodajnih oblasti potrebno pomoč. Na razstavi je bilo 150 ®!av živine. Razdeljenih je bilo več pre-ftiij in kolajn.
•
Iz tržaške pokrajine: Na Postojnščini je v pretekli zimi poledenelo drevje, kar je povzročilo kmetovalcem ogromno škodo. V pokrajinskem proračunu za 1932 se nahaja za drevesme nasade na Postojnščini postavka 10 tisoč lir. — S peskom naložen voz se je zvrnil na klancu ceste proti Reki na 401etnega kmeta Frana Urbančiča iz Šmihela. Našli so ga čez dolgo časa že mrtvega. — Brezposelni sobni slikar G. Mosettig v Trstu je razžalil mestne organe javne varnosti z namenom, da bi prišel v zapor in bi bil čez zimo preskrbljen s streho in hrano. Tako je izjavil pred sodniki, pričakujoč ka. zen 5 mesecev. V njegovo veliko razočaranje pa se je glasila obsodba na 2 leti zapora. Ves razburjen je vprašal sodnike, če se niso zmotili. Predsednik mu je prijazno odvrnil, da ne in tako je »pi-t6r Mosettig« preskrbljen za dve zimi. — V tržaškem mestnem proračunu je za balilsko organizacijo postavljena vsota 455.000 lir. Potom šolskega patronata izda tržaška občina za knjige, refekcije in drugo podporo revnim šolskim otrokom vsoto 300.000 lir.
•
Iz istrske pokrajine: Tihotapstvo je ob reški svobodni coni zelo razvito in sodnije imajo s tihotapci mnogo posla. V Kopru je bila obsojena 281etna kmetica Uršula Starc na globo 900 lir in na sodne stroške, ker je prinesla iz svobodne cone 300 kg kave, ne da bi plačala obmejno takso. Kavo so ji seveda zaplenili. — Žganje je kuhal skrivoma Ivan Kazalac iz Novakov. V Kopru je bil radi tega obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora, na globo 3500 lir in na poravnavo sodnih stroškov. — Leta 1919 se je se-
znanil Edvardo Pinto, ki se je priselil v Pulo iz Firenze, z Ireno Terčonovo, učiteljico na obrtni šoli v Vodnianu. Sledila je poroka. Terčonova je otvorila nato na Reki privatno šolo,, v katero je prihajala tudi lepa Madžarka Elena Solte. Pinto se je zaljubil vanjo in pobegnila sta v Verono. Nato je izvedela Terčonova, ki je med tem povila sinčka, da je Pinto že poročen. Na ovadbo radi bigamije se je vršila šeje sedaj pred sodnijo v Puli razprava proti Pintu. Tribunal ga je obsodil na 2 leti in 6 mesecev zapora, ki pa mu je odpuščen po amnestiji. Marsikatera Primorka je bila od sladkoustmih regnikolov že kruto varana!
«
Iz reške pokrajine: Kralj je odlikoval reškega škofa Izidorja Saina s komtur-nim križem reda Sv. Mavricija in Lazarja. Izročitev je bila zelo slovesna ob navzočnosti mnogih duhovnikov in zastopnikov vseh oblasti. Mestni načelnik Gigante je proslavljal odlikovanca kot pobožnega in patriotičnega prelata, ki verno sledi smernicam fašističnega režima v pokrajini. Na koncu ceremonije je vzkliknil neki duhovnik: »Kot kristjan, kot Italijan, kot fašist kličem: za mon-sinjorja Saina Eja! Eja!« — Dne 9. nov. 1925. je povozil z avtom na Reki Robert Leary, takratni ameriški vicekonzul v Rimu, domačina Josipa Širolo, kateremu so morali v bolnici odrezati levo roko. Razprava proti Learyju, ki se nahaja v Ameriki, se je vršila na Reki šele te dni. Obsojen je bi! na 5000 lir globe, 5000 lir odškodnine in 2000 lir stroškov. Kazen pa mu je odpuščena na temelju kr. am-nestijskega dekreta.
Grozote vojne.
Strahotna slika smrti in razdejanje se je nudila ameriškemu novinarju, ko se je po bitki pri Cicikarju vozil z avtom ob kitajski fronti. Nedaleč od reke je naletel na prve padle Kitajce, ki so bili dasi šele nekaj ur mrtvi, že trdo zmrznjeni. Strašno so izgledali zlasti vojaki, ki so padli pri naskoku Japoncev. Razkosana in razparana trupla so ležala na kupe po jarkih kraj ceste. Tolpe divjih psov se klatijo okoli in trgajo mrtve konje, ki jih polno leži na boišču. A novinar je videl hoditi po bojišču tudi kmete iz bližnjih vasi, k: so pobrali padlim vojakom vse in jih slekli do golega; od mrtvih konj pa so si rezali velike kose mesa. Novinar je govoril z edinim beicem, ki je bil očividec krvave bitkfe. Bil je to neki ameriški misijonar, ki je iz svoje hotelske sobe videl ves divji beg Kitajcev proti Cicikarju. Dve milji južno Ci-cikarja je novinar prišel do hiše, obdane s kamenitim zidom. Na dvorišču je našel 50 japonskih vojakov, ki so popolnoma otrpli od mraza stražili pri svojih ranjencih. Zunaj zidu pod milim nebom, na strašnem mrazu, pa so ležali sami sebi prepuščeni kitajski ranjenci, ker zanje notri ni bilo prostora ...
»R 100« — staro železo.
Slavnega zračnega orjaka »R 100« je doletela po odsluženju bridka usoda. V Cardingtonu so ga razbili in prodali kot staro železo. Stroški za gradnjo so znašali 137 milijonov dinarjev.
Bog Januš in Ahasver v Slov.
goricah
Ahasver je navaden človek; zaslovel je samo radi tega, ker iz gole radovednosti rad stika po svetu, po velikem in malem, je povsod zraven, povsod doma in tujec obenem. Januš pa je bil nekoč bog; tedaj namreč, ko so ljudje vanj še verovali, mu žrtvovali, ga prosili milosti in se bali njegove strogosti. Odkar je to minulo, njegovega božanstva ni več nikjer; samo tista dva obraza, tisti dve glavi, s katerimi so ga upodabljali stari poganski Rimljani, sta mu še ostali; z enim gleda naprej ter na levo in desno, z drugim pa ob istem času nazaj in zopet na levo in desno, tako da v resnici vse vidi, vse sliši in zato tudi vse ve. Naravno, da sta se Januš in Ahasver znašla v prijateljstvu, ko sta si vendar po svojih značajih tako sorodna.
To jesen sta napravila skupen izlet v Slov. gorice; ne zato, ker bi teh naših pokrajin prej nikoli še ne bila videla. Vest o izbornem novem vinu ju je privabila, enega iz tužnega Korotana, drugega iz solnčnih goriških Brd. Tista mešanica, ki so jo njima ponujali po nekod ob zaprašeni cesti od Maribora skozi Krčevino tja do Pesnice, njima ni obljubljala dosti. Januš, bog, se ni mogel dosti načuditi, kako se je mogla ta žlahtna vinska trta, ki so jo vendar njegovi nekdanji nepozabljivi oboževatelji presadili v te kraje, tekom dveh tisočletij tako izpriditi, da daje tako slabo pijačo. Ahasver ga takoi pouči, da je prazna in bosa trditev o italski provenijenci naše trte, pa tudi o tem, da se celo v bolj južnih kraijih pije še slabše vino. Sv. Marjeta, Sv. Lenart, Sv. Benedikt, Sv. Trojica in sv. Jakob — cerkve, cerkvice in kapelice; trg, vasi, sela in selišča; vinogradi, gorice z bleščečimi se gosposkimi poslopji in zidanicami, veselo, razigrano ljudstvo, ne brez humorja in veselja do življenja tudi v času svetovne krize, vse to ju zvabi, da deloma peš, deloma z ropotajočim avtomobilom, deloma po dne, deloma po noči, sedaj v prijetni toploti jesenskega solnca, potem zopet v taj-nostno-temni megli in potlešnici obiščeta baš one svetnike in svetnice, njihove cerkve in vasi.
Blizu slovenjegoriške metropole se razprostira greben vrhov, obsipanih s samimi vinskimi hrami — zidanicami. Sosedje se naslajajo pri letos res sladkem vinskem moštu, med njimi »gospod« že precej dobre volje, te nikdo noče, pa začne politizirati seve on. Udari po mizi in daje garancijo: Imam eno občino, iz katere niti en občan ne gre volit. Ostali molče. Kaj naj poreko.
Oh dobri so bili »gospod«. Radi v družbi, srečen med veseljaki! A v soboto 7. nov. pa jih je zmešala coprnca — proti-volilka! Naenkrat so se znašli na lojtri ob zidu in z žreblji križali in nabijali Koroščev letak. Hop — kaj pa to »gospod«? Prepozno, imeli in ujeli so ga. onega »gospoda«, ki je na jeziku sovražil vsako politiko, z roko pa igral vlogo plakaterja!
Tam niže pod Muro, bilo je vse v redu. Zmotili so se in v obilici svojega dela namesto kupa spovednih listkov pograbili za protivolilne letake, da jih učenci neso domov — brez odpustkov.
V manjšem kraju sta letos celo dva pevska zbora, stari in mladi, to se pravi novi, ker glasovi so novi, ne pa mladi. Stari diši preveč po sokolsko, novi pa žegnan cerkveni zbor. V spomin vernih duš sta oba na pokopališču. Prvi pojejo cerkveni pevci. Nato se oglasi stari zbor, da zapoje padlim vojakom na čast. Pa kaj se zgodi! Gospod s svojimi pevci zdirjajo domu! Ali gori? Ne! Trenutek nato začno zvoniti z vsemi zvonovi — na ukaz. Zvonovi naj bi bili zaglušili pesem, ki so jo peli rajnim na čast; a ljudstvo je čakalo in poslušalo, dokler niso odzvonili zvonovi.
Tam na meji med Gorčani in Dolanci, kjer so nekdaj butali valovi ob sedaj strmo skalo, resni, črno oblečeni možje. Eden med njimi žalosten. Pod njegovo široko črno haljo, ki ne sme imeti žepa ne za denar ne za svete podobe, so našli prepovedane letake. Kaznovali so ga z denarno globo ali pa z devetdnevnim bivanjem v drugem »kloštru«. Pa si mož pomaga z obljubo, da izvrši svojo državljansko dolžnost. A tisto nedeljo sta bog Januš in oče Ahasver morala gledati, da so vsi njegovi bratje in tudi on sam zgrešili volišče.
Bil je pogreb in gospod so hodili od pogrebca do pogrebca, pa so jim govorili takole: Jutri v soboto na Koroščevi shod, če le mogoče; ono nedeljo pa Bog varuj ne voliti, ker volite pogansko vlado.
To je bilo bogu Janušu in človeka Ahasveru dovolj; končala sta svoje potovanje po naših goricah ob letošnji trgatvi. Novo kapljico sta komaj pokusila; a sta za to mnogo videla, slišala in se naučila vsak po svoje. Burja aktivne politične borbe in nihilističnega otroško-n e varnega kujanja je tedaj pihala skoz! vinograde, mimo visokih jagnjedov in svetnikov in svetnic pri sv. Marjeti, pri sv. Lenartu, Benediktu, pri sv. Jakobu in pri sv. Trojici.
V Črnem lesu blizu Lormanjske slatine sta se razšla: bog Januš iz Italije in človek Ahasver iz Koroške, Januš, da pove bogovom ob Tiberi; Ahasver, da poroča našim bratom v tužnem Korotanu.	Ahas	—verus.
FijakerH bodo prišli zopet do veljave.
Kočijaži, katerih slava je že skoro popolnoma zatemnela, bodo zopet prišli do veljave, se popeli na svoje »kozle« in fija-kerska pesem se bo zopet uveljavila. Toda ne pri nas, temveč na Madžarskem. Zaradi ogromnih davkov na avtomobile in bencin je že skoro polovica budimpe-štanskih avtoizvoščkov odpovedala svoje številke, spravila avtomobile v garaže in zapregla konje v stare kočije, ki zopet drdrajo po budimpeštanskih ulicah. Avtomobil je danes najdražje prevozno sredstvo na Madžarskem. V nobeni državi niso davščine na motorna vozila in bencin tako visoke, kot tam.
Profesorska.
Castitam, gospod profesor. Slišal sem. da Vas je gospa soproga obdarila z dvojčki. Ali sta dečka ali deklici?
Profesor: Kolikor se spominjam, je eden deček, drugi deklic« — lahko j« p« tudi narobe.
Gandhi in Chaplin
Gandhi in Chaplin, dve zvezdi v svetu slave, sta se srečali na svojem potu...
O tem znamenitem obisku Chaplina Pri Gandhiju je bil izdan za javnost tale kratki oficijelni komunikč: Razgovor Je trajal pol ure, in oba sta se imenitno razumela. Chaplin je izjavil, da ga je Gandhi očaral, dočtrn se je Gandhi o-Pravičil, ker ne pozna filma.
A kaj neki sta se mogla pogovoriti vandhi in Chaplin? Ne dva človeka, am-Dak dva simbola sta si sedela nasproti, redkobesedna, strmeča, tuja: Modrec in £orec. Stanovitni in nestalni svetski begunec. Enostavni in komplicirani. In no-°«no drugo uho ni slišalo, kaj sta govo-nla.
Chaplin se je plaho dotaknil belega ? i ačila »mahatme«, kakor da bi seho-in ,Prei,r^a^> če ie pod tem še kaj mesa hlu • *Mister Gandhi,« je šepetal, »da / ^aj takega kakor Vi živi tu sredi J^ndona, brezoblastnik proti oblasti, to f čudež. Pravzaprav bi morali biti Vi e zdavnaj legenda...«
Gandhi se je smehljal in vseh tistih par zob v širokih ustih se je smehljalo. »Mr. Chaplin, tudi jaz mislim, da Vi raste resnični. Zdi se mi, kakor da bi obe polovici, iz katerih obstojate, vsaka zase šetali po svetu in kakor bi nikoli ne mogli priti skupaj.«
»Mr, Gandhi,« je dejal Chaplin, »Vi jemljete vse preveč resno. Zato je pri Vas dejanje in duh, življenje in nauk e n o. To je težko, zelo težko. To občudujem. Ampak poglejte vendar ta svet, saj ga ni mogoče odrešiti! Vi prihajate s kolovratom, belo rjuho in odrešilnim naukom, ki preko Vašega ljudstva ven velja vsemu svetu, tako ste prišli v London — in kaj se dogaja? Funt pada, borza je zaprta, ljudje so razburjeni. A to se ne dogaja zato, ker ste prišli Vi, svet mož, ampak ker se vse lovi za zlatom. Ves svet govori o funtu, a ne o mahatmi. Ali razumete to simboliko dogodkov? Denar, denar, denar — in ne duh.« Chaplin se je rezko zasmejal, njegov obraz se je spačil. »Kaj hočete začeti s tem svetom? Jaz ga ne moreni vzeti resno. Jaz se morem samo še smejati, strašno smejati, nemo smejati, pre-
tresljivo smejati, Mr. Gandhi. Treba ga je pustiti teči ta svet kakor teče in teči z njim.«
Gandhi je držal golo glavo nekoliko postrani kakor star, star ptič, ki je že kakor kip. »Mr. Charlie, če bomo tako mislili, ne bo svet nikoli odrešen. In vendar gori v Vas kakor v prsih vsakega od Boga dotaknjenega človeka želja, da bi se bol in blodnja sveta zmanjšala, a to zamore samo Človek, ki je nerazdvo-jen, ki zatira vso nečimernost in živi kakor ^najrevnejši svojega ljudstva, — ga res živi in ga ne samo igra.«
»Mr. Gandhi...«
»Mr. Chaplin ...«
»Mogel bi Vas ctle ure Spoštljivo gledati, Mr. Gandhi, in potem bi bil zmožen, Vas v svojem ateljeju kopirati, narediti iz Vas vlogo hoditi kakor Vi, iz-gledati kakor VI in hiti trag komičen kakor Vi v svetu, v kalerem se nič ne iz-premeni razen tečaja denarja. Je.še celo vprašanje, kdo naju je norec in kdo modrijan.«
»Ubogi Charlie, Vi ste umetnik torej izgubljen, nemoralen človek. Vi ste ob-
sedenec. Vi ste od dobrega odpadli Vi
ste zavržen angel Gospodov.«
Charlie se je skušal vzravnati, a čepeč! Gandhi je bil vendar neizmerno večji kakor on, ki je zdaj ponosno stal pred njim: »Meni so se smejali milijoni Indov,'parije vsega Sveta! Ali to n! nič? Pri meni so našli pozabo svojega gorja! Ali to ni nič?«
»Mr. Chaplin,« je dejal Gandhi in se smehljal z vsemi manjkajočimi zobmi. »Hvala Vam. da ste prišli od tako daleč mene obiskat. Žalibog razumem prav malo o filmu.«
Tako sta se morda pogovarjala Gandhi in Chaplin In se morda nista pogovarjala. Saj ju ni slišalo nobeno uho. Močč sta si sedela nasproti, kakor bi sp^h he bila. Srečanje je bilo, kakor da se je izvršilo v.sanjah. Med njima je bilo molčanje zvezd v vesoljstvu. Gandhi je imel svoj nemi dan in Charlie je igral, svojo nemo vlogo.
Nista si imela ničesar povedati.
Sploh pa ni imel Gandhi niti pojma, kdo je Chaplin.
.TSStat
'irenBBISB VECCFTSriK Jolfi.
V Mariboru, cime 7. XII. 193C
Sospodasivo
Vinski zakon in kletarski tolmač
V doglednem času izide razmeroma precej obsežna knjiga pod tem naslovom. Vsebovala ne bo samo zakona o vinu s pravilnikom in obrazci, marveč tudi stvarno kazalo, avtentični komentar, leksikalna tolmačenja za razumevanje zakona In pravilnika, razprave o naJvaZnejšlh vinskih boleznih In na-
pakah, dovoljenih kletarskih manipu-la-ijah, vse v zvezi, odnosno v skladu z zakonom o vinu. To bo važna pomožna knjiga za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituoza-mi ter za vinske konzumente in kletarske kontrolne organe. Snov za tisk je zbral in priredil Andrej Žmavc, direktor vinarske in sadjarske šole v p„ vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika Dravske banovine v Mariboru. Ker bo velikost naklade tega izda-nja omejena na najnujneše število izvodov, se interesentom priporoča, da
že zdaj prijavijo omenjenemu piscu in izdajatelju, koliko komadov knjige naj za nje rezervira.
Marconi iznašel nov aparat.
Marconi, oče radia, je iznašel zopet nov aparat. Zadnji poizkus z ultrakratkimi valovi dolžine 50 centimetrov se mu je sijajno obnesel. Zadnje čase se je Marconi mnogo bavil s tem, da bi sestavil aparate za oddajne in prejemne postaje, katerih prenosa bi ne ovirale in motile niti zračne niti tehnične motnje. Ultrakratki valovi prodirajo skozi vse zapreke, le gorovju niso še kos. Marco-
ni je mnenja, da bo lahko uporabil svoj novi izum za prenos slik. Praktična vrednost ultra-kratkih valov pa bo neprecenljiva. Z njimi bo prihranjeno polaganje kablov med kontinenti in poedinimi otoki. Pa tudi ladje na odprtem morju in letala v višinah se bodo lahko med seboj pomenila.
Jo pozna.
Prijatelj, tvoja žena Te vara. — Oa (mirno): Tako? — Da, lahko Ti povem imena vseh njenih ljubčkov. —Koliko? — Sedem! — On (smehljaje): Beži no, saj jih jaz sam vem za osem.
Currer BeH:	‘
Lovvoodska sirota
1. kulisa.
, L POGLAVJE.
»Če ne boste mirovali, Vas privežemo,« se ml rje zagrozila Lizika. »Gospodična Abbot, posodite ml podvezice! Moje b! takoj raztrgala.«
Gospodična Abbot se je uslužno okrenlla, da bi snela s krepkega litka zahtevano vez. Ta kretnja In pa sramota, ki ml je grozila, sta me malo ohladili.
»Ne snemajte jih,« sem vzkliknila, »ne bom se več genila.«
V jamstvo za svojo obljubo sem se oprijela stola z obema rokama.
»Le glejte, da se ne premaknete z mesta,« mi je zapretila Lizika. Ko se je bila preverila, da slu-iam, me je izpustila. Potem sta mi gledali prekrižanih rok mračno in nezaupno v lice, kakor bi dvomili, da mi je pamet zdrava.
»Nikoli še ni kaj takega storila,« je na vse zadnje trdila Lizika In se okrenila k hišni.
»To se je v njej le tako tajilo,« je odgovorila Ablgall*). »Že večkrat sem povedala gospe, kaj mislim o tem otročaju, in gospa je bila vselej mojih misli. Zavratna stvarca je in nikdar nisem videla dekleta njene dobe, ki bi se znalo tako pretvarjati.«
Lizika ni odgovorila; potem pa me je posvarila:
»Morali bi pojmiti, gospodična, koliko dolgujete gospe. Saj Vas ona vzdržuje; ko bi Vas spodila, bi 'morali v sirotišče.«
Na te besede nisem vedela odgovora; niso mi bile nove; med prve svoje spomine sem bila zapisala take očitke. Taka oponašanja moje odvisnosti so bila za moja ušesa prazna, enolična pesem, ki me je sicer hudo zabolela in potrla, a sem jo le na pol pojmila. Gospodična Abbot je dostavila:
»Le nikar si ne utvarjajte, da ste toliko vredni kot Reedovl gospodični ali gospod Reed, ker gospa milostno dovoljuje, da z Vami občujejo In ž njimi živite. Domači otroci bodo nekoč imeli mnogo denarja. VI pa ne boste gleštali beliča.
Sama ponižnost bi Vas morala biti in truditi bi se morali, da bi Vas domači vzljubili!«
»Kar Vam svetujeve, je le v Vašo korist,« je pristavila Lizika, a že ne več tako osorno. »Potrudite se, da jim boste v prid in ugodje, pa boste imeli nemara vedno tu svoj dom; toda, če boste poredni, nagajivi in surovi, Vas bo gospa poslala iz hiše, o tem sem prepričana.«
»Razen tega jo bo Bog kaznoval,« je rekla gospodična Abbot; »usmrtiti jo utegne sredi njene vrtoglavosti, ln kam bi potem prišla? Pojdite, Lizika, pustiva jo! Za ves svet bi ne hotela imeti njenega srca. Mlss Eyre! Molite, ko boste spet pri sebi; ker če se ne boste kesali, se utegne zgoditi, da pride kaka hudoba po dimniku in Vas odnese.«
Odšli sta in zaprli ter zaklenili vrata za seboj.
V rdeči sobi po navadi nihče ni nočil. Smela bi pač reči, da je bila večno prazna, razen, če se je privalilo v Gateshead-Hall*) toliko znancev in sorodnikov, da niso vedeli kam ž njimi ln je morala Mrs. Reed upoštevati vse spalnice, kar jih je hiša premogla. A bila je skoro največja in brez dvoma najlepša soba vsega gradiča. Kakor kak katafalk se je dvigala sredi nje postelja, ki je stala na močnih mahagonastih stebrih, raz katerih so visele na gorenjem koncu zavese iz temnordečega damasta. Dve večno z oknicami zaprti veliki okni sta bili jedva vidni za nabori damastnih zaves. Preproga je bila rdeča, miza pri vznožju postelje je bila pregrajena z rdečim prtom. Zidovi so bili nežno sr-naste barve s slabim rožnatim odtenkom. Omara, toaletna miza in stoli so bili iz temno pološčenega starega mahagonija. Iz tega okolja temačnih tenj se je svetila visoka kopica žimnic in blazin, pokrita s snežnobelo marseljsko odejo. Nič manj ni bodel v oči ogromen oblazinjen naslonjač s pruči-co, ki Je stal blizu zglavja postelje; v svoji beloti je sllčil bledemu prestolu.
Soba je bila mrzla, ker so le redko kdaj kurili v njej. Vsa mirna in tiha je bila, ker je bila oddaljena od otroške sobe in od kuhinje. Važnejša se nam je zdela od drugih sob, ker smo vedeli, da le poredkoma kdo stopi vanjo. Ob sobotah je brisala hišnica prah z zrcal In s pohištva, ki se ga je čez teden dosti nabralo. — Le gospa Reed je hodila v daljših presledkih tja, da prebrska vsebino tajnega predala v omari, kjer Je skrivala razne koženice, škatlo z nakitom in dobro sliko rajnega soproga.
— In baš zadnje tri besede so. vsebovale vso tajno rdeče sobe; to je bil čar, ki je bil kriv, da se nam je zdela vzlic svojemu veličju tako pusta in strašna.
Devet let je bilo tega, kar je bil Mr. Reed umrl; prav v tej sobi je izdihnil; tu je ležal na odru; od tu so odnesli pogrebci njegovo rakev; od tistih dob je nekaka mračna posveta čuvala sobo, da ji niso prečesto prihajali motiti miru.
Sedalo, na katerem sta me bili pustili Lizika in godrnjava in grenka gospodična Abbot, je bila nizka otomana, kraj mramornatega kamina*). Pred menoj je molela postelja visoko v zrak, na desno je stala visoka temna omara, ki so se ji deščice izpreminjasto svetiie z motnim sijajem, na levo sta se nekoliko bleščali zagrnjeni okni, a veliko zrcalo med njima je obnavljalo nemo veličje po* stelje in vse sobe.
Nisem vedela točno, ali sta Lizika in nje družica zaklenili vrata. Ko sem se bila toliko osrčila, da sem se spet začela gibati, sem vstala in šla gledat, ali sem res zaprta. Ojoj, da: ni je bilo ječe, ki bi bila bolj zavarovana. Ko sem se vrnila na svoje mesto, sem morala mimo zrcala. Vzburkane oči so mi nehote iztikale po globini, ki je iz zrcala zevala vame. V dozdevni jami je bilo še vse hladnejše in temnejše kot v resnici. J? tista čudna osebica v ogledalu? Zrla je vame. Belo lice In bele roke so se ji v temi motno bleščale; njene od straha vlažne oči so se edino gibale, k.ier je vse drugo mirovalo. Zdela se mi je odraz kakega strašila, podoba tistih pošasti, o katerih je ob večernih urah Lizika bajala, da, na pol vile, na pol škrati, ponoči prihajajo iz samotnih, s praprotjo noraslih dolin in plašijo pozne popotnike. — Sedla sem spet na otomano.
Prazna vera me je davila v tem trenutku, toda popolnoma se me še ni utegnila polastiti. Kri mi je še vedno divjala po žilah, ogorčenje upornega sužnja me je še vedno razčiljevalo s svojo bridko silo; morala sem se boriti proti navalu spominov, preden se me je mogla lotiti bedna sedanjost.
*) Izg.: Er., Miss pomeni »gospodična«:.
*) Abigail, pravijo Angleži hišni, ki rada spletkari.
•) Izg.: Uejtshedhol.
*) Angleži nimajo peči po sobah, marveč kamine, odprta ognilSča, ne redko zelo umetno zgrajena. Pred ognjiščem leži velik gunj (koc).
Lepo opremljeno sobo
dam zastonj dotični osebi, katera ml posodi 5000 Din, za kratek čas. Vpraša se v upravi lista. ________________5639
Zaklenjeno 2 sobno
solnčno stanovanje, terasa In pritikline oddam s 1. januarjem v Betnavskl c. 27 (nova stavba)._____________________5638
Stanovanj«
visokoprttlična soba, velik kabinet in kuhinja oddam do 4članski družini samo odraslim osebam. Mesečna najemnina Din 500.—. Naslov v upravi lista.
5640
Dnevno do 500 Din saslnika
lahko dosežejo moške ln ženske osebe i prodajo raznovrstnega blaga trgovcem in privatnikom v vseh mestih države po brezkonkurenčnih cenah. Ponudbe na »01ymp«, Maribor, Aleksandrova cesta 19.	5587
Prodam par zajcev belgijcev, zajčnjak m en luster. Po-brežje, Nasipna ul. 23.	5630
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam. Vprašati Obmejna cesta 14, pri Igrišču Rapid.	5628
Za božično darilo
svetilke, lestence, likalnike, razne grelce in žarnice, elektromotorje po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy. Vsa montažna dela se sprejemajo. Slovenska nU 16. Telefon 2756.	5631
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam ■ gospodu ali gospodični Gosposka ul. 46, pritličje, vrata 1.	5627
Ne samo lep servis,
nego tudi lepo pohištvo bo v vaš ponos, zato želim tudi vam postreči s svojim strokovnim mizarskim delom. Stavbeno In pohiitveno mizarstvo, Frankopanova ul. 15. Sprejmem tudi neustrašljivega sodelavca.	5634
Stanovanj«,
2 sobi, kuhinja, jed. shramba, drvarnica itd., tik železn. postaje Orehova vas oddam takoj v najem. Oglasiti se pri Francu Megliču v Orehovi vasi. 5613
2 »obe In kuhinjo
se odda. Poizve se v upravi lista.
5596
Veliko sobo
$ štedilnikom takoj oddam. Železnikova ulica 8, prej Stanko Vrazova ulica, Pobrežje.	5574
Inseriraite
v ..Veterniku
«•
SOKUC
Ne Izplača se
Izdelovati keksov doma, ker domače kekse, dnevno sveže, v najboljši kvaliteti, kakor tudi suhor in prepečenec, po izredno nizki ceni, dobite v pekarni Čebokli na Glavnem trgu, poskusite ali zahtevajte vzorce brezplačno. 5472
Opremljeno sobo
oddam takoj boljši gospodični. Naslov v upravi »Večernika«.	5629
•MtopnUd m aprefnuf«
Oglejte sl veliko zalogo
modnihJKstov
francoskih	nemških
za zimo v knjigarni
Restavracija
A. Senica
danes 7. in 8. prvovrstne jetrne klobase Specijaliteta
Vina Kovaški vrh (Schmitzberger)
TISKOVNE ZADRUGE
Maribor, Aleksandrova 13
Zahvala.
Po smrti našega očeta oz. tasta gosp. Jožeta Muhič, smo sprejeli od »LJUDSKE SAMOPOMOČI« v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero izrekamo tem potom najlepšo zahvalo.
Razvanje pri Mariboru, dne 5. dec. 1931.
ObIteI.fi Muhič In Cernčlč.
Izdala Konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.