Leto Y111., štev. 114. Celje, torek 12. oktobra 1926. Poštnina plačsna u gotouinl. Izha|a v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 201—. Posamezna öteviika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOTA DOBA Uredni&tvo In upravni&tvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Veličasten sprejem češkoslovaških parlamentarcev v Ljubljana Ljubljana, 11. oktobra. Češkoslo- vaški parlamentarci so pri&peM danes ob 10.05 dopoldne v Ljubljano. Vlak jo ianel radi svečanih sprejemov v Novem mestu in drugih krajih nekoliko za- mude. Pred kofodvorom in v sosedTijp.li ulicaili so je zbrala nod 10.000 glav bro- ječa množica. Ko je prilvozil vl'ak z gosti na peron, so pretresle ozračje vi- harne ovacije. Vojkaška in sokolska godba sta zaiigrali češkoslovaško in na- so državno himno. Velilki župan dr. Baltic je v iimenu lijiubljanske oblasti v priisrcnih bos-edah pozdravil bratske goste. Z ah valid1 se je predsednik čsl. po- slanske zbormfce Jan Malypetr, nakar so kreniii gostje z avtamobili pred ma- gistral Na Miklošičevi ccsti se je raz- vila ogromna povorka, brojieča nad 5000 ljudi. V povorki so korakalle med dr. tri godbe, Sokoli' in Orli v krojih, ženstup v narodnih nošah, oficirskii zhov^mi. akadeni'ska mladina. Urice od kolodvora in Miklošieeve ceste do ma- gistrata je od obeli strani flankirala šolska mladina in drugo obcimstvo, ki je obsipalo goste s cvetjem in jim pri- rejalo neprestane ovacije. Obširnii trg pred magisiratom in vse sosednje uliice so zasedle nepregled- ne mnoiice LjuMjančanov in okoliča- nov. Ko so prihajali avtomobili z go- sti, so zaorili vi'harni pozdravi, godbe pa so zasvirale narodne komade. Vlad- ni komisar dr. Mencinger je v iimenu ljubljanske občine s krasnim nagovo- rom pozdravil goste, naglašujoč veselje, da jih lanko pozdravi v svobodni Ljub- l!jani kot predstavnici svobodne SIov&- nije. Podpredisednik čsl. senata dr. Fran.tLsek Soukup je v svojeni zalival- nem govoru naglašal, da so vezali Če- he s Slovenci že dolga deselletja po- prej najtesnejši stiki, ko so se borifi. v Avstriijii za svobodo in tudi pozneje, ko so se borili med vojno na bojiščih za osvoboditev. PozdravH je Ljubljano kot predstaivniico Slovenije hi želel, da bi v osvobojeni domovini se poglobila lju- bezen in braitstvo, ki veze slovenski in češkosliovaški narod. Parlamenlarci so se podasi nato v magistratno dvora.no, kjer se je izvr- šiia svečana predaja krasnega pokala, ki ga je poklonila oeškoslovaška dele- gaciija mestni občini ljubljanski. Pokal je sprejel vliadni komiisar dr. Mencin- ger i)n se v lepem govoru zahvalil za dariJo. Gostje so si nato v avtomobilih ogledali mesto in njegove znamenitostk Ob 13. uri se je pričel v veli'ki dvoranii hotela »Union« velik banket. Popolidne si bodo gostje ogledali ljuibfjansko oko- liico. Ob 19. uri priredi mestna občina čsl. pa-rlamentarcem na cast čajanko in bakljado po mestu. Ob 21. uri se od- peljej'O gostje preko Jesenic nazaj v domovino. Mucen položaj Uzunovicove vlade. Zagrebski Skandal In vlada. — Svetozar Pribičevič o položaju. Pred izredno se|o Narodne skupščine. Beograd, 11. oktobra. Danes do- poldne sta se vrmila iz Zagreba minr- stra Pucelj in dr. Šibenik. Minister Puicelj je še tekom dopolidneva obiskal miimistrsikega predsedniiika Vzunowca in mu i/zrocil odgovor Stjepana Radi- 6a. Kakor znano, je min. predsednik radi incidentov pri sprejemu češkoslo- vaških parlamentarcev na zagrebškem kolbdvoru včeraj pozval Stjepana Ra- diica, da se opraviiči in da priimerno zadoščenje. V vladnib krogiili se opaža velika nervoznost. V poliiticn/ih krogih naglasajo, da se naliaja radikalna stranka v zelo težkem položaju in da je prisiljena ohranMi koalfcijo z Radi- cevo stranko, dasi ji je ta koalkija nad .vse mučna in nesiimpaitična. Radičevcii izrahljajo ta pofožaj in zalitevajo zopet nove koiicesije. Razšiirjone so vesti, da je Stjepan Radic zaliteval upokojitev zagrebškega velikega župana dr. Kra- marica . . . Beograd, 11. oktobra. Vodja samo- stojnih demokratov Svetozar Pribiče- vic je dal danes dopoldne novinarjem daljše i'zjave o politiičnem polozaju. Med drugim je napadel Ljuibo Davido- vioa in mu očital naivnost, ker nada- ljuje brezuÄpesno pofitiko narodnega sporazuma. Napadel je tudi radikalno stranko, češ da je s svojim deloan bla- mirala našo državo pred celim svetom in da je dokazala, da ni zmožna no- bene poštene koalicije več. Vsem stran- kam naj bo mememto, kako postopa radikalna stranka s svojiani zavezniki. Beograd, 11. oktobra. Danes do- poldne se je pricela seja ministrskega s-veta. Na dnevmem redu je poročilo zUgrebškega velikega župana o incr-"~ den.tiili ob pri.lliki sprejejiia češkoslova- škiJi parlamenitarcev na zagrebškem kolod^oru. Seja ob 13.30 še traja. Da- nes dopoldne je priispelo v Beograd mnogo paslancev, da se udeleže jutriš- nje izredne seje Narodne skupscine. Na tej seji bodo ministri pred preho- ~dom na. dne\Tii red odgovarjali na ne- katere interpelacije, m. dr. tudi na in.- terpel^cijio post. Smodeja glede inieno- vanja iinž. Kneievica za diirektorja drž. železnic v Ljiubljani. Za jutrišnjo sejo Narodne skujpščine vlada splošno za- Nova katastrofalna poplava na Grorenjskem. Voda unlčila vse, kar je še ostalo od zadnje povodnji. Ljubljana, 11. oktobra. Nepresta- no deževje v zadnjdh dneb je povzro- cil'Oi na Gorenjskem nove katastrofalne poplave, ki prav nic ne zaostajajo za papfaivarai pred 14 dnevi. Skoraj vse reke in potoki so v noči od sobote na nedeljio naglo narasli. Voda je v nede- l'jo zjutraj Drestopila bregove in popla- vila zla^ti Ziri, Polhov gradec in škof- jelosko okolico. V Selski dolini je voda ponmla nad 20 mostov. Odnesla je vse proviizorične mostove in brvi, ki so jih zgradiiLi po zadnji povodnji. Porušenih je tudi mnogo his. Voda no&i s seboj veliike mnozine lesa, pohiištva in pogi- njeno živiittiio. Sa.va je od nedelje da pondeljka narasla za 2 metra. V nepo^- sredni Ij.ubljanski okolici sicer še ni povodnji, bati pa se je, da tudi tu pre- stopi voda bregove. V prizadete kraje je bila takoj odposlana vojoska pomoč. V Poljanskl dolini je voda uničila se ono malo, kar je ostalo po zadnji po- pTa/vi. TeLefonske m brzoja-vne zveze s poplavljeniiini kraji so pretrgane. Gosuodarska kriza. Elementame nesreče, koje so nas doletele v toku iuli'ja, avgu,sta in sep- tembra, pa velika škoda, ki jo bo vsled tega trpelo naše narodno gospodar- stvo, so dale povod širši javnosti, da se je zacela pečati z vprašanjem gospo- darske krize v naži diržavi. Tudi to pri- zadevanje, da se da na dnevni red vprašanje rešitve ekonomske krize, bi ponienilo velik korak k zbofjsanju po- ložaja, ako bi merodajni faktorji vse- povsod zahtevali, da se podvzamejo smctrene mere, potom katerib bi se da- lo kolikortoliko paralizirati težke po- sledice velike gospodarske krize, ki dobiva z dneva v dan vse hujše oblike. . Naša država se sedaj naJiaja v gospodarski siituaciji, v kateri so se na- hajale vse države, koje so iz periijode denarne inffaciije prešle k deflaciji, ali boljše rečeno, koje so povoljno dovr- šile vprašanje stabiliKacije nacijonalne valute. Gola stabiiiizacija valute brez drugiih gospodarskiih pogojev je mora- la neizbežno tudi pri nas povzročiti! veliko gospodarsko krizo, v kateri se sedaj naliajamo, a katere siimptomi so se začeli kazati že sredi preteksoga leta. Čini dobi v kaki državi nacijonal- ni denar po perijodi stalnega padanja neko stalno vrednost ali relativno do- bro vrednost napram inozemskim va- luitam, mora nujne priti, tako je pisal S. Koj'ic v »Trg. glasniku« za neki čas in dokler se ta težki gospodarski polo- žaj me preživi, do teh le postedic: 1. Ponianjkanje denarja in čim manj ga jie, tern večja obrestna mera; 2. manj- ša konsuiinna moč notraujega trga; 3. padanje konsumnrh moči inostranskihi tržišč in visled tega pasivna trgovin- ska bilanca; 4. zastoj v industriji in trgovini, a istočasno brezposelnost de- lavcev; 5. čutijo se davčna bremena težje, ker se davčni siistem ne naliaja v financno-gospodarskem okviru, za katerega je bil sestavljen. Pride prora- čunski deficit in vse slabe posledLce d&- ficiitnega državnega budžetiTanja. Najpotrebnejše in neodLožljive me- re, ki bi jii/h bilo treba podvzeti s pri- vatne in z ofLciijehie strani, bi bile: 1. Olajsanje pogojev kreditiranja pri Narodni banki, Drž. hipotekarnii banki, Postni hraniinici in velikih pri- vatnih denarnih zavodiih, a predvsem. ziiiižanje obrestne mere. Pogoj za zni- žanje obrestne mere bi bitfo zmanjša- nje davčnih bremen, ki danes tako težko težijo vse kreditne ustanove v državi. 2. Potom carinske politike bi se moralo čiin bolj onemogočiti plasira- nje inozemskin produktov na nasa tr- žišča. 3. Ta mera bi pomenila nenavad- no mnogo v pogledu aktiviranja naše trgovitnske bilance in čianboljse pFačil- ne bilance, ker bi se reduciral naš uvoz. Opazka, da bi se s tako usmerjeno ca- rinsko politiko oviiral tudi naš izvoz, I ker bi inozemstvo odgovorilo z isthnii Giovanni Amadeo: Moja prva in zadnja ljubezen. Bilo mi je takrat 18 let, ko sem na potu iiz Firenice v Bologno spoznal vit- ko, plavkasto devojko. Iz njene posta- ve, iz vsega njenega glasu je odsevala ana čudna in miJstična pri/vMcnost, ki jo romantiki nazLviajo magično. Cetudi ji nisem vedel kaj povedati, sem jo vendar vprasal: >Ali potujete v Francijo, gospo- dična?« »V Firenco.« »Prihajate iz Bologne?« »Ne, iz Sollnograda.« »Iz Sotnograda?« sem vzkliknil ves razočaran z otroškim začudenjem. »Iz Solnograda?« čeniu je od tako daleč prižla v Italijo, se danes ne spomiünjam več točno, ali v duši čutim še danes živo bolest, ki mi jo je zbudilo njeno pripo- vedovanje, polno tuge in bridkosti. Ne bi mogel več reči, ali je bila sirota ali pa so jo gonift v daljmi tuji svet nijeni ničvredni starši; ali je bilo njeno življenje že polno tegob in tezkihi izkušenj, ali pa sele koinaj zapustila samostan., turoben in tesen, kakor je- ča; ali jo je v Firenci pricakovala ka- ka jezična, ali pa kaka dobrodušna te- ta, ali pa je šla na posete h kaki pri- jateljski rodbini. Spominjam se saino nje in njenega zvenečega nem&kega knena: Magda Bittner je bila divno lepa. V Firenci sem jo spremil do hiše, kjer so jio pricakovali Dogovorila sva sestanek za drugi dan. Postal sem njen priijatelj in cesto sva se sestajala na samotnih in tihih stezali, dokler nisem končno dobil prüike, da se sestanem ž nijo v njeni krasni in koketni sobici. Veste-li, kaj se to pravi, ako se osemnajstletni človek znajde sam v ele- gamtni, koketnd sobiJci mBade deklice, iz ci'je pojava in glasu odseva cudiia, mistična privliačnost, ki jo nekateri na- zivajo magiično? To se pravi, da občuitiš v duši pe- sem, sl'icno pesmi gozda v solničnem pomladaniskem jiutru. V srcu čutiš po- ezijo, pa ne najdeš besed, da jo izra- ziš. Iznenada si očaran, prevTadan od custev, zdi se ti, da so te vrgli v jeco, pa zopet te prekipeva slast in poželje- nje, razkosje, nežnost in amotiica, ki veje okrog tebe, kakor pritajen juini veter, v kojem človek gine, drhti in umtra . . . Ko je Magda spoznala, da jo lju- bim, me je pogledala globoko in izne- nadeno: »Toda stara sem komaj sedem- najist let.« »In jaz šele osemnajst.« »Preveliki otroci smo se, zato se morava tjubi'ti kot prijatelja. Najina ljubezen bo s časom sama vzniida.« »Toda jaz te ljubim že sedaj, Mad- da, ljubim, kakor da imam že štiri- deset let.« »AM od kod to veš? Kaj občutiš, kaj te sili k temu, da mi razkrivas svo- jo ljubezen?« »NeianDerna želja, da radi tebe uinrem.« »Ubogi Giovanni! Ne ljubi ne- srecnega dekleta, bedne stvarce, ki ji je usojeno, da izgine». . . Ti ne veš, da grozi mojcunu zlMjenju nedoUiUirjivo zlo . . . Ah, tega ti ne ves . . . Morda je to zadnja pomlad mojega življenja!« Solze so mi stopile v očk Uboga1 Magda! NesMšno se mi je priblizal'a. Nisem mogel odoleti želji, da jo pol"jubim. Ona pa je sramežljivo zakrila lice s svojiimi ročicamk »Zakaj si to napravil! Bog, o Bog, ako bi to zvedeli moji sorodniki.« Pogledal sem jo začuden. Ona pa je nasloniiki svojo nežno gtavico na moja prsa in komaj slišno zašepetala: »Vseeno! Vseeno! Tudi tako mo- ram umretit Ljubi me, se bolj me lju- bi . . .!« Mnogo mesecev je trajala najina vroca ljubezen, Nekoč je Mag"da izne- nada prejela brzojavko in je morala takoj odpotovati. V moji duši je zapu- sliki vzdun svoje poslednje poinfadi, v; mojih očeh dve veliki solzi. Gutil sem, da je ne bom nikoli vec videl, da je od- sJa od mene za vedno, da umre v svojil zasneženi, melanholični domovini. To je bila moja prva ljubavna avantura. In če mi dovosite, vam ho~ čem poredati še svojo zadnjo. Dolgo, dofcgo pozneje sem imel srečo, da sem se na potu i'z Milana y Benetke spoznal z lepd in mlado ga- sp o, od koje se je razširjal oni razkoš- ni in neodolj.iivi miiris, kojemu je než- na pesnikova duša dala epitet: moja ljubezen ne umre. Gospa me je ogtedovala in jaz sem jo nagovoril: »Potujete li, gospa, v Benetke?« > V Benetke.« »Priihajate iz Milana?« »Ne. Iz Madrida.« »Iz Madrida.« Cemu je prihajala iz tako oddalje- niih krajev v Benetke, iz njenega hlad- nega govora nisem mogel prav posneti< toda spominjam se se, da je omenila svojega lijubosumnega moža in njego- vo rodbino, ki jo je preganj»ala, toda kdo pravzaprav in zakaj jo je prega- njal, nevem vec. Spominjam se samo, da je mnogo pretrpela in da je bila zelo žalostna. Gvetoča bujnost njenili Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 114. merami glede našega izvoza, ne drži, ker so naši dežemi pridelki inozemstvii vendar bolj potrebni kakor nam izdel- ki inozeiniske industrije. 4. Zn,ižanje obrestne mere in olaj- šanje kreditndili pogojev bi zelo omililo kriizo nase kidustrije in trgovkic, tocla tudi ta mera bi bila nezadostna, ako ne bi država s svoje strani podvzela vse mogoče v pogledu zrnanjsanja davičniih bremen. Znižanje obrestne mere in davčna razbrenienintev bii itmela za posledito, da bi pribranlla nasa industri'ja in trigoviina državi mnoge mddiijone. 5. Naš državni proračun se je se- staivil v ča,su denarne inilacije eudnim in nenormalnkn potom. Proračun ni sestavljen po državniih dohodkih, ka- kor bi bitlo to normalno, ampak so se tu doiočila davčna bremena po veličini proračuna. Tisoč dkiarjev državnega davka na osebo, kar je bito morda že preveč tedaj, ko je bil dinar zelo malo vreden, pomeni danes zelo pogosto ne- znoslj'Lvo breme. Zbog tega je potrebno takoj znižati davčna bremena. Davčna razbremeniitev bi brez dvoma dala de- lovnemu človeku mnogo več moči, da bi mogel prežh-eti gospodarsko krizo, ki ga tako pritiska. 6. Toda vse gori navedene mere bi bile iluzorne, ako se ne zmanjša dr- žavni proračun za najmanj 30%. Re- dukci'ja proraeuna bi se mogla izvestij na način, da bi se iz proračuna izTo- čile vse večje itnvestiicijske postavke, ki bi se naj krile potom velikega držav- nega posojida, koje bi v iinozejnstvu se- daj prav lahko dobili. Poleg tega bi .se morala razdržavi/ti vsa pod jet ja, ki obratujejo sedaj pasi'vno. Pri tern bi se moral predvsem reducirati prora- čun mini&trstva vojne in. mornarice, kolikor bi to dopu'stila varnost države. Zinanjjšanje velikega uradniškega staleža bi znatno pomagalo olajišanju našega državnega proračuna, toda ta, mera bi se poliitično dala izvesti samo, ako bi se Lzdalo zakonodajno rešenje o neiizpopolnitvi izpraznjenili uradnii- škiili inest za gotov iiiz let. Ponovitt breizixspesen poLzkus redukcije uradnir- štva, bi pomenilo opravljati neresen posel; toda reduciirati že itak nizko place uradiiikov bi biilo še slabše. To bi se reklo — iiorčevati se z bedo in gladom velikega stevi'la državljanov, od katerili pravičnega del a je zelo od- viisen blagor in napredek države. Poiitika pf DEMISIJA M1NISTRA DR. NIKIČA. V četrtek zvecer je nenado- ma deniLsijoiiiiiral minister za šuine in rudniike dr. Ni'ko Nikič. Že v cetrtek popoldme je biilo opažati, da je ministr- ski predsednik Nikola UzunovLc dva- krat zaporedoma odsel v avdijenco h kralju. in da se je vsakokrat vračal zelo resuega obraza. Sodilo se je, da gre za porocid'a o poliitiičneni položaju, ki je bil vse prej kakor roznat. Zvecer ob 9. uri) pa je Nikola Uzunovič paslal v prLvat- no stanovanje dr. Nikica ministra za izenacenje zakonov dr. Srskica, ki je v imenu NiJkole Uzmncfvica zahteval od dr. Nikiča, naj odstopi. Mindvster za šume in rudn-ike dr. Nikic je takoj iz- poln.il potrebne formaliiosti, napisal demiisiijisko piismo in ga terocil niinir stru dr. Srskicu. S tern pismom je näto ob pol 10. uri odšel predsednik vfade Nikoki Uzu.novie tretjlč na dvor ter ga iaročM kralju. Kralj je sprejel d em iß L jo in imenoval za namestmika mimistra za šume in rudn.iike prometnega miniistra dr. Vaso Jovanovica. Po tern odstopu se pojavljajo v Beogradu najrazlicneji- še kombkiacije. Izgleda, da je stališče sedanje vfade precej omajano. V pri- hodnji/h dneh niso i'zkljucene senaÄcije v polLtičnem žiivljcnju. p RADIO JJELA ZOPET ZGAGO. V petek popoldne so prispeli češkosio- vaški parlamenitarci iz Beograda v Za- greb. Na kolodvoru se je vršil vefiča- sten sprejem. Stjepan Radic je med pozdravnimi go vor i ves čas delal ne- umestne in nedostojne opazke. Gostje so ga kratkomalo ignorkali im s tern nekol'iiko zabrisalli mučen vtis Radice- vega nastopa, ki jo izzval v Beogradu splošno ogorčenje. Via da indirektno napoveduje energične ukrepe proti Radi*cu. p NAÖA ZUNANJA POLITIK A. Bukareski dneviiiii/k »LuiDta« objavlja razgovor svojega pariškega poročeval- ca z dr. Ninčičem. Dr. Nioiciid mieli, da se bo po uvelijiavljenjiu načrta v Tho- iiryju pojavilo kot prvo vprašanje pri- kljuciitve Avslriije k Nemciiji. Dr. Ninči- c«va poltitika gre za tern, da pritegne Madžarsko k Mali antanti ati k Jugo- slaviji. To se laJiko zgodi z vstopom Madžarske v MaJo antantq ali pa s tes- n.i/m sodelovaiTJem med Madžarsko in JugoslavLjio na ,gos'podarskem polju. Jugo.slavija je priipravljena dovoliti Madžarski izhodišče na morje pri Spli- tu. Že dalje časa so viidijo v tem po- gledu tudi konkretna pogajanja med Madžarsko in Jugoslavi.jo. Na drugi strani pa skusa1 Jugoslavija utrditi svoj položaj ter se razbremeniiti v Ma- kedoTuji. Za:to predla^ga sodeliovanje z Bolgarsko. Sporazum z Italijo ni rešil jadranskega vprašan.ja, ker so Hrvati slej kot prej neprijatelijisko razpolioženii napram Itafiiji.. Dr. Niinčilč je govoril z Burovom v Zenevi o balkanskem Lo- carmi. Govorjeno je bilo o trgovskem sodelovanju in o izhodu Bolgarske na Egejsko morje. Do tega bi laliko prišlo s svobodnijii pristankom Grcitje. Poro- čevalec dodaja kot laistno informaeijo, da študirajo poMitLcni in vojaški krogii v Beogradu v zadnjem času zeio inlen- ziivno pölozaj, v katerega bi zašla Ju- goshvviijö! za slučaj iitalijanske inivaiije v Al.ba.nigo. Na vsak iiaicim. iitaliijansko- jugoslovenski odnošaji niiso prisreni. — Dr. Nitioic je sprejel v Parizu pred svojim povratkom v Jugoslavijo tudil grške novkiarje. Oheäloval je, da je se- da.nja gmka vlada nepriijatelj'sko raz- položena na.pram solumski pogodbi. Grško-jiugoslovenisko prijaterjstvo je za dr. Nimeiica hrbtenica ju'goslovenske poliitiike. Mala antanta ima interes na tem, da sprejme Grci'ja to pogodbo. Po- godba ne ogroža grške nevtralniosti, kakor je dejal bivši milniistrski predsed- nik Hiihaliakopolos. Toda grški tisk na- pada in ugovarja, da bi pogodba po- menila posrbljenjc makedonske presto- lice. List »Etnos« piše proti Franciji, ki uTgira ratificiranje solunske pogod- be, dozdevno radi miiru na Balkan u, doci'm dosega s tem streinljenjem baš n asp rot no. Celjska kronika. c KREDIT ZA NOVO 0KR0ŽN0 SODIŠČE. Iz zanesijivega vira smo dognali, da je bil s-tavl'jen predlog, da se vstavi v državni proračun 1920/27 zn,esek Dim 1,500.000.— kot prvi obrok za zgradbo novega okrožnega sodišča v Geljiu iai 20.000 Dim za podiranje starega okrožnega sodisca v Gelju. Ni treba gubiti besedi, da bi bila taka po- stavka bolj potrebna kakor karkoli. c RENOVIRANJE MAGISTRA- TA je bilo te dnii končano. 0 tej zadevi piiše »Julro« sl'edece: »Renovkanje oeljiskega mestnega magistrata je sedaj končaiio. Lepa'zuinanja fasada, svetlo- lmodra barva z belimi okraski, pristoja celjski reprezentančni hißi ter služi v okras Prešeriijovi ufici. Mestni občimskii za&top iin celjsko prebivaistvo je zadnja leta pokazalo, da mnogo da na primer- no zuinanjo.st vn snainost celj&kega me- sta, ])asa.mezna poslopja pa, ki so pod držaivmo upraivo, kaiejo v tem oziTu naravnost vehementen koniraist. ZDa&tii se odliikujie po svojem desolatntem sta- njiu poslopje starega okrož. sodiišča.« »Marbuirger Zeitung«, ki zaivzema gle- de reiiioviranja drugo stališče, piše 'v svoji stev. z dne 8. t. m.: »Renovkanje ma gist rat nega posfopja bo te dni kon- cano. Fa&adai pa ni izpadla posebno Enrilo i Splošna prilfubljen i Ravni nadotnestelc oKu&en # ceiaeai. | JOtohiva se v f se5 dobro asortlraniß UolonifainiO tryovlnaf). ditvnih oblik me še danos sporn in ja na sopek »vt'ziji rož. Že danes mi je njeno zveneče šjDansko ime neizbrisno v spo- minu; Fernanda Mignoz. Ko smo dospeli v Bonetke, sem jo spremil tja do hotelskih vrat. Ponudil sem ji čt^stitljiivi konfort avojega čiste- ga prijateljatva in ji dbljubil, da jo po- setkn. Gesto sem jo videl na trgu sv. Marka in nekega dne sem se odročil, da jo posetini v strogo umetniški sobi enega najboljsih liotelov, v katorean je »tanovala. Vcste-li., kaj se to pravi, ako se človek s sti/rideseti'ini leti znajde v stro- go uinetniiški sobi velikega hotela v družbi ml ade, še vedno lepe žene, od koj« veje duh, ki ga pesniki nazWajo: moja ljubezen ne umre? To se pravi, biti skoz in skoz per- fiden in lainjLv. Bitje brez srea in brez obeutka. Redek primer cinifcma in pre- tvarjanja, ki je v stanjn, da vam pri- poveduje o fjubezni s shulkiuni in než- nkni besedami, dockn jie imtknno za- vzet od niisli na klijenta, na menico in na zaniujen posel. ¦»Vi ine Ijubite?« »Neskončno!« »A nioje dobro kne?« »Ne born ga kompromi/tiral.« »Toda jaz sem pošlena žena.« »Ali sem jaz morda lopov?« »Dobri moj Giovanni! Zalivalju- jem se vam za vase prijateljstvo, za vaso skrb in udanost, katero ste mi iz- kazali, toda prosiun vas, ne pripove- dujite mi o ljubezni. Ostanbva prijate- lja! Nitsva več v tetih, da bi počela ta- ke neunmosti.« »Toda jaz vas ljubim, Fernanda; ljubim vas, kakor da knam sele osem- najst let!« »Piemeni>to sree! Toda ne Ijubite žene, ki jo preganja usoda in človeška zloba. Vi ne veste, da je moje sree ubito od muk ki uniiceno od neizmerne bo- le.sti, ki me bo spravil'a v grob! Ah, vi ne vos>te . . . Vi ne veste, da je to morda | zadnja pomlad mojega ževfjenja . .-.< Uboga Fernanda! Objelo me je globoko socustvovar- nje in niisem mogel odoleti želji, da jo objamem. Ona se mi je iztrgala, ihteč: »Bog, o Bog, kaj poenete! Če bi moj mož, ki je že ikik do skrajnostil ljubosuinen, to zvedel! . . .« SklLcevanje na Ijubosuiinnega mo- ža je neugodno vpüvalo name. Ona je to otpaizila. Tuino ine je pogledala, nar sloniila svojo nežno glavico na moja prsa in zašepetala tüio kot vecerni zefir: »Vseeno . . . Vseeno . . . Objemi me, rnocno me objemi . . . Tudi tako j moram unireti!« I VzdrlUel sem. Presiinü me je ču- den obeutek. Doigo sem jo gledat", nazadnje pa radostno vzkliknil: Resnica je, ne motilm se! . . . Ti si! Moja mladost, ki se vrača! . . .« In docim me je ona ginjena opa- zovala, s&m se jaz radoval kakor da je zopet vizklüa sreča mojih osernnajstiih let. »Takrat si bila plavkasta, vitka, boJestna ki si se še knenovala Magda Bittner.« Sedaj se je vzradostik tudi ona in se je čudila, da me ni že prej spoznala, dasi sem ji povedal svoje ime, ki ga je pa pozaibila v brezniejmi miuki in bo- lesti svojeiga življonja. Postala sva prijatelja, kakor ne- koc ter ozüvljala sporn ine na svojo pr- vo mladost, ki je bifci že tako daleko .... daleko. Nekega dne pa je spre- jela brzojavko in morala je takoj od- potovati. Spremil sem jo na postajo ki zo- pet gledal, kako iizgineva kot san. »Z Bogom, Magda Bittner, Fer- nanda Migiioz, meteor, ki se pojavljaa v dolgih presledkih mojega življenja. Z Bogom! Kdo ve, raorda se naj'ina pota Čgz dofgih dvajfset let ponovno krLžajo? okusno. Zid so prepleskali s cudno vo- deno-modriikasto, okraske pa z rumeii- kaisto barvo. V zadiiji sejii občkiskega sveta je bil, kakor znano, i/zvoljen so- .svet, ki naj bi skupno z magiistratom naKlzormral renoviranje hišniJi fasad ter rekl'ame na hiišah in požarnih zi- dovith. Vsekakor bi bilo zankniivo, kak- sno stališče zavzema ta sosvet napram takemu renoviranju magistrata, ki mora prednjačiti giede okusnih reno- viranj v mestu.« Beležkno le kot kro- niisti. priipomiinjaniio pa, da bi si ma- giistrat morda omisM drug napis za pročelje. Dosedanja tabla ni bila po- sebno priikupna. c UÜITELJSKO ZBOROVANJE. Učiteljisko društvo za celjski okraj je iimelo v soboto, dne 9. t. m. v šolskih prost or ill mestne osnovne sole svoje mesemo zborovanje, ki se ga je udele- žiilo lepo število uci'tefjstva. Iz stvarne- ga dela tega zborovanja posneinaino sledece. Vstop v osrednjo zvezo Dru- stva javniih naimeščencev se naj čim- jirej i'zvrsi, a ne po krajevnih organir- zaeijah, temvec po ceiiitralnem dru- štveiiiein vodstvu. Odkloni s,e propa- ganda za iizstop iiciteljstva iz vseh na- rodniili, kultuniüi in karLtatiivn.i'h dru- stev v znak protesta, ker vlada gmot- neiga vprašanja ne rešuje povolijino in, ne nnidi U'radnistvn niti najmanjših eksistenčniiJi pogojev. Tak iizstop bil iniel uspeh Te tedaj, ako bi ga izvrsilo uradnižtvo po vsej državi. Učiteljstvo celj&kega ok raja se pridružuje resolu- ciiji druigih učiiteljiski/h društev, da se uciiteljem za časa vojaške službe izpla- t'ujojo pohii službeni prejeniki in da se mod tem časom ne zasedajo po dru- gi'h nj'ihova služberia inest a. Gospod učiitelj Hajmšek je poročat o tečaju za rokotvorni pouk v MarLboru, gg. uči^ telja Volavšek in Jankovlič pa kot de- legata o pokrajiimskem učiteljskem zborovanju v Gelju, odnosno o Savez- ne;m zborovanju v Beogradu. Ga. uiči- teljica Jankovič je imela lepo in teme- 1 j lito ])ro.davan'je o temi »Kako se naj udejstvuje ui-keljiica na kmetiih«. Ostali des zborovanja je izpolnila živahna de- bata o znani učiiteljski deklaraciiji. Mi- sliirno, da bo bližnja bodočnost poka- zafa, kje je praxa pot. c LJUDSKO VSEUČILIŠČE V CELJU. Ponovno opozarjamo na pre- davanje g. inž. Ferda Lupše »S kara- vanio iz Siama v Shan, deželo ob Me- kongu«, ki se vrši v pondeljek, dne 11. t. m. na podlagi skioptiičniih slik. Pre- daval'O se bo v fiaiikalni sobi deške me- ščan.ske sole ob pol 17. uri za dijake, ob 20. uri za od raste. c ELEKTRIFIKAGIJA GELJSKE OK ÖLIGE se bliža koncu. Efektriična napeljava je že izvedena v Gaberju in na Spodiiiji Hudrnji, dela se pa še na Bregu in v Zavodni. V smeri proti Sp. Huidinji bo se-gala do gostilne Vobner, na Bregu do brvi in v Zavodni- do Žim- njakovega marofa. Se tekom meseca novembra je prieakovati, da bo elektri- fi«ka.ciija, ki je napeljana od mestnega omrežja, popolnoma gotova. Mestna občima dobiva električni tok od salske clektrarne in ga bo oddajala tudi oko- fj'ski obsikii. c V CELJSKI OKOLICI so se pcv- jaiviii v zadnjem času riibji tatovi. Rit- barsikemu druištvu, ki je razpLsalo na tatove znatne nagrade, se je posrecila zasači/ti več takih tičkov. Kakor poro- ca »Jutro«, je mod njkni tudi neki >vi- soko leteči možakar«, ki je z omamljiivi- mi sredstvi tovil riibe. Kakor znano, so za take slucaje določene visoke kazni. c UMRLA JE dne 8. t. m. na Zg. Hudiaiji pri Geliju ga. Mariija Planin- šek, vdova po posestni.ku, v 72. letu starosti. N. v m. p.! c NOVA BRV ČEZ V0GLAJN0 za kurilnico drž. železnice bo v krat- kem dogotovljena. S tem bo dobilo pre- bivalstvo ondotnega okoLLsa zopet kraj- so in ii'godnejso zvezo z mestom. c NEDOSTATKI V CESTNEM PROMETU. Obckistvo se staino prito- žuje nad ogliusujočiin rorj^otom in tru- šoem, ki vfada na ulicah v sredini me- sta. Dobro bi bilo, ce bi mestni magi- strat zaprl ceste v sredini mesta za promet s težkkni vozovi, kakor je to uivedeno v večjih mostih. c ČIŠGENJE KANAL0V. Mestni magistrait je odredil te dni čižčenije ka- nalov, ki so biili že polni nesnage. Do- bro bi bilo, če bi se člščenje opravljalo večkrat na leto. c MESO SE BO PODRAŽILO? Celjski mesarji nameravajo zvisati co- ne volovskemu in telečjemu mesu za Štev. 114. »NOVA DOB A« Stran 3. yrritite $e stare naimde in uporabljajte se nadalje davno preizkuseni PraviFranclLoi; kavni pridatek Ta pocenjuje kavojo krepča in j\ daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Ravi Francs. priblizno dva clkiarja pri kilogramu. -Svojo namero utemeljujejo s tern, da s sedaiiijiiiini cenami ne morejo shajati. Po našem mnenju bi bilo vsako povir- šanje cen brez podtage, ker se cene žit- vini od spomladi niiso spremenile. c ŽIVINSKI SEMENJ, ki se je vršil prejšmji pondeljek v Cel'ju, je bil zelo slabo obLskan. Vzrok tiči v dejstvu, da se je vršil isti dan somenj. v Žalcu. c KOUOŠKI VEGER V CELJÜ. V soboto, dne 9, t. m. je prkedila po- druznica »Jugosfovenske Matiice« v Celjju spomLnski vecer ob priliki oblet- nice koroškega plebiiscita. Velika dvo- rana Narodnega doma je bila še pre- cej napolinjena, vendar smo pogrešalii veliko število naših, takozvasnih narod- niili Slovencev. Prkeditev je otvorilo »Gel'jsko godbeno društvo« s treini kon- ¦certniini tockaimi, ki so bile precizno iizvajiane. Slediie so deklamacije gdč. Periceve in Majcenove ter diyaka Ske- ta. Dijaski giimmazijski zbor in pevsko driiistvo »Oljka« je zapelo par lepili pesmi. Nad vse je ugajal'a pesem »Na dan^«, ki j>o je moral pevski zbor po- novjiti. Po nagovoru predsednika gosp. Kafka Salmiča, ki je bil lepo zaertan in. .zaisnovan, bi se i/meta upriizoriti i.gra: »Priljaidni koniisar«, ki pa je vsled ne- nadne odpovedi nekaterith igralcev od- padla. Mesto tega je recitiiral gosp. Fe- dor Gradiisnik Gradnikov »ToLminski pujii/t«. G. Gradiisnik je z-el za svojo res niiojstr&ko reciitajcijo žrvaJmo odobra- vanje. Po ofiicijelnein sporedu se je razvila v vseh prostorih Narodnega doma živalina prosta zabava. Gesa pii- red.itev je dosegla v polni meri sivoj1 Hamen; želcti bi bilo le, da bi bila ude- Dezba v priliodirje stevilnejša in da bi oni gospodje, ki so svoje delovanje pri- .glasili, tudi svojö be.sedo drzali. c DHAŽBA KOLODVORSKE RE- STAVRAGIJE V CELJU se bo zopet vrsiJa dne 14. t. m. Naj si bo ta ali oni, ki bo stavil gllede najemnine najvišjo ponudbo, eno raoramo zabtevati: da dobi to restavracijo nas človek. Kje na sfoveiTskem ozemlju bi bil pod avstrij*- sko železniško upravo imel v najemu kako kolodvorsko restavracijo Slove- nec in če bi bil za to še tako usposob- ljen! Danes pa se prononskani Nemci vpišejo v kako stranko samo za to, da bi prisli na udobna mesta in tu še na- prej uveljavljali svoj nemški nacijona- lizem. c IZ POSLOVNEGA SVETA. G. Ivan Fric iz Maribora je otvoril na Slomžkovem trgu St. 4 ortopedično, bandaiiijsko in rokavicars-ko delavnico, g. R. Lesnik pa je preselil svojo kro^- jaško obrt s Slioinskovega trga St. 4 na Mari/borsko cesto st. 11. nasproti kinu Gaberje. c AVTOMOBILSKA ZVEZA, kil je bila nedavno uvedena med Celjem iin VraJifikLm, je biita že nujno potreb- na. Dokaz temu, da je avtobus vsak dan naibito poln. Zveza je ugodna in ludi cene miso pretira-ne. c DVE NOGOMETNI TEKML V nedeljo, due 1Ü. t. in. ob 14. uri se je vršila v Celju priijatel'jßka nogometna* tekma med Atletik sportklubom in I. SÖK Mariibor. Zmagali so Atletiki v razmerju 4 : 0 (2 : 0). Prvenstvena niogometna tekma , ki se je vrsita ob pol 16. uri med mostvoma SK Oelje in Red Star, je končala z zmago SK Celje v razmerju 2 : 0 (2 : 0). Tokmama jo kLjub neuigodnemu vremonu prisostvo- valo okoli 200 ljudi, Tekmi sta se vr- šiii na glaziji, ker jie bifo igrisoe pri »Skalni kletL« deloma pod vodo. c ESPERANTO. Vse, ki se zani- majo za tecaj asperantskega jezika, a svojiih prijav niiso poskli khibu, vljud- no vabiimo na sestanek, ki .se bo vršil v torek, dne 12. t. in. v klubovi sobi liotela Zvezde (pri g. Jas. Žumru, na Glavnein trgu. Doticnim, ki so se pr/- javiJi, pašilja klub pasebna vabila. Na- men sestanka je urediti ucni red. Ker se žeft klub ozirati na vse želje intere- sentov, pricakuje sijgurne udeleibe. Zacetek diskusij ob 7. uri zvečer. Spre- jemajo se ludi zainudniki. Slovonske slovnike Esperanta irna klub v zalogi za ceno 15 Din. Pristopnkia znaša en- krat za vselej 5 Din, učnina mesečno 20 Din, clanarima pa mesečno 3 Din. Pouk se bo vršil dvakrat na teden. Po- vdarja se vnovic, da je reisna želja klu- ba, da se prijaivijo samo interesenti, ki bodo vztrajali do konca tečaja. c P0Z0R NA D0LARSKE FAL- ZIFIKATE! Glasom ugotovitve držav- niiJi oblasti so se pojavili v naši državi številni dolarski falzifiikati, zlasti ban- kovci po 1, 5, 10 in 20 dolarjev. Fal^- zifikati so deloma zelo dobro izdelani in jih je težko Točiti od pravih. Neka- teri pa se spoznajio že na prvi pogled. J)omneva se, da so falzifikati vt'iho- tapl}eni i»z inozemstva. Kino. MESTNI KINO. V pondeljek 11. oktobra: Danlejev »Pelcel* (»Inferno«), Monumentalno delo ameriške filmske imdustrije v 6 dej>. — V torek 12., sre- do 13. in cetrtek 14. oktobra: »Njegova neznana žena«. Prvovrsten fiLmski ro- man v 6 dej. V glaviiLh vlogah Lil Da- gover iai Will!y Fritsch. K1N0 GABERJE. V pondeljek 11. oktobra: »Gospodična iz pragozda«. Velika drama iz džungle v 7 dej. V glaviiiih vl'ogah Norman Kerry in Pat- sy Ruth Miller. Za mladino dovoljeno. — V torek 12., sredo 13. in cetrtek 14. oktobra: »Princ in kokota«. Razkoš- na ljubavna pust.olovščina v 8 dej. V glaviiiih vlogali Lucy Dorraine in Wil- ly Friitsch. Sokolstvo. s S0K0LSK0 DRUŠTVO V CE- LJU poziiva brate, ki se telovadbe ne udelezujejo, da do 15. oktobra Lzpraz- nijio omarice. Po tern roku bo drustvo dalo izprazniti omarice v garderobi in ne prevzame nikake odgovornosti za v tell omariicah najdeno obleko. s 2IVLJENJE V NAZI TELO- ! VADNIGI je postato zelo žlvahno, po- ¦¦ sebiiio dober je obiisk pri člauiih. Vrnilo ! se je nekaj starih telovadcev, še večje i pa je število novo pristopLvših članov. • Pogresamo se vendar marsikaterega j starega telovadca »Gelyiskega Sokola«, j posebno nujino rabimo nekaj starejših • bratov, ki bi prevzeli vaditeljstvo. Pri- j di/te čiiinpreje in videli boste, da bo va- ; še delo bvafežno. ! s JUGOSLOVENSKI S0K0LSKI | KOLEDAR bo v kratkom dotiskan. Na- ) roebe sprejema JSS. Bratje in sestre, : ki želite ta naš koledar, javite to ene- '¦ am i'zmed celjßkiih odibornikov. Segajte I prid'no po našem koledarju. Nobeden - clan (ka) ne srae biti brez njega. j s SOKOLSKI K0LEK je izdal JSS ¦ in stane 50 para komad, pri vecjem i narocil'u 25% popusta. Ker so dohodki nanienjeni nasim obmejnisn sokolskim družtvorn, kupujte pridno ta naš ob- mejni koJek. s FILM VIII. VSESOKOL. ZLE- j TA V PRAGI se bo predstavljal tudi v I Gefju. »Geljski Sokol« je že naprosil : JSS, da ga ta poslje v kratkem v svrho i predMavljanja našemu drustvu. : c SASA POPOV, znamen.iti vijo- '< liisnki virluoz iz Sofije, koncerti-ra v ! sredo, dne 20. t. m. v Gelju. Popov, ro- i dom Boligar, je žel v spomladi sijajno j uspehe po vsej srednji Evropi. M&seca ! marca t. 1. je komcertiiral tudi v Ljub- ! ljani z velikiim uispeßom. — Mojstra ! spremlja na gtasovirj>u prianani dunaj^- | ski pianist g. Fred Grone. Sporod ob- j javkno v priJiodnji štovilki. Predpro- daja vstopniic bo v knjii'garni Goričar ! in Leskovsek. : s S0K0LSK0 DRUŠTVO V GE- ' LJU. Redna telovadba nizjiih razredov ; gimnazi;je in meščanske sole se prične i v sredo, dne 13. t. m. Vršila se bo vsa- ; ko sredo od 17. do 18. ure pod vod- stvom br. dr. Dohiičarja. Starši se na- prosajo, da požiljajo svojo mladino ; redno k telovadbi, ker se vrsi spomladi > razvitje narascajskega prapora. Širom domoirinea Š KRIZA V SLAVENSKI BAN- KI. Z dovolitviijo priisi'lne uprave je i rok za predlozHev bilance Slavensko ! baaikü podal'jsan na 30 dni. Natančna bilanca še ni it&gotovljena. Med tern se vrše med prizadetimi razgovori glede \ prevzetja riziika za minno likvidacijo j zavoda. I Š ÖTEDENJE. Minoli teden je bil j v financnem niimiistrstvu končan pre- ' gted proračuinoiv poedimili ministrstev. Pregledati je treba še proračune zu- i nanjega, vojnega in fiinančnega miaiii- i strstva. NaJA-eč namerava država prii- stediti1 pri proracunu zunanjega, voj- nega iin fkiančncga miinistrisiva. š P0ÖTNE PRISTOJBINE. Ka- kor smo svojedobno porocali, je mir niistrstvo poste in brzojava sklenilo, da } se zvisajo poštno pristojbine za dobo treli inesecev. I^ebitek zviisanih pri- stojtbin naj bi se uporabil za popkiv- ljeiuce. Ker pa se je pokazalo, da ško- da vsled pop Lave ni tako veliika, je mi- njLtrstvo poste sedaj odrediJo, da se rok zniža samo na mesec noveniber. š ZNIŽANE PRISTOJBINE ZA P0ŠTNE PAKETE. Minister pošte in brzojava je odredif, da se s 1. noiveni- brom zniižajo priistojbinc za post no pa- kete. Zniizanje bo znasalo povprečno 20%. Z ozkom na staibilizacijo dhiar- ja se pri odpošiijanijiu paketov v ino- zemiS'tvu kot ekvivalent ne bo več je- mal 1 zlaiti dinar za 15 papimatih, marvoč 1 zlati dinar = 12 papknatili. š KURJENJE ŽELEZNIŠKIH VAGONOV. Po naredbi ministra pro- j met a se priene 15. t. m. na vseh progah I državnih želoznic parno kurjenje va- gonov, in sioer ma brzovlakiJi, osebni.h in mešanih vlakiili. š ŽELEZNIŠKO OSOBJE IN POT- NIKI. Ker so se znova silno ponmo- žiile priitoižbe prot'ii neulijiudnemu ol>- našanju žefeziiiiiškega as'obja nasproti potniikodn, je poslal prometni minister vsem načelniikom železniške sluibe raz- piß, v katerem jim nalaga, da naj po- zovej'o podrejono os>obje na red in uljudno obnasanje nasproti potnikom. Za prestopke so dolocene stroge kazni. Na naše slovenske železničarje se to prav gotovo ne nanasa, ker so znani kot vljudni iin korektni. š RAZPISANI POŠTI. Razpisano je upravndsko mesto v Rogaski Slati- ni (III) iai poštarsko mesto v Gorjali pri Btedu (11-2). Prošnje je treba po- slati v teku 14 dni na postno in brzo- javno ravnateljstvo v Ljiubljani, š K0LIK0 UPRAVNIH URAD- NIKOV JE V SLOVENIJI IN DAL- MAGIJI. V Sloveniji je upravnih uradniikov I. kategorije 99, II. kate- gorije samo 3, a III. 100. Značilno je, da je v Sloveniji samo troje upravnih, uradnikov II. kategorije, torej s sred- nješolsko izobrazbo proti 99 diiplomir- raniin pravnikom. š TRBOVELJSKA ZA P0PLAV- LJENGE. Trboveljska premogokopna družba je nakazala ljubljanskeniu obfastneinu odboru Rdečega križa zne- sek 30.000 Din v korist poplavljencem. Družbiiio vodstvo je s tern pokazalo svoje veliko soču»tvovanje z nesrečni- mi žrtvami elementarniih katastrof in globoko imnevaiLJe doonorodnili dolž- nosti. Na žalost so ostale naše gospo- darske korporacije pokazale, da so šle vse grozne novice mimo njih. Trbo- veljiska premogokoi)rLa druzba naj sfu- ži vsem za vzgled. š POŠTNI AVTOMOBILNI PRO- MET IN ZVEZA NA VLAKE. Na prošnJK) poštnega ministrstva je gene- ralno ravnateljstvo drzavnih železnic dovolilo, da se smejo potnikom, ki si zaradi zaniude postndh avtomobifov ne morejo kupiiti voznega ilstka pri bla- gajni na postaji, ako nocejo zamuditi vlaka, izdajati vozni lietki v vlaku brez doplačila. Toda vsak tak potnik se mora izkazati z a/vtomobilnirn voz- nkn lißtkom. š ZADNJA POT POLDETA PRET- NERJA. V petek 8. t. m. se je vršil po- greb prerano preminutega Poldeta Pretnerjia, bivšega uradnika celjiskega mostnega mlina. Pri biši žalosti v Braslovcali se je zbrala ob 9. uri veluka množi^a priyaleljev in znancev, ki so priihiijteli od bliizu in. daleč, da vzamejo od pokojmika zadnje slovo. Žalni spre- vod je otvoriiTa damača požarna brain- ba z drustveno zasiavo. Sledila ji je četa Sokolov v krojili in članiice v ci- vilu, za njimi pa dolga vrsta občinstva, Na pokopališču se je v lepib besedah poslovil od pokojii'ika starosta br. dr. Kolterer. Veliik sprevod s stevlmiimi venci je pričal o priljubljenosti pokoj- nika, za katerimi vsak žaluje, kdor ga je poznal. Š CASNIKARSKA UREDBA z zakoneko mocjo je izšla in je takoj sto- pi'la v veljavo. Uredba dolloca razmerje med casnikarji in lastniki liBtov. Vsak casniikar moj-a tekom enega meseca skleniiiti z lastnikom lista pogodbo, ka- tero mora histnijc nato naÄnaniti pri- stojnim inispekciijam dela. Glede do- pusta določa uredba, da ima vsak čas- niikar, ki sluii pri istem podjetju naj»- manj eno leto, pravito do enoinesec- nega dopusta, časnikar, ki služi nad 10 let pri istem podjetju, pa kna pra- vko do 1 in pol meseca letnega do- pusta. Ustanovi se tudi obrambno so- d)isce, ki bo reševalo vse spore, ki bodo nastali med časnikarjii in lastn iiki iz sfužbenega razmerja. S 1. januarjem 1927. se ustaniO'Vi pokojniinsiki fond čavsuiiikarjfcv kral'jevine SHS s sedežem v Beoigradai, ki bo služil zavarovanjui ča.snikarj-ev v sitarosti in za slučaj in- vaLidnos'ti.. Ta fond se bo ustanovil iz vplačii casjiiukarjev in lastnikov listov za vsakega. posameznega casnikarja na podlaigi njegove place, in iz Tetne dr- žavne podpore. Po 30 leti'li službe čas- ni'kar lahko stopi v pokoj. Časnikarska uredba je veliik napredek v socijalni zakan-odaji naše države. Pomeni velik u.sjji'li cnotneg-a stanovskega nastopa vseii časnikarjev ter bo zelo utrdila u-gled j;u!goislovanski'h časnikarjev. š BOŽlCEVE ZAVORE. Kakor znamo, je wizenjer nasih drž. žc^uznio Božič iizuaiiil novo kočniico za vagone, ki je enostavnejša in siiguirnejža nego dosedanje Weostrngliousove ali Va- kuum kočniice. Kočnica je bila pri nas že preiskusena. Že dalj časa se zanjo interesirajo vse evropske železniške uprave in predviideno je, da se Boži- čeva kociika uvede kot enotna želez- nißka zavora v ceto Evropi. Odločilne preiizkusnje se vršijo ob navzocnostii tuhnitskili delegatov vseh evropskih dr- žav (izvzemši Angliije) od 9. do 24. oktobra iia progi Zagreb—Sisak ter od 23. do 30. oktobra na gorski progi Dehiice!—Sušak. s TRGATEV V DALMAGIJI. V severmi in. s-rednji Dahnacijd se je mi- noli teden pri-cela trgatev. Most je iz- boren, pridelek pa znaša komaj tretjL- no lanskega, ponekod pa še manj. — Most se plačuje po 250 do 300 Din za hektoliter. š NOVA KLINKA V ZAGREBU. V svrho dovTsenja gradbenih del na poslopjiu nove pediatrične klinike v Za- grebu je gradbeno mkibtrstvo odobrito izreden kredit v znesku 720.000 Din. Š ZELEZNIÖK1 DELAVGI NE BODO ODPUÖCENI. Kakor javljajo iz Zagreba, zelezniiski proinetni delav- ci, katerim je bila sliizba odpovedana za 15. t. m., ne bodo odpusceni, ker je zagrebška železniška direkcija že pre- jela od prometnega ministi-stva obv&- stiio, da so potrebni naknadni krediti že odobreni. š ROsiNA GRANATA — OTRO- SKA IGRAČA. V Subotiici sta na polju, kjer sta se igrala, dva otroka nasla roeno gran at o. Ne vedoč, kaki nevar- noeit se izpostavljata, sta skuSala od- preti granato ter s kanunom tolkla po njej. Granata je ekspladixala ter ene- niu otroku odtrgala dcsiio roko, djru- gega pa tezko ranila na abrazu. Stran 4. »NOVA DOHA« Stev. 114. Pupilarnovaren in javnokoi*isten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanov/fena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači $>]t»i kolodvopu. Vsl tiranllnlčnt posit setzvršu)ejo natkulantneje, hllro tntoč« no. Ugodno obresiovanje. Po]asnila in nasveti brezplačno, Vrednost rezervnlh zakladov nad firon 25.OOO.OOO'-. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo. Modna trgovina A.DROFENIK Celje, Glavni trg 9. Perilo, trikotaŽa, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejca v vseh barvah, modni nakiti, šivalne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Priznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bat'a" cevljev. Wo itosli! — CSene tatoe«! — Maim prvwrstaa Uno! — Posfrezba fočna! Razgled po svetu.j r 2000 JAPONSKIH BARK SE ' JE POTOPILO. Iz Honfikonga poro- i čajio o strahovi'tem orkanu, ki divja že ! več dni. Orkan je zaigiial daleč v mor- je 2000 japonskiih ritoiskiih ladij, ki so se s posadkaini vxed potopile. Nesreč- nim riibiičem so hiteli na pomoč par- niki, ki so pa resili samo 10 oseb. T CHARLESTON ZABRANJEN — V MEHIKI. Meliiikaniski minister za nairodno zdravje je strogo zabranil pies charleston z motivacijo, da ple- salca lahko zadeue kap. r P0 22 LETIH JEČE PRVIČ V KINU. Pred dnevi se je vrnif v Trst neki Antonio Freno, ki je ravno pre- stal dolgo kazen v zaporu. Presedel je v nji coli\h 22 let. V teku 22 let se jo Tr\st sidno izpreinenil in Freno se ni mogel naidi/viti krasoti mesta. Ko se je nadihal svobodnega zraka, si je zaže- lel še zabave v ki/nu. Predstavi je sledil s takkn zankn an jem, da so se mu že pri prvem dejanju vlile sol'ze. Pred- stava je napravila nanj tako glob ok vitis, da je ni mogel več prenašati, in je takoj zapust.il kino. Freno je bil svoj- čas obsojen radi umora tržaškega po- lijcista. r ITALIJA KUPUJE KOLONI- JE. Med iitaliijansko in portugalsko vlado se vrše pogajanja radi nakupa portugalske kol'onije Angola. Italijan- ska vlada pon,uja za kolonijo Angola 1 rnilijardo lir. Kakor poročajo listi, je angfeški zunanji minister Ghamber- lain na nedavnem sestaiuku v Livornu y iinenu angleške vlade že priistal na prevzem te kolonije od .strani Italije. Italiijanska vlada bo kolonije uporabi- la v kolonizaciijske svrhe. r LEGITIMISTIČEN LIST NA DUNAJU. Na Dunaju bo zacet izhajati aov dnevnjjk »Viritbus unitis«, ki bo zastopal idejo, da se obnovi avstro- otgrska monairhija pod staxiim žezlom. List bo izdajal konzorcij, v katerem sede sami aristokratje in bivši c. in kr. Se vidi, koga najbolj čevelj žuli. Da pa bi radi grofovskega luksusa in oficir- ske zapaslitve morali zopet zavladati Habsburgovci, to ljudem ne bo več šlo v gtavo. Sploh pa, ali ni to začetek Panevrope? T DNEVNA ZRACNA ZVEZA MED DUNAJEM IN BENETKAMI. Dne 18. septembra je pretekel mesec dni, od.kar se je otvoriil direkten zrač- ni promet med Duinajem in Benetkami. 0d U8t do ust gre govorlca, kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po ceni doblm edino le prl io 7 Valentin Hindin CELJE, zraven nemške cerkve. Zračno progo je oskrbov&la transadri- a.tska druiba za zrakoplovbo, ki je v teni ca,su pripeljala 112 potnikov in okofi 3000 kg tovora. V shižbi zračne- ga pTometa so Junkerjeve limuzine s kabinami za 10 pasažirjev. Ker se jo kupčija doslej dobro obnesla, se je že s 15. septeinbrom zračna zveza po- dvoji'la. Sedaj vozi letalo z Dunaja v Benetke in na*zaj sleberni dan. Na Du- naju upajo, da se bo promet dal vz- držati tudi čez zkno. Vožnja traja 3 do 4 ure in stane tja in naizaj 125 šir Km.gov, t. j. 1000 DLn. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. V o 1 xi o za 2enske kostume, lep karo m Din 43'—, enobarven Sevjot50'—,karirasto sukno 53'—, karirast ševjot 60'—, močen pisan parhent 16' —, flanel 12'—, oksford 12'—, belo platno 10'- , klot, cvilh, gradl in vsakovrstno ma- nufakturo kupite najceneje v vele- trgovini R. Stennecki. Celje. Oglejte si izložbe! Primeren popust za po- vrnitev vožnje. Ilustrovani cenik za- stonj. Trgovci engros cene. Brezalkoholni jabolčni sok lit. Din 6'—, se dobi pri Martinu Perc, Celje, Zavodna (blizu Skalne kleti). 1-2 Dekle 15 let stara, močna, poštena, išče službo pii boljši obitelji k otroku ali kaj drugega Naslov v upravi lista. Prwi iMm% (rboyeljsiii in \i pseti druyili rudiiikou deborljo in Jüoiuiiia na m \ ineslD ,,,______________i in okolici Franjo Host, CELJE, Aleksandrova ul, 4 Sivilje za delu na domu se sprejmejo. »1NKRA«, industrija kravat, 1 D. Cerlini (S Comp, Celje. 3 Cenj oboinstvu na aeeianje I Vljudno naznanjam cenj. občinstvu Celja in okolice, da sem z oktobom 1926 ustanowil v Cetju, Slomikov trg 4, za farno cerkvijo ortopedično, bandažijsko in rokavičarsko delavnico. lzdeloval bom umetne roke in noge, kilne pase po meri tudi za najhuišo kilo, trebušne preveze za noseče, obveze za bolnike po ope- raciji, preveze proti popkovi kili, visečem trebuhu in potujočim ledvicam, pokončne držaje, podlage za ploske noge, suspenzorije, vse natančno po zdravniških predpisih. Imitacija kožnatih hlač, naramnic, rokavic, vse samo Iastni izdelki. Popravila, kakor čiščenje in barvanje rokavic in kožnatih hlač, najceneje. Z dobrim delom si hočem v najkrajšem času pridobiti popolno zaupanje cenj. občinstva. Naročila izven Celja točno in hitro. — Za mnogobrojen obisk se priporoča blag. gg. zdravnikom kakor cenj. občinstvu z velepoštovanjem Ivan Fric, bandažist in rohaviiar, dolgoleten delovodja bandažista PODOORŠKA v MARIBORU, C e I j e, Slomškov trg 4. NAZNANILO. Slavne.mu občinstvu naznanjam, da sem s 5. oktobrom t. I. p r e • e I i I svojo kroja&ko obrt lc Slomškovega frga stev. 4 v svojo hišo lastno na MARIBORSKO CESTO št. 11 nasproti kinu Gaberje. Prosim vljudno, da mi slav. občinstvo ohrani nadaljno zaupanje tudi za naprej. V zalogi imam vsakovrstno angleško in češko blago. Izdelujem vsakovrstne obleke za dame in gospode po najnovejši modi in po konkurenčnih cenah. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se najtopleje pripočam R. Lešnik, modni atelje, Celje, Mariborska c. 11. Inserirajte v „NOVI DOBI"! PEKAHNA ir ppometnih toplicah 8e takoj odda v najem. Samo resni reflektantl, izurjeni za fino (luksus) pecivo, naj pošljejo ponudbo pod „Pekarija" na „HOTEL BALKAN", Celje. Podpisani vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem preselil svajo brusarno iz hise si. 6 Y hiso st. 5, Deckov tx»0-, nasproti vojašnici. Svojo novo delavnico sem uredil najmoderneje na električni pogon. Priporočam se cenjenim strankam za obilna naročila Postrežba točna! Cene zmerne ! Pavel Blasutto, električna brusarna, Celje, Dečkov trg 5« Delaj, nabiraj in hranirvarčevati se ne branl. Popolnoma var-no naložite dename prinranke pri zadrugi Varčuj v mladosti, da stradal ne bos v starosti ! s LASTN I DOM stavbena in kredrtna zadruga z omejeno zavozo v Gaberju pri Ceiju Mjsrljivofft, treznost, varfnost, so predpo^oj ^nravnasti 1 • Obrestuje hranälnc fiof t Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po ** l°a Jarastvo za vloge nad 1,500000 Din. lz malega ra^te veliko! ^JSrteS&i^-SS ^isarna v Celju, Prešernova ttl. 6. Tlska in izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tlskarno Milan 6«tin« | za redakcljo Vlnk« V. Gab«ro. — Oba v Celju.