271. številka. Trst. v petek dne 27. novembra 1903. Tečaj XXVIII tW Izhaja vsak dnu tu«li ol> nedeljah in prazniktft* ob ~>. uri. ob ponedeljkih ob i*, uri zjutraj. Posamezne številke prodajajo po 3 aovč gtotinkt v naogih tohakamk v Trstu iti okolici. Izubijani. Gorici, Celji. Kranju. Mnril>oru. Celovcu. Idriji, št. Petru. Sežani. Nabrežini. Novenimestu itd. Oglase i® naročbe -{»rejt-niJi uprava lifta „Edinost", ulica Molin piccoio št*. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene »>*rla»om 1'» sfcotmk na vn»to petit: ponbmice. osmrtnice, javne zahvale in domsti ogiaM po pogodbi. TKI.EFON »v. s;». Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaia za vse leto 24 kron. pol leta 12 kron. 3 mesece 6 kron. Na naroebe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankevane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVI >: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Viharna seja v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA 26. Liberalni poslance Podmaniczkv je v da na šoj ej seji poslanske f orniee stavil predlog1, naj bi zltornica imela dve eeji na dan. kar je provzročilo velik r»rup od strani opozicije. Posl. Ugron je, mej .ipitjem in razgrajanjem opozicije, protestiral prot temu pre^Hogu, k«=r da je isti v nasprotju se zborničuim poslovnikom. Opozi-cijonalni poslanci obsipali so predsednika in hoeraino stranko z vsemi mogočimi psovkami n s> Bsušaii stenografom, preprečiti za beleženje predsednikovih besed. Več poslancev -»ilo je vsled tega pozvanih na red in jednemu je zbornica izrekla ukor. Poslanca Ralha je zbornica radi izredne renitentnoeti tizročila imunitetnemu odseku. Za j* si. Igronotn začel je govoriti minieter-♦■k.: predsednik grof T i s z a, da utemelji v predlogu obsežene odredbe. Njegov govor pa je bil večkrat prekinjen po silnem hrupu <»poz cije. O piedlogu poslanca Po Imanicz-itega gltsovalo se Ik> v pojutršaji seji. Tekom se e prečital se je dopis posl. irrofa Appo-n>ija in % njegovih pristašev, kateri prijavljajo svoj iz top Iz — liberalne *t ranke. Posl. Ugron ostro obsoja predsednikovo postopanje in izjavija, da je predsednik pre-bvapil zboraico, ko je naznanil sklep, ne da tji *l»ornica vedela, za kaj se prav za prav £re. (P.»slanee Ivanka vpije : To je izdajstvo !) Posl. Ugron predlaga slednjič, naj se predlog • -ian da jim preprečimo izkopati grob parlamentarizmu. (Pohvala na desn:ci. Protesti na levici.) Poslanec Kaas bil je na to pozvan ua red. V nadaljevanju svojega govora izjavlja Tisza, da bi mu bilo žal, ako bi moral na-pir to pot, ali ako ga poslanci v to prisi-.ijo, potem je njegova dolžnost, da ne dovoli lahkomiselno škodovati svetim narodnim in->re-«iai. (Hrup na levic'.) Minister ponavlja :;a t da ne more biti govora o kakem pre--enečenjii. Posl. -•tali miniiter«ki predsednik, le to je presenečenje, drugo ne ! Tisza : Jaz mislim, da je V.!y ♦ > !e prijetno presenečenje. Nadalje pov-far a ministerski predsednik, da v zborničnem opravilniku ni nikjer zapisano, tla zbor-D>a ne sme imeti po dve seji na dan. (Hrup na levici.| Ta hrup, pripominja Ti^za, je nevitežki in v političnem smislu besede pomeni straho-petoost. (Hrup in oporekanje na levici). — Po-ianci morali bi me najprej mirno poalu-iati in potem mi lahko odgovarjajo, ali hrup n razgrajanje dokazuje le politično straho-petnf»st. Posl. H o r v a t h bil je dvakrat pozvan na red. Grof Ti»za vsled velikega hrušča iolg * časa ni mogel govoriti. Slednjič je po-t.an *em priporočal, naj pomslijo, da tirajo narodu škodljivo politiko, pa naj prinašajo v jii;»ravo še tako lepodoneča vprašanja. Na rinini obstoj Ogrske odvisen je cd časti, reda ;a delovanja parlamenta. Z vašim postopanjem izkazujete usluge le sovražnikom dežele. Ako nas prisilite, da se bodemo morali bojevati proti \'am, tolažila nas i>o v tem boju zaveBt, da služimo eveti in pravični stvari. (Pohvala na desniciy hrup na levici,) Mi varujemo ogrski narod, da ne postane v zasmeh svetu U r da ga zmota njegovih lastnih sinov nc dovede v škodo in pogubo. Govtraikje prosil poslance, naj ne tirajo stvari do skrajnosti, ker bodo s tem madjarakemu narodu le škodovali. Govornik da si bo vedno prizadeval pove lati s popolno mirnostjo vse to, kar mu nnlaga dolžnost. {Hrušč na levici nadaljuje.) Posl. Lengvel in Papp bila sta pozvana na red. V nadaljevanju svojega govora pov-darjal je minister, da ima opozicija vedno pred očmi spomin Ljudevita Košuta in je dejal, da bi Ljudevit s plamtečim mečem gledal na opozicijo. Pod. Kubik: Mi se ne straSimo pred vami. Posl. Fay zahteval je od zborničnega predsednika, naj pozove ministerskega predsednika na red, ker ščuva in preti. Predsednik pozval je posl. Leugvela na red. Grof Tisza je se enkrat označil postopanje o]>ozicije in dejal, da bi ulogo, katero igra opozicija, še bolje opravljalo 50 »dam a trga« (branjevk). (Pohvala na desnici, hruič na levici.) Saj je prav, da se kažete v pravi luči, tako vBaj narod spozna, da mi branimo čast naroda pred vašimi ateDtati. Ls nadaljujte po taj poti in ogorčenje madjarskega naroda pomete vas kmalu s političnega po« zorišča. (Dolgotrajna pohvala na desnici in velik hrup na levici.) Grof Tisza bavil se je na to s takoime-novanim »pactum« in je izjavil, da ncče izrekati dvoma s tero, da je pactum naložil za gotovi čas dolžnosti velikemu delu zoor-nice. (Klici na levi: * Vi imate koristi od tega že v žepu !«) Tisza: Prosim o žepih ne govorimo! Bartha : Mi nismo načelniki kakih fali-ranih bank ! Pesi. Gajarv proti opoziciji : Podleži ! Posl. Eitner poletel je na to v sredino zbornice in vpil: Kaj ste rekli ? Njemu so sledili drugi poslanci in razdraženje vedno narašča. Vse kaže, kakor da bi hotelo priti do pretepa. Med tem groznim viharjem prekinil je predsedcik sejo. Ko se je seja zopet otvorila odgovarjal je grof Tisza na mejklic >ravoatelj fulirane banke« in izjavil, da ni dobil nikakega denarja od banke, katero je vodil in da ulo-žniki te banke sploh niso imeli nobene škode. Tisza je na to nadaljeval, da je svoje-ča*no sklenjeni pactum vsled obstrukcije zapadel, na kar je utemeljeval opravičenost Podmaniczkv-jevega predloga. — Delavnost zbornice mora biti zagotovljena tudi tedaj, ako bi manji ali večji de! opozicije hotel to onemogočiti. Ministeraki predsednik zavračal je na to razne l gronove insinuvacije, mej temi ono, da je Tisza le s pomočjo intrig dospel do ministerekega predsedništva. Tisza je na to odgovarjal na razne meiklice in dejal, da je včerajšnji Koerberjev govor zunj (za Tiszo) največje zadoščenje in je izrazil Bvojo zadovoljnost nad tem, da se je drn. Koerberju posrečilo na tako korekten način poravnati na vstale diference. Nadalje je govornik oporekal trditvi, da ima Ogrska za seboj o5 letno stagnacijo in je kazal na napredek v narodnem, gospodarskem, duševnem in moralnem obziru. Po teh potih moral bi narod nadaljevat', ne pa po potih narodnih ambicij, ako noče, da svetovni dogodki ne preidejo preko njega na dnevni red. (Odobravanje na deetoM Posl. B a r t li a je na to pieklical svoj mejklic »falirani bančni direktor«. Na neko opazko posl, barona Kaasa glede včerajšnjih izvajanj dr. Koerberja, izjavil je grof Tisza ponovno, da b<> dr. Koerberjeva izvajanja v popolnem soglasju z ogrskim državnim pra- vom. Z ozirom na opazko posl. Ivanke, da se je TiBza s pomočjo intr g povspel na mini-sterski sedež, pa se je Tisza poživljal na svojo politično minolost. Posl. Košut je izjavil, da sj hoče s po-m«>čjo Podmaniczkvjevega predloga omejiti pravico opozicije do kontrole. Posl. Rakovsb v meni, da Podmaniczkv-jev predlog združi \se obstrukcijonistične stranke. Tudi posl. Apponvi je izjavil, da je ta predlog v nasprotju se zborničnim poslovnikom in je protestiral proti predsednikovemu postopanju. Opozarjal je na pakt, sklenjen z opozicijo, katerega on ni hotel prelomiti, in vsled česar je izstopil iz liberalne Btranke. Govornik je prosil večino, naj ae nadaljuje po nevarni poti nasilstva. Slednjič je predsednik zaključil debato in naznanil, da se bo na zaključku jutrajšnje seje brez debate glasovalo o predlogu posl. Podmaniczkega. (Nepopisen vihar na levici.) Mnogi opozicijonalci pretijo predsedništvu. P«'al. Katka v (kriči proti predsedniku) : »To je krivica !« Mnogo Članov liberalne stranke hiti k predsedniški tribini, da obrani predsednistvo pred olntrukcijo. Predsednik je na to med nepopisnim viharjem večkrat Btavil vprašanje, da li želi kdo besedo k njegovemu predlogu glede dnevnega reda jutrajšnje seje. Ker se nihče ni oglasil za besedo, je predsednik med groznim vriščem in ropotom zaključil to viharno sejo. Posledice današnje viharne seje ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 26. Vsled degodkov v današnji seji poslanske zbornica pozvala sta posl. Daniel in Bartha posl. Rakovskega oziroma Gajarvja na dvoboj. Iz odrske liberalne stranke. BUDIMPEŠTA Liberalna stranka vsprejela je predi, g ministerskega predsednika, naj bi imela poslanska zbornica po dve seji na dan. BUDIMPEŠTA 26. Zatrjuje se, da na-meruje grof Apponvi se svojimi pristaši vred izstopiti iz liberalne stranke. Državni zbor. DUNAJ 26. — Zbornica poslancev. — Mej došli mi spisi je novi zakon o vojaških taksah. Nadalje je med došlimi spisi nujni predlog posl. K a t h r e i n a, kateri zahteva, naj bi se proračunski provizorij obravnaval nujnim potom. Posl. F resi je predlagal, naj se sestane grajalnt odsek proti poBl. Steinu, ki je v včerajšnjej seji, med govorom ministerskega ' predsednika vskliknil proti posl. Fres'u : »Povrnite uro, katero ste ukradli v belgraj-skem konaku«. Grajalni odsek se sestane po zaključku današnje seje. Posl. Mazorana je v nekem vprašanju na ministerskega predsednika opozarjal istega na interpelacijo italijanskega kluba, predloženo v pred včerajšnjej seji poslanske zbornice, katera interpelacija se bavi se zadnjimi dogodki v Inomostu. Prepoved sestanka. na katerem je imel predavati prof. GubernatiB da je bila nezakonita in da je toliko bolj ogorčila italijanske vseučilisčnike, ker jim je bilo onemogočeno prisustvovati predavanju jednega naj odličnejših italijanskih profesorjev. Ministerski predsednik da je dolžan pojasniti svoje mnenje oi tej zadevi, ker je bilo postopanje nasproti profesorju Gubernatisu nedostojno za učenjaka, ki je na svetovnem glasu in proti kateremu bi ne moralo nekoliko gostoljubneje postopat'. Brutalni napadi Nemcev na laške visokošolce da so zopet dokazali, kako nevzdržljivi so sedanji odnošaji v Iuomo3tu. Govornik povprašuje slednjič ministerskega predsednika, da li je pri volji, dati na uloženo interpelacijo, tičočo se italijanskega vseučfliščnega vprašanja, točen in jasen odgovor. Zbornični predsednik obljubil je govorniku, da obveBti ministerskega predsednika o vsebini njegovega (Mazoranovega) vprašanja. Na to je zbornica zapričela nadaljevanje razprave o vladnih izjavah. DUNAJ 26. V nadaljevanju razprave o vladnih izjavah govori posl. Fort, kateri izjavlja, da so Oehi vedno pripravljeni sodelovati na kakem poskusu za konsolidira nje Avstrije ali le pod pogojem, da se bodo spoštovale njih pravice ter njih politična in kulturelna važnost. Posl. Menger meni, da bi se neskončni strankarski boji prenesli tudi v armado, ako bi se pravice, ki jih ima sedaj v zadevah armade krona, hotelo odkazati avstrijskim zakonodajnim zastopom. Posl. Klofač priporoča uvedenje federalizma in sicer tudi kar se tiče vojske. Razprava bila je na to prekinjena in se bo nadaljevala v jutrajšnjej seji. Dvoboj mej časnikarjem in poslancema. DUNAJ 26. Po zaključku današnje seje ! poslanske zbornice so češki radikalni poslanci Freel, Klofač in Sehnal ojstro prijeli židovskega Časnikarja Mandla, ker je razstrosil vest, da je posl. Fresl ukradel uro v bel-grajskem konaku. Prepir dospel je tako da-' leč, da so poslanci Mandla oklefutali, vsled česar je isti posl. Klofctča in Sehnala pozval na dvoboj. Cesar na lovu. E18ENERZ 26. Cesar je nocoj prispel semkaj. Rusija in Japan. PKTROGRAD 26. Ruska brzojavna agentura poroča iz Pou Arturja, da je japonska vlada zaukazala generalu Mahu, naj se svojimi četami ostane v Šanhajkvanu. Di-plomatična pogajanja med Rusijo in -laponom vršijo se tako tajno, da japonski listi ne morejo o istih ničesar izvedeti. lim§ko vseučilišče zaprto. RIM 26. Vsled današnjih demonstracij vseučiliščnifcov, se je zaprlo tukajšnje vseučilišče. (Op. ured. Po raznih italijanskih mestih, posebno pa v Rimu so vseučil seniki hrupno protestovali proti prepovedi avstrijske vlade glede otvorjenja »svobodnega vseučilišča < v VViltenu poleg [nomosts. Pogajanja za provizoričuo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Italijo. RIM 26. Dospeli so semkaj avstro-ogr-ski delegati za pogajanja glede sklenjenja provizorične trgovinske pogodbe med Avetro-ogrsko in Italijo. Danes so jih vsprejeli mi-! nisterski predsednik Giolitti in ministri Tit-■t-jni, Luzzatti in Rava. Turčija se udaja. CARIGRAD 26. — Sporočilo Porte, izročeno včeraj poslanikoma Rusijd in Avstrije, se glasi : Porta je vsprejela in proučila spomenico, izročeno jej dne 10. t. m. po poslanikoma Calice in Sinovjevu. Porta jemlje na znanje podana jej zagotovila, da se bodo varovale njene suverenne praviee, njeno posestno stanje, kakor tudi zagotovila glede varovanja državne avtoritete in državnega ugleda. Slednjič jemlje na znanje tudi izjave o provizoriČnem značaju omejevalnih dodatnih določil, ki imajo oitati v veljavi skozi dve leti, da se tako zagotovi iz vedenje reform, katere se je Porta že meseca februvarja obvezala izvršiti in katere tudi lojalno izvaja. Porta izjavlja, da principijelno vspre-jema vBeh devet točk omenjene spomenice ter Bi pridržuje uvesti tozadevna pogajanja, na katerih 89 bo sporazumeti glede izvrše-valnih podrobnosti in na katerih bo treba prvo in drugo točko spomenice spraviti v soglasje z neodvisnostjo Turčije, z njenimi 8uverenuimi pravicami, z ugledom vlade in s posestnim stanjem. Rusija in Mandžurija. LONDON 26. Listu »Times« poročajo iz Pekinga : Datiravno je neoporečno, da đo Rusi precej pomnožili svoje posadke v Mandžuriji, je rusko oboroževanje vendar prenagljeno in ni tako nevarno, kakor bi Rusi hoteli dati razumeti. — Ruske posadke v Mandžuriji znašajo sedaj 37.000 ' mož in se po vi Saj o na 50.000. Morituri vos salutant! (I)o)»i> s koroškctra.) Kolikokrat že je ta erce pretresujoči vakliK cbupamii zadonel po Sloveniji ! Ali ne bo odveč, ako za don i še enkrat tem Hol j glasno in mogočno, da se vzdramijo slovenski bratje izven Korotana in nam, če ne drugače, saj mjralno priskočijo ca pom<»č. Slovenski n^rod v Korotanu zahteva, da me uju ohrani se zadcja betvica njegovih rajam«-»nih pravic v jezikovnem cz'ru — sai druge pravice mu je že davno ugrabil furor teutonicus! Toda od Belta do A d rij« vrači po gojziu nemškega časopisja: »Križajte ka-litelje koroškega miru ! Ven s tujci !« Z brutalno sdo se hoče zatreti v kali preporod korot&nskih Slovencev ; sleparskim potom se krš; le tem pod patronanco raznih ekscelenc najelementarnejša pravica — pravica, da morejo v svojem materinem jeziku zahtevati pravico. Zikon je na naši strani — o tem ni treba zgubljati l>esed. Tužno pa je, ce se čuvarji zakona boje izvrševati zakon, vsled pritiska od viših oblasti, ali pa če celo ne-čejo izvrševati zakona ! Slovenski stranki, ki ne umeje ni trohice nemščine, se še dopušča govoriti slovenski, ako gospod uradnik umeje ta jezik ; ako ga ne umeje: kličejo tolmača! Hudodelstvo pa je, če se je drzuil govoriti na uradih slovenski kdo, ki le kol;čkaj umeje nemški ! Našemu dičnerau prvoboritelju, odvetniku dni Janku Brejcu, grozć sodniki s kon-tumaciranjein, če se poslužuje na razpravah slovenščine. Ker pa oi druge inštanre v Celovcu ali Gradcu ni pričakovati ni kake re-medure in se stranke morajo varovati materijalne škode, m>ra se inoj uklanjati — sili !! Takega postopanja n možn > označati drugače, nego kakor izsiljevanje, ki bi se moralo po ka7«-nskem zakonu strogo kaznovati : a ne le to: to je tudi eklatantna zloraba uradne oblasti. V kazenskih stvareh se predbaciva branitelju nedostojno vedenje, ako se ne uklanja ukazu sodnikovemu, naj govori nemški ! Kaznujejo ga disciplinarno z ukorom in mu jemljejo končno oesedo. Taki slučaji so na dnevnem redu. Skandal vseh škandalov avstrijske ju-»tioe pa je, da se niti obtoženec ne sme :»raniti v svojem jeziku, ako le lomi nemški za silo! Iu tako se goii cel<5 na sodiščih, v katerih okraju ne živi niti 10°/0 Nemcev, n. pr. v R >ž4, da so župniku Josipu Sva-tou, kakor obtožencu prepovedali braniti se v slovenskem jeziku. Ker je župnik, ki je «>dločec Ceh, vstrajal, pa je sodnik sklenil razpravljati in co«tuma<'iam in se je moral obt • ženec odstraniti. Njegov branitelj d r. B e n k o v i e je doiledno branil v slovenskem jeziku, vsled česar je bil — radi »nedostojnega vedenja« pred sodiščem — kaznovan disciplinarno z globo 'Ji) K in mu je *odoik končno besedo vzel. To so vnebovpijoče krivice! Pripomniti treba še, da je R žek po večini slovenski, da imajo S.ovenci v občinskem svetu .'i. razred v svojih rokah in da bo v 2. razredu odvisno le cd par glasov, da na volitvah, ki se bodo vršile v decembru, pridobe Slovenci 'J. razred, kakor so ga nedavno imeli. Ta praksa je nezaslišana, kajti zo|>er take odredl>e sodnika ni nobene red De pravne od pomoči. Koroški Slovenec je izročen na milost in nemilost germanskemu molohu. Toda sila rodi protisilo. Od koče do koče se širi po slovenskem Korotanu glas o teh vsakdanjih aktih nasilja. Ljudstvo se drami in zahteva, zahteva — svoje pravice. Sveža sapa jela je pihati |K> spodnjem Korotanu, sapa vzbujajoč« se narodne zavesti. Na štirih javnih shodih, ki so se vršili minolo nedeljo na /a-htevanje razburjenega ljudstva — v St. Jakobu v Kožu, v Glinjah pri Borovljah, v Smihelu nad Pliberkom in v Prevaljah — *> tisoči slovenskih mož dvignili glas, mogočen glas, ki proire do Dunaja! Slovesno, s solzami v očeh so zatrjevali, da le preko njih mrzlih trupel l>o mogel oemški naval preskočiti Karavanke. Skala se je utrgala v slovenskem Korotanu, skala slovenske zavesti; pokoplje ga, kdor jo l>o sknšal ustaviti. Dovolj je slovenskih grobor po Korotsau ! Bratje ob s;nji Adriji ! Trenot«k je va- žen : če podležemo — pride za nami potop. Vi imate dovolj Bkrbi v Bvoji hiši; zato vas prosimo le: »Podpirajte nas saj moralno! Outite z nami naše boli!« Bratje v sredini slovenski, katerim smo mi predstrsžđ, menda še ne umevajo našega obupnega položaja. Vi ste jih že učili pravega narodnega tlela, složnega dela ! \ "čite jih še sedaj ! Zora puca ! C parno, da tudi na Korotan, nas biser, zašije slovensko solnce. Polom sodobne slovenske politike. Ministerski predsednik dr. Koerber je pred v čeraj nj i m v zbornici poslancev posegel j v razpravo, ki se vrši o njegovi izjavi od dne 17. novembra. Prav za prav: nam je to pot dr. Koerber nekako ugajal. Bil je mož to pot nekoliko bolj odkrit. V svojih izvajanjih na adreso Čehov je bil oduren, sko/o žaljiv, Slovencem pa je pokazal lice onega, ki sovraži, ki mrzi in bagatelizira. Odurno je govoril dr. Koerber na adreso < ehov in jim hudo zamerjal, češ, da so oni tisti, ki ovirfjo delovanje parlamenta, ker — obstruirajo. Ministerski predsednik je kazal vso mero indignacije, kolikor je more državnik njegove vrste — hliniti, da je obsojal parlamentu ne bi si upala vlada govoriti, in — prezirati tako, kakor si dovoljuje nasproti naši delegaciji obeh obredov. In kar je najhuje, kar najbolj peče in boli, je to, da je polom slovenske politike posledica lastne krivde. Ali bi se mi danes rogali slaviteljem politike fanatizma in strasti v medsebojnem boju, ako ne bi videli, kako je slovenski narod tisti, ki mora plačevati račune se svojimi življenjskimi interesi ! Stranki na Kranjskem naj se le puščati slaviti na raznih shodih, naj le kričiti »za ljudstvo« ; trezni ljudje pa vidijo le poraz in občutijo v licu sramot«), ki jo je naš narod ravnokar doživel na Dunaju. Slovenska politika je prišla do bankerota in slovenska delegacija na Dunaju je imela pred-včerajnjim svoj — črni petek. Shod zaupnikov srbske samostalne stranke v Oseku. Na ta shod, ki se je vršil v ponedeljek, prišlo je okolu 400 zaupnikov, največ kmetov. O političnem položaju je govoril dr. Medakovic, ki je najprej v kratkih potezah označal rezvoj sedanjih razmer v monarhiji, , slednjič zahteva uvedenje splošne iu tajne volilne pravice. Na poslopju, v katerem je bilo zborovanje, je visela zraven srbske tudi hrvatska zastava. parlamentarno »redHLvo obatrukcije io je v » potem 8e )e obširno pečal s sedanjim poli svoji prisiljeni pori govoril o miru na gro-! P°lo*ajem. 'Moramo gledat,, da se bovih, ki da vlada v tej zbornic^ glede zakonodaje. — Človek bi kar roki sklenil nacl interesi Hrvatov in Srbov zjedinijo ; to bi ' nam dalo močnejša zaslombe nego vsa dr- glavo nad toliko mero hipokrizije, hinavstva! 2avna prava<- ® . . .. .. , • Govornik je obžaloval, da so se Hrvatj Kdo je zavezuk in zaščitnik njim ki so prvi J začeli z obatrukcijo ovirati delovanje parlamenta ? Kdo je vršil nalogo poBredovatelja pri kroni v ta namen, da je prva obstruk-cija slavila popolno zmago ? ! Ni-li bil to dr. Koerber, ki je tudi danes šs zaščitnik Djim, in Srbi do sedaj sovražili med seboj, ker to sovražtvo je veliko škodilo obema plemenoma. Z veseljem so Srbi — je izvajal dalje — pozdravili mlado strujo, ki je zavladala v , ... . i , • • ™ ~JT Hrvatih. Ti mladi ljudje se ne zadovoljujejo so storili prvi greh, ki je provzrocil, da J J v . „ - j , s oreznimi sanjarijami, ampak hočejo posta- je sedanji nas parlamentarizem podoben po-; ' J J gorišču ? E, seveda, to je ravno kvinteeenca Koerberjeve pravičnosti : Nemci naj store, kar hočejo, dr. Koerber nima česa oporekati; če pa Slovani store, ne isto, ampak kaj stičnega : hitro nabira g. Koerber svoje čelo v resne gube in gromi v svoji od urnosti ! — G. Koerber je trdil, da je to bajka, da bi viti narodno življenje na zdrav narodni temelj. Ti mladi ljudje so potegnili tudi nekatere sta i ej še politike za seboj in vsi ti hočejo p< štenega sporazuma b Srbi. V tem duhu delujejo tudi v časopisju [in na shodih, kjer vedno naglašajo potrebo tega sporazumljenia, a do najlepšega dejanja je prišla ta ideja v .. , .... Dalmaciji, kjer so v deželnem zboru Hr- niemu veljalo v pravilo, da ne privoli v ni- „ . , , , i . r J ,J 1 , .... v . , ,, vatie in Srbi skupno, kakor en narod vstali cesar, v kar nisi popred privolili Nemci . Lt. j ^ ^ Koerber je torej korajžno tajil notorične ProtI v a u , , .■■ J , . - » *i'ii* l Govornik se nadeja, da pride tudi glede stvari: in sedai ne vemo, kaj naj bi bolj ob- . . , " , J. - i- L- i - Bosne do sporazumljenja, ker trvenje med čudovali : ali niegovo resn'coljubje, ali nje ^ . . , . , . . , j- , - * , , Hrvati in Srbi služi samo na korist vladi, ki govo mo o . ... ! počasi a sigurno ustvarja nemške kolonije, Odgovor Koerberjev na izvajanja slo- r , , • , , t M * .... domače, slovanHko prebivalstvo pa zat-ra na venskih govornikov je bil naravnost sovra- «• . .„ , vBe mogoče načine, žen. Kar se dostaje ciničnosti, nismo se vi- ° deli Koerberja na taki višini: povedal je S.etozar Pribičević, urednik ,Novega našim poslancem v lice .mi bi bili hoteli vi- Srbobrana*, je govoril o cerkven, avtonomiji deti te obraze), da krivica na Koroškem j- spominjal, da hočejo Madjar, s to av-ostane ! - Kakor krvavo zasmehovanje so tonomijo zavesti Srbe, da se ne bi pečali s zvenele besede, da oblasti na Štajerskem ra- politiko. Zato treba, da se Srbi ne zadovo-bijo slovenski jezik, tako, da ne more biti »j«)ejo samo s cerkveno avtonomijo, ki jim ne pritožbe. Glede jezikovnih razmer na Koro- i <*aje zadosti garancij za njihov narodni raz-škem ie zagotovil, da bo vlada skrbno ču- j ™j, ampak morajo tudi v vse druge javne vala, da se bodo jezikovne naredbe spolnje- korporacije voliti samo svoje odkritosrčne vale" .. Slovencu se mora tresti roka od zastopnike. Ko bodo imeli v saboru pravih jeze, ko čuje te besede! Tajne jezikovne na- zastopnikov, pokličejo ti lahko vlado na odredbe, ki prihajajo na Koroško, so negacija govornost radi avtonomije, da se ne bodo vsakega prava tretjin, prebivalstva v deželi, so ve« g°dile wke krivice- negacija ustavnih državljanskih pravic za ono ! Mijo Medakovic je govoril o ravno-tretjino. Tu pa čujemo načelnika vlade, ki je pravnoati srbskega imena, zastave in cirilice, prisegla na ustavo, kako bo ista skrbno ču- Naglašal je, naj Srbi volijo prave narodne vala, da se bodo one ravnokar ožigosane na- boritelje, a ne klubašev, ki izdajajo srbski redbe izvajale. Končno > dr. Koerber izja- °*r<»d (Klubaši, tzv. »srbski klube so ma-Vil, da se vlada ne umakne pred kakim — djaroni). agitatorjem ! Torej pravo nehuje biti pravo,1 Lazar Bcgdanovic je govoril o ravno- zakon nehuje biti zakon, ustava nehuje biti pravnosti pravoslavne vere b katoliško. Zaustave, in prisega vlade, da bo spolnjevala hteval je, da se sedanji zakoni zamenijo z zakone in da l*o čuvala ustavo, nehuje biti novimi, bolj svobodomiselnimi, prisega in je ne veže več, ako se je Blučajno Zelo lepo je govoril o ustavnih pravicah tudi kakov »agitatore oglasil v varstvo za- kmet Lazar Todorovic, ki je zaključil z kona in ustavnih pravic ! Take izjave iz uat vsklikom : Živio narod ! Živela svoboda ! načelnika vlade v pravni in konstitucijonelni j Dr. Petrovih je govoril o financijelni sa-državi se obsojajo same. mostalnosti. Potem so bile prečitane resolu- Ali mržnjo Koerberjevo do nas ni ka- cije, ki zahtevajo financijelno samostalnost zalo samo to, kar je rekel, ampak tudi — Hrvatske in Slavonije, protestujejo proti ne-in morda še bolj — tudi to, kar ni rekel ! zakonitemu upotrebljavanju madjarsirih za-Neštevilno manifestacij je priredil naš narod stav, grbov, napisov itd., zahtevajo, da se v ob vprašanju slovenskega vseučilišča, mani- pogledu skupne vojske, poveljstva, zastav festirali so vsi sloji naroda, brez razlike po- itd. dado Hrvatom iste pravice kakor Ma-litičnega mišljenja, da se more govoriti o djarom. resnični volji enega celega lojalnega naroda, j Shod je protestiral proti nepravicam, ki ki reklamira sveto in najviie pravo do sa- jih je prizadela ogrska vlada srbski narodno-mosvoje naobrazbe; načelnik vlade pa ne cerkveni avtonomiji v področju zakonodaj-smatra tega naroda vrednim ni ene besede, stva in uprave. ni dobrohotne, ni druge, ozirom na omenjeno Shotl zahteva, da se uzakoni ravnoprav- prisrčno željo tega naroda ! V tem je tako nost srbskega imena s hrvatskim, cirilice z bagateliziranje, tako omalovaževanje, da se latinico, srbsko-pravoslavne vere s katoliško mora danes sleherai Slovenec sramovati pred io svobodno uporabljanje srbske narodne za-svetom in pred samim seboj ! ' stave. Slavna slovenska delegacija — obeh ob- j Zahteva se pravica javnosti za Brbska redov — je doživela pred včeraj njim kata- učiteljišča. — Shod zahteva nezavisnost so-stroialen poraz. Nasproti nobeni skupini v dišč, popolno svobodo tiska in sestajanja in italijansko vseučilišče. — Pri čem smo?! Sinočnji »Piccolo« je priobčil zmagoslavno brzojavko z Dunaja, da je italijansko vseučilišče obljubljeno. V svojem govoru o vseučiliščnem vprašanju da je izjavil ministerski predsednik dr. Koerber, da je ustanovitev tega vseučilišča neirogibao potrebna toliko z ozirom na narodnostne odn^šaje, kolikor z ozirom ua nevzdržljive razmere na vseučilišču v IoomoBtu. Danes pa prinasu »Piccolo«, ves kla-vern, drugo vest, tla su namreč besdde Ki*»;-berjeve drugače zabeležene v zapisniku, nego jih je mož govori!. — Dočim da je Koerber govoril o vseučilišču, pa govori zapisnik le o visoki šoli, ne govori o »neizogibni potrebi« in ne govori, tla se to vseučilišče ali ta visoka šjla tudi uresniči ! »Piccolo« Be tolaži, da te varijaut« niso bitstvene važnosti, pristavlja pa vendar, da so mnogo komentirane v parlamentarnih krogih. Akt, sklenjen med Rusijo in Srbijo za časa kralja Aleksandra, (Izvirno poročilo »Edinosti«.) Beligrad, 24. nov. 1908. V enem svojih prejšnjih pisem sem Vam bil obljubil, da Vam dopošljem tekst akta, ki je bil sklenjen med ruskim ministrom za vnanje stvari, grofom Lamadorfem in kraljem Aleksandrom. Ta tekst je objavil neki tukajšnji Časopis in se glasi : I. Srblija se ima v vseh političnih vprašanjih, ki se nanašajo na prilike in dogodke na Balkanu, ravnati po nasvetih in napotkih, ki jih bo dobivala od rti3ke vlade in ue ukrepati ničesar brez s}> >-razumljenja z Rusijo. II. Rusija se obvezuje, da bo o reševanju vprašanja makedonskega podpirala aspiracije srbske in da bo delala ny to, da bo pravično zadovoljeno tem aspi-racijam : da ne bo dopuščala, da bi se to vprašanje reševalo izključno na korist ene, a na Škodo druge slovanske narodnosti. \ pra-šanje o Stari Srbiji, v zgodovinskih mejah te provincije, smatra Rusija za nesporno in ima samo Srbija izključno pravico do nje. III. Dd bi se obranila stalnost na srbskem prestolu, tla bi se odvrnile od njega vae nevarnosti od zunaj in znotraj, potrebno je, 987, s katero je bila vsprejeta pritožba Gina Dom-pierija; potem sledi 18 točk gospodarskega pomena, med katerimi je predlog za dovoljenje izrednega kredita za 8 sesalk (pump/ za 8 vodnjakov v okolici in kredita za zgradbo napajališČa za živino v Lonjerj«. Na dnevnem redu tajne seje, ki obseza I o točk, je med drugim imenovanje vikarja na pokopališču pri sv. Ani. Kakor je razvideti iz razpisa seje, nima večina cestnega sveta nikake volje izvršiti samomora iu se ne zdi, da bi bile resnične vesti nekaterih tukajšnjih listov, da je vlada že prejela čin celo dostavila občini dekret o razpustu mestnega sveta. Ali pa se mestni svet noče ukloniti razsodbi upravnega sodišča in hoče provocirati razpuščenje, da se bodo mogli potem gospoda sklicevati na nasilje in bleatsti v luči — mučeništva ? ! Mojster Hnbad nevarno obolel. — »Slovenect poroča, da je koncertni vodja »Glaaheo« Matice«, gospod Matej Huhad, v Cirkvenici nevarno obolel. Ne le osebni znanci in prijatelji, ampak vsi prijatelji kulturnega napredka Slovencev, izlasti pa napredka na polju glasbene umetnosti, žele mojstru Hubadu skorajšnjega ozdravljenja. Vittoria elettorale (volilna zmaga)tako pi-e včerajšnji »Piecolo« naznanjajoč izid občinskih volitev v 1. razredu v Koču, kjer !a je italijanska stranka dosegla popolen vtrpeh. A o izidu volitev v 2. in 3. razredu molči »Piceolo« modro in previdno, da ne bi Od tega zneska pokrit je deltž 18104 krone, ki je zavarovan na posestvu Kosemovem. Nezgode na delu. 10-letni pomorščak Rudolf Papa iz ulice Farneto št. 21, si je ranil kazalec desne roke. — 49 letni težak Fran Skof iz ulice dello Scoglio št. 319 si je ranil sredinec, prstanec in mezinec leve roke. — 14 letni kovaški vajenec Ivan Špiler iz ulice Industria št. 59<) si je ranil kazalec leve roke. — 44-letni voznik Anton Zorzini iz Bjegovi čitatelji zvedli, da je hrvatska stranka 1 Vrtale št. 726 si je zvil levo nogo. z:r&r*ia is rok Italijanom občino, katera je' — 45-letni natakar Peter Jug iz nI. Nuova a do sedaj vedno v njih rokah. Da ne št. 9 si je ranil levo roko. U> dvomov, ponavljamo še enkrat volilni re Vsi eo dobili prvo zdravniško pomoč na mlUt: v tretjem razredu 139 hrvatskih, 52 zdravniški postaji. italijanskih glasov, v drugem razredu 72 br-j Igraje. 12-letni Esper Fonda s trga San v a takih, 37 italijanskih glasov, v 1. razredu ' Francesco 2 je padel igraje z nekimi svojimi 19 hrvatskih in 26 italijanskih glasr>v ; v vrstniki ter si je o padcu ranil čelo in pod- vseri razredih torej 235 hrvatskih, a 115 ita- očesno kost. liian-kih glasov, torej nad dvotretjinska ve- — Ravno tako si je igraje ranil veliki čina glasov za Hrvate. Taki »vspeh« imenuje prst na ievi nogi S-Ietni Karol Tominc, ker »Piceolo« popolen vspeh italijanske stranke! mu je pal na nogo kamen, s katerim si je Zna pa zna naš ljubi »Piccolo« — »farbati« igral. svoje napredne čitatelje. No, nam to nič ne Oba sta dobila zdravniško pomoč na •^koii. Naj le ^panćkajo »Piccolovci« spanje zdravniški postaji. nezavednežev, dočim se mi zbujamo ! — &e i Tepen je bil 14-letni Karol Turk iz par takih »vittorij« in Italijani zgube dva "lice Lorenzo Gatteri št. 19, in sicer je dobil državnozboraka mandata. »\on eomprendo »juella iinirua. Schlum!« (Ne razumem tistega jezika. Zaključeno !) Tako odgovarja telefonska centrala naš*>mu uredništvu, kadar je tako tako močan vdarec pod desno oko, da mu je prebil kožo. Natrla .smrt na dela. Včeraj predpo-ludne je delal 56-letni težak Peter Sebel v skladišču št. 17 svobode luke. Okolo 11. ure čičevih romanih »Desetega brata« in >Ro-j kovnjače«, dve efektni drami iz sredine in i srca slovanskega naroda. S tema dvema ! dramama je dosegel pri nas naravnost veli-j kanake vspehe, tako, da 6e igrati opetovano ! po raznih slovenskih mestih in vaseh ter da so se »Rokovnjači« samo v Ljubljani igrali 25-krat. »Legiornarji« se vrše deset let pred ? Rokov njači«, zato nastopajo v njih tudi nekatere znane osebe, ki tvorijo hkratu zvezo med obema dramama, katerih skupni junak je Ferdinand p 1. B a s a j. — Govekar nikakor ni nameraval podati s svojo novo dramo globokoumnega literarnega dela, ampak teatralno efektno igro za široko maso naroda. Da je to dosegel v polni meri, dokazujejo dubkom polni hiši, viharno ploskanje, hrupni smeh in končno tudi solze so-žalja ob tragični smrti junakove ljubice. Igra je polna veledramatiČnih in komičnih prizorov, slikovitega življenja v Celju in na Beneškem ter \ sakovrdtaih tfektov. Dejanje je dobro motivirauo Jin zanimivo zapleteno. V i k t o r P a r m a je zle žil za to igro overturo po motivih svoje koračnice »Mladi vojaki«, ki so jih »Rokovnjači« raznesli po vseh slovenskih deželah, dalje dva samospeva za sopran, napitnico, komičen kuplet, moški zbor, izvstno koračnico legionarjev ter romanco za te nor-sol o z moškim zborom. — Igra je prav lahko uprizorljiva ter se bo iz-vestno igrala po vaeh naših odrih na deželi in v mestih. Z. K. — predrzno, da si s to centralo upa govo- i" tnčetrt se je pa kar nenadoma zgrudil na r;t; slovensko. Kuj menite k temu, gospod tla. ne da bi bil prej komu potožil, da se dvorni svetnik pl. Felicelt'. ? počuti kaj slabo. Z redarstvenega inšpekto- \a občinskih volitvah v Maribora.) rilt* v svobodni luki so telefoničmm potom v drugem razredu izvoljeni sami nemškonaci- Pozva!i Ravnika z zdravniške postaje. Ko j malni kandidatje. ie Pa ,a f,ri*el Da liee me8til> mU ni Preosta- /a makedonske besuuee so prispeli Jal° ^ruzega, nego konetatovati smrt vbogega na,emu upraviteljstvu sledeči nadaljni da- klavca. Ob enem se zdravnikom je pa bila rovi: dr. Simon Pert »t 20 II, prof. Mate prišia na lice mesta tudi žena pokojnikova. Mandie 20 K, Luka Seražin 20 K, J0,ip Keva je bila prinesla svojemu možu kosilo. Gregorčič-, trgovec z oljem 3 K, Štoka Jaka N>no žaloBt si Je lažJe mieliti> neS° Pa 3° 2 K. inženjer L Šega 2 K, Davorin Lukša '»P1^1- 1 K, Podreka 1 K. Jože Cvek 1 K, Matko SOfttŽČA. Kišič 1 K, Pinter 1 K, Vatovec 1 K, N N. I K, Angelj Dakleva 40 st., A. 20 st., prej Porotno zasedanje v Gorici. Radi 'zkazanih 276 K, skupaj .i.">0 K 6») st. zločina požiganja je sedel predvč. na »Dramatično društvo v Tr>tn« uprizori zatožni klopi pred gorišk.'mi porotniki 49-1. v nedeljo, dne 29. novembra 1003. v dvorani čevljar JoaiP Vecchi, rojen v Trstu, a pri-, Narodnega doma« pri Sv. Ivanu noviteto 9t°je" v Villea«. Glasom obtožnice je Josip za 1 h i cer »Marijana«, sliko iz Vef*ohi * j"* t. L zažgal tri postelje življenja v 5 d^i. Francozki v neki 801,1 hiše Mari->e Fontanot v Trž.ču. -pisala Dennerv in Mallian poslovenil Davorin Vecchi je namreč prenočeval pri Mariji Ho*-t iik — Začetek bo ob 4. uri in pol po- Fontanot od 5. do 6. julija a ko se je zjutraj poluine. _ Cane: vstopnina 30 nvč. (60 st.), vzbudil, zapalil je postelje ter potem zaprl sedčži od I. do IV. vrdte 40 nvč. (80 st.), duri- Vsled te£a zgore,t> 8*oraj V8e pose leži od V. do VIII. vrst, 30 nvč. (60 st.), bištvo one 8obe ter tudi del hiše- ~ Man> sedeži od IX. do XII. vrste 20 nvč. (40 st.). Fontanot Je trPela kron škode- , „. . . , j . . Toženec se je priznal krivim. Izgovarjal Ker ne sedeži ze pridno razprodajajo, .,,.», ...... se je le, da je hotel s tem poskrbeti delo trop.>zar;amo vse one, ki si jih nameravajo ... , i . i . i i ll ž:škim zidarjem. omisliti, na; to brzo poskrbe, dokler si lahko ' ... , . . - - i_ . Porotnikom so bila stavljena tri vpraša- z ere;o se poljubne eedeze, Kajti kakor se' ... , ..." j ... nia in sicer dve prvi tičoči se eno zločina cuje je zauiman;e za to predstavo veiiao J r , požiganja in drugo prestopka vlačugarstva; ter obeta biti na isti mnog številna ude- . . tretje eventnelno vprašanje, stavljeno po bra- .. , ^ - nitelju, pe je tikalo otemnenja razuma. Po- ropraTck. \ včerajšnjem naznanilu \ J J r i o t /i«- r«»tniki so pritrdili prvemu vprašanju z vsemi zar :ke gospodične -lele ?>ernečeve iz ( elja, r r . . , j I2 glasovi, drugemu z 10 proti 2. a zanikali smj jx» {»omoti zapisal: krstno ime gospoda . _ _ Xf , r tretjemu se 7 proti 5 glasovi. dr.a Murka z J o s i i> o m m e s t o M a - j / f Na podlugi tega pravoreka je sodni dvor Trgovina. Parnik »Carpathia«. Veliki parnik »Carpathiac par,plovne družbe »Cunard Line« je odšel dne 24. t. m. iz Ne\v Vorka. Cilj njegovega potovanja je sredozemsko morje. S tem parnikom p »-tuje 100 oseb v salonu L razreda a 2024 v v III. razredu. To prekaša vsaki rekord v številu oseb na potovanju iz Amerike v Ev rop«/. NoToprotokolirana tvrdka. Pri trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu je 11. t. m. protokolirana tvrdka Giovanni Braida vV C j. — Johann Braida A: Co. Komisijonalna in agencijska trgovina, Via Boscheito •*». Javna trgovska družba 64 1. oktobra 190-J>. Družabnika: Ivan Braida in Matija Gregorich. trgovca v Trstu. Podpisovanje tvrdke: Vsaki od obeh družabnikov se saru podpisuje Johann Braida d zgornje Italije. Stati bi moralo »z a-v 2 • a o a t i«. Slednjič stoji v zaključku v tretji koioni »Kako naj priznavamo torej 118 več nego I8O....« Čita naj se: »Kako naj priznavamo torej, da je 118 več nego ♦•s. »otruduike prosimo še nekoliko jk>-trpljeoj«. Vse pride na vrsto. Nova pripravnica /a učiteljska iz obražeral iv-a S pričetkom šolskega leta 1 m; otvori v Tolminu pripravnica za učiteljska ieobraževališča. ♦.radnja nove železniške zveze a i>0tom. Tuoel pod Kostanjevico pn Gorici e bil minolo soboto dovršen. Hrib je bil prevrtan m delavei so prišli skupaj z ene in druge strani. Delali so 3 mesece in 17 dnij ; pr: Vli so dne S. avgusta. jHft let Težke Jece je obsodilo po r->lao sodišče v Celju bivšega tajnika okraj-sera zastopa celjskega, J<«ipa Kosma radi pjaeverjenja. Tekom 11 let je Kosem pone-verii vsega skupaj nekaj nad 12*100 kron. obsodil toženca na 4 leta težke ječe, pooj-strene z jednim postom vsaka '2 meseca. Sodnemu dvoru je predsedoval sod. svet. Defacis ; votanta sta bila Rutar in Kuhace-vich. I^ržavno pravdništvo je zastopal dr. Vi-dulicb, a branil je toženea odvetnik dr. Nardini. Književnost in umetnost Slovensko siedaiisČe v Ljubljani. Iz Ljuldjane: Dne 10. t. m. so se z izrednim vs(>eliom uprizorili »Legionarji«, izvirna narodna igra iz Napoleonovih časov, ki jo je spisal Fran Govčkar in za katero je zložil Viktor Parma več pevskih toček ter posebno overturo. Tudi o reprizi dne 22. t. m. so Legionarji dosegli najsijajnejši vspeh, tako, da sta ta dva večera v nabito polni hiši vladala posebna ani-miranoet in navdušenje. Govćkar pozna kakor večletni tajnik slovenskega gledališča in urednik Gabršfikove »Talije« pač najbolj uboštvo izvirnega gledališkega repertoirja. na katerem se bleste večkrat tudi efsmerna imena židovskih literarnih obrtnikov, skoraj nikdar pa slovanska dela ali še oeld drame domačih avtorjev. Zato je Govćkar kakor najboljii poznavatelj gledališke rutine in okusa slovenskega občinstva, ki si želi pred vsem domače hrane, najprej spisal po Jur- Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep. 1 3°/0 francozka reutu 97.92. 5" ,, iialijarriku renta K»4.—. Spamki eitcrieur 90.«i5. akcije oiomanske banke 597. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Loinbardi 94 03 unificirana turška renta S8.0-. inenjice na London 252.—, avstrijska zlata renta 102.1 >0, ogrska 4° „ zlata renta 102.5O, Landerbank +.79. turške srečke 140.75, parižka i»anki 11.2+». italijanske meridijonalne akcije <>S4. . akcije Rio Tinto 12.18. Nestalno. London. (Sklepi Konsolidiran dolu 88l3/lft Lombardi *>\2, srebro 2, za man- 17 to. za. maj 17.60. za avgust 18.—. za oktober i S.-Ju. Stalno (Vreme: oblačn j.) London. Sladkor iz rrpe surov 83,, Sh, Java 9.0 aa dernl sestav. Konkurenčne osne. ^ ^ BV Album pohlftteT br6zplaft«m. ^ JCKKKKXKXXKXXKKKK X X X X n n u X TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Oinlia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Sprejem* zavarovanje človeškega živ-j»nja po tiajrmznovr«tnej>ih kombinaci-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-b?«a druga zavarovalnic«. Zlasti je ugodni zavarovanje na doživetje in Z > ■ > Pri svetem Antonu Padovanskem. {prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipovpovsem umetniškega K>gočastju, izvršijo se vezanja (rtcami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. C Zaloga misalov, rituatov, diurnov ter brezštevilno drugik mtšjih knjiži^, s večdn.kovjsvetiin, ke.hov ,n ciborjev se srebrnim pokrovom. Popravlja se vsakovrstne stvari, ffaj se poskuša prepričati so o ugodnih cenah. - Zahtev:i saj se hrezd Lični cenik. : Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in — zasluznim križcem-- Ofliikovana limit za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti eerkve >v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna Specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. jflnton Sancin pok. frana TRST. Ulica Barriera vecchia štv. 11. T RS r. Na najvišje povelje Njepvep c. in kr. apostolskega Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, ^r1:;!,^::^ 1*.»:»^'* dobitkov v irotovini v skupnem /oesku ."»12.SS0 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 11. decembra 11HM. Jedna SreČka stane 4 krone. Sret'ke se dobivajo pri oddelku 7.a državne loterije n:i Dunaju, III.. Vordere Zollanits--»tras^e T in v loterijskih kolekturah. v tobakarnali. pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.: igralni nar rt i gratie za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poitnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. Salvator balzam (Liquer aromalic) Najuspešne še domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotcev sok. Cenu steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAKOČBK: LEKARNA H „SALVATORJU' /•> Rinil. VAKAŽDIS kbr. 103. Kašelj 31 31 31 31 31 31 31 31 31 Velik dohod flistanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila iu imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Snovi od same volne za obleke za ženske ter vže izgotovljene obleke za delavski stan. w Posojila. ne manjše od 10.000 kron na hise, zemlj išče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni i. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist (HORDAM ki ordinira na Ccrso Stv. 23, H. nadstropje, naznanja vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki po- ^ i_, ^ sebni metodi, ki ne prov- EžS^ zroča ni kaki h bolečin. cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadob??. KIOOOOOOOOOOOOOOC Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst* Cementne plošče umev 22 kron. .JV si p < * »tio^ vinogradnik v Vrli pol i i pii Vipav. 30 malih stanovanj Visokošolec OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kam r — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Pehar. j M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. 1 Vogal ul. Torre 11 te.'1 Zaloga i/gotovljeinh oblek za gospode, dečke in otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po i«eri j ugotovijo v la.-tui kmjašnicL liogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako ! nizkimi cenah. PODRUŽNICA; ,ALLA CITTA Dl LONDRA" lil. I*OStt' lltiovc Št. i vogal ul. Torre bi.m. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse TTPte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in devix. Fromeie Udaja k vsakemu žrebanja. Špitaiske ulice štev. 2. - Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Daje predujme na vred. papirje. Denarne vtoge VSprejema Zavaruje srečke proti kurzm , ^ J ===== izcuo' __v tekočem rnčunu ali na vložne knjižice proti ugodnim ® " ; obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do Vinkuluje In divinkuluje vojaške ienltninske kavcije,. ,v. ^ dne vzdiga. - - Zamenjava in eekomptnje izžrebane vrednontne papiije in vnovčuje zapale ----------■ kupone. -----— ~ ^ Eskompt in 1nka»«o menic. Bnr~"ul naroČila. , Promet s Čeki in nakaznicami.