Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman veljsl: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za on mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veijii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gi. 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l'llQ. uri popoludne. Štev. 159. V Ljubljani, v petek 16. julija 1886. Letnik XIV. Framasoiiski program.*) (Cf. 1. 99 in 145 t. 1.) Kar se je letos 30. marcija v državnem zboru na Dunaji govorilo, mora vsak veren katolik imenovati blasfenijo (bogokletje), zasmehovanje največih krščanskih skrivnost. Stvar pa je postala še bolj kočljiva in toliko nevarnejša katolikom, odkar je vlada začela nekako z dopadljivim očesom gledati na dr. Weitlofa in njegov „Schulverein", kar se je očitno pokazalo o letošnjih binkoštuih praznikih v Solnogradu, ko ga je c. kr. namestnik slovesno pozdravil. Dr. Weitlof je nad vse marljiv; on razširja svoje društvo tudi med ženskim spolom ter snuje skupine gospejske. Da se tako pri ženskem spolu razširja njegov brezverni duh, ume menda vendar vsak. On je bil tisti, ki je dolžil evangelije, da ljudstvo pohujšujejo, in vendar ga zarad tega ni nihče pozval k redu 1 To saj da nekaj misliti 1 Zoper najsvetejše resnice krščanske vere sme govoriti zaničljivo in zasmehljivo, bogokletno; ako se pa kdo potegue za katoliško resnico; ako kaže na očitne zapeljivce ljudstva, na — pa mir kali in dela zoper javno varnost! Vzrastel je rod, ki se zove katoliškega, ki se pa boji odločno stopiti na noge in javno pred svetom pokazati, kar veruje in česar je v dnu srca prepričan. Čudno veternjaštvo; krščanstva vsaj ne moremo tega imenovati! Le tako je mogoče, da vidimo pri nas v Avstriji tako nasprotje. Nižje ljudstvo, neomikano, je verno in pobožno, kar pa se prišteva omikanemu svetu, veruje komaj še med štirimi stenami; javno vero pokazati, se sramuje, se skriva, molči k bogokletstvu ali celo z židi, novošegnimi pagani, na eni vrvi vleče. Res, prežalostni časi, vboga katoliška Avstrija kdo te bo rešil! „Clama, ne cesses" (Kliči, ne jenjaj). Ne nehaj svetu oznanjevati, pri čem da je; ne boj se odkrivati tihega delovanja podzemeljskih krtov, ki spodkopujejo poslopje krščanske cerkve. Da smo v Avstriji tako daleč prišli, je edini vzrok ta, ker večina prebivalcev hoče mir imeti, in si maši ušesa, da le ne sliši bojnega klica sovražnikov svete vere, da se sramuje moško postaviti se za resnico, temveč plašno skriva svoje katoličanstvo, kadar ga židje in liberalni pagani najbolj zasramujejo. Potreba uči ljudi moliti, in molitev daje moč in pogum; a tega dejanskega krščanstva pri nas ni, zato pa tudi v odločilnem trenotku ni niti poguma, niti moči. Kaj pa se je zgodilo, da nam k temu daje povod? Povoda več ko dosti, a poglejmo le enega. Ko se je v državnem zboru letos poslanec Greuter čvrsto potegnil za pravice katoliške cerkve, završalo je, kakor tačas, kedar tropo vrabičev iz zrelega prosa spodiš, govorili so liberalci prav bogokletno. A pozneje so se nekoliko zbali in nekako sramovali so se napadati krščanstvo, ali kakor pravijo „ljudsKo abotnost in vraže". Ko bi bilo več Greuterjev v državnem zboru, potem bi omolknili tudi: Weitlof, Boos, Waldek, Bendel in drugi neverni razgrajalci. Ljudstvo ima navadno tako vlado, kakoršno si zasluži, Nero ni bil slabši, kakor je bila njegova doba, dandanes bi bil nemogoč, a dandanes je mogoče kaj druzega. Neopravičeno je, ako pri vsaki priliki le dolžimo vlado, da nič ne stori, sami se pa vstrašimo vsacega truda in pri vsaki priliki govorimo: naj pa drugi to store. *) Kdor ni prizadet, tudi no moro biti razžaljen pri takem razpravljanji. A brez nič tudi pri nas ni. Žalostno znamenje časa, da se narodi v Avstriji tako dajo drug na druzega nahujskati, da nihče noče samostalno misliti, in delati. Dokler tega ne bode pri nas v Avstriji, sukali se bodemo vedno le v ogla-jenem tiru, nihče se ne bode upal kreniti na drugo pot. — Nasprotniki krščanstva ti pa ne mirujejo, marveč neutrudno so delavni. Naš namen je razkriti to delovanje, da spregledajo tisti, ki imajo še dobro voljo, in so ohranili še nravno moč. Zato zopet nekaj o framasonski šolski vzgoji. Nikdar še ni bila mladina izpostavljena tolikim nevarnostim, kakor ravno v naši dobi. Kar je navadno do sih dob pokvarilo marsiktero mlado srce, bila je otroška lahkomišljenost, ki je skrita že v otroku od rojstva. K temu se je pridružilo še pomanjkanje prave vzgoje in pa vpliv slabih zgledov, ki so zapeljali na napačno pot marsikterega nadarjenega mladenča, da je postal časno in večno nesrečen. V današnji dobi se je tem faktorjem pridružil še drugi, ki je najstrašnejši. Dela se namreč naravnost na to, da se pokvari mladina. Ustanovili so v to svrho posebno vedo; prav zistematično delujejo na to, da bi mladini izruvali vsako vero s korenino iz srca. Na to delajo naši D i t te si j a n ci in Diestervvegijanci med pedagogi in Vol-tairijani po tisku in časopisih. „Vzgoja mladine brez vsake verske podlage" — to je strašno glasilo novošegnih vzgojiteljev po smislu programa prostozidarjev. Slušajmo, kar piše o tem njih voditelj Dittes v VIII. zvezku svojega „P;'idagogium-a" za leto 1884. Kar naravnost izraža to mnenje. Zarad nekega članka o japoneškem šolstvu je dobil Dittes list od šolskega nadzornika Wyss-a, ki je imel med družim tudi prošnjo, naj pripravi Dittes japonsko poslanstvo na Dunaji na to, da se prevede na kak evropejski jezik navod za nravni poduk (moralui poduk), ki se rabi po japonskih šolah. Da bi stvar bolj pojasnil, navede Dittes tudi to, da je gosp. Wyss že pred desetimi leti izdal „učno knjigo nravnosti" brez kakih cerkvenih dodatkov. To knjigo pa je zadela osoda pozabljivosti : nihče se je več ne spominja. Vendar pa bode prodrla ideja v uku, ki je prost in neodvisen vsacega teologičnega dodatka, ki uči le čisto, človeško nravnost (eine reine, menschliche Sittenlehre). Naj se ta ideja tudi še tolikokrat potisne nazaj, vendar bode slednjič prodrla in zanimala vse. Dittes je to željo izrazil dotičnim krogom ter dobil po-voljni odgovor. — „Jako zanimivo bode — piše dalje — ko dobimo jasni pogled v japonsko zistemo nravne vzgoje mladine. Že sedaj pa je izvestno, da nima verskega (koufesijonelnega) znaka, in da na Japonskem ne poprašujejo in se ne brigajo za vero-izpovedanje. S tem pa je pri roki tudi dokaz, da zamore obstati nravna vzgoja in vredeno družbinsko življenje tudi brez cerkvene — verske podlage. Zarad vednih, sitnih konfesijonelnih prepirov bode tudi v Evropi prodrla ideja, da se mora nravnost in nravna vzgoja mladine osvoboditi konfesijonel-nega (verskega) vpliva. Najbolj blagi možje (t. j. prostozidarji) naše dobe so to že spoznali. (Glej program njih.) Ni še dolgo, kar mi je neka jako odlična oseba pisala to-le: Ker sam ne pripadam nobeni konfesiji (veroizpovedanji) in nimam svojih etičnih (nravnih) načel zahvaliti se dogmatičnim (verskim) zapovedim , vendar ne morem svojih otrok glede verskih načel vzgojiti po sedaj običajnih načelih, ki tolikanj nasprotujejo mojemu prepričanju. Recimo pa, da bi hotel vzgojiti svoje otroke v smislu obstoječe in obvladajoče prakse, našli bi kmalo nasprotje, ki je v mojem poduku in dejanji (življenji). Jako čudno je to, da se večina pedagogov, ki se klanjajo načelom nove (brezverske) etike, skrbno izogiblje praktičnih nasledkov njih nazorov glede verske vzgoje." Politični pregled. V Ljubljani, 16. julija. Notranje dežele. Taaffejevo ministerstvo jo je vendar:le na levo zavozilo — če je res? Kdo to pravi? Židovski in borzijanski list „Montagsrevue". To piše prav za to, ker si tega želi. Saj je stara resnica, da kar je človeku najbolj pri srci, o tistem najrajše govori. Se nekoliko stopinj rajše bi pa imela „Montagsrevue", ko bi se Taaffe umaknil kakemu drugemu ministerstvu, n. pr. Unger-Chlumetzky-jevemu, kakor smo ga imeli v blaženi dobi „kraha" 1. 1873, da bi Židom in drugim borznim sleparjem jela pšenica zoreti; da bi pošteni, a v borznih špekulacijah nevedni ljudje zopet svoj s trudom pri-služeni denar zgubili; da bi se velikim sleparjem, ki ljudi in državo za milijone goljufajo, namesto večletne ječe še poslanska mesta ponujala itd., saj poznamo pobožne židovske želje. „Vse je že tukaj bilo", svet je okrogel, se vrti, zakaj bi se toraj židje zopet ne smeli nadejati polnih egiptovskih loncev? Razun Židov nadjajo se pa tudi nemško-liberalci, da bode Taaffe prav kmalo obrnil se na levo; začetek je storil s tem, kakor nam je nedavno Steinvvender v Gradci povedal, da je jel svoje ministre iz najviših c. kr. uradnikov zbirati in to je za liberalce vsekako dobro znamenje, kajti c. kr. uradnik je že po svoji natori in po vsej avstrijsko-uradniški tradiciji mnogo bolj nagnjen na nemško-liberalno, kakor pa na pošteno konservativno stranko. Koliko da se bode teh nad vresničilo, pač ni še nikomur znano. Plener, rojen finančni minister za skupno Avstrijo, s tem svojim domišljenim dostojanstvom kratko in malo ni več zadovoljen. Finančni minister noče več postati, ker bi moral morda še predolgo čakati na kabinet, ki bi ga v to sprejel, zato je mož sklenil rajše postati ministerski načelnik sam. To ni šala, temveč gola resnica, kakor jo je gosp. Plener letos deputaciji nemškega kluba v oči povedal. Bilo je pa tako-le: Nemški klub je nameraval Pienerju voditeljstvo izročiti in mu je zarad tega deputacijo poslal. Ko mu pa le-ta razloži, po kaj je prišla, ji Plener jako hladno in popolnoma mirno odgovori: „Gospoda, obžalujem, da ne morem Vaše ponudbe sprejeti, kajti jaz hočem postati ministerski predsednik. Za dosego tega dostojanstva potrebujem pa parlamentarne večine, v kteri morajo posebno velikoposestniki obilno zastopani biti. Sami bodete toraj sprevideli, da ne morem, ker si ne smem s to stranko spriditi. Za nemške narodnjake se tako ali tako ne bojim, da bi jih zgubil, kajti prišli bodo sami k meni." Ko je Prade to slišal, je vzel pero v svojo desno roko in je napisal strupen članek o razpadu nemškega kluba, ter ga je potem v svoji „Deutsche Volkszeitung" obelodanil. Ako se ne motimo, smo tudi mi že nedavno o njem nekoliko zinili. Plener si je s tem korakom v pru-saškem taboru vse pokvaril in bo imel mnogo opraviti, preden si bo zopet njegovo naklonjenost pridobil, kedar bo v resnici hotel ministerski predsednik postati. iS V Kremsu so vganili, da se bo Avstriji še-le tedaj dobro godilo, in to posebno na narodno-gos-podarskein polji, kedar se bo z Nemčijo v jedno narodno-gospodarsko jednoto združila. Poslanec Richter je bil ta slamnat prerok, ki je ondi svoje somišljenike sklical na narodni shod, kjer jim je to že tolikrat prežvečeno frazo povedal. Tudi glede nagodbe z Madjari ima Richter svoje nazore. On trdi, da so Madjari naravni prijatelji nemštva in odločni sovražniki slovanstva in reakcije, na ta račun bi se jim vže nekaj lahko privolilo. Toda pomisliti je pa zopet, pravi Richter, da bi Madjari lahko kaj zahtevali, kar bi bilo nam na škodo, in zato bo najbolje, če se jim nič ne dovoli. Kar se pa omenjenega „naravnega prijateljstva" Madjarov nasproti Nemcem tiče, bo edino le tisti nanj veroval, ki še svoj živ dan ni imel nikdar kakega političnega lista v rokah. Vsak drug bo pa vedel, kako so se do najnovejšega časa med seboj klali Nemci in Madjari, kako da so obupni kriki prihajali iz Erdelja na Nemško, od koder so potem tolažilni aposteljni zopet na Erdeljsko romali, zatirane brate svoje tolažit. Vse to, misli Richer, da bi se zbrisati dalo, če bi so Nemčija v jedno celoto združila z Avstrijo. So se pač Madjari smejali takemu optimizmu, kakor ga je v Prusijo zaljubljeni Richter v Kremsu razvijal! Sedaj vsi listi preklicujejo, kar so pisali o odstopu finančnega ministra Dunajevskega. S tem pa odpadejo vse kombinacije, ki so jih iz tega izpeljevali. Da se Taaffe nekaj levici približuje, je priča temu, da ga iz nasprotnega taborja tako sočutno pozdravljajo. Opozicija misli, da sedaj in pride čas za njo. — „Prankfurter Zeitung" ima o tej stvari dopis z Dunaja; ker nam kaže sliko sedanjosti, hočemo ga podati našim bralcem, glasi se dopis tako-le: „Ako že danes vlada ne hodi po gladki cesti, nakopičile se bodo težave in zapreke do jeseni še v veči meri. S tem, kar je Ogrom obetala, naložila si je breme, ktero je očividno za njo pretežko. Ni misliti na to, da bi sedanja večina vzela carinski, sladkorni ali bankini predlog v taki obliki, kakoršno sedaj to ima, posebno ne, ker sta si bila ministerstvo in večina iz stvarnih razlogov v marsičem navskriž, pripomogli so pa k temu še osebnosti in neizpolnjeni upi. Potem bode pa prišel tudi za levico odločilni trenutek, v kterem bode rekla, ako bode dobro vojena: „Ali to, ali uno". Ali bode vlada, ko ima nekaj desnice za vsak slučaj na svoji strani, zmagala s pomočjo levice? Poprej pa, se ve, bode morala sprejeti pogoje miru, ktere bode narekovala levica, ali pa bode vsa levica potegnila z uporno desnico in tako vrgla vlado. V obeh slučajih, zakaj druge poti ni, bode situacija za levico na vso moč ugodna." — No, do jeseni se bode še marsikaj spremenilo, to pa je istina, da Taaffejeva vlada, ki sicer vsem dobro hoče, ne vstreza ne Čehom, ne Poljakom, pa jim morda tudi vstreči ne more. Nemškim liberalcem daje pa tudi zmirom nekaj upanja, zato se trdno nadjajo, da pridejo zopet na krmilo. Kaj pa, ko bi se vendar ta nada tudi še letos ne izpolnila? „Wir konnen vvarten", je rekel velik državnik, skoraj več vzroka pa imajo Nemci, ako se drže tega načela. Vnanje države. Prvi udarec na srbskega kralja Milana, tako piše „Obzor", imela bi biti sedanja skupščina. To so oblastniki v sebi dobro čutili, zato so se toliko prizadevali, da bi se volitve dobro zvršile. Mi smo pri volitvah že mnogo izkusili, a to vse še ni senca proti temu, kar se je tam zgodilo. Žandarji, vojaki, obzir na zdravstvo in še celo goveja kuga, vse to in drugo so bili pomočki, s kterimi se je srbska vlada bojevala proti opoziciji. Ko so bile volitve končane, oznanovali so vsemu svetu, da je vlada dobila ogromno večino, a ta večina ni mogla tako ogromna biti, ker so tako odlašali sklicati skupščino. Ker pa ni mogla z vso silo spraviti večine, obrnila se je na podkupovanje, zato so toliko časa odkladali sklicati skupščino, da dosti časa dobe za svoja dela. Na vse kriplje so delali, da se razprši zedinjena opozicija in da se radikalci ne slože z liberalci. Prilizovali so se ljudem, ktere so pred kratkem zapirali. Obrekovali in podkupovali so, a vse ni nič pomagalo. Opozicija ostala je čvrsta, vlada je pridobila samo dva radikalca. Skupščina se dalje ni dala odlašati in je pretekli ponedeljek poklicana bila v Niš. Že prvo naznanilo, da je vlada šest nasprotnikov dala prijeti, in da je njih štiri domu poslala, a dva pa priprla, nam dovelj kaže, na kako slabih nogah stoji vlada. Reklo se je sicer, da volitve teh niso bile v redu, a v resnici zato, da je bilo manj nasprotnikov pri volitvi poverilnega odseka. Ministra Garašanina moramo občudovati, da je v parlamentarnem življenju uvedel dva nova pomočka (faktorja): zdravstvo in policijo. Prvo je potreboval pri volitvah, da je zaprl opozicijonalne okraje, da ne okužijo ostale zemlje, druga mu pa sedaj služi, da odločuje, so li volitve veljavne ali neveljavne. Ali bo vlada kralju Milanu s tem na-silstvom mogla dobiti večino ali ne, to sedaj ne odločuje nič ; a s tem je priznala sama, da ne more več storiti, kakor kar je storila; drugo kar ima priti, nam bo odkrila bližnja prihodnost. Bolgarsko ,,sobranje" je načelno sprejelo predlog, kar se tiče posojila 30,000.000 frankov, da se dodela železnična črta Caribrod - Vakarel in da se plača prvi obrok pogojene svote za progo Ruščuk- Varna. Odredil je to odseku ad hoc ustanovljenemu, iu mu naložil, da naj o tem poroča, sicer pa pravijo, da bode „sobrauje" že te dni dovršeno. To bi bilo dobro za občno korist in za prijateljske razmere do Srbije, ker se je ravno zdaj skupščina sešla. Zatrjuje se, da roparske čete, ki se prikazujejo po Macedoniji, niso prišle iz Bolgarskega; to so si zato izmislili, da imajo zoper Bolgare kaj govoriti, brž ko ne so te čete prišle iz Grškega. Bolgarska vlada hoče Turčiji vedno biti udana, in kakor 1. 1. ni dovolila obroženim četam prestopati v Macedonijo, isto tako bode ravnala tudi letos. Kaj bilo je vzrok, da so Rusi prosto Batum-sleo luko zaprli? To je najnovejša politična vganjka in mora že precej velik političen obzor imeti, kdor jo hoče rešiti. Hudi politikarji trdijo, da pravega vzroka temu ruskemu koraku ni nikjer drugej treba iskati, kakor na Balkana. V Petrogradu so do dobrega prepričani, da ne bo dolgo, ko bo Bosna in Hercegovina popolnoma avstrijska postala. Ko bi ne bili tako prijatelji z Rusi, kakor smo, in ko bi se Rusi poleg tega sploh kaj vspeha nadjali, bi se pač za ta odločilni in zgodovinski trenutek na ugovor pripravljali. Vidoč pa, da se ne spodobi (ker dobro vedo, da bi jim nič ne pomagalo, naj ugovarjajo ali ne), sklenili so na drugem kraju odškodnine iskati. To je ena. Druga je pa ta, da v Petrogradu že uvidevajo, da je z njihovim vplivom na Bolgarskem nekako tako, kakor s snegom spomladi. Vsak dan gine in ga je manj. Tudi za to se mora odškodnina poiskati. Z vojsko v Evropi si je nečejo iskati, ker imajo tamkaj v daljni Aziji vse tako lepo napeljano, da si bodo kaj takega še večkrat lahko dovolili. Za sedaj so se zedinili, da jim za Bosno in Hercegovino, ki bo po njihovem mnenji v najskrajnem času Avstrijska, in za zgubljeni vpliv v Bolgariji, za kterega se imajo največ Angležem zahvaliti, popolnoma zadostuje odprava proste Ba-tumske luke. Ko bi bilo vse to res in gotovo, bilo bi znabiti še najsrečnejše in boljše za Rusijo in za Evropo. Sedaj so volitve za parlament na Angleškem končane; preštevilili so, da bode v novi zbornici sedelo 320 torievcev (plemenitaška stranka), 77 odpadlih liberalcev, 187 Gladstonevcev in 86 Par-nellcev. Nobena teh strank nima absolutne (nadpo-lovične) večine. Položaj bode zarad tega silno kočljiv. Novi parlament se bode sešel 5. avgusta in Gladstone bode predenj stopil k razlogi. Nemogoče pa tudi ni, da bi ne bil razpuščen novi parlament, ker je politična preja tako zamotana, da jo bode težko naviti na klopčič. Kako da Irci o najnovejšem porazu Gladstone-jeve „homerule-bill" sodijo, „United Ireland", Parnellov organ, tako-le piše: „Naša misel je, da za „homerul-bill" ne bo slabo, če prav Gladstone v drugič propade, kajti Angleži znali jo bodo še le tedaj praf ceniti, kedar jo bodo od obeh strani spoznali. Kar so nam brezvestni politikarji sedaj podrli, postavil bo narod zopet sam po svojem prepričanji, rešil nam bode pa to vprašanje mož po volji božji, kterega so ravnokar strmoglavili. Liberalnih unijonistev že zdavnej več ne bo in toriji tudi ne bodo imeli nobene večine več v parlamentu, kjer bomo dobili mi prvo besedo, ker bomo to, kar je jeziček na vagi. Tej volitvi bo čez malo časa sledila druga, v kteri bo konec nesrečne zveze med toriji in radikalci. Na njenem mestu dvignila se bo pomlajena liberalna stranka v parlamentu, ktere geslo bode: „Gladstone in homerule". Kakor se vidi, Irci Gladstoneju vedno bolj zaupajo in to je pri vsem tem poglavitna reč, kajti sedaj jim druzega ne kaže, kakor potrpeti. Dolgo nikakor ne bo trajalo, da se bo vreme sprevrglo in to na korist Ircem, kar v proroškem duhu „United Ireland" že vidi. Skusili so ti ubogi ljudje že zadosti, da bi ne vedeli, da je bolje še mrvico časa potrpeti, kakor pa s kakim nepremišljenim korakom svoji reči škodovati. Sedaj imajo Irci sočutje celega sveta na svoji strani, ktero se bo še čudovito množilo, če bodo modro in previdno postopali. V Abesiniji se bo letos nekaj zgodilo, o čemur bodo ljudje še v „cajtenge" pisali! Kralj Janez sklical je vse svoje namestnike, kterih ima štiri, in vse svoje vojskovodje in patrijarhe meseca avgusta v svojo prestolnico Gondar na nekak državni zbor. Ob enem jim je pa naročil, da naj mu s seboj prineso tribut, kar ga je vsak še na dolgu in pa drugi davek, kar so ga že pobrali in se jim sedaj v gotovini po blagajnicah valja, naj tudi s seboj vzamejo, da ga bodo njemu izročili. Namestniki ugibajo, kaj ta izredni korak pomeni in so nekteri teh misli, da se je kralj Janez vladarstva že nasitil te ga misli sedaj svojemu najstarejemu sinu izročiti. Priložnost hoče porabiti, da bode namestnike novemu kralju predstavil, da se mu poklonijo. Drugi pa zopet mislijo, da kralj Janez misli nekam z vojsko udariti in je zarad tega vse svoje veljake skupaj sklical. Poslednje si doumevajo Lahi in Angleži, ker se nekoliko prizadete čutijo, da nimajo čiste vesti; zato so pa tudi sklenili, da se bota njihova konzula preoblekla in se bota tako nepoznana vdeležila tega izrednega abisinskega državnega zbora. Žene jih tjekaj deloma radovednost, deloma in še bolj skrb za lastno varnost in za varnost njunih podanikov. Izvirni dopisi. Sv. Križ pri Kostanjevici, 14. julija. 1.1, m. smo imeli tudi mi redko srečo, da so bivali v naši sredi mil. g. knezoškof. Navadne sprejemne svečanosti popisovati, bi bilo vodo nositi v Krko, vse je že mnogokrat premeljeno. Vkljub jako neugodnemu vremenu je naš visoki razsvetljeni zvonik in na bližnjemu Staremgradu zažigani umetalni ogenj, kakor mogočni strel pozno v noč daleč okrog naznanjal tukajšno pričujočnost nenavadnega gosta. Če tudi je proti večeru lilo kakor iz škafa, se vendar povabljeni Krški pevci niso vstrašili daljne poti, in so zapeli visokemu knezu z znano izbornostjo podoknico, za kar so želi pohvalo visokega gosta, ki so se potrudili v slabem močvirnem potu stopiti v njihovo sredo, kakor tudi pohvalo obilno zbranega ljudstva. S svojim prijaznim vljudnim obnašanjem so si knez-vladika tudi po naših krajih zadobili na prvi trenutek srca vseh brez razločka, duhovščine in ljudstva, in v dušnem oziru smejo na-se obrniti besede ponosnega rimskega zmagovalca: „Veni, vidi, vici". Bog jih blagoslovi na vseh njih potih! Da se je vse cerkveno opravilo vršilo po navadnih cerkvenih obredih, se tako ume, naj se mi toraj odpusti, da tega v tako poznem času ne ponavljam. Ker imam zopet enkrat priliko, imeti pero v rokah, dovolite da posežem nekoliko nazaj po zamujenem. Prinesel si, cenjeni „Slovenec", krasni nekrolog za r. Iv. Oštirjera, kterega so mu v prvi spomin postavili tovariši njegovi. Ravno tako krasno, če tudi v neugodnem vremenu se je vršil njegov pogreb veličastno in ginljivo, kakor je ranjki zaslužil v polni meri. Sprevod je vodil preč. g. dr. Josip Marinko iz Rudolfovega, njegov prvi in skozi največji dobrotnik. Peteri bogoslovci, došli iz Ljubljane, z domačim g. kaplanom se podajo vkljub slabemu potu ua dobre pol ure oddaljeni njegov dom ; in tamkaj v tihi dolinici ob šumečem potoku, ki goni mali mlin roditeljem njegovim, se je prvikrat razlegala milo doneča pesem „Blagor mu", pri kteri obilno zbrani množici tudi enemu oko ni ostalo suho. Prišedši na cesto zopet pričakuje sprevoda obilna množica z g. dr. Marinkom, domačim župnikom in g. duh. pomočnikom Kostanjevškim, ki je tudi dobrovoljno prišel skazovat ranjkemu posledno čast. Med lepo ubranim petjem gg. bogoslovcev se pomiče sprevod proti farni cerkvi, ktera je bila ljudstva natlačena, kakor ob nedeljah, in po opravljenih molitvah stopi na lečo g. dr. Marinko, ter nam v živi besedi slika žalostne razmere, pa tudi železno pridnost in blagi značaj ranjkega Ivana. Bogoslovci tovariši so mu položili na rakev dva krasna venca, s kterima so počastili, kakor s svojim petjem, ne samo ranjkega ampak tudi sami sebe. Pokazali so, kako lep duh kolegijalnosti vlada med mjimi. Res, škoda za blagega ranjkega, kteri je tako mlad še, zastavil pero in pisal že marsikaj, ali neizvedljiva se pota Gospodova, in trdno upamo, kakor se je izrazil govornik, da z učenjem samim si je prislužil nebesa. Bodi mu žemljica lahka! Mraz je po nekterih vinogradih tudi pri nas učinii zdatno škodo. Kamor pa ni dosegel, in kjer trtna uš vinogradov še ni usušila, se nam kaže vinsko leto jako ugodno. Ako nas Bog obvarje hude ure, in nam vreme ostane tako ugodno kakor dozdaj, imeli bodemo zopet prav dobro kapljico. Iz Krškega okraja, 15. julija. (Nadzorovanje živinskih sejmov.) Kaj zelo nas je razveselilo naznanilo „Slovenca" (št. 12 t. I.) o nadzorovanji živinskih sejmov, občine, ktere nadzorovanje mnogo lepih denarcev na leto stane. V veselem upanju so pričakovale, da vsled note visokega deželnega pred-sedništva od 15. decembra 1885 se jim bode breme za nadzorovanje živinskih sejmov zdatno zmanjšalo, ter bodo tako marsikteri krajcar, ki ga krvavo za različne reči potrebujejo, prihranile. Hvaležni smo bili gosp. deželnemu predsedniku, kteremu je revščina našega okraja dobro znana, ker ni ga le lansko leto več ali manj toča obiskala, ampak je zopet letos na spomlad ljudem mraz vinograde — marsi-kterega posestnika edini pridelek — močno poškodoval, za zgoraj omenjen razglas, ker smo upali, da se bodo po domačih zdravnikih sejmi cenejše nadzorovali. Ali do zdaj še ni nobene spremembe. Gosp. c. kr. živinozdravnik še vedno sejme nadzoruje, občine dobro plačujejo kakor poprej. Gotovo sta prav sodila gg. poslanca Pfeifer in Samec, ko sta stavila resolucijo, da naj se nadzorovanje sejmov po c. kr. živinozdravnikih odpravi in oskrbuje po cenejšeh do-mačeh živinozdravnikih ali zvedencih. In če se pomisli, da v slučaju potrebe ljudje ne iščejo pomoči pri dragih okrajnih zdravnikih, ampak pri domačih, se tudi lahko ve, da je domačim v daljavi 2—3 ur vsa bolna živina znana, dalje pa kot 3 ure, če je res živinče bolno, ga tudi na sejm prignati ne more; toraj se potem takem tudi lahko dii, soditi, da so naši domači zdravniki za nadzorovanje sejmov enako sposobni, če ne še sposobniši, kot dragi c. kr okrajni živinozdravniki. A povsod se moramo vojskovati, še tam, kjer postava za nas govori. (Pritožite se; če imate pravico, jo bote konečno le dobili. Vredn.) Domače novice. (Duhovske spremembe v Tržaško-Koperski škofiji.) G. Ivan Slapar, duh. pomočnik v Jelšanah, premeščen je v Lanišče. — G. Ivan Mlakar, župni-upra-vitelj v Novakih, gre za duh. pomočnika v Jelšaue. — Župnijo v Novakih opravljal bode g. Nikolaj Žic, dosedanji duh. pomočnik v Lovranu. — G. Josip Cuček imenovan je duh. pomočnikom v Lovranu. (Vincencijeva družba) obhaja prihodnji ponedeljek (19. t. m.) god in letni spomin sv. Vincen-cija Pavlanskega s skupno sv. mašo v Marijaniščini kapeli zjutraj ob 6lj2 uri, in zvečer ima ob polsedmih občni shod v Marijanišču. (Slavnost odkritja spomeniške plošče dr. Jakoba .Znpana.) Dasiravno je bila slovesnost v kratkem že omenjena, menda vendar natanjčniši popis ne bode nikomur nadležen. Kljubu ne posebno vgodnemu vremenu zbralo se je okoli 12. ure pisateljsko društvo, „Slavec" in drugo občinstvo pri sv. Krištofu, kteri kraj se je bil za zbirališče odločil, a čakati smo morali dolgo, da je „Sokol" prikorakal in potem še le smo se odpeljali proti Savi. Po vaseh je ljudstvo Ljubljanske goste, posebno „So-kola" pozdravljalo z „živio"-klici; na mnogo krajih bili so maji postavljeni in na njih narodne troboj-nice; v Trzinu in Domžalah pozdravljalo nas je na stotine ljudstva in pokanje možnarjev; čem bližje smo se proti Prevojam pomikali, tembolj nas je pozdravljalo ljudstvo. V Dobu sprejel je došle sla-vitelje pri lepem slavoloku ondašnji župan z obilico ljudstvom ter jih pozdravil; „Sokolu" pa je podarila deklica v narodni noši krasen šopek na zastavo, za kar sta se gg. Valentinčič in dr. Vošnjak zahvalila, „Slavec" pa je zapel „Lepa naša domovina", in taki so bili pozdravi in odmevanje možnarjev po vaseh in pri slavolokih. V Prevojah je došle goste pri lepem slavoloku sprejel slavnostni odbor te svečanosti; g. Janko Kersnik je v jako lepem govoru pozdravljal došle goste, omenjal blagega pokojnika in našteval razne druge sloveče može, kteri so se v obližji Prevoj porodili, n. pr.: Vego, Vesel-Koseskega, Andrejčkovega Jožeta in več druzih. Govoril je na to dr. J. Vošnjak in zahvaljeval se za sprejem, in poslednjič še nekaj besed predsednik „Sokola", g. I. Valentinčič. Nato je bil odhod na slavnostni prostor v lepem sporedu: Domžalska godba, „Sokol", „Slavec", „Lira" iz Kamnika in drugo občinstvo. — Rojstna hiša pokojnega dr. Zupana ni namreč borna koča, ampak lepa hiša z jednim nadstropjem, na koncu hiše je vzidana lepa plošča iz črnega mramorja, na kteri je z zlatimi črkami vdobljeno: „Tukaj se je porodil dr. Jakob Zupan dne 4. julija 1785, umrl 6. februvarja 1852." — Slavnostni govor je imel vodja Kranjske gimnazije, gosp. "VViesthaler, v kterem je omenjal odlomke burnega življenja današnjega slavljenca, njegovo delovanje na lepo-znanstveuem, takrat še ledenem, narodnem polji. Govoril je tako iskreno, da so v marsikakem očesu igrale solze. Med govorom je bila odkrita plošča in po končanem govoru klicala je navzoča množica, gotovo nad tisoč glav broječa, „Slava" in „Živio". Potem sta pela „Slavec" in „Lira" Jenkovo »Molitev" kaj dobro. Nato se uvrste zopet na odhod v gostilno k „Švarceljnu" z godbo in zastavami. Vrt omenjene gostilne je dokaj prostoren, ali v hipu je bil ves zaseden, tako, da je prostora primanjkovalo in pričela se je po okrepčan ji ljudska veselica v pravem pomenu. Govoril in pozdravil je tu predsednik slavnostnega odbora, gosp. Pole, kteri je najprej predstavil vladnega komisarja, gosp. viteza Kalteneggerja in potem omenil častnega kanonika in dekana, g. To mana, kot učenca pokojnega Zupana, ki je bil z več čč. gg. duhovniki navzoč, vsa došla društva in občinstvo. Za njim sta govorila še gg. Wiesthaler in dr. Vošnjak. Pela sta dva društva, „Slavec" in „Lira", ki sta bila jako radodarna s svojimi pesmami; med posameznimi točkami pa je dobro svirala Domžalska godba. Lepo in mirno se je vse vršilo, dokler je le prehitro določen čas potekel. „Slavec" odrinil je na Brdski grad in nekaj druzega občinstva ž njim. Da je tudi tii prepeval, mi skoraj ni treba omenjati, ker „SIavec" tako vedno rad popeva. Po vrnitvi teh je bil kmalo nato odhod. Za obilno vdeleževanje so se zahvaljevali gg.: Kersnik, dr. Vošnjak in prof. Leveč. Vsa slovesnost vršila se je v lepem redu in vgodnem vremenu. Pri povratku nas je „Jupiter pluvius" pač nekoliko poškropil, pa tudi kmalo prizanesel. — Tu sem naj bi bili prišle tiste nemško-židovske časnikarske „barabe", bile bi videle, kako se je vse lepo v redu vršilo, ter da nismo še taki, kakor so nas pred kakimi tedni s svojimi umazanimi preresi obrekovali in črnili. Se ve, da slovili smo narodnega moža v njegovem rojstvenem kraju, ne pa drugim v žalenje in zdražbe. (Zrelostno preskušinjo) na tukajšnji gimnaziji je delalo 44 dijakov, zdelalo 32 dobro, 1 z odliko, 1 je padel za 1 leto, 4 za dva meseca, drugi so propali nekaj že pri pismeni, nekaj pa jih je prostovoljno odstopilo. (Poskušinjo zrelosti) na tukajšnji veliki realki delalo je pet dijakov in so jo vsi srečno dovršili. Eden jo je bil napravil še celo z odliko. (K vzprejemni skušnji) v I. razred gimnazijski se jih je o prvem obroku bilo oglasilo 164; 18 se jih ie odvrglo, drugi pa so potrjeni. (Za sprejem v srednje šole) oglasilo se je letos posebno veliko mladine, ktera je včeraj in danes vsprejemno poskušinjo delala za prvi razred. Kdor je sedaj padel, se ne bo mogel nič več dvigniti to jesen, temveč mu je dovoljeno še le drugo leto oglasiti se za preskušinjo. (Slov. Narod) je bil predvčeranjem zaplenjen zarad domače notice: „Posledice Zelenčeve slavnosti". (Profesor Becker) je prišel v Ljubljano z velikanskim pompom in marsikdo si je mislil, plakate njegove čitajoč: če bo veleslavni čarodejnik le polovico tega spolnil, kar tako bombastično obeta, bo že nekaj vreden. Sinoči nam je bila prvič prilika, videti ga, in reči moramo, da smo ga ves večer kar občudovali. Profesor Becker eksperimentira z nepo-pisljivo eleganco in z nedosegljivo ročnostjo, pri vsem tem pa zn& občinstvo nad vse prijetno zabavati. Nemogoče nam je s posamičnimi točkami bavati se, kajti potrebovali bi več nego ves današnji list za to, temveč naj omenimo le nekterih večjih reči, ki so smeh, občudovanje in celo strmenje obudile. Iz prvega oddelka ste najbolj ugajali: „Z a ni m i vi lov zlatih rib po zraku" ter „triumpf hitrosti" ali čudoviti pojav žive mlade gospodičine v popolnej plesnej opravi iz klubuka (cilindra). Mnogo, mnogo reči izvlekel je čarodejni profesor iz cilindra, naposled pa narodno trobojnico, iz ktere se je polagoma omenjena gospica izvila. V drugem oddelku je največ čudenja provzročil „potni kovčeg", kterega so praznega zaklenili, z vrvijo povezali, in vendar jim je človek notri všel. Konečno je po parterji iz prazne steklenice likerje točil. Kakoršnega je kdo zahteval, takega mu je pa nalil. Butelija je bila prazna in ne več obsežna, kakor k večemu pičel liter, stočil ga je pa izvestno več nego tri litre. V tretjem oddelku je bila pa krona cele predstave. Profesor Becker nam je pokazal v sonambulizmu gospico Ozianno, ktero je omamil z narkozo. Visela je v zraku (s pomočjo magnetizma) opirajoč se samo s komolcem na lahko podstavo, ter predstavljala v omamljenji: otroka ki moli; prisego ljubezni s križem v roci; letečega angela varuha; borečega viteza in konečno ob bengaličnem ognji Avstrijo z mečem v eni, z državno zastavo v drugi roci, vedno še v zraku viseč. Tii se je človek pač lahko prepričal o čudoviti moči magnetizma. Gledališče je bilo polno. Drugo predstava bode jutri, v soboto zvečer. (Kolera) na Reki v resnici ni tako grozna, kakor se je pa ljudje boje, sicer bi bila v treh tednih že več pobrala, kakor le 41 oseb. Toliko jih je namreč od kresnega dne pa do sedaj pomrlo, zbolelo pa 69. Večina mrtvih bili so delavci, ki so bivali po mokrotnih stanovanjih. Razne reči. — Nesreča na železnici. V torek se je zgodila med Simbahom in Bečem nesreča pri nujnem vlaku. Ko je vlak zapustil Line, dano mu je bilo ob jednem znamenje in vlak je obstal. Kaj je bilo? Mlada gospodična je padla iz vagona. Ranjena je bila nekoliko na glavi ter odpravljena na Dunaj. Pozneje se je zvedelo, da je bila umobolna in se misli, da je to izvršila v nesrečnem napadu bolezni. — V Debrecinu je izneveril poštarski uradnik SzolGssy Bela zaupane mu denarje, iznever-jenega so našli 1500 fr., da bi le več ne bilo!? — V poštarsko uradnijo v B. na Madjarskem so ulo-mili hudodelci in odnesli 850 fr. v gotovem denarju in za 170 gl. mark; kakor po navadi za hudodelci ni sledu. Na Madjarskem dobivajo nekteri ljudski učitelji na leto od države subvencijo, a letos še ni nihče dobil niti solda ne. — Občinske volitve so se vršile 11. t. m. v Elsass-Lothringen. Štirnajst let je od tega, kar je v Strassburgu občinski svet razpuščen bil, ker je župan Lauth rekel, da se nadeja, da se bodo Francozje kmalo vrnili in da bode nemške oblasti konec. Odsihmal je mesto vladal okrajni predsednik Back, pristavljen mu je bil Hochapfel. Volitev je pokazala, da so Staro-Alzačani in Staro-Nemci, dasiravno imajo le-ti velike zasluge za mesto, vendar popolnoma razločeni, in Nemški listi pravijo, da še ni prišel čas, da bi v Strassburgu bila samouprava. Voljenih je 32, med njimi 10 takih, ki se po robu postavljajo. Vsega skupaj je voljenih 9 Staro-Nemcev in 23 Staro-Alzačanov. Voljena sta tudi bila okrajni predsednik Back in njegov pridružnik Hochapfel. — V občinskem svetu v Metzu je poskočilo število Nemcev od 4 na 12. — Kralj po smrti v muzeji. Kakor piše egiptolog Rihard Buchta iz Kahire 2. t. m., našli so dvoje mumij Faraonov: Ramsesa II. in III. Na željo namestnega kralja Muhameda Teufik paše, v navzočnosti ministra Muktar paše, ruskega konzula Hitrova in dr. je profesor Maspera, ravnatelj v muzeju v Bulaku, odkril mumijo Ramsesa II. Minolo je 32. stolotij, odkar je telo tega vladarja zadnjikrat bilo videti. Rakev s krasnim pokrovcem, ki ima podobo Osirisa, gospodarja spodnjega sveta, najdena je bila leta 1881, ko je bilo odkritih 33 mumij, skoraj da ne vsih najslavnejših vladarjev egiptovskih iz XXII. dinastije, kteri pripada tudi Ramses II. S polnim naslovom zval se je ta kralj Rallserma, Sotep en ra Ramesa Miamuna, imel je še častni naslov „a neehtu" (zmagovalec) njegovo mumijo so dolgo in dolgo prenašali predno je našla mir. Po slavnih dnevih egiptovskih kraljev v Tebah sledil je kmalo pogin. Tebe so propadle popolnoma, ko je XXII. dinastija nastopila. Nižji stanovi v tem meblu začeli so pleniti grobove, na kterih so bili položeni bogati darovi pri mrtvih nadjaje se dobrega plena. Grobov Faraonov se niso ogibali. Nasledniki starih Faraonov dinastije Ramsesa II. so si prizadevali, da so bile mumije njih slavnih predočetov položene na varno mesto, ter so jih pokladali v grobove drugih kraljev, kjer so jih mogli bolje čuvati. Napis na rakvih to obširno pove, po teh napisih ste bili mumiji Ramsesa II., Isetija I. pregledani dne sedmega meseca Paofi (25. avgusta po našem koledarju) in v šestem letu vlade Hersorsa na novo popravljeni. Za kralja Se-songa XXII. dinastije je bil Antput čuvar kraljevskih grobov; to varovanje ni mu bilo všeč, ter se je odločil, položiti mumije na kraj, kjer bi bili v prihodnje bolj varni. Višji svečeniki Amonovi so dali v pečini pri Dal - el - Bahari izkopati družinsko pokopališče, v ktero je položil Antput kraljevi mumiji, ter je vhod tako umetno zakril, da je ostal do današnjih dni neodkrit. Se le v tem stoletji so našli Arabljani iz okolice Luksora te mumiji ter so ji vplenili lepoti in dragocenosti, ki so jih z njima vred v grob položili, dokler niste pozneji mumiji preneseni bili v muzej v Bulak. — Vkradenaura. Sodnik zatožencu : Zdaj je toraj dokazano, da Vi nimate ukradene ure; Vi jo toraj niste ukradli. Prosti ste. — Zatoženec zagovorniku : Kaj ne gospod doktor, zdaj jo bom pa brez skrbi v žepu nosil? Vojaška taksa. Jože: Ali veš Tone, ktero društvo v Ljubljani državi največ koristi? — Tone: Tega pa že ne vera. — Jože: Nemški „Turnverein". — Tone: Kako že le-to? Tega moja neumna pamet ne razume. — Jože: Ti si res pravi tujec v Ljubljani. Kaj ne veš, da udje nemškega „Turnvereina" skoro vsi vojaško takso plačujejo. — — Dober odgovor. V starejih časih, tudi še v 18. stoletji so imeli vladarji in drugi veljaki na svojih dvorih šaljivce, kteri so jih s svojimi dov-tipi razveseljevali. A ti dovtipi so bili včasin jako čudni. Šaljivec rimsko-nemškega cesarja šetal se je nekdaj s francoskim kraljem Ludovikom XIV. po dvorani polni krasnih slik. Med dvema slikama viselo je sv. razpelo. Nalašč popraša kralja, kaj da pomeuite te dve sliki. „Eden je moj oče, drugi moj stric" odgovori kralj. „Tako, tako", pravi šaljivec, „vedel sera, da je odrešenik umrl ua križu med dvema razbojnikoma, a kako sta se pisala in od kot sta bila, to sem že pozabil". Telegrami. Dunaj, 16. julija. Cesarski patent sklicuje tirolski deželni zbor na 22. julija, da se bodo posvetovali in sklenili postavo za uravnavo reke Adiže. Dunaj, 10. julija. „Wr. Ztg." objavlja zaroko nadvojvode Otona s saško princeso Marijo Josipino. Trst, 15. julija. Od včeraj pa do danes opoludne zbolelo je za kolero pet ljudi, umrla sta pa dva. Reka, 16. julija. V poslednjih 24 urah zbolela jo tukaj le ena sama oseba za kolero, tako se jo namreč vladi javilo. Celovec, 16. julija. Deželna vlada vkre-nila je proti provenijencam iz Eeke prav tako postopati, kakor proti onim iz Italije in Trsta. Petrograd, 16. julija. V četrtek skladal je neki starinar kupljeno staro topniško strelivo, ktero se je sploh za prazno smatralo. Granata, ki po naključbi ni bila prazna, se je vžgala ter je 16 ljudi pobila. Med temi so 4 otroci. Mnogo pa je ranjenih. Umrli so: 14. julija. Janez Poventa, dekan, 40 let, Pred škofijo st. 14, jetika. 15. julija. Pavla Železnikar, hišnikova hči, 61/,, leta, Florjanske ulice št. 48, davica. V bolnišnici: 14. julija. Jera Malenšek, mizarskega delavca žena, 34 let, Pebris puerperalis. — Jovana Jakopič, delavčeva žena, 41 let, Meningitis eerebralis. Tujci. 14. julija. Pri Maliču: Lederer in Rosenberg, trgovci, z Dunaja. — Janez Reisenauer, potovalee, iz Grasliea. — Franc Satler, potovalec, iz Fiinfkirchena. — Jurij Jovanovič, trgovec, iz Brčke. — Dr. Alojz Moretta, odvetnik, iz Dalmacije. — C. Krajnik, potovalec, iz Gradca. — Sehwarz, tovarnar, iz Litije. — J. C. Demscher, trgovec, iz Železnikov. — J. Schnick, posestnik, iz Zagorja. — Anton Veleich, zasebnik, iz Trsta. — Teodor Franner, e. k. stotnik, iz Trsta. — Marija Rovelli, zasebnica, z družino, iz Trsta. — Amalija Leki, zasebnica, s sestro, iz Reke. — Alojzija Blasich, zasebnica, s hčerjo, iz Gorice. Pri Slonu: Pavel pl. Schiwitzhofen, zasebnik, z Dunaja. , — Kaufman, Werscbliala, Marussich, VVertheimer in Barenja, trgovci, z Dunaja. — Reiniger, uradnik, s sinom, iz Ebena. — Janez Lutmann, vodja tovarne, s soprogo, iz Gralweina. — Jakob Sehick, potovalec, iz Gradca. — Aleksander Strasser, potovalec, iz Siofoka. — M. Pfurtscheller, trgovec, iz Fulpmeša. — Dr. M. pl. Rozyhi, zasebnik, iz Krakova. — Dr. Lorenc Singer, odvetnik, s soprogo, iz Steinamangerja. — Peter Anto-novič, c. k. poštni uradnik, s soprogo, iz Zadra. — Ana Kolanovič, zasebnica, iz Gradiške. — Moknc, trgovec, iz Starega trga. — Domladiš, posestnik, z družino, iz Bistrice. — Jožef Dralka, c. k. okrajni glavar, iz Radovljice. — Anton MuhiS, trgovec, s soprogo, iz Pleča. — B. Kapelletti, profesor, iz Trsta. — Jul. Kavallieri, trgovee, z družino, iz Trsta. — Janez Aseuzzi, trgovec, iz Trsta. — Marija Sassi, zasebnica, iz Reke. — pl. Leidenthal, c. k. uradnik, iz Ternovega. — Gustav Dassenbacher, zasebnik, iz Pulja. — F. Zenkovich, zasebnik, s hčerjo, iz Sežane. Pri Bavarskem dvoru: Teodor Lahainer, zasebnik, iz Voitsberga. — Krobath, zasebnik, iz Tržiča. Pri Južnem kolodvoru: Maks Weinberger, potovalee, z Dunaja. — G. Jereb, uradnik, iz Trsta. — W. Fritsch, pod-vzetnik, iz Trsta. — Karol Shešelak, c. k. poročnik, iz Gorice. — A. Hauger, c. k. uradnik mornarice, iz Pulja. — Henrik Kallemus, c. k. brzojavni uradnik, s sinom, iz Pulja. Pri Virantu: A. Crniver, zasebnik, iz Proseka. — Dr. Dercani, zasebnik, z Dunaja. — Boic, trgovec, iz Ribnice. Vremensko sporočilo. Deželno gledišče y LJubljani. čas opazovanja Stanje zraVomera v mm toplomera po Celziju Veter Vreme J2 ---K O !> S. uvi. Več po plakatih. j Preč. duhovščina, Jci bi potrebovala novih in cenili sv. podobic, posebno za spomine, lei se navadno ob biri daj izvoli naj zahtevati uzorcev pri IM Katoliški Bukvam i Hi v Ljubljani. Ob enem priporočamo svojo zalogo rožnih vencev, svetinjic in škapulirjev vsake vrste. (3) V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga: Odkritje Amerike. Predelal H. Majar. Trije deli, 436 strani, Sa Vsi trije zvezki v platno skitpe vezani I gld. 60 kr., po poŠti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti dj kr. Ta knjiga je lep itar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše hode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleimnayr čl Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu. ar Cerkveno-književna novost? V „KatoIiški Tiskarni" je ravno izšla knjiga: ZBORNIK cerkvenih govorov na slavo SS. Cirilu in Metodu. Zbral in na svetlo dal ANTON ŽLOGAR, kapelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Z dovoljenjem v. č. knezošlcofijstva Ljubljanskega. Cisti dehedekje namenjen družbi ss. Cirila In Metoda. V LJUBLJANI. Založil izdatelj. — Tisek „Katoliške Tiskarne". Vel. 8° 16 pol na krasnem papirji. Cena 1 g-Id. OO Iti*, in 10 kr. za poštnino. Dobiva se (5) pri izdatelj! in v „Katoliški Bukvami". Več p. n. čč. gg. se je knjiga poslala na ogled; kdor bi se ne smatral naročnikom, naj blagovoljno zapiše „retouru. Dr. Kiesov izumil je staroslavno in vednoveljavno AvgsUo esenco življenja, ktera je posebno dobro domače zdravilo za bolezni v želodcu in vse drugo iz tega izvirajoče neprijetnosti, kakor so: če človeka glava boli, če se 11111 ne ljubi jesti in piti, če ga slabosti napadajo, če slabo probavlja, če se mu zapira, če ga peče gorečica ali če ima krc v želodcu, če se mu dela zgaga, du Jej. Schutimiite. ge j0 lupohonder, če ima zlato žilo. Esenca življenja je najbolj varno sredstvo proti mrzlici, krvavi griži in koleri. (17) Prava jo le tista, ki ima zgoronjo znamko. Dobiva so na drobno po vseh boljših lekarnah, na debelo pa pri vseh boljših droguistih (materijalistih) in pa pri J. G. Kiesovem v Augsburgu (na Bavarskem). Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 25 kr., — domača 6 gl. 93 kr. — Rž 6 gl. 10 kr. — Ječmen 3 gL 96 kr. — Ajda 9 gl. 45 kr. — Proso 3 gl. 30 kr. — Turšica 5 gld. 61 kr. — Oves 3 gl. 63 kr. Izbran obseg nekterih posebno izbornih del TD ago^lo^raao tesjiž^irmopM! Bremscheid, Die sociale Bedeutung der kathol. Kirche . . •..............—.74 Bruck, Lehrbuch der Kirchengeschichte . . . 6.70 Brucker, Die geistlichen Exereitien des lil. Jgnatius 1.35 Cerkveni govornik slovenskiga duhovstva za vse nedelje in zapovedane praznike skozi leto. I. tečaj 2.20 Cliaignon- Mitterrutzner, Betrachtungon fiir Priester oder: „Der Priestor gehoiligt durch die Uebnng des Gebetes". 5 delov .... a 1.20 Deharbe-Schneider, Exainen ad usum eleri . . 1.24 Dubois, Der praktisehe Seelsorger............2.17 Einšpieler, Jedro katoliškega nauka . . —.80 — Krščanski nauk: ^ Blagoslovila........... ® —.50 Varuj so hudega......... g- —.80 Stori dobro........... I 1.60 Einspieler-Mraz, Šolske katekeze: g za prvence..........—.40 za višji razred ... I 1.20 Flis, Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkvi. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami............................6.50 Knjigo imamo tudi v ličnih in solidnih vozili. Funk, Opera patrum apostolicorum, 2 zvezka . 11.16 Gury, Compendium theologiae moralis .... 5.77 Jungmann, Theorio der geistlichen Beredsamkcit 2 dela..................................7.44 Keller, Hundert St. Antonius-Geschichton . . . —.62 Kist, Exempelbuch fiir Priester u. Volk, 2 zvezka 5.20 Klofutar, Commentarius in epistolain s. apostoli Pauli ad Romanos........................2,— — Commentarius in evangelium s. Joannis . . 2.— — „ „ „ s. Matthaei . . 2,— Klofutar, Svete listno bukve katoliške cerkve ali razlaga in dejanska obravnava vseh listov, ki so berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega lota............ Kosec, Krščansko katoliško naravoslovje .... — Spovednik in njegova služba....... Melcher, Nounundneunzig Pastorationsbriefe an einen Pfarrer, 2 zvezka......... Muller-Widcmnyr, Volks-Predigton, II. zvezek: Festtags-Predigtcn............ MUller, Theologia Moralis, 3 zvezki..... Iludiger, Geistliche Reden, I. zvezek..... Scaramelli, Anleitung zur Ascoso, 4 zvezki . . Schafer, Bibel und Wissenschaft....... Sclieeben, Hcrrliehkeiten der guttlichen Gnade . Schleiniger, Muster des Predigers . • . . . . Schlor, Clerieus orans atquo moditans, vezano . Schmitt, Erkliirung des mitlloron Debarbe'schen Katechismus, 3 zvezki.......... Schneider-Lehmkuhl, Manuale sacerdotum. Ed. X. Schrvetz, Theologia fundamentalis seu generalis. Ed. VII................. — Compendium theologiae dogmaticae. I/II. Ed. II. Stiickl, Das Christentliuin und dio modernon Irr- thiimer................. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga, od apostolskiga sedeža poter-jeniga sv. pisma, ki ga jo iz Vulgate ponomčil in razložil dr. J. F. Allioli, v 6 debelih zvezkov vezanih ................ Tappehorn, Vervvaltung des Buss-Sakramentes . Thcdhofer, Erkliirung der Psalmen..... Toussaint, Relto deino Seelo........ Vcring, LohrbUcli des Kirchenreohtos, 2 zvezka Zollner, Bibliothek fiir Prediger, 7 zvezkov . . Zupančič, Duhovno pastirstvo I/IV...... 2,-—.80 1.20 3.72 2.40 9,— 2,— 10.54 2.23 1.80 5.20 1.50 9.30 3.41 4,— 6.— 2.79 16,— 2.48 5.95 1.86 8.68 21.08 3.80 Prav tako nam je vodna skrb za točno izvrševanje naročil na knjige, ki niso tu omenjene, ktere tudi na ogled in izbero jako radi pošiljamo. (3) Katoliška Bukvama "v jul>l j;nii, stolni trg št. O.