Leto IX. (Vol. IX.) 2i. APRILA 1917. Stev. (No. 8.) "Ave Maria" izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu s prilogo "Slovenska ?.cna". EUKRATIDA. K. o. f. m. Čuden nauk. AVNO je odhajal Lu-percij od doma, ko mu prijatelj pribiti pravit, kaj se je zgodilo na trgu ! "Strašno! Novo krivico je storil ta pes!" "I j se je zgodilo zopet?" ''Ubogi Oteomero!" 'I ovej, kaj se je zgodilo!" l.'atancno mu je prijatelj povedal vse, kar je videl ua trgu in kako jc vse mesto radi tega razburjeno na Kasta. Kaj takega se se ni slišalo, da bi si kdo upal tako častitljivega starčeka, kakor je Oteomero, tako strašno javno ža-lni in zasramovati!" 1'i'i Jupitru in pri vseh bogovih! Se-('uj je mera polna! Maščevanje! Maščeva-'" je skoraj kričal razburjeno Luper-C,J- "Sedaj je pa vse zastonj. Sedaj bode l)ri ta-le govoril!" in potegnil je meč iz "ožniee in ga dvignil kvišku!" Sedaj pa Jxj<1imu nikogar ooslušal! Naj rečje Oteomero in kdor hoče in kar hoče. Moja dolžnost je, da se zmaščujem!" "Na vsaki način treba kaj storiti! Tako ne more iti več dalje! Naposled nihče ne bode več varen pred tem barbarom!" "Meni pusti maščevanje!" Sedel je v nosilnice do skrajnosti razburjen in se dal nesti proti palači Oteomero-vi, kjer naj se nocoj snidejo z Marcelo in ()teomcrom. Sedel je sicer mirno. Toda vse je vrelo v njem od velike jeze! Najraje bi planil ven in tekel proti Kastovi palači in mu zasadil svoj meč do ročaja v klete prši. Večkrat je stisnil pesti, kakor bi hotel koga udariti in priganjal nosače, naj hitreje stopajo. "Oteomero, maščevanje! Dovolj si prestal krivic! 1'es bode čutil sedaj mojo pest! Glej, Oteomero, ta bode sedaj govoril! Meč naj maščuje toliko sramoto, katero ti je povzročil ta pes! Vse sem cul, kaj se je zgodilo na trgu! Pomilujem te. mili Oteomero! Pri toliki srčni boli, katero si prestal zadnje dni, sedaj pa še tolik* sramoto!" je hitel razburjeni mladenič Lahna rdečica na obrazu je kazala, kako zelo je mladenič razburjen. Oteomero se je nasmehnil, mu segel v roke in ga molče spremil skozi preddvor v sobano. "In kaj misliš-sedaj storili?" "Nič!" "Nič? — Oteomero? Nič? — Ali ču-jem prav? Nič? — Senator mogočne rimske države, pa se bode dal bičati javno kakor pes? Ti, senator Oteomero, katerega se je še celo cesar Deoklecijan bal? Oteomero, pomisli, tvoja senatorska čast! Ti, ti. . . ." "Dragi mi Lupercij, prosim, vstopi", prekinil mu je sivi starček mirno besedo, odgrnil preprogo, ki je ločila sobano od pred dvorja in spustil mladeniča v sobano. Krepek mož v najlepši možki dobi z dolgo črno brado je vstal. Bil častitiljive zunanjosti in je sedel na divanu pri oknu, ko sta vstopila. Takoj je vstal in se na lahko priklonil T.uperciju, ki je začudeno vprašaje pogledal Oteoinera, češ kdo je to. "Oče, tu je moj prijatelj Lupercij, katerega gotovo že poznaš po imenu in obrazu vsaj. To je moj ljubljeni prijatelj, mlad sicer po letih, toda mož po življenju in srcu!" predstavil je Lupercija tujcu. "Lupercij, ne bodein ti skrival, ker nimam uzroka. Ta tnož je Municij Feliks, škof naše krščanske občine v Braga Augusta in naš duhovni oče!" Svetle oči častitljivega moža so za-iskrile in se uprle v lep obraz I.npercijev, da bi jim ne ušel najmanjši migljaj Lu-percijevih oči, po katerih l>i lahko sodil, kako je Lupercij sprejel to novico. Kes, Lupercij je prebledel. "Pozdravljen, sin moj!" pravi mu Ijn beznjivo škof in prime Lupercija za obe roki. "Pozdravljen! Vidim, da si se prestrašil. Ne boj se! Nihče ne ve, v kaki družbi si nocoj. Toda čul sem že toliko lepega o tebi, da sem želel priti s teboj skupaj in govoriti s teboj od oči do oči." Lupercijeva zadrega je rastla. Ni vedel kaj bi odgovoril. Navzočnost poglavarja te tolikanj zaničevane in poniževalne verske sekte ga je zelo razburila- V trenot-ku mu je domišljija že naslikala, kako stoji sam pred sodbo obsojen, da je kristjan, kako ga mučijo . . . "Dragi mladenič, ne boj se! Tvoje blago srce bode preje ali sleje gotovo našlo resnico. O dete, Bog je dober z dobrim! Ne boj se me! Tako blago srce, kakor je tvoje, se ne bode moglo dolgo upirati klicu milosti božje." "Municij Feliks, ali veš, da sem jaz pogan? da sem rimski vojak?" odgovoril je Lupercij, ko je premagal prvo osupne-nost, "Ali ne veš, kako je naš božanski cesar Deoklecijan strogo prepovedal to vero? in da sem mu jaz prisegel zvestobo? Ali ne veš, da je pod smrtno kazni-jo ..." "Dobri Lupercij, vse to vem! Toda ali bode mogočni cesar Deoklecijan večno živel?" "Ne !On je slednjič vendar le človek!" "Dobro si povedal, Lupercij. Človek je! Umrl bode. Da, umrl bode in moral bode dati odgovor od svojega vladanja. Toraj ni neomejen in najvišji gospod. Imamo nad seboj še nekoga, ki je višji od cesarja, in to je Bog. In cesar Deoklecijan je podložen temu Bogu. ker 11111 bode moral tudi odgovor dati od svojega vladanja. Koga toraj moramo bolj ubogati: Boga ali cesarja?" "Seveda Boga!" "Dobro. Ali se bodeš toraj bal cesarja bolj kakor Boga?" • "Ne!" "No vidiš, zato se pa tudi jaz ne bojim priznati, da sem kristjan in zato sem jaz dober državljan rimski, kakor si ti, in vendar sem kristjan " "Pusti me, prosim, da o tem natančneje premislim." "Ne misli, Lupercij, da te mislim narediti kristjana, dasi ti iz srca želim to milost. Oteomero in drugi naši bratje so mi cesto pripovedali o tebi, zato sem v resnici vesel, da te imam čast tu videti 1,1 s teboj govoriti." "Toda Lupercij je danes nevaren člQ~ vek! Komaj je stopil v palačo, že je imel je Kast! Ali si čul, kaj se je zgodilo danes meč v rokah!" pošalil se je Oteomero. 'Ne! Ni nevaren!" odgovori škof Feliks. "Enemu pa je in bode nevaren in to na trgu?" vpraša razburjeno Lupercij škofa. (Dalje prili.) SMiniMIfrSiHOlžMMini^ Zidarjeva družina. F. V. P. of m. AZALEC pri stenski uri se je pomikal na dvanajst. — Sedela je zidarjeva žena in vzdihovala, kakor že neštetokrat ob sobotnih večerih in čakala v smrtnem strahu moža — pijanca. Njeno dete, bolehno in sključeno mlado dekletce je čakalo z njo, ležeče na posteljici. Mamica ji je prigovarjala naj zaspi. Zaprlo je očesce,ker je hotelo ustreči dobri materi, a zaspalo ni. Kadar je začula globoki vzdih, ki je privrel iz prsi matere, je komaj slišno vprašala: "Se ata ni domov?" Mati ni odgovorila, le debela solza ji je strkljala po izmučenih licih na borno krilo. Tako se je ponavljalo že več mesecev in njeno srce je silno trpelo. Kolikokrat je prosila svojega moža z ljubeznjivimi besedami, rotila ga s vso resnostjo, jokala je in molila — ali zastonj. Včasih je utrujena šla ob takih večerih k počitku, ali takrat je bilo še hujše. Se bolj je kričal pijani mož in klel, da se je prebudilo dekletce in se prestrašilo. Nikdo ni vedel, koliko trpi uboga žena. Hljižna soseda, delavčeva žena ji je nekega jutra zavidljivo rekla: "Ti imaš še nebesa na zemlji, ker tvoj mož je samo enkrat na teden pijan, le enkrat na teden imate ropotanje v hiši, saj slišim- — Moj pride pa vsaki večer pijan domov, to je križ!" Torej je pri meni še le začetek, si je mislila. In soseda jo še zavida! Kako je vendar to prišlo? Saj je bilo dolgo časa drugače. Mož je bil dober zidar in zadovoljno sta živela skupaj, če tudi je njuno edino dete bilo slabotno in bolehno. Skupno sta nosila to nezasluženo breme in tako ni bilo nobenemu pretežko. Srečna sta bila. In sedaj? — Vse je minilo! Minile so srečne ure, ko se je vračal mož ob večerih domov in statsedela ob otroku in se ljubeznjivo pogovarjala. Nesrečni saloon je vsega kriv, nesrečna tovaršija in slabi časopisi. Ne veseli ga več ljubeča žena, ne ubogo dete, štiri stene čiste in snažne sobice ga več ne obdržc doma. Vsak večer odide z doma. Med tednom se še dovolj zgodaj povrne domov trezen, ker toliko se še zaveda, da kot zidar mora imeti čisto glavo, ko hodi po visokih odrih, in vsako jutro ga delo kliče. Ob sobotah je pa izjema. V nedeljo je čas za prespati pijanost, zato ga sploh še k večerji ni domov. Prej je hodil k sveti maši ob nedeljah, sedaj ne hodi več. /.ena je premišljevala dalje — kazalec na uri se je pomikal čez polnoč. Kako je bila utrujena! Ze dolgo je čutila kal bolezni, ki je razjedala njeno dušo. Srce ji je bilo burno. Želela si je miru.--Lc otroka — Anico, ko bi njo ne bilo treba zapustiti, kako rada bi umrla. Ze ena čez polnoči — in njega še ni. Iz posteljice se oglasi rahel glasek: "Se ni ata?" "Pridejo, pridejo! I.e spi Anica" C "ti j! - težki in negotovi koraki se votlo čujejo po stopnjicah. Težak udarec na vrata — in oče je stal zabuhlega obraza in krvavih nestalnih oči pred prestrašeno ženo. Ploha očitanj in kletvic se je vsula iz njegovih po pijači smrdečih ust na ubogo ženo. bobru ga je poznala in ne da bi. spregovorila besedico, mu je sezula čevlje in slekla syknjo. Njeno zatajevanje šo bolj razljuti surovega moža in še huje je nezasluženo grajal in ošteval molčečo ženo. Ni mu odgovarjala, ni se o-pravičevala, le ko je kričal še glasneje, ga je proseče pogledala in pokazala na posteljico, kjer je ležalo dete in tiho spregovorila: "Detete bo strah, ne budi ga!" Osramočen je za trenutek obstal, toda le trenutek. Nov val brezmejnega srda je izbruhnil iz njega in težka njegova roka je padla kakor kladivo na ubogo ženo. Sirota ni besedice spregovorila, le roki je krčevito stisnila na levo stran prsi, kjer je glasno udarjalo njeno ranjeno srce. — Pogledala je na moža, pogled je bil poln bolečin in — zaničevanja. Bolehni otrok, ki je ohromele ude ko-niaj pregibal, se vzravna na postelji, poglede očeta z začudenimi, veliki očmi in se zajoka prestresljivo, da je tudi pijanca kakor ostra britev zaskelelo v srce. 13asi pijanec, ljubil je venadrle svoje dete. Pribljižal se je posteljici in liotel pomiriti otroka. Anica se je obrnila k steni -. - ......... main - mail I - ' "i^^r in od joka je trepetalo njeno telesce. Zopet se mu je pojavil val jeze, vendar premagal se je. Odšel je v svojo spalnico. Na ženo, ki je omahnila na stol in tamkaj sedela nepremično, se ni ozrl. Vrgel se je oblečen v posteljo in zaspal. Ni čul globokega in zadnjega vzdiha svoje žene, le mala Anica je slišala, potem je bilo vse tiho. Tako neprijetno tiho. Solnce je stalo drugo jutro visoko na nebu, ko se je vzbudil mož na svojem ležišču, prespavši pijanost- Težka mu je bila glava, motne so mu bile oči. Tako prazno mu je bilo pri srcu. Vstal je in pogledal na posteljo svoje žene. Bila je nedotaknjena. Hitro odpre vrata velike šobe — in na stolu je sedela nepremično njegova žena. Stopi je k njej in jo prijel za roko. Bila je mrzla in trda. Anica je še spala. Glasen jok očeta jo je vzbudil. Tudi njen pogled se je ustavil na nepremični postavi mamice. Njeno otroško srčece je prešinila neka čudna slutnja in strah. (Dalje prih.) Naši dve katoliški jednoti. 'Naša jed nota je samo podporna" tr-dijo pri Jugoslovanski Jednoti celo neka-teri uradniki. — Kako morete kaj takega trditi? — Kaj pa vaš društveni znak pra-Vl? Kaj pa pravi ime Jednote? Kaj pa pra-V|J<> vaše zastave? Kaj pa pravijo svetniška iniena društev? — Ne! ni res! Glavni llradniki delajo proti lastni jednoti, ako takega pišejo in trdijo. Glavni urad 'zvoljen za to, da strogo pazi na to, da Sl" duh, ustava, ime in pravila strogo iz-x'šuje tako, kakoršno jim je konvencija 1Zr°čila. Zato si veliko odgovornost nako-nase, ako natnigavajo, da so celo p1111' za to, da se jednota postavi v tabor r('ZVercev, ali bolje protiverskih fanati-jiy'v- t ela jugoslovanska jednota je kato-ls'xa jL'duota po svojih pravilih, po svoji ,stavi in po svojih znakih. Edino, kar manjka, je samo še katoliški duh. Treba samo še duhovnega vodje, ki bi skrbel, da se točke, ki določajo verski značaj članov in jednote spolnujejo, pa bode to krasna jednota, katere se bodo stoteri oklenili, ki so ji do sedaj ostali tuji. Zato mora gotovo zelo veseliti vsakega pravega slovenskega rodoljuba, ko či-ta v glasilu tako možate besede nekaterih društev, ki protestirajo proti mahinacijam nekaterih odpadnikov. Tako je prav! Možje, le postavite se! Če se sami ne boste postavili v bran za svojo vero, kdo se bode drugi. Pravijo, da je vera f . . . business. Kdo pa brani med nami vero? Nihče ! Ako je sami možje ne boste je tudi ne boste imeli- Zgubili boste vse, še to, kar imate. Zatoraj, možje, katerim je pri srcu ta lepa J. S. K. J., na noge! Ne samo, da ne dovolite spreminjati imena, temveč spremenite tudi duh. Naredite jo v popolnoma katoliško. Sedaj ste videli, kam plo-vete! Sedaj ste lahko videli, kaj se namerava, ako se hitro ne postavite v bran. To se bode pa doseglo edino, ako uredite jednoto tako, da zaprete enkrat za vselej Juri kakim sleparjem, ki se urivajo v va-,;o Jednoto ne radi napredka Jednote, temveč, da bodo delali zgago in se polastili vaše jednote, na stara leta pa vas ven pometali, ako ne boste trobili v njih rog in jim ne pustili, da bi delali z Jednoto, kar bodo sami hoteli. Možje, skušnja naj vas uči! Pri Kransko Slovenski Katoliški Jed-noti pa zasluži sedanji odbor, da mu postavimo vsi katoliški možje spomenik hvaležnost v naših srcih za to, kar so storili in dosegli zadnja leta. Zlasti gre velikanska zasluga sedanjemu duhovnemu vodji Rev. J. Černetu. Njegovo ime se bode s častjo izrekovalo še pozna leta, da je bil on tisti, ki je v zadnjih trenotkih, še o pravem času prišel in nastopil, kakor bi bila dolžnost že njegovih prednikov pred par leti. — Posebno smo se zvese-lili izida Waukeganske tožbe. — Da, mora biti tako, in samo tako, in vsak sodnik mora, naj je Jud, Turk, prostozidar, in ma-gari tudi rdečkar, odločiti tako, kakor je odločil sodnik T. (i. Windes, ki je vodil obravnavo Waukeganskih suspendovanih članov proti Jednoti. Obsodba se glasi. Člani jednote smejo biti le člani tiste vere, h kateri spada jednota in če niso katoličani, po tej postavi, sploh nemorejo biti člani jednote, ker ne morejo spolnova-ti jednotinih pravil. Bravo! Hura! Zivio! — Kako krasen odgovor onemu dopisniku v Glasilu J. S. K- J., ki je pisal, če bi Mr. Tassotti člana, ki je pristopil kot katoličan k Jednoti, potem pa odpadel, iz Jednote spodil. Ne Mr. Tassotti, državna postava vas spodi ven, da morate ven iz Jednote, ako niste več katoličan. Ta obsodba je toraj enkrat za vselej končala vse neumne izgovore, da smo v "free country", da se radi vere nikogar ne more iz Jednote! N,o, ste slišali sedaj ? More se, more in ne samo more, temveč tudi MORA/ ker drugače člani lahko glavni odbor tožijo, pa bode glavni odbor kaznjevan ker ne spolnuje jednotinih pravil. Tudi Jednotino Glasilo K. S. K. J. je tako lepo urejevano, da moremo uredniku Mr. I. Zupanu iskreno častitati. Le tako naprej! Neustrašeno in odločno! — Se že čuti po naselbinah drugi duh! Le krepko naprej! Naše ljudstvo je dobro, samo slepljeno je bilo in pa nikogar ni bilo, ki bi ga branil in mu oči odpiral. Da, ni več dolgo čas, ko bode marsikdo, katerega so naši rdečkarji zaslepili in v nesrečo pahnili, dvignil svojo pest in klical maščevanje božje na one, ki so to storili. Nasprotno pa bode marsikdo hvaležen onim možem, ki so v teh težkih časih rdečega tiranstva pogumno dvignili svoj glas in svoj vpljiv v obrambo naroda in za zboljšanje žalostnih razmer. S zlatimi črkami ljubezni bodo ta imena zapisana v zgodovini. Glavnemu uradu K- S. K. Jednote, zlasti duhovnemu vodju pa v imenu slovenskega naroda v Ameriki: Bog vam stokrat plačaj, kar ste storili dobrega za svoj narod pri tej naši ljubi jednoti/ Ne bojte se, narod Vas ne bode pozabil! Vsak narod je ponosen na svoje može junake in jih s častjo izreka. S sramoto pa ostane omadeževano ime izdajalcev/ Iz Slovenskih Naselbin. Sringfield, 111. — Župnija Sv. Barbare se pripravlja na obnovljenje misijona pod vodstvom č. g. Alojzija Mlinar iz Taco-ma, Wash. Lansko leto je misijon z veliko vnemo in vspešno vodil č. g. Kazimir Zakrajšek. Letos je pa z delom preobložen. Gospod Mlinar je Koroški Slovenec, doma iz Šmihela pri Pliberku. Njegova domača župnija j-e najbolj probujena in napredna v vsakem oziru v Slovenskem Korotanu. Č. g. Mlinar je edini slovenski duhovnik v Seattle-ski škofiji in si je tekom mnogoletnega delovanja med Slova ni v West pridobil mnoge neprecenljive izkušnje. Začetek sv. misijona bode tretjo nedeljo po veliki noči in slovesen sklep četrto nedeljo. Šolske vesti. — Slovensko šolo sedaj obiskuje ravno sto otrok. Šola je pod vodstvom Šolskih sester Najsvetejše Krvi iz Alton, 111. Ker smo v redni dotiki in zvezi z mestnim in okrajnim šolskim svetom glede poduka in napredka v svetnih strokah, šola izvrstno napreduje in je že sedaj najbolje urejena med župnijskimi šo-lami v našem mestu. Prihodnjo jesen se otvori osmi razred. Prepričani smo, da bodo prvi "graduetes" dosegli visoke stopinje dovršenosti. Vsaka država, večja "nesta in Counties brezplačno dejajo vsem šolam svoje letne ".Course of Studies", is-totako tudi mesečne "Examination Questions". Treba je samo pri dotičnih šolskih oblastih aplicirati. Tako imamo 1111 kot pravilo: "Course of Studi for the Common schools of Illinois," knjiga z 284 strani; "Course of Study for the Sangamon County (Springfield) Public Schools", "Sangamon School Interests". Razun "The Catholic School Journal" rabimo še druge šolske mesečnike, kakor: "School News and Practical Educator, Taylorville, 111.", "School and Home Education", Bloomington, 111. in jeden najfinejših "Normal Instructorand Primary Plans, Danville, New York". Slednji je najpopularnejši šolski mesečnik z Zje-dinjenih državah. Vodstva slovenskih šol, pišite po sample copies. Zakaj dandanes otroci drugi 11 narodov zavzemajo visoka mesta v javnih in privatnih službah? Zato, ker so jim stariši in učiteljice preskrbeli vsestransko dobro vzgojo. Poglejte Irce, Nemce, Poljake! Naše slovenske šole morajo biti ali postati schools of a high standard, da prestoje kompetenco javnih šol. Ker nimamo slovenskega šolskega strokovnega lista, bi pač narodu bilo ustreženo, ako bi naš "A-ve Maria" (ta list smatramo docela kom-petentnim voditljem našim v tej dobi ame-rikansko-slovenskega preporoda) mogel jedno ali tu in tam pol strani posvetiti našim šolskim zadevam, potrebam in napredku- Šolska vodstva in vzgojevatelji naše mladine pa naj pridno priobčujejo nasvete tikajoče se šolskih vprašanj. V slovenske glavice naših otrok je Stvarnik z veliko skrbjo položil velikanske talente. Žrtvujmo vse sile do visoke vzgoje naših Slovenskih otrok! Z veseljem bomo dali vsikdar prostora v našem listu člankom o našem šolskem vprašanju. To je jedno izmed najbolj perečih naših vprašanj. Prosimo, vse učiteljice in mladino-Ijube, da nam pridno pošiljajo primerne članke. Rev. J. Novak je imenovan za kapelana )ri sv. Vidu v Clevelandu, O. Castitemu ;ospodu želimo na novej službi veliko jožjega blagoslova. Slovenska cerkev Sv. Cirila v New Torku je dobila za velikanoč nove orgije, iospici Ivanka Šubelj in Kati Pavlic sti labrali lepo svoto za nje. Za ostalo svo-o je obljubilo pevsko društvo "Domo-. ina", da bode poskrbelo, da se plača. V cerkvi sv. Štefana v Brockway, Minn, so imeli 40urn0 pobožnost, katere so se .upljani jako lepo udeleževali. Slovenska župnija v Brockway je jedna najlep-e urejenih slovenskih župnij v Ameriki, i. župnik John Trobec očetovsko skrbi za -.voje župljane- Mil. g. škof Trobec imajo še vsako nedeljo pridigo in sv. mašo. Mati Elizabeta, znana naša pesnica, ki je če veliko svojih pesmic priobčila v našem :istu in koledarju nam je poslala zopet 4 pesmice. Pismo je bilo odposlano i/. Ljubljane 10. oktobra. Mi smo ga pa dobili dales 14. aprila. V eseli smo le, da smo ga dobili. Med drugim sporoča, da je katoliška bukvama njene pesmice izdala v posebni knjižici. Težko bomo čakali konca vojne, da bomo dobili to zbirko, ker njene pesmice imajo v resnici veliko poezije v sebi. Iz Loraina, O. — V slovenski župniji sv. Cirila in Metoda, se je obhajala v nedeljo, pondeljek in torek 4ourna pobožnost. Cerkev je bila polna ljudstva pri vseli slovesnostih. I'čenči župnijske šole in odrasli so molili pred Najsvetejšim, ki je bilo izpostavljeno na krasnem in okusno okinčanem oltarju. Razni gospodje duhovniki so spovedovali tako, da so ljudje vseh narodnosti imeli priliko iti k spovedi. Sledeči duhovniki so pomagali spovedovati in pridigovati: Rev. Paul Hribar, slovenski župnik iz Collinwooda, Rev. J. J. < )man, slovenski župnik iz New-burg, Rev. John Stepanovič, hrvatski župnik i/. Youngstona. Sklepni govor je imel Rev. B. Ponikvar, župnik sv. Vida iz Cle-velanda. Vsa ta čast gre gospodu župniku Rev. J. Skuru, ki je skrbel in vodil 40 urno pobožnost in objednem pomagal, da so se farani vseh narodnosti spovedali in opravili svojo velikonočno dolžnost. Praznik Tomaža Akvinskega so učenci trgovskega tečaja slovenske šole v Jolietu posebno slovesno praznovali. Učenci ,so med drugim imeli primerne govore, katere je priobčil Amerikanski Slovenec. D-iša te prireditve je bil naš delavni pisatelj Rev. J. Plaznik, kateremu častitamo na tem lepem delu za napredek slovenske mladine. — Citatelje opozarjamo na te govore v A. S. Res, zanimi' o jih je čita- ti.--In si še upajo trditi rdečkarji, da se po farnih šolah naša mlao. ia ničesar ne nauči! Poglejte Joliet! — kuj ste pa Vi že storili za narod? 40 urna pobožnost v Jolietu se je vršila, kakor vsako leto. tudi letos za praznik farnega patrona sv. Jožefa Pomagali so Rev. F. Podgoršek, iz Whiting, lad., Rev. A. Kraschowitz iz So. Chicago, 111., Rev. Vencel Šolar O. S. P>. — Ljudstvo se je jako lepo udeleževalo vseh pobožnosti. Krain, Wash, so imeli za velikonoč slovenskega duhovnika. Rev. Al. Mlinar iz Enumclaw, Wash, jih je obiskal na praznik sv Jožefa. Slovenci so se udeležili spovedi skoraj vsi. V Canonab;.rgu, Pa. imajo katoliško zavedni rojaki silno težko stališče, ker ji1 naselbina skoraj vsa rdeča kot puran. Kat. društvo Sv. Jeronima, katero so si ustanovili ti zavedni rojaki, ima težke boje, ker 11:1 .protniki ga hočejo z vso silo uničiti. To društvo si je pa nabavilo novo društveno zastavo. Za slovesnost razvitja je pa hotelo pozabiti vsa žaljenja in nasprotvanja in je prosilo dovoljenja, da bi smelo to praznovati v dvorani Slov. društva napredne Jednote. — Te dni je pa v Amerikanskem Slovencu nekdo napadel to društvo in sicer tako, da se vidi na prvi pogled, da je to storil nasprotnik katoliških društev. Urednik A. S. je gotovo prezrl napad in najbrže v dobri veri priobčil ta dopis. Toda nas pa silno boli ta dopis, ker se bodo sedaj rdečkarji smejali katoliškim možem, češ "saj vas je še kat. list napadel" in vemo, da tudi člane to boli. Kako sarkastično konča dopisnik dopis, ko želi uredniku veliko dopisnikov, ker navadno prijatelji žele listu le naročnikov. Ta "večleten naročnik" pa želi dopisnikov, češ "takih' kakor sem jaz!" Res silno obžalujemo ta dopis in prosimo urednika A. S., da strani je resnica in pravica, ki je pa še vedno zmagala. Nekaj časa zmaguje hudobija, dokler sama sebe ne uniči. Pozdravljeni ! V Denver, Colo, so bili rojaki že pri škofu, da bi dobili dovoljenje za ustano- Slovenska cerkev sv. Petra v Steelton, Pa n;iJ s primerno notico potolaži ubo-kr(' trpine, ki veliko trpe za svoje prepričanje- To so inučenci svojega prepričanja. Pred takimi možmi klobuk z glave! Možje društva sv. Jeronima, vi Pa nič ne niarajte! Kar naprej! Na vaši vitev slovenske župnije. Ker je pa ravno škofija brez škofa, zato treba počakati, da se stvar reši. Rojaki, malo potrpite, vse se bode doseglo. Kateri č. slovenskih gospodov bi se hotel žrtvovati za rojake v Denver Colo, naj se priglasi škofiji. V Johnstownu, Pa. je že dovoljena u-stanovitev lastne slovenske župnije. Naš urednik je pojasnil škofu žalostne razmere med ondotnimi Slovenci, in takoj je škof dovolil naj se začne s predpripravami. Kateri slovenskih duhovnikov bi se hotel žrtvovati za rojake v lepem Johnstownu in jim pomagati vstanoviti slovensko župnijo, naj se takoj priglasi škofu v Altona, Pa. Društvo Ž. M. B. v Clevelandu je toraj sklenilo, da odpade od vere- Radi nekaterih netaktičnih napak od strani duhovnika, kakor tudi od strani društva, je društvo sklenilo, da ne da svoje zastave blagosloviti temveč, da jo bode samo razvilo. Baje, kakor piše predsednik, je dalo tudi zastavo spremeniti. Ako je pa društ-venikotn tako malo do vere, da je takoj vržejo proč, samo zato, ker se jim takoj ni spolnilo njih želje, potem seveda, ni bilo pričakovati drugega. Društvo je samo čakalo ugodnega trenotka, da dobi kak uzrok za ta korak. Ker je urednik našega lista ustanovitelj tega društva, ga gotovo silno boli ta korak. Sicer pa: vi-deant consules . . . Pride dan plačila. Rev. J. Cerne slovenski župnik v She-boyganu, Wis. je izdal sledeči letak: Splošno so naši ljudje zoper to, da bi postavili svojo šolo. Bojimo se dolga! — Ali nam je mogoče šolo ne samo sezidati in obenem tud plačati ? Poskusimo! V ta namen imam zagotovljenega od $8.000.00 do $9.000.00 od drugih ljudi, ki se zanimajo za naš napredek. Te lepe prilike ne smemo zamuditi, temveč združimo se ter prispevajmo iz svojega še $10-000.00. To l.ain je lahko storiti, samo če hočemo. Ako je med nami 400 takih, ki bi prispevali po $25.00, potem imamo $10.000.00 skupaj. Nekateri bodo prispevali tudi več kot $-'5.00. Ta šola bo odgovarjala vsem potrebam in za vselej. Imela bo 8 lepili in prostornih učnih sob. V pritličju bo keglišče, telovadnica, kopališče, čitalnica in drugi pre-potrebni prostori. Otroci te šole bodo znali toliko kakor •• vsaki "publik" šoli. Poleg tega se bodo 3 učili svojega materinskega jezika in gojili bodo lepo naše petje. Ta šola bo boljša kakor katerakoli "publik" šola, ker tukaj bodo imeli Vaši otroci pravo versko vzgojo. — Letni stroški za šolo bodo pokriti z dohodki 11a keglišču- — Rojaki, ako se nam to posreči, bomo dobili ugled ne samo v Sheboygan-u, temveč splošno med našimi rojaki širom A-merike. Kdor se zanima za napredek in komur je pri srcu naša mladina, naj sodeluje za dobro stvar. Seja za šolo bode na Cvetno nedeljo, dne 1. aprila t. 1. zvečer ob osmi uri v cerkveni dvorani. — Pridite vsi/ Silno smo radovedni, kako se je ta seja izšla. Iskali smo po listih, pa nismo našli poročila. Naimpa tudi ni nihče ničesar sporočil. — Rojaki, ki ste naši naročniki, ali ki berete te vrstice, pri vsem, kar Vam je svetega, pri vaših ljubih otro-čičkih, vas prosimo, delujte na to, da dobi vaša slovenska župnija svojo šolo! Vaš gospod župnik vidi potrebo, za to se toliko trudi. Bojite se dolga? Saj dolg ni Vaš! Vi postavite šolo in pomagajte vsaj toliko, da se omogoči. Vaši otročiči jo bodo pa plačali. Vsaj nihče ne vzame "mortgage" 11a svojo hišo! Na primer, ako se preselite, ali bode šel berič za Vami? Ne! Zato vi poskrbite šolo! Prihodnjost pa pustite Bogu! Prihodnjost naj sama za se skrbi! Mi prosimo samo za današnji kruli-Jutrajšnega bomo pa jutri prosil Vsaj vam tudi nihče ne bode iz žepov nič ukradel. Koliko boste mogli, toliko boste pa storili! Pogum, možje! Za Koledar Zveze "Ave Maria" za leto 1918 prosimo vse slovenske pisatelje in vse, ki so zmožni peresa, da nam kaj spišejo. Imamo veliko slovenskih mož in žena, ki bi lahko veliko storili za svoj narod, ako bi pisali. Zato se zaupno obračamo do vseh čč. gg. duhovnikov, zlasti do gg. profesorjev, kakor tudi do gg. zdravnikov, da bi kaj spisali. Za vsako malenkost smo zelo hvaležni. Ako vse samo jeden spiše, je vse tako enostransko. "Variatio deleetat". — Razlika mikal Ako bodemo dobili dovolj naročnikov na knjige Zveze bodemo radi dali pisateljem primerni honorar. Vendar obljubiti ne moremo, ker ne vemo če bomo sploh stroške zmagali. Kako velik potres je moral biti doma v naših krajih pred par meseci, spričuje poročilo, katero smo dobili te dni od doma, da je v Brežicah frančiškanski samostan tako poškodovan, da ga morajo do tal podreti. Novicijat, ki je bil tam, so morali prenesti v Nazaret, v Savinsko dolino. Brežice so na spodnjem Štajerskem. — Ubogo naše ljudstvo doma, kako gredo Rev. Luka Gladek. nanj križi! Lakota, vojska, povodenj, potresi, draginja, žalostni in revni časi, vse naenkrat! — Bog se nas usmili! Kakor bi se bližal konec sveta! Ave Maria v slovaščini je začela izhajati v Bridgeport, Conn. Naša naročnika in podpornika slovaška rodoljuba Rev. A. Komara in Rev. G. 1'anik, oba župnika iz Bridgeporta, Conn., sta se ojunačila in jo začela izdajati, l.ist je krasno urejevati in vse dosedanje številke so v čast izdajateljema. Naslovno stran je krasno na-siikal naš rojak Mr. J. Gosar. Cena listu je za celo leto $1.00 in se naroča: Ave Maria P. O- Box 2031, Bridgeport, Conn. — Za ustanovitev tega prepotrebnega lista ima naš slovenski "Ave Maria" svoje zasluge. — Ko bi mogli še toliko doseči, da bi začel izdajati tudi v hrvaščini, potem bi bilo naše veselje popolno. Umrla je Ana Peče v Soudan, Minn, in zapustila 7 nedoraslih otrok. Bil je pretresljiv prizor, ko je 7 otročičev zakričalo prestrašeno "Mama! Mama!" ko se je mrtvaška krsta začela pogrezati v hladen grob in vzela jim najdražje bitje na svetu — ljubo mater. Naj v miru počiva. Ljubim otročičkom pa naše sožalje. — F. Schweiger. Pevsko in dramatično društvo Danica, ki oskrbuje slovensko petje pri slovenski službi božji v Brooklynu, je priredilo svojo vstanovno zabavo na velikanočno nedeljo 8. aprila. Vse točke pograma so se dobro izvršile. Udeležba je bila izvanred-no velika. Društvu častitamo. Sv. misijon v Waukegan, 111., katerega je vodil Rev- Vencel Šolar iz reda sv. Benedikta, se je jako dobro obnesel. Veliko zgubljenih se je vrnilo nazaj v cerkev. Veliko se jih je po dolgih letih spravilo z Bogom in sprejelo sv. zakramente. Toda tudi ta-rdeči so pokazali svojo oliko. V soboto večer se je med pridigo oglasil k besedi neki rdečkar, katerega ime nismo mogli izvedeti, dasi ga moramo izvedeti, da ga ovekovečimo našim potomcem v svarilen zgled, kako globoko človek pade. Seveda so ga hitro posadili ven na hladno, da so se mu rdeči možgani malo ohladili. Rdeča barva je res nevarna. Človeku vse možgane zmeša. Enako je bil lep vspeh sv. misijon v Indianapolis. Tudi ta misijon je vodil Rev. Vencel Šolar O. S. B. — O kar so sprejeli slovensko župnijo v Indianapolis čč 00. Minoriti v svojo skrb, jako lepo napreduje. Zlasti sedanji č. g- P. Ciril silno veliko stori, da bi povzdignil krščansko življenje med svojimi župljani. Rev. Placido Belavič, O. F. M. hrvatski frančiškan, ki je nekaj časa oskrboval tudi slovensko župnijo v New v -ku, je sprejel začasno v svojo oskrb Hrvate v Milwaukee, Wis. skupaj z Rev. Pakižem, ki silno želi, da bi tudi bratom Hrvatom pomagal. Želimo obilo vspeha in božjega blagoslova. Rev. Ambrož Širca O. F. M. ki je nevarno zbolel in bil dalj časa v bolnišnici, je popolnoma okreval in sprejel svoje delo med Hrvati v Chicago. Častitamo! Sv. misijon v Pittsburghu, katerega je vodil Rev. Kazimir Zakrajšek O. F- M. od 25. marca do 1. aprila je jako lepo vspel. Kaj takega slovenska naselbina v Pittsburghu še ni videla. Vse pobožno-sti so bile krasno obiskane. Sv. spovedi je bilo nad 1400, sv. obhajil pa blizu 2000. Pri sv. misijonu so pomagali spovedova-ti Rev. Jos. Vrhunec, Rev. Albin Moder, Rev. J. Blažič, Rev. V. Mihelič, in Rev. M- Tušek. — Slovenska župnija v Pittsburghu krasno napreduje pod vodstvom Rev. J. Mertelna, ki se z veliko gorečnostjo trudi, da bi pomagal svojim rojakom 11a poti skozi življenje do srečnega življenja in srečne večnosti. Med misijo-110111 se je vstanovilo tudi materino društvo, li kateremu je pristopilo 108 mater. Častitemu gospodu župniku Rev. Mertel-1111 želimo obilo božjega blagoslova in vspeha pri njegovom težkem delu. Prvič je bil za letošnjo velikonoč slovenski duhovnik v Canonsburgu, Pa. da je dal priliko rojakom, da opravijo svojo velikanočno dolžnost pri slovenskem duhovniku. Nekako nad 100 jih je opravilo velikanočno dolžnost. V naselbinah okrog Canonsburga je jako velika potreba, da se za naše rojake kaj stori. Ker so bili popolnoma prepuščeni samim sebi, zašli so med nje rdeči sleparji in jim popolnoma zmešali pamet. Vendar ni še vse izgubljeno. Novo slovensko materino društvo se >e ustanovilo v slovenski župniji v Pittsbur-gu, Pa. med svetim niisijonom. Prdrnžilo se 11111 je 108 mater. Te dni bodo imele enkrat slovesen sprejem, kakor hitro se vse potrebno uredi. — Tako se množe ta lepa in prepotrebna materina društva po naših slovenskih župnijah, kar je veselo znamenje, ki priča, da se bodo kmalu razmere po naših naselbinah spremenile- — Žena tri vogale pri hiši podpira, pravi pregovor. Na njej vse sloni! Dobra mati, dobra družina, slaba mati, vse za nič! — Tako imamo sedaj -materina društva že v New Yorktt, Evelethu, Chisholmu, So. Bethlehemu, Gilbertu, sedaj še v Pittsburghu. Kjer še ni tega društva, slovenske matere, stopite v to lepo društvo tukaj pri nas. Pišite nam in vse podatke Vam bomo poslali. Dekliška Marijina družba cerkve sv. Vida v Clevelandu je priredila na Velikanočno nedeljo igro " Patricija", ki je jako dobro vspela. Dekliška Marijina družba "Kraljica tnajnika" župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, (). je imela ob času svoje obletnice ustanovlenja zelo vspešno sejo. Dasi je več deklet radi prestopa v zakonski stan postalo neaktivnih članic, je vendar ob priliki obletnice društvo še v lepem pro-cvitu. Pristopilo je med letom tudi nekaj novih članic, in tako društvo napreduje. Zelo primeren in navduševalni govor jim je napravil Rev. Hribar iz Collin-vvooda ol) tej priliki. Častitemu gospodu se društvo najtopleje zahvaljuje za lepe in poučljive besede. Ni pa društvo aktivno samo v verskih ozirih, ampak tudi na socijalnem polju. Po zimi je priredilo lepo igro in zabavni večer, ko pa se enkrat ogreje, pa nemarava društvo prirediti izlet, ki bode vsem članicam v zabavo in korist. Izdali smo posebna pravila materinega društva, v posebni knjižici, kjer smo pridali tudi obred pri društvenih shodih in pri sprejemu novih udov in pa molitve pri mrtvaški krsti umrle sestre na predvečer pogreba. Cena nevezani knjižici je ioc., vezana v platno pa 25c. Imamo v zalogi tudi društvene znake, društvene svetinji-ce in rožne venčke žalostne Matere Božje. Slovenske matere, ne pozabite na svojo prilogo v listu Ave Maria. Zato pridno dopisujte, /lasti prosimo vse društvene matere, da nam pridno sporočajo o društ- "AVE MARIA" 137 venem gibanju, ker bode to jako zanimivo za druga društva. Kako vesela so bila sporočila o društvenem gibanje iz Eve-letha- Zakaj bi se ne dalo kaj takega doseči tudi drugod? Na noge! Praznik svete Monike je vsako leto 4. maja. Letos pade na petek. Ta dan je popolni odpustek za društvene matere, ako gredo k svetim zakramentom. Ker letos priobčujemo življenjepis te velike matere, bi bilo želeti, da vsa društva ta dan proslave s primernimi pobožnostmi. Ako pa že ne moreš iti k svetim zakramentom, pojdi vsaj gotovo k sveti maši ta dan in pomoli za društvene namene. Kje so pa slovenska dekleta? — Za ma-jevo izdajo "Ave Maria" smo dobili že veliko lepili spisov od otrok, žena in mož, od vseh, samo od slovenskih deklet, mislimo, da še niti enega. — Kje ste ve, New Vorška dekleta? Kaj spi Vaša družita? — Niti enega koraka, niti najmanjše stvari še niste storile! — Kje ste, Marijine družbe drugih slovenskh župnij? — Ste res Marijine hčere? — Pokažite ji! O, ko se gre za ljubo Mamico, ali je mogoče, da so hčere lene, malomarne, da pravijo : "Nam nič mari!" — "saj ne moremo nič!"? — Ljubezen vse premore? Seveda, če pa ni ljubezni, je vse težko, se ne more nič, se ne zna nič, se vprašuje, kaj pa naj storim? i t.d. — Da, ljubezen je kakor pomladno sobice. Kamor koli posije je naenkrat vse v cvetju, vse v zelenju. Kjer ljubezni ni, je zima, je led, je mraz, je vse mrtvo. Za priobčenjc raznih javnih zahval, računamo za vsakikrat 50c., ki ni račun za oglas, temveč nekak tiar, ker vsakdo ve,