GLASOVA anorama kranj, 27. oktobra 1962 Številka 42 Nevarna igra v Karibskem morju ]Va pragu nove krize Povsod po svetu so zelo zaskrbljeni zaradi sklepa ameriške vlade o karanteni, ki so jo razglasili nad Kubo. — Edini so si v tem, da je človeštvo pred veliko preizkušnjo. Prinašamo izvlečke izjav nekaterih državnikov. TITO: -Prepričan sem, da še niso izčrpane vse možnosti, da se ob potrebni dobri volji in preden bi bilo prepozno izognemo najhujšemu in da najdemo miroljubno rešitev v interesu vseh narodov.« CASTRO: »Američani pra- vijo, da je to karantena, v resnici pa je to blokada. — Sklep ameriške vlade je kršitev mednarodnega prava in kršitev suverenih pravic Kube in drugih držav, če bodo njihove ladje zadrževane in preiskovane na odprtem morju.« STEVENSON: »ZDA so uvedle karanteno, ker se je hladna vojna presadila v srce kontinenta, na katerem živimo. To po mnenju ameriške vlade pomeni grožnjo miru na zahodni polobli in v svetu.« Namesto 50 minut, je trajalo skoraj štiri ure, preden je francoski raziskovavec Michel Siffre prišel iz svoje 130 m globoke jame na zemljo. Njegovo srce je skoraj opešalo •lili i ui:iiiii!iii;:;i!ii jiiaatattJti.iiiiiamtei m Divjačina sicer na kranjske ulice ne zaide, vendar pa to prav nič ne vpliva na to, da v Kranju ne bi bilo veliko navdušenih lovcev. Prav v tem času se pogosto zbirajo in odhajajo na skupne love v okolico. Ob zaključku skupne brakade na fazane smo na Jeprci srečali lovca JOŽETA DOLINARJA. O Kaj mora imeti dober lovec? Veliko lovske poštenosti, biti mora pripravljen, da v lovišču tudi goji, ne pa samo strelja; za uspešen lov pa je potreben tudi dresiran pes. O Ali je divjačine dovolj? Ker so lovske družine gorenjski fazan ji in zajčji rod poživile z divjadjo od drugod ,jc sedaj pri nas precej fazanov in zajcev. Trenutno ni dovoljeno streljati jerebic, ker jih je zelo malo. Brez lovske latinščine 0 Kateri odstrel vas je najbolj razveselil? Ruševec, ki sem ga pred leti ustrelil v Storžiču. p Se velikokrat vračate domov praznih rok? (Tu so prisotni lovci pojasnili, da je tovariš Dolinar = tudi strasten nabiravec gob in mu- tako žena skoraj p nikoli ne more reči: »Na, že spet nisi nič prinesel.«) p O Ali ste se kot lovec ►►specializirali«? Najljubši mi je lov na divje race in na divje §§ golobe. # So nesreče pri lovu pogoste? Zaradi neprevidnosti se je pred dvema letoma v naši p družini pripetila smrtna nesreča. Preveč pogosto se = tudi pripeti, da kdo izmed lovcev koga obstreli. O Ali je tisto, kar se sliši govoriti o lovski latin- p ščini, res? p Nekaj malega je že res. Latinščina je v rabi pred- p vsem pri raznih lovskih običajih, na primer pri zad- p njem pogonu, ko je šale na pretek. Drugače pa ljudje p pretiravajo. p ^iaikiyuu'^yiiuiUiUiiin>i!ki!'^ Vrnitev z pekla Francoski raziskovavec je preživel v jam) dva meseca »Z menoj je konec,« je dejal Michel Siffre, ko 6e je vrnil iz podzemske jame, 130 metrov pod zemeljsko površino, v kateri je preživel dva meseca. »Ne morem več,« je vpil neprestano. Reševanje iz jame je trajalo štiri ure, tako počasi se je njegovo telo prilagajalo na življenjske pogoje na zemlji. Mladi raziskovavec se je v podzemlje napotil iz znanstvenih pobud. V jami je izgubil občutek za čas, ker pri sebi ni imel ure. da bi lahko meril čas v podzemeljskem zaporu. Vendar se je njegovo telo popolnoma prilagodilo na razmere pod zemljo. Po medicinskih preiskavah, ki so jih opravili v vojaški bolnici v Parizu, bodo sedaj ugotovili, kakšne spremembe 60 nastale na njegovem telesu. Berite v tej številki Pet dni po grškem kop« nem in morju SLOVO V Grčiji je Melina Mcr-couri bolj priljubljena kot kralj. Kralji delajo v dr-i zavni blagajni primanjkljaj, filmska igravka pa dobiček. Grkinja, ki se je. proslavila s popevko »Otroci Pireja* je ponos vsakega Grka. Zadnji zapisek iz vrste reportaž iz Grčije berite na tretii strani. Melina Mercouri, po vsem svetu znana Grkinja, ki se je proslavila s popevko »Otroci rireja« Nevaren zaplet na indij-« sko-kitajski meji SPOPAD NA STREHI SVETA Pokrajina Ladak, kjer, sta se spoprijeli dve naj-, številnejši vojski na svetu, kitajska in indijska, je pusta in kamenita. Spopada na tej meji ne moremo1 vskladiti z razumniškimi pojmi. Zelo dolgo so namreč menili, da vojna ni »strehi sveta* sploh ni mo* goča. Prikaz položaja na in-dijsko-kitajski meji berite na drugi strani. Cu En Laj, predsednik kitajske vlade je bil dvakrat v Indiji. Obakrat so ga lepo sprejeli. — Indijska gostoljubnost pa je bila preuranjena Zastrupitev s strupenimi gobami je spravila v grob 12-Ietno deklico SMRT SE SKRIVA POD KLOBUKI GOB Gobe in kače so strupe* ne. Bolečina od njih ;t" vedno grenka kot pelin. Nekateri ljudje morajo poskušati ta pelin. Reportažo o družinski tragediji v Stražisču berite na pr-ti strani. Nevaren zaplet na indijsko-kitajski meji opad na »strehi sveta« Vojno sovražnosti, ki so se prejšnji teden začele na indijsko-kitajski meji, so odprle novo poglavje v tem goratem svetu. Do sedaj namreč nihče ni verjel, da bi bilo mogoče v pogojih, kakršni so na himalajski meji, uspešno voditi vojno. Razen tega je bila v zgodovini ena izmed najmirnejših državnih mej. Redki in težki gorski prehodi so praktično izključevali promet skozi "himalajsko gorovje, tako da je bila to hkrati tudi ena izmed najslabše vzdrževanih in slabo prehodnih mej. s kitajskimi mejnimi straža- do 5 tisoč metrov nad morsko mi, ki so gradile že tudi svo- gladino. KORENI nesporazumov Kitajska in Indija sta dobili nekaj tisoč kilometrov dolgo skupno mejo po priključitvi Tibeta h Kitajski v letu 1950. Do priključitve Tibeta je imela Indija 6 Kitajsko skupno mejo v Kašmiru, v osrednjem himalajskem vencu med himalajskima državicama Nepalom in Butanom in na skrajnem vzhodu ob burmanski meji. S priključitvijo Tibeta pa se je meja s Kitajsko znatno podaljšala. Prva leta sta se obe državi držali načela nevme-Savanja in sta takšno politiko gojili tudi na meji. Indijci so verjeli, da je razmejitvena črta na Himalajih dokončna. Kitajci pa tudi niso oporekali temu. To črto je leta 1914 potegnil. vodja britanske delegacije Macmahon in je po njem dobila ime. Toda odnosi dobre soseščine niso dolgo trajali. Kmalu so Kitajci začeli oporekati Macmahovo razmejitveno črto in zahtevali nekatera mejna področja na indijski strani. Ker za ta gorski 6vet ni točnih zemljevidov — kaj šcie izčrpne mejne dokumentaci- je — so znano Macmahovo linijo kmalu drugače zaznamovali in povlekli ' v Pekingu kot v New Delhiju. V Pekingu so se pojavili celo zemljevidi, ki so okoli 50.000 kvadratnih milj indijskega ozemlja priključili že h Kitajski. GRADNJA CEST IN PRVI VPADI Kitajci so za vzdrževanje reda v Tibetu kmalu začeli graditi ceste iz kitajske pokrajine Sinkjang proti Tibetu. Znano je. da so Kitajci le s težavo držali v pokorščini religiozno tibetsko ljudstvo. Da bi (e ceste skrajšali, so jih potegnili kar skozi indijsko ozemlje v pokrajini Ladak, kjer je zadnje dni prišlo do najbolj ogorčenih vojaških spopadov. V tem obmejnem predelu so Kitajci zgradili okoli 100 milj novih cest. ki so jih povezali z najvažnejšimi gorskimi prehodi. Vse do leta 1958 v tem predelu sploh ni bilo indijskih obmejnih straž. Na mejo so prišli šele, ko so Kitajci z vojsko zavarovali zgrajene ceste. Indijske obmejne straže so od časa do časa prihajale v stik GLOBUS * VELIKA STAVA Pakistanski predsednik Mohamed Ayub Khan se je stavil s francoskim predsednikom de Gaullom, da bo Velika Britanija v roku dveh mesecev pristopila k Evropskemu skupnemu trgu. De Gau-lle je bil mnenja, da je ta dogodek še precej daleč. # DE GAULLOV NASPROTNIK Bivši predsednik francoske vlade Mendes France je v svoji najnovejši knjigi »Moderna republika« ovrgel zahtevo de Gaulla za spremembo ustave. Knjiga bo izšla še pred referendumom. O DE GAULLOV a TRDOGLAVOST Francoski predsednik general de Gaul!e je sprejel povabilo ameriškega predsednika Kenncdvja, naj v januarju naslednjega leta obišče Wa-Bhiagtoo. Sele, ko so točno dele'ili, katere teme bodo obravnavali na razgovorih, je povabilo sprejel. £ DE GAULLE V ŠKRIPCIH Francoski predsednik general de Gaulle je hotel izstopiti iz helikopterja, ko je pred kratkim ogledoval vojaške vaje francoske vojske. — Toda obvisel je v zraku, ker si je pozabil odpeti varnostni pas. Čeprav na obrazu de Gaulla redko vidijo smeh, se general to pot ni mogel zadržati. Smejal se je smešnemu pripetljaju na vso moč. Sele ko mu je priskočil na pomoč poveljnik letališča, je general srečno pristal na zemlji. O DEBATNI VECEB Na nekem debatnem večeru v poljskem mestu Radonu je ameriški veleposlanik v Varšavi odgovarjal na vprašanja slušateljev. Na vprašanje o rasnem zatiranju je ameriški veleposlanik odgovoril, da se v Ameriki odvija miroljubna revolucija. Dejal je, da v Ameriki študira na univerzah relativno večje število črncev kot Angle'ev na angleških univerzah. Veleposlanik pa ni ničesar povedal o pogojih, pod ka'o-imi študirajo črnski študentje. je postojanke. Te postojanke so včasih prehajale iz rok v roke. Indijska vojska je sčasoma zgradila mejne utrdbe, ki naj bi zadržale kitajsko napredovanje na jug. Po diplomatski poti so — vzporedno z oboroženimi spopadi na meji — skušali najti W rešitev. Od leta 1958 sta obe deželi izmenjali več sto not, v katerih je bila vrsta korist- ^ nih predlogov, hkrati pa tudi * veliko izmišljenih obtožb in žalitev. Na meji je prihajalo v zadnjih letih od časa do časa do plesa s svinčenimi kroglami in ob te.n je po zaupnih podatkih izgubilo življenja več tisoč vojakov. sporno ozemlji: Vindijsko-kitaJ6kem obmejnem sporu sta prizadeti dve obmejni pokrajini, in sicer na dveh koncih i ndijsko-ki tajske meje: na severozahodu in na severovzhodu, če jih gledamo iz Indije. Obe pokrajini imata večjo površino, kot je Jugoslavija. Na zahodu je pokrajina Ladak, ki leži visoko v himalajskem pogorju in je zelo redko naseljena. Pokrajina ima 118.500 km2 in okoli 183.500 prebivavcev. Doline ležijo povprečno v višini tri do štiri tisoč metrov, gorske verige pa se vlečejo do višino 6.000 metrov visoko. Posamezni gorski vrhovi dosegajo tudi višine 8.000 metrov. Dežela je težko prehodna, slabo naseljena in odtrgana od sveta. Nekoč so skozi La- Dežela ima celinsko visoko planinsko podnebje z velikimi temperaturnimi razlikami. ska pa računa s časom in predlaga stoletno dobo, da ta vprašanje dokončno uredijo. Edino upanje, da vojna ne bo dobila širšega obsega, je zima, ki bo v tem p«?orju vsak čas nastopila in bodo sleherne lečje vojaške operacije onemogočene. Zima sicer ni trajni izhod, vendar dovolj, da diplomati še enkrat in zadnjič premislijo, preden se na tej* dolgi meji vname vojna množičnega uničevanja. Indijski premier NEHRU dsk vodile važne trgovske pr>*i iz Indije v Tibet in naprej na Kitajsko, vendar 6e Kitajska vodilna osebnost Mao Ce Tung V glavnem mestu Lehu so povprečne letne temperature 37° C, pozimi pa padejo tudi do —20° C. Značilno je, da pade zeio malo padavin, v sredini oktobra pa zapade že sneg. Gozdovi so redki in so omejeni na zavarovane doli ne. Prebivavstvo je deloma indijskega, deloma tibetskega porekla, po dolinah budistične vere, drugače pa mohame-danske. Živijo na zelo nizki razvojni 6topnji, v pomanjka nju in revščini. Največ si ukvarjajo z živinorejo, po ograjenih terasah s plodno zemljo pa gojijo še jabolka, breskve in žito. Drugo sporno področje je na vzhodu, kjer so življenjski pogoji podobni pogojem v Ladaku, v pokrajini Nefa. ALI JE VOJNA EDINI IZHOD? Videli smo, da je sporno ozemlje ekonomsko ne pomembno. Razen zgodovinskega in do neke mere strateškega položaja nima druge pomembnosti. Kljub temu pa nobena država ne mara popuščati. Dejstvo je, da Kitajci nad tem ozemljem niso imeli nikoli vpliva, saj so naseljena mala plemena. Vztrajanje na sedanjih mejah (Indija) in nepriznavanje teh meja (Kitajska) — to je posledica strahu, da bi popuščanje pomenilo padec-prestiža. V New Delhiju menijo, da bi popuščanje na lej gorski meji odprlo Kitajcem največji apetit po indijskem ozemlju. Indija zahteva ta- tu Ji te poti dvigajo visoko kojšnjo ureditey meja, Kitaj-1 Rekli so. »Iz zgodovine poznamo samo en primer: zid, ki ste ga Nemci potegnili okoli varšavskega geta". Vladlslav Gomulka v pogovoru z vzhodnonemskim releposlanikom o berlinskem ziđu »Mladost je bolezen, ki se sama pozdravi.« ifves Montand, francoski filmski igravec »Ko človek postane podoben svoji sliki v potnem listu, takrat je zadnji čas, da si vzame dopust.« R. B. »Ni majhna umetnott spati Da bi človek to dosegel, mora biti buden ves dan.« Friedrieh Nietsche, nemški filozof »Mi popolnoma razumemo, da se moramo predvsem nasloniti na svoje lastne sile, na naše ljudstvo in na naša prirodna bogastva, ne glede na to, kakšno pomoć lahko pričakujemo od svojih prijateljev iz tujine.« Sufanuvong, Iaoški princ in podpredsednik vlade »Fejsalo-va oblast jf prav tako trhla kot Sar.dova in dejstvo, da je'eden zamenjal drugega na čelu, ne bo moglo preprečiti saudskemu Intdstvu, da ne bi naredilo revolucije.« Talal, saudski princ »Kadar se dva znanca srečata, je pri tem sreč.in ju vedno navzočih šest oseb. Srečata se človeka, kakršna sta oba V svojih očeh, kakršna sta v očeh drug drugega in naposled kakršna sta v resnici.« William James »Edini razlog, zaradi katerega nekateri ljudje poslušajo mnenit drugih, je v tem, da t))iJobijo na času, da bi jih lahka zavrnili.« Citat iz ameriškega časopisa * Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Tudi Grki imajo svoja sejemska mesta. Najbolj znan je Solun Solunski sejem obiskuje vedno več Ljudi iz tujine. Tudi naša država vsako leto razstavlja na solunskem razstavišču Pet dni po grškem kopnem in morju SLOVO Preročišče ine prenoči- oče župan v Atenah, da je šče) Delfi je bila naša prišla na premi ero filma zadnja postaja na poti Otroci Pireja v Atene in da po grških pristaniščih. Vas se je nato z glavnim igrav-Delfi je sicer nekoliko odda- cem prav v istem baru, kjer Ijena od pristanišča Itea, so snemali film, do onemog-vendar smo se z velikim »v- los ti napila, da ji doma niso tobusom nekega avto prevoz- pustili, da bi šla k filmu in nika iz Itea kar hitro prepe- tako naprej in tako naprej, ljali v kakih dvajset kiloane- Tudi moj novi prijatelj je trov oddaljeno vasico. Pot je vedel vse te stvari in po nabila čudovita. Ves čas smo si čina, kako je vse to pripo-lahko ogledovali nepregledne vedoval, sem lahko sklepal, plantaže oljk. To so drevesa, da mu je izredno všeč. No, Id jih je res lepo pogledati; pa ni treba misliti, da se je posebno 6 take višine strnje- razumel samo na filmske nc skupaj so videti kakor igravke. travnik. Ce jih primerjaš z oljkami v naši Dalmaciji, KRALJ - KRALJICA potem so dalmatinske prave vrako pa kaj vaš kralj?« pritlikavke. Vsi nasadi so iz- sem ga, menda kar pre- redno skrbno urejeni. Zemlja več nenadoma vprašal, okoli dreves je zrahljana in toda fant mi tega ni zame-nasuta, med posameznimi rji jn je fcar hitro odgovoril, brazdami pa je napeljana »Tako no! Pri zdravju je veda, ki tako lahko v sušnem ge kar in denarja mu tudi ne času, ki je v teh krajih zelo manjka!« Grkom je trn v pogost, napaja zemljo. Kmetje — lastniki teh nasadov so zelo ponosni na svoja drevesa, pomenijo pa jim tudi edini, čeprav izdaten vir zaslužka. Po serpeniinasti poti smo se končno ustavili pod Par-nasom, na kraju, ki razen Aten privabi vsako leto največ turistov v Grčijo. Po zaslugi nekaterih nezainteresiranih članov jugoslovanskega dela turistične posadke, s^it se nepričakovano vrnili nazaj v pristanišče. Cas, ki mi je preostal, sem najprej ho užit- ne. V pogovoru sta sklenila, da bodo gobe odvrgli, ker niso podobne užitnim sivkam. Vendar tega takrat nista storila. Košaro z gobami sta pustila v stanovanju. 42-Iet-na Kožarjeva žena Vika, ki za razpravo o gobah med očetom in sinom ni ničesar vedela in je po opravljenem delu prišla iz tovarne, je mislila, da so gobe užitne in jih je za večerjo pripravila. Ko so zvečer sedli za mizo, na kateri so bile pripravljene gobe. je samo 15-letni fant Rajko še naprej vztrajal, da gob ne bo jedel, ker so strupene. Vsi ostali so večerjali in pospravili pripravljene gobe. bloku, so slišali, da so ponoči hodili po stanovanju. Najprej je začutila znake zastrupitve 12-letna hčerka Marica, ki je dobila vročino in ni vedela, da to prihaja od gob. Mislili so, da je posredi bolezen in ponoči niso klicali zdravnika. Čakali so do dneva. Hčertki so dali domače zdravilo proti vročini: kis in sladkano vodo. To pa je bilo najslabše, kar so lahko napravili. Kis in voda sla učinek zastrupitve samo še povečali. Zjutraj se je mati Vika Kožar kot po navadi odpravila v službo v tovarno »Iskra«. Toda na delovnem mestu ni dolgo vzdržala. Morala se je zateči po zdravniško pomoč, izčrpana in brez moči. Kmalu so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali v Ljubljano, za njo pa še ostale: očeta Ivana in hčerki Anico in Marico. DRUŽINA V POSTELJI BOLNIŠKI MISLILI SO. DA JIM BO OBRNILO ŽELODEC oč v družini Kožar ni bila mirna, ko so legli. — Tudi sosedi, ki stanujejo v Zastrupitev s strupenimi gobami je bila močna. Po zdravilih, ki so jih dobili iz tujine, je šlo zdravljenje počasi naprej. Po enotedenskem zdravljenju v ljubljanski bolnišnici je izven življenjske nevarnosti samo oče Kožar. Zcna Vika in hčertta Marica se še ved- Z.tioitno zadnje srečanje s sošolci in sošoJkauoi no slabo počutita in njihovo zdravstveno stanje še ni naj-« boljše. Hranijo jih še vedno z umetno hrano. Dvanajsllet* na hčerka Marica pa jc v po-« nedeljek zvečer umrla za po* sledicami zastrupitve s stru-« peni mi gobami. Posmrtne ostanke dvanajst, letne deklice so v sredo pri-« peljali v prazno hišo na Stražišče, kjer, je ostal edini domačin, petnajstletni Rajko, kj gob ni hotel jesti. - Ob njem so bili sorodniki in so-sedi, ki jih je težka nesreča zbližala. Pogreb na stražiškem poko-« pališču dan pozneje spada, med najbolj žalostne v zadnjih letih. Za krsto pokojne Marice je bil od ožje družine samo brat Rajko. Vsi ostali so namreč še v bolnišnici in za smrt dvanajstletne Marice razen očeta ne vedo. PREVIDNOST Z GOBAMI Zastrupitve z gobami na Gorenjskem niso pogo-« ste. V zadnjem letu ni. bilo težjega primera zastrupitve, vendar se običajno, če do zastrupitve pride, vedno konča tragično. V ljubljanski bolnišnici pa je na splošno precej primerov zastrupitve z gobami. Zastrupitev z gobami jc zlasti nevarna, če pravo-« časno ne poiščemo zdravni ko pomoči. Vsako zavlačevanje utegne škodovati ponesrečen-« cu tudi takrat, če zastrupiiev preživi. Posledice zastrupitve so običajno bolj daleko,e/ne kot ljudje mislijo. Previdnost pri gobah je zlasti potic!.na tam, kjer nabiravci gob ne poznajo do podrobnosti, ker jih lahko med nabiranjem mimogrede zamenjamo. — V primerih zastrupitve, pa je zdravniška pomoč nujna. Vsa-« ka zamujena minuta jc lahko prepozna. Poznamo sredstva proti raz-« nim strupom, proti kačam in proti strupenim gobam. Ko se strup razširi po telesu, vsa ta sredstva postanejo neučin-kovita. Človek se proti strupom lahko bori samo takrat, če jih pravočasno odkrije. Družina Kožar verjetno >r3 rnr ne bo nabirala gob. Gobe bodo za preživele zna«» menje nesreče in spomenik očitanja. Nesreča, ki jih jo zadela, je zahrbtna in te/kaj' Gobe niso vredne, da bi lju*-dem delale težke ure. Ceprar, morda nI lepo, da sc na tuii nesreči učimo, je zaključek; družinske tragedije lahko sa-«j mo eden: strupene gobe so kakor kače. Bolerina od njih je grenka ko pelin. ZDKAVKO TOMAZEJ J Poročila poslušajte vsak dan ©b 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 27. oktobra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Skladatelja Pavle Kalan in Ferdo Juvanec 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 9.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet 10.15 Simfonija 10.40 Seznanite se s Parker- jevimi 10.55 Vsak dan nova* popevka j 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Vet. Erik Spiler: Borba proti kokošji \uig\ 12.15 Dalmatinski plesi 12.30 Spored Chopina 13.C0 Glasba za dober tek 14.05 Mozartove koncertantne skladbe 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Kurt Edelhagen in pevec Perry Como 15.10 Med našimi amaterji 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Ko se oglasijo strune kitar 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18 IG Operni napevi 18.25 Kvintet bratov Avsenik nas pozdravlja s slovenskih planin 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.C0 Naš variete 22.15 Od.iaja za naše izseljence 23.05 Za ples in prijetno razvedrilo NEDELJA - 28. oktobra 6.00 Dobro jutro dragi poslušavci 6 30 Napotki za turiste 7.40 Fogovor s poslušavci 8.C0 Mladinska radijska igra 8 40 -.Beograd 1961« 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo 1C.00 še pomnite tovariši 10.30 Matineja komorne glasbe 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Sto pisanih taktov za dc':er tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I 13.30 Za ,^-išo vas 14.00 Koleda 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II 15.15 Zabavna glasba 15.30 Divja jaga — simfonična pesnitev 16 00 Humoreska tega tedna 1C.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 V zabavnem tonu 17.15 Radijska igra 18.14 Franz Liszt s tremi oprodami 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Umetnost verizma 22.15 Zabavni ansambli RTV Beograd 23.05 Za lahko noč PONEDELJEK - 29. oktobra 8.05 Zborovska glasba 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Za mlade radovedneže 9.24 Ansambelska glasba iz starih časov 9.47 Poje zbor »France Prešeren« iz Kranja 10.15 Pevčeva pot v podzemlje 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti - Ing. Mali-Godec Karolina: Čimveč mleka v našo prehrano 12.15 Igra Pihalni orkester JLA 12.30 V paviljonu zabavnih melodij 13.30 Predigra in nekaj scen iz Poli če ve opere »Deseti brat« 14.05 Pol ure z velikimi plesnimi orkestri 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Simfonietta 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.35 Instrumentalni intermezzo 17.45 Melodije za vas 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mali ansambli v plesnem ritmu 18.30 Poje Mariborski komorni zbor 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program J RT 20.45 Novo v znanosti 22.15 V zabavnem tonu j 22.50 Literarni nokturno 23.05 Vabimo vas na ples j TOREK - 30. oktobra 8.05 Iz vlog basista Zdravka Kovača 8.35 V ritmu Latinske Amerike 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 10.40 Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti - Ing. Anatol Goričan: Kombinat Savinjska dolina 12.15 Zadovoljni Kranjci vam igrajo in pojo 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Iz dežel kanjonov 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Od Triglava do Ohrida 15.15 Kvintet za flavto, oboo in klarinet 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posluša vcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stoglavi virtuozi 18.45 S knjižnjega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Portret v miniaturi 20.15 Radijska igra 21.15 Sonata za trobento in klavir 21.28 Naš glasbeni avtomat 22.15 Igramo za vas 23.05 Za vaš oddih 23.20 Studio za novo glasbo SREDA - 31. oktobra 8.05 Uvertura, fantazija in suita 8.55 Pisan svet pravljic in z~odb 9.25 Zabavni kaleidoskop 10.15 Nekaj madžarskih narodnih pesmi 9.25 Popevke 6e vrstijo 9.45 Narodne za glas in harmoniko 10.15 Koncert za klarinet in in godalni orkester 10.30 Drobne skladbe Slavka Osterca 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Ivanka Brglez: Vibroza pri govedu 12.15 Slovenske narodne za male vokalne ansamble 12.30 Slavna sopranistka v Verdijevih operah 13.30 S popevkami po Evropi 14.05 Radijska šola za srednjo 6topnjo 14.35 Orkestralni intermezzo 15.15 Mala revija zabavne glasbe 15.37 Dva znamenita pianista 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Hudič z violino 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Sedem plošč 18.30 Francoske narodne pesmi 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Štirikrat petnajst 21.00 Glasbena medigra 21.05 Podeželjski filozof 22.50 Literarni nokturno 23.05 Glasbena medigra 23.12 Skupni program JRT 23.45 II. concertino za klavir in orkester ČETRTEK - 1. novembra 6.00 V ranem jutru ... 7.15 Pesem v melodijah 8.00 Vojko Novak: Ankica 8.20 Pesmi padlim partizanom 8.45 Igra orkester Mantovani 9.05 Spirituale 9.20 Četrta simfonija 10.00 Requiem — literarna oddaja 10.40 Pesem strun 11.10 Klici samote 11.40 Do poldneva z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 12.05 Iz velekih oper 13.30 Niz biserov 14.00 Iz partizanske glasbene lirike 14.30 Lepe melodije 15.15 Mali koncert jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 15.30 Intermezzo na godalih 15.45 Padlim 16.00 Reportaža o žalnih svečanosti 16.30 Ob zvokih violončela 16.50 Melodije v godalih 17.05 Orkestralni intermezzi 17.30 Radijska igra \%A§ PastoTa\n& feOnaVa 19.05 Narodne 6 Slovenskim oktetom 20.00 Veečr zj velikimi zabavnimi orkestri 21.00 Ifigenija na Tavridi 22.15 Večerni preludij 22.40 Godalni kvartet št. 2 23.05 Nočni akordi PETEK - 2. novembra 8.05 Iz znanih baletov 8.35 Sedem pevcev — sedem popevk 8.55 Pionirski tednik 9.25 Po 6tezah jugoslovanske solistične glasbe y.45 Partizanske pesmi 10.15 Dva prizora iz opere Norma 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Korošec: Agromelioracijski ukrepi na Travinju 12.15 Venček srbskih napevov 12.30 Flavta in violončelo 12.45 Ansambel Jožeta Kom-piča 13.30 Štiri dežele - štirje orkestri 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Lucijan Marija Skerjanc — osem narodnih napevov 15.20 Arije iz opere Razuzdančeva usoda 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arnest Chausson — Poem za violino in orkester 18.00 Aktualnosti doma in v 6 vetu 18.10 Med našimi narodnimi pevci in muzikanti 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Malo instrumentov — veliko glasbe 20.30 Štiristo let klaivrske glasbe 21.00 Melodije od včeraj in danes 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Operna sO';r?ja 22.35 Klavir in veliki zabavni orkestri 22.50 Literarni nokturno 23.05 Za vaš oddih Drugi program SOBOTA - 27. oktobra 19.05 Moja domovina I. ciklus simfoničnih pesnitev 20.45 Igrajo majhni ansambli 21.0 Boris Hristov v italijn- 6kih okerah 21.37 Z orkestrom Wernerja Mullerja po Indiji 22 15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA - 28. oktobra 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Zabavna glasba 14.30 Popoldne m> rconrunii glasbi 15.15 Zabavna medigra 15.20 Sabo ter j i — II. 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Koncer za klavir in orkester 20.45 Miniatura za violino in violončelo 21.00 Zabavni intermezzo 21.10 Od valčka do jazza 21.30 Melodije velikih mest 22.15 Koncertirajo komorni ansambli PONEDELJEK - 29. oktobra 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Dve simfonični pesnitvi 20.00 Ne vse — toda o vsakomur nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 30. oktobra 19.05 Iz muzeja plošč 20.05 Odmevi z letošnjega Varšavskega festivala 20.45 Pred mikrofonom so naši pevci in majhni zabavni ansambli 21.00 Tretja simfonija 21.30 Program UNESCO 21.45 Jazz ob 21.45 PETEK — 2. nove.nbra SREDA - 31. oktobra SREDA - 31. oktobra 19.05 Zapišite narek 19.20 Joan Sutherald v manj znanih operah 20.10 Ob mediteranskih obalah 20.45 Mornarske pesmi 21.05 Simfonietta za godala 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 27. oktobra RTV Zagreb 18.00 S polnimi jadri — mladinska TV igra RTV Beograd 19.00 Slike in skulpture 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Bgoerad 19.30 TV pošta 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik Tfl.Sft VY.«v£$CjV Italija 21.05 Jaguarjev prijatelj — glasbena revija RTV Ljubljana 22.00 Vdova, ki ni bila vdova — zgodba RTV Beograd 22.15 Tretji človek NEDELJA - 28. oktobra RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica RTV Beograd 18.15 Koncert za I. razred 19.00 Beograjska kronika RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film RTV Beograd 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 20.45 Zvoki glasbene predklasike RTV Zagreb 21.25 Portreti in srečanja ČETRTEK - 1. novembra RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja ' RTV Ljubljana 10.30 Škratje — zgodba iz oddaje Robin Hood RTV Zagreb 10.30 Veter - št. 25 13.50 Športno popoldne RTV Ljubljana 18.10 Pet minut raja — film JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Mojstri humorja 21.45 Mednarodna ura n n PONEDELJEK - 29. oktobra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Hammond orgle 19.30 Po svetu jazza 20.00 Devet moških zborov 20.25 Medigra z violino 20.45 Serenada za godala 21.00 Malica 21.15 Trikrat petnajst ČETRTEK - 1. novembra 19.05 Simfonični koncert 20.45 Od melodije do melodije 21.20 Brez vrnitve 21.40 Zaključni akordi RTV Ljubljana 18.30 Butalski medved — lutkovna igra RTV Beograd 19.00 Naša TV univerza 19.15 Risani filmi RTV Ljubljana 19.30 T V obzornik JTV -20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 20.45 Jugaslavija-ekspress — TV drama RTV Zagreb 21.45 Ekran na ekranu — ^ filmska oddaja TOREK - 30. oktobra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 18.00 Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Igra orkastter Mantovani JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 TV tribuna RTV Ljubljana 21.00Pekel žena in trije spomeniki — filma RTV Beograd 21.00 Poštna kočija RTV Zagreb 21.30 TV Spot - film RTV Beograd 21.40 To so strune povedale 22.10 Poezija in proza PETEK - 2. novembra RTV Ljubljana 18.00 Kulturna panorama 18.30 Veliki slovanski svet 19.00 S kamero po Afriki 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Spored jugoslovanske kinoteke Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA - 28. oktobra ob 10. uri URA PRAVLJIC -filmske pravljice TOREK - 30. oktobra ob 16. uri za dijake Hofman: DAN IN VSI DNEVI ob 19.30. uri RTV Ljubljana 10.00 Prenos zasedanja ljudske skupščine Slovenije o osnutku ustave SOBOTA - 27. oktobra Center — amer. barvni film CRNI NAREDNIK ob 16. uri, jugoslovanski W film KOZARA ob 18: in 20. uri, premiera francoskega filma OBSODBA ob 22. uri STOR2IC - sovj. barvni film TIGRI POTUJEJO Ob 10. in 16. uri, amer. barvni film CRNI NAREDNIK ob 18. in 20. uri SVOBODA - j tal. barvni CS tilm POLETNE ZGODBE ob 18. in 20. uri CERKLJE - poljski barvni film KRIŽARJI ob 19.30 uri NAKLO - franc. barv. CS film NOCI LUKRECIE BOR-GIE ob 19.30 uri PODBREZJE - franc. film URE OBUPA ob 19.30 uri .sNEDELJA - 28. oktobra CENTER - amer. barv. CS film CRNI NAREDNIK ob 10. in 14. uri, jugoslov. VV film KOZARA ob 16. in 18. uri, amer. film CITADELA ob 15., 17. in 19. uri STOR2IG - franc. barvni film PRINCEZA IZ KIEVA ob 16., 18. in 20. uri ŽIROVNICA 27. oktobra — amer. barv. CS film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE 28. oktobra — angleški film NI DREVJA NA ULICI DOVJE 27. oktobra — angleški film NI DREVJA NA ULICI 28. oktobra — italijan. film BELI ŠEJK KRANJSKA GORA 27. do 28. oktobra — franc. barvni film TISTI, KI MORA UMRETI 30. in 31. oktobra — nem. STOR2IC - sovj. barvni film trije tZ VARIETEJA film TIGRI POTUJEJO ob 10. in 13. uri, amer. barvni film CRNI NAREDNIK ob 15., 17. in 19. uri SVOBODA - sovj. barvni i 2o uri film TIGRI POTUJEJO ob 14. uri, i tal. barvni CS film POLETNE ZGODBE ob 16. in 18. uri CERKLJE - polj. barv.CS ffim ¥»\TAW\ d& tt. Yti \%. uri NAKLO - franc. barv.CS film NOCI LUKRECIE BOR-GIE ob 16. in 19. uri GORICE - franc. film URE OBUPA ob 15.30 uri VISOKO — francoski film URE OBUPA ob 19. uri LJUBNO 27. oktobra - HERKULES IN KRALJICA LIBIJE ob PONEDELJEK - 29. okt. CENTER - italj. barvni CS film JEZ NA PACIFIKU ob 16., 18. in 20. uri STORZlC - francoski film OBSODBA ob 16. in 20. uri, sovj. barvni film TIGRI POTUJEJO ob 18. uri TOREK - 30. oktobra ENTER - ital. barvni CS film JEZ NA PACIFIKU ob 16., 18. in 20. uri STORZlC - francoski film OBSODBA ob 16. in 20. uri, sovj. barvni film TIGRI POTUJEJO ob 18. uri SREDA - 31. oktobra CENTER — nem. barvni film KRALJ CARDAŠA ob 16., 18. in 20. uri, premiera francoskega barv. CS filma PRINCEZA IZ KIEVA ob 22. uri STORZlC - francoski film OBSODBA ob 16. in 20. uri, sovj. barvni film TIGRI POTUJEJO ob 18. uri SVOBODA - nemški film UBIJALEC M ob 18. in 20. ČETRTEK — l. novembra CENTER — amer. barvni film VIKINGI ob 10., 16. in 18. uri, nemški film UBIJALEC M ob 20. uri STORZlC — nemški film UBIJALEC M ob 10. in 15. uri, francoski film OBSODBA ob 17. uri, franc. barvni CS film PRINCEZA IZ KIEVA ob 21. uri SVOBODA - nemški film UBIJALEC M ob 18. uri, franc. film OBSODBA ob 20. uri PETEK - 2. novembra CENTER - amer. barvni 28. oktobra - HERKULES IN KRALJICA LIBIJE ob 16. uri KROPA film HREPENENJE ZA MOŠKIM ob 20. uri 28. oktobra — ameriški CS film LJUBEZNI EDDYJA DUCHINA ob 15. in 19.30 uri 1. novembra — italj. barv. film POLIKARP ob 20. uri SKOPJA LOKA 27. in 28. oktobra — franc. film TI SI MOJE ŽIVLJENJE ob 18., 20., 9.30, 17. in 20. uri 30. in 31. oktobra — amer. W film HUDIČEV UČENEC ob 18., 20. uri in ob 18. in 20. uri 1. in 2. novembra — nem. film OD PRETEKLOSTI DO VEČNOSTI ob 20., 18. in 20. uri RADOVLJICA 27. oktobra — jugosl. film ABECEDA STRAHU ob 20. uri 28. oktobra — angl. barvni film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 16. in 20. uri 28. oktobra jugoslov. film ABECEDA STRAHU ob 18. uri (in ne ob 10. uri) 28. oktobra — amer. barv. film BENY GOODMANN ob 10. uri matineja 30. oktobra - švedski film POLETJE Z MONIKO ob 20. uri 31. oktobra — švedski film POLETJE Z MONIKO ob 18. in 20. uri 1. novembra — amer. barv. CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE ob 20. uri 1. noevmbra — angl. film S. O. S. PACIFIK ob 18. uri 2. novembra — angl. film SOS PACIFIK ob 20. uri DUPLICA 27. oktobra — franc. barvni CS film GRBAVI VITEZ ob 19. uri 28. oktobra — franc. barv. CS film GRBAVI VITEZ ob 15., 17. in 19. uri S. O. S. PACIFIK ob 20. uri 31. oktobra — italjan. film SMRTONOSNI UDAREC ob 17. uri 1. novembra — italijan. film SMRTONOSNI UDAREC ob 19. uri NOGOMET Kranjski ligaš potuje jutri v Ljubljano, kjer se bo na stadionu v Šiški pomeril z moštvom »Ljubljane«. , Turistični informator KRANJ I Športne prireditve ROKOMET Jutri bo na sporedu VIII. kolo gorenjske lige. Na igriščih prvoimenovanih moštev se bodo srečali — Iskra B : Triglav (ob 9. uri), Tržič B : Zabnica (ob 9. uri), Radovljica : Duplje (ob 10. uri), Sava : Tržič C (ob 10. uri), Križe : Mladost B (ob 11. uri), Savica je prosta. Gorenjski predstavniki v republiški ligi — Tržič : Svoboda (ob 10.30), Mladost igra s Šentvidom v Šentvidu, Iskra pa s Piranom v Piranu; ženske — Mladost igra z Branikom v Mariboru. JESENSKI KROS Jutri dopoldne bo v Naklem v izvedbi domačega telesno-vzgojnega društva tradicionalni jesenski kros, ki velja za gorenjsko prvenstvo. V hotelu »Evropa«, kjer obratuje vsak dan razen torka od 20. — 3. ure dancin£ kavarna (igra priznani ansambel »Sani«), razpolagajo še s 25 prostimi posteljami. Hotel »Jelen« ima prostih ležišč. Dom na Joštu — prostih 28 ležišč. V zasebnih turističnih 60-bah pa je prostih 10 postelj. KRVAVEC V domu na Krvavcu, kamor se pripelješ z žičnico, je moč [dobiti 42 postelj. JEZERSKO V domu na Jezerskem lahko prespi 66 oseb, medtem ko je v zasebnih tujskih sobah prostih še 72 ležišč. Češka koča pa je odprta samo ob sobotah in nedeljah. , _ 'j ■ " ■ .y •:' j PREDDVOR V gostišču »Grad Hrib« imajo prostih 17 postelj. BLED Prenočišča je moč dobiti v hotelu »Jelovica« in hotelu »Krim«, zakaj hotel Toplice jo zaradi čiščenja in dopustov zaprt do 15. novembra. BOHINJ V hotelih »Jezero«, »Zlatorog« je dovolj prostih ležišč. Prav tako je tudi dovolj prostih ležišč v ostalih krajih Gorenjske. PLES v Zalogu pri Komendi, ki ga prireja KUD -Pre-". žihov Voranc«, se bo začel ob 15. uri v domu. Zavrteli so boste ob poskočnih zvokih' škofjeloškega seksteta bratov Pleško. Turistični dom Brdo pri Ljubnem na Gorenjskem k; . Gobe razvrstimo na večjem pladnju. Ne smejo biti tesno druga poleg druge. Ni pri poroči ji vo, da bi jih hranili v polivinilnih vrečkah. Hranimo jih v hladnem in suhem prostoru. Ohranijo se do tri dni. V hladilniku jih ne imejte več kot en dan. Zrak v hladilniku je za gobe prevlažen. Ko gobe pri pravi jamo, se morajo slabi deli odstraniti. Pripravljena jedila iz gob lahko serviramo tudi pogreta. Ce ste, gobe pripravili za kosilo, jih torej z mirno vestjo za večerjo po-grejete in z njimi postrežete. Suha koža je nežna, se ne 6veti, nima razširjenih por in zajedavci se pojavljajo morda le na nosu in na bradi/ Prej s« pojavijo ob očeh gubice. Tudi na čelu in okoli Razširjene pore na nosu vanj. Nato si še vroča \ i .) poležite na nes, tako da ee pofao pore razširile. Nato previdno stisnite zajedavce. očistite z obrazno vodo kožo in nato si še zmijte obraz s hladno vodo. Da vam bo rdečica na nosu. hitreje izginila, ga rahlo izmasirajte in na-Na nosu je koža bolj mast- mažite s polmastno kremo ali na, prav zato se pojavijo za- kremo ASEPTIN, ki je prav jedavci. Skuhajte kamiličen primerna za negovanje mast-čaj in košček vate namočite no kože. Marsikatera žena ugotovi, če si dobro ogleda ko;» na ebrar.u. da ima na nosu rez-širjene pore. Pogosto se pojavijo tudi črne pikice — zajedavci. Prav gotovo ni to nobeni ženi v okras. Kako jih bomo odstranili? ust se kaj kmalu pojavijo prvi starostni znaki. Proti vetru in mrazu je suha koža občutljiva. Za čiščenje uporabljamo čistilno kremo ali mleko. — Hranilna nočna krema naj bo mastna. ROZ1NINE KROGLICE Testo si lahko pripravimo v petih minutah. 100 g masla iii margarine zmešamo s 50 g sladkorja v prahu, dodamo nastrgano limonino lupinico, 1 jedilno žlico ruma in dve jajci, 250 g moke, pecilni prašek (2 žlički) in nekaj mleka. Nato dodamo šc 100 g rozin. V ponvi segrejemo mast in T. žlico oblikujemo testo, k: ga v masti scvremo. Ko so k>G^i:ce svetlo rjavo zapečene, jih povaljamo v sladkorju in z mi takoj postrežemo. Staro in novo Grigorij Cuhraj o sovjetskem ..novem valu" Tudi v sovjetskem filmu lahko govorimo o novem valu, če naj imenujemo vsako novo gibanje v filmski umetnosti s tem v Franciji rojenim imenom. Led, ki je oklenil sovjetski film v času Stalina, je prvi otajal režiser Grigorij Cuhraj leta 1955 s filmom »Enainštirideseti«. Cuhraj je še danes med vodilnimi ustvarjavci novega sovjetskega filma, zato je med najbolj poklicanimi, da govori o tem gibanju. Rodil sem se v Ukrajini pred dvainštiridesetimi leti, daleč od Moskve, kjer sem 1955. leta posnel svoj prvi film — ►►Enainštirideseti*', ki je tako močno vplival na sovjetsko filmsko ustvarjanje. Preden sem posnel »Enain-štiridesetega«, sem mnogo Film Režiserji, ki mislijo, da je najvažnejše v filmu ideologija in ustvarjajo svoje filme v prvi vrsti s tega stališča, ne bodo našli razumevanja pri občinstvu. Ideologija je dobra 6tvar, vsak film bi moral imeti ideološko izhodišče; kar je 6labo, je ideološka propaganda. Sovjetska zveza je v tridesetih letih dala mnogo dobrih filmov. Bili so polni ideoloških tem, toda bili so tudi zelo človeški, npr. »Capajev«, »Mi iz Kronštata«, »Potem-kin«, Pudovkinova »Mati«, ►►Veliki državljan«, »Lenin 1918.« in drugi. Režiser narediš lab film, kadar je med ideologijo in humanostjo razlika; kadar pa sta ideologija in humanost istovetni, naredi dober film. premišljal o prihodnosti sovjetskega filma, ki je zaradi Stalinovega kulta postal oz-kosrčno dogmatičen. Odločil sem se, da se bom boril proti temu dogmatizmu. Da bi dobil priložnost posneti film, sem se moral boriti 6 predsodki. Stari režiserji so bili tako prepojeni z dogmatizmom, da so bili povsem nezmožni sami ustvariti nove ideje ali sprejeti nove ideje drugih. Celo če bi 6kupina starih sprejela nove ideje, bi se vseeno lotili snovi tako, kot so pripovedovali zgodbe vsa dolga leta; zakaj stil, način pripovedovanja zgodbe je za umetnika prvi problem. Kot režiser nisem imel nobenih izkušenj, toda imel sem življenjske izkušnje. Med vojno sem bil vojak in pozneje sem čutU, da moram nekatere 6tvari izraziti v filmu. Na srečo so me podprli taki režiserji kot Sergej Jut-kjevič in Mihail Romm, ki sta mi mnogo pomagala. Toda bilo je tudi mnogo režiserjev, ki so mislili, da je snemanje take teme slaba zamisel. SKUPNE POTEZE IN RAZLIKE Da bi razumeli mojo filozofijo, kot se izraža še kasneje v filmih »Balada o vojaku« in »Cisto nebo«, je treba najprej razumeti, kaj imamo skupno z zahodnim novim valom in pa kakšne razlike so med nami. Mnoge stvari so skupne. Vsi živimo v enem svetu. Tempo in psihološki profil tega časa sta nam skupna. Vsi smo ljudje dvajsetega stoletja. Seveda pa je razlika v ideologiji; in prav tako kot je razlika v ideologijah, je tudi razlika med našimi fil-m. Toda v filmih ni samo ideologija, v njih 60 tudi še druges tvari — čustveni zanos in človeška občutja. Te 6tvari so najpomembnejše v Prizor iz sovjetskega filma vsakem filmu. Cuhraj TEORIJA IN PRAKSA Zadnja leta Stalinovega življenja je bila velika razlika med tistim, kar 6e je govorilo, in tistim, kar 6e je delalo. Mnogo se je govorilo o komunizmu in humanizmu, to se je izpovedovalo, toda v resnici ni bilo tako. Doživeli smo komuni^ zem brez humanizma, kar se ne bi smelo nikoli zgoditi. Sedaj imamo v Sovjetski zvezi močno skupino mladih režiserjev. Ljubitelji filma bodo kmalu poznali njihova imena. Mladi Andrej Tarkow-ski, ki mu je komaj 26 let, je imel velik uspeh z »Ivanovim otroštvom«, zgodbo o vojnih letih, kot jih je doživel majhen fantič. Ta sovjetski »novi val« je imel viden vpliv na 6taro skupino režiserjev, na primer na Mihaila Romma, čigar zadnji film »Devet dni enega leta« so vrteli na letošnjem festivalu v Karlovvh Varyh. Ta film je po stilu povsem nov, če ga primerjamo z dosedanjimi Rommovi-mi filmi. Tudi Gerasimov in -Reiszman sta posnela nove filme, ki so povsem različni od tega, kar bi človek pričakoval od njiju. Starejši režiserji 6eveda čutijo težo bremena preteklih let na svojih ramenih, toda za mladega režiserja ni tako težko najti nov način izražanja in odražati nove ideje. V času, ko se razvija naša politika vedno bolj demokratično in se bori proti še preostalim postojankam dogmatizma, lahko pričakujemo obdobje, ko bomo ustvarjali vedno boljše in boljše filme. Se vedno se moramo boriti za nove koncepcije v filmih, ker je v študijih in kinematografih še toliko ljudi, ki še vedno mislijo o filmih tako, kot so v Stalinovih letih. NEZADRŽEN PROCES Trdno sem prepričan, da je proces, ki se sedaj a v sovjetski kinematografiji, tista vrsta napredka, ki ga ni mogoče zaustaviti. Nihče nas ne more odvrniti od naših sedanjih teženj. Napake prejšnjih generacij se ne morejo več ponoviti. V filmu »Ko so bila drevesa visoka« Leva Hulidžanova sta zaigrala glavni vlogi odlična igralca Jurij Nikulin in Ina Gulaja ±4 Sovjetski ljudje so odločeni živeti polno in srečno življenje. Celo V najhujšem stalinističnem obdobju je preprosto ljudstvo uživalo v življenju; toda med resničnim življenjem in izražanjem tega življenja v umetnosti so bile številne pregra-je. Dogmatizem, ki je vladal v umetnosti, je onemogočal, da bi ljudje cenili delo svojih umetnikov. Umetnost ni odražala lepote življenja. Ob tej lepoti pa je bilo tudi trpljenje, ker so ljudje videli tepCAf> ŽM)«n}a in hfcrate tudi krutosti in nedemokra- tične metode ljudi, ki so delali za Stalina. Človek je zmožen mnogih stvari — ljubezni in sovraštva, ustvarjanja in uničevanja. Dobri mir je boljši od slabe vojne. Bolje je graditi kot rušiti. Vsak nepokvarjen človek to ve, toda velika ovira, ki danes loči narode, je, da ne verjamejo drug drugemu. To bo tema mojega naslednjega filma, katerega naslov bo »Svet čaka na čudež«. Scenarij je končan in letošnjo zimo bom v Sibiriji začel snemati. »Cisto nebo«, ki ga je zrežira* NOVO DOMA »Beograd film«, podjetje, ki je nastalo po združitvi srbskih produkcijskih podjetij je začel snemati film »Drevi«, ki pripoveduje o enoličnem vsakdanjem življenju osamljene žene. Scenarij za film sta napisala Bora Stanković in Aleksander Petrovič; slednji film tudi režira. Film snemajo na beograjskih ulicah s »skrito kamero«. Na Hvaru pa »Beograd film« v koprodukciji z zahodno nemškim podjetjem CCC snema film :>Otok«, v katerem igrata glavni vlogi Elke Sommer in Peter van Eyck, režira pa Jovan Živanović. Končno »Beograd film« snema v Dubrovniku »Operacijo Tizian«, zgodbo o poskusni tatvini dragocene slike. Glavni vlogi so zaupali gostoma Američanu VVilliamu Campbellu in Ircu Patricu Mac Giyu, v ostalih vlogah pa bomo videli Ireno Prosen, Manjo Goleč, Radeta Markovica, Miho Baloha in Dragomirja Felbo. »Ju/ Naenkrat pa jc avtomat oživel. »Kaj vraga hočete reci s tem?- Njegov grozeči obraz, ki ga je nenadno razburjenje spačilo. mi je dokazoval, da bi deklica utegnila upravičeno imeti strah pred njim, če se je razjezil. Dražiti ga ni bilo dobro. Poirot je živahno odvrnil: »Betty Barnardovo Je umoril duševno bolan človek. Samo če boste govoril čisto resnico, utegnemo priti na sled.« Donald Fraser je dolgo gledal Margareto. »Res je to, Donald,« je rekla. Zdaj se nikakor ne smemo ozirati na lastna ali tuja čustva. Vse moraš povedati!« Mladi mož je nezaupljivo pogledal Poirota. •»Kdo pa ste? Vi niste od policije?« »Boljši sem kot policija,« je odgovoril Poirot, ne da bi si bil svest kake bahavosti. Zanj to ni hdlo nič drugega kot ugotovitev golega dejstva. »Povej mu! Vse!« je tiščala vanj Margareta. Donald Fraser se je vdal. »Nisem bil prepričan,« je odgovoril obotavlja jc: to se je nanašalo pa Poirtovo vprašanje, če je veroval Betty. »Takrat, ko mi je povedala, sem ji verjel, potem pa — Morda je bilo nekaj takega v njenem obnašanju in — vse skupaj se mi je zdelo •umljivo.« »Res?« je dejal Poirot. Vsedel se je mlademu možu nasproti in njegov pogled, tako se je zdelo, se je vsesal v Fraserjeve oči. »Sram me je bilo ,da sem jo sumil, toda nisem si mogel pomagati, suma se nisem mogel Odkrižati... Odločil sem se, da bom čakal doli na bregu .dokler Betty ne zapusti »Rdeče mačke«. Res sem šel tja dol ,toda potem sem se le domislil, da tega ne morem storiti. Retty me bo videla .razjezila se bo ,in tako uganila, da sem hotel oprezati.« »Kaj ste torej storili?« »V St. Leonards sem šel. Ob osmih sera bil tam. Pazil sem na vse avtobuse, če bo s katerim prišla ... toda ni je bilo.« »In potem?« ' »Vso prisebnost sem izgubil. Prepričan sem t>il, da je šla z drugim in mislil sem si, da jo je morda peljal s svojim vozom v Hastong. Brž tedaj tja — pogledal sem v vseh hotelih in gostilnah, čakal sem pred kinematografi — vse skupaj je bilo prekleto bedasto: Tudi če je prišla v Hastong. je ne bi našel, vsaj lahko ne. Bila pa je lahko tudi kje drugje.« Nehal je. Čeprav mu je glas ostal jasen, se je v njegov ton vendarle primešal lahen odmev žalosti in slepe jeze, ki ga je verjetno obhajala, ko je iskal Betty. »Končno sem odnehal in prišel sem.« »Kdaj?« »Ne vem. Sel sem peš. Moralo je biti že polnoč ali še kasneje, ko sem prišel domov.« »Potem —«- Kuhinjska vrata so se odprla. »Ah, tu ste,« Je dejal inspektor Kelsey. Inspektor Crome se je preril predeni, pogledal najprej Poirota, nato Fraserja in Margareto. »Miss Margareta Barnardova in Mr. Donald Fraser,« je predstavil Poirot. »Inspektor Crome Iz Londona. Medtem ko ste vi iskali zgoraj, sem se jaz zabaval z Miss Barnardovo in Mr. Fra-serjem, če bi se dalo zvedeti kaj takega, kar bi nam utegnilo koristiti.« »Tako? Ah!« je dejal ius.:cktor Crome. Njegove misli so se zadrževale oolj pri Miss Bar-nardovi in Fraserju kot pri Picroiu. Poirot je stopil v vežo. Sledil sem mul »Ali ste opazili kaj izrednega,« sem ga vprašal. »Samo čudovito morivčevo velikodušnost,* je dejal. Nisem si upal reči, da nimam pojma, kaj Je hotel s tem povedati. 13. RAZGOVOR Konference ali razgovori! Kadar se spomnim na zadevo ABC, se pravzaprav spomnim vedno na razgovore. Razgovori v Scotland Yardu .razgovori v Poirotovem stanovanju, oficielni in neoficienlni razgovori. Fri razgovoru se je vse vrtelo okrog tega, ali naj se zadeva z anonimnim pismom objavi v časopisju ali ne. Umor v Be.vhtUu je vzbudil vse drugačno zanimanje kol oni v Andovru. Saj so bile posebnosti mnogo bolj po okusu publike kot pri onem drugem. Predvsem je bila žrtev jnlado lepo dekle. Razen tega se je dogodil umor v priljubljenem kopališču. Časopisje je natanko opisovalo podrobnosti in jih naslednjega dne spet pogrevalo. ABC voznemu redu je posvečalo primerno pozornost. Splošno mnenje_ je bilo, da je morilec kupil vozni red v kraju samem in da je važen ključ za njegovo identificiranje; razen tega se je zdelo, da je morivec prišel z vlakom in se nameraval spet odpeljati v London. Ker v redkih poročilih v umoru v Andovru vozni red ni igral kdove kakšne ulogc, jc bilo v splošnem malo verjetno, da bi javncs't slutila kako posebno zvezo med obema umoroma. »Odločiti se moramo,« je dejal podpredsednik kriminalne policije, »kako bomo najbolje na- predovali? Ali naj objavimo posameznosti - pokličemo publiko k sodelovanju in k podpori, saj so nazadnje le milijoni - ki bodo iskali blazneža ...« -Ne bo se mu poznalo, da je blazen,« je pripomnil dr. Thompson. »... oprezovali, kdo bo kupil vozni red — in tako dalje. Na drugi strani pa je prikladneje delovati v temi — da storivec ne izve, kakšne načrte imamo. Končno, saj itak ve, da vemo nekaj o njem. S temi pismi namenoma napeljava pozornost nase. Kaj menite vi. Crome?« »Jaz gledam na zadevo takole, sir: Ce objavite po časopisju, potem storite tisto, kar bi morivec želel. Saj je njegova želja, da bi postal znan — slaven. Ali nimam prav, doktor? Vzbuditi hoče pozornost.« Bt. Thonrpswa j«. prvkvmaA. Podpredsednik je dejal zamišljeno: »Torej ste za to ,da bi molčali o njem. In vi, monsieur Poirot?« Moj prijatelj ni odgovoril takoj. Pretehtaval je .kot se je zdelo, najprej ifu-bno svoje besede. »Zame je položaj silno težak, sir Lionell, saj sem takorekoč privatno soudeležen. Ce svetujem molčati, se bo reklo da se bojim za svoj dober glas. Težko je! Ce bi priobčili vse, bi imeli od tega koristi, res. Opozorili bi s tem vsaj publiko, daj se pazi, na drugi strani pa sem ravno tako kot inspektor Crome prepričan, da bi ABC ravno to hotel imeti.« »Hm!« je naredil podpredsednik in si drgnil brado. »In če našemu blaznežu ne storimo tega veselja, kaj ho potem storil?« je vprašal zdravnika. »Moril bo tretjič,« je odvrnil doktor takoj. »Prisilil vas bo k potezi.« »In če iz zadeve naredimo časopisno senzacijo ,kako bo reagiral nanjo?« »Natanko t,<,ko. Na en način netite njegovo blazno veltčje, na drug način pa ga dušite. Rezultat je v obeh primerih enak: nov zločin.« »Kako mislite vi, monsieur Poirot?« »Soglašam z doktorjem Thompsonom.« »Koliko zločinov — po vašem mnenju — namerava ta blaznež storiti?« Dr. Thompson je pogledal Poirota. »Najbrž od A do Z,« je odgovoril veselo. »Taio daleč seveda ne bo prišel — niti približno ne. Prijeli ga boste najbrž dosti prej. Postal je spet resen. Seveda ga boste mnogo prej prijeli. Mogoče pri G ali H. Podpredsednik je udaril po mizi. »Za vraga, saj menda ne boste resno trdili, da moramo računati še s petimi ali šestimi umori?!« »Toliko jih ne bo, sir,« je dejal Crome zelo prepričevalno. »Zanesite se name!« »Pri kateri črki pa pričakujete konec, inspektor?« je vprašal malce posmehljivo Poirot. Crome ga je pogledal tako nejevoljno, da je v tistem hipu, pozabil celo na svojo dulevno nadvlado. »Najbrž ga primem že pri naslednjem umoru, monsieur Poirot, prav gotovo pa najkasneje pri F.« Obrnil se je k podpredsedniku: »Zdi se mi, da je problem psihološko jasno pred menoj. Dr. Thompson lahko morebitno napako popravi. Domnevam, da se morivčevo samozaupa-nje pri vsakem umoru dvigne za sto odstotkov. Vsakokrat si reče: »Zvit sem — ne morejo me dobiti!« Na ta način pa bo postajal vedno bolj samozavesten, pri tem pa nepreviden. Kmalu se ne bo več trudil, da bi ravnal oprezno. Saj je tako, doktor ,ali ne?« Dr. Thompson je pritrdil. »Po navadi je tako. Laično ste to prav dobro povedali! Bolje splob ne bi mogli. Na te stvari se vi najbolje razumete; monsieur Poirot, no, kaj pa vi mislite o tem?« Crome j u ni bilo posebno prav, da se je zdravnik obrnil na Poirota. Bdi je mnenja, da je on sam edini strokovnjak. »Inspektor Crome ima prav,« je dejal Poirot. »Paranoia,« je zamrmral doktor. »Ali je pri primeru v Bexhillu prišlo na dan kaj takega, kar bi se dalo praktično uporabiti?« je Poirot vprašal inšpektorja. »Ničesar zanesljivega. Natakar v »Splendidu« v Estburne, ki smo mu pokazali fotografijo umorjenke .trdi ,da je bilo to dekle 24. tam z moškim, ki je nosil očala. Možak je bil srednjih let. Tudi v prenočišču »Pri levu«, na pol poli od Baxhilla v London, so fotografijo spoznali. Pravijo ,da je prišlo dekle v lokal nekako ob pol devetih 21. v spremstvu moškega, ki je nosil mornariško uniformo. Obe izpovedi seveda ne moreta biti istočasno pravilni, toda obe sta verjetni. Seveda trdi še cela kopica drugih ljudi, da so videli dekle, toda večina teh podatkov ni dosti vredna. Od kod je vozni red, doslej nismo mogli ugotoviti.« »Zdi se, da ste vse storili, kar se storiti da, Crome,« je dejal podpredsednik. »Kaj menite, monsieur Poirot? V kateri smeri bi se morda še dalo zasledovati?« Počasi je odgovoril Poirot. »Velike važnosti, se mi zdi, bi bilo, če bi odkrili motiv.« »Saj ta je jasen! Takoimenovana abecedna blaznost, ste rekli, doktor, ne?« »To že. Take stvari se dogajajo! Toda čemu abecedna blaznost? Ravno blaznež ima vedno posebno važen razlog za zločin, ki ga zagreli.« »Ah, dajte no, monsieur Poirot,« je de'al Crome, »oglejte si zadevo Stoneman iz leta 29. Nazadnje je prišlo z njim tako daleč, da je umoril vsakogar, ki ga je količkaj razjezil.« »Popolnoma pravilno,« je dejal Poirot. »Toda, če je kdo visoka in važna osebne st ali pa če se za tako ima, potem se jc treba varovati malenkostnih nevšečnosti. Ce se na pr. muha kar naprej vseda na vaše čelo in vas do blaznosti draži — kaj boste storili? Poskušali boste muho ubiti, pa vas zaradi tega ne bo prav ni pekla vest. Vi 6te važni — ne muha. Ubijete jo in nevšečnost je odstranjena. To dejanje se vam zdi pametno in upravičeno. Drug razlog, da bi ubili muho, je fanatični občutek snage. Muha je škodljivec za skupnost — proč z njo! In ravno tako misli tudi duševno bolni zločinec. Oglejte si zdaj naš primer: Ce so žrtve izbirane le po abecedi .potem jih morivec ni odstranjeval zato, ker so vzbujale v njem jezo ali nevoljo. Tak slučaj bi bil le preveč neverjeten.« Mladi vedel Ali veste... 4 da so žirafe kljub dolgemu vratu popolnoma nemc in sploh nimajo živcev za proizvajanje glasu. C da jc beseda »šah mat« po poreklu iz perzijskega jezika in dobesedno pomeni: »kralj je mrtev!« £ da so najhujši sovražniki kač v nekaterih predelih našega planeta, prav kače same. To so na primer koralne kače iz tropskih predelov Afrike ali »paragugu« kače, ki živijo v Indiji. q da so Filipini neodvisna republika, ki je sestavljena iz približno 7000 otokov, od katerih je nekako 6000 nenaseljenih. Komaj 462 otokov ima površino več kot 2,5 kvadratna kilometra, medtem ko so ostali manjši. £ da ima en kvadratni centimeter kože 1 meter krvnih žil, 4 metre živčnih vlaken in okoli 3 milijone celic. £> da živi pri nas več vrst lastovk. Najobičajnejše; so vaške in mestne lastovke, a najdelj se selijo tiste, ki se izležejo pri nas. g> da človeški živčni impulzi »potujejo« z brzino 460 kilometrov na uro. f) da sc približno vsako uro zgodi na svetu potres. Tri četrtine vseh potresov je na obalah Tihega oceana in na njegovih otokih, a ena četrtina na ostalih delih sveta.