Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*00 četrtletno ... K 8'SO mesečno ... K 2"10 Za Nemèijo:
celoletno ... K 38"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, aa večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 279.
Telefonska številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 6. decembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Slovaki in madžarski klerikalizem.
Iz Turčanskega Sv. Martina priobčuje zagrebški „Obzor" sledeči zanimivi dopis, ki kaže, kako upostoše-nje napravi klerikalizem, ako brez odpora vodi narodovo usodo. Dopis se glasi:
Organizacija klerikalne madžarske stranke je vzbudila na Slovaškem živahnejši odmev ko kjerkoli na Ogrskem. Znano je, da volijo slovaški volilni okraji, slovaški volilci največji del madžarskih poslancev, ki so pristaši klerikalne ljudske stranke. Povod te čndne prikazni leži v tem, da so našli rodoljubi ki „vodijo" nerazsodni narod, prav ugodno formulo, da zadovoljijo svoja narodna in — verska čustva. Kandidati obljubijo, da se bodo držali gotovih slovaških narodnih zahtev, katere se prečitajo volicem — in pri tem ostane. Vsaj dosedaj je bilo tako. Madžarska ljudska stranka ni smela biti agresivna niti v parlamentu niti izven njega, ker ji je vedno visel nad glavo Damoklejev meč slovaških volilcev. Seveda ni tudi jeden teh odličnih kristjanov niti ganil s prstom, ko se je z drakonskimi obsodbami preganjalo prave slovaške rodoljube. To je vsakdo takoj odklonil z gesto samozavestnega in dobrodušnega človeka, češ, da enake zadeve spadajo pred sodnijo, kamor ne sega beseda državnega poslanca.
Toda vrnimo se k organiziranju nove madžarske klerikalne (krščanske socijalne) stranke na Ogrskem in njegovemu odmevu na Slovaškem, škofje in častiželjni duhovniki so uprizorili sedaj pravi lov na Slovake, da si za-sigurajo svojo stvar in izvojujejo mandate. Znani, od Madžarov toliko preganjani župnik Juriga se je že svoj čas odločno uprl klerikalnemu kurzu v slovaških krajih. Saj se je tudi pokazalo, da je ravno klerikalizem omo gočil Madžarom, da delajo svojo nedemokratično, protislovaško politiko na Zgornjem Ogrskem. Kakor hitro so
sedaj ogrski škofje slišali, da se nekateri duhovniki ne spravijo natanki led nove madžarske klerikalne stranke, s» začeli te preganjati. Župnika Med-veckega so pognali iz njegove župnije v neko oddaljeno slabo faro, a to samo za to, ker je sprejel pri sebi slovaškega poslanca Skičaka in se z njim kot stari znanec prijateljski razgovarjal. Bistriški škof Radnay-Farkass je začel preganjati tega mirnega človeka, ki se doslej ni niti ukvarjal s politiko. Dal je preiskati njegove knjige in madžarski inkvizitorji so konfiscirali v molitveniku „Življenje gospoda Jezusa" opombo, ki se glasi: „Hočem dati to knjižico slovaškemu narodu v milem našem slovaškem jeziku". Škof je na to izdal Pastirsko pismo in je zapo-vedal v njem, da se morajo omenjene besede — iz molitvenika črtati. In ta škof se štuli pri volitvah za velikega prijatelja slovaškega naroda! To ga sicer prav nič ne moti, da je predsednik madžarizatorskega društva, ki je utemeljeno z denarjem, katerega je ogrska vlada vzela slovaški Matici.
Po Apponyjivi odredbi glede poučnega jezika v ljudskih šolah se je pričela huda gonja proti slovaščini tudi v konfesijonelnih šolah. Vsak odpor zadušijo madžarski nasledniki apostolov brez usmiljenja. Najboljši dokaz za to je, da so pregnali že na 27 farah župnike, ki so branili slovaščino in jih nadomestili s svojimi individui. Ta naval madžarskega klerikalizma na Slovaško ga je pokazal v vsej njegovi protikulturnosti in sovraštvu do vsake prave narodove svobode, ako se ta ne strinja s političnimi cilji bojujoče se cerkve. Pokazalo se je, da je klerikalcem le bilo do tega, da ogoljufajo Slovake za nekaj mandatov, katere potem izrabljajo v svoje namene. Isti namen ima tudi njihovo zagovarjanje splošne in enake volilne pravice. Svaka sila do vremena — konečno so Slovaki sami sprevideli, kam to vodi. Klerikalna politika na Ogrskem je naperjena naravnost proti nemadžarskim
narodnostim, osobito proti Slovakom. Živ in zgovoren dokaz za to je naj-klerikalnejši minister in največji madžarski prenapetnež — naučni minister grof Apponyi.
V slovaških narodnih krogih so si že davno na čistem, da leži odpomoč takim razmeram edinole v odločno an-tiklerikalni politiki. Ta bi objednem omogočila skupno delo s protestantskimi Slovaki, kateri so itak narodno bolj zavedni in odločnejši. Ti krogi naglašajo, da je politika, ki bi razdvajala narod s svojim čisto verskim programom, nepotrebna in škodljiva, to tem bolj, ker se s tem koristi samo tnjcu, ki itak že z ravno tem sredstvom uničuje in razdvaja slovaški narod. V tej smeri se je tudi že pričelo delo, kolikor je pač to na Ogrskem mogoče, v zavesti da so Slovaki od klerikalizma pretrpeli več ko od vsega druzega.
Politična kronika.
d Iz državnega zbora. V zbornici vlada še vedno smrtno dolgčas; v soboto je bilo pri otvoritvi seje komaj toliko poslancev navzočih, kolikor jih ie za otvoritev treba. To je tndi vzrok, da vodje velikih parlamentarnih organizacij še vedno niso v proračunski debati povzeli besede. V soboto so govorili za Laginjem še Daszynski, Steinwender in 01ešnicky. Steinwender je opisoval slab finančni položaj države in se zavzemal za nove davke: na vrsto pridejo sedaj tantijeme, dedščine in darila. Prihodnja seja se vrši v četrtek.
d Slovanska jednota. Korespondenz „Centrum" poroča z dne 4. dee.: Položaj v državnem zboru je še slej ko prej zelo kritičen, ker se bodo pokazale v pogajanjih, ki se bodo vršila med Nemci in Slovani, velike stvarne težkoče. Iz teh vzrokov in pa vsled razprtij med mladočehi in agrarci bi bila parlamentarizacija ministerstva zelo težavna, tem bolj, ker se ji upirajo klerikalni Slovenci, češki radikalci in starorusini. To sta-
lišče se je tudi pri včerajšnji seji jasno pokazalo in se je sprejel z 10 proti 5 glasom sklep, da se odkloni predlog,ki je stre-mil za takojšno parlamenta-rizacijo ministerstva. Za odklonitev so glasovali klerikalni Slovenci, agrarci, češki radikalci, mladočehi in starorusini, za parlamentarno ministerstvo so glasovali češki klerikalci, Zveza južnih Slovanov in Masaryk. S1 o-vanska jednota se je torej principijelno odločila za i z-venparlamentarno ministerstvo, katero pa je mišljeno le kot prehodno ministerstvo. Sklenjeno je bilo nadalje enoglasno, da mora biti novo ministerstvo po polovici nemško, po polovici slovansko; predlog za odpravo ministrov rojakov se je sprejel z 8 proti 5 glasom. Sicer pa se še bode Slovanska jednota prihodnje dni nekoliko-krat posvetovala in sklepala.
d Italjanski poslanec Aleksander Fortis je 4. t. m. v Rimu umrl. Kot politik je igral važno ulogo. Bil je leta 1882 kot republikanec izvoljen v poslansko zbornico. L. 1887. je bil pod Crispijem drž. podtajnik v ministerstvu notranjih zadev, 1. 1889. je kot tak odstopil in prevzel vodstvo neodvisne levice. L. 1898. je bil v kabinetu Pel-loux trgovinski in poljedelski minister, a je 1. 1899. že oboje odložil. L. 1905. je sestavil novo vlado, a je 1. 1906. demisijoniral.
d Nemci se pogajajo! V sobotni seji nemško-liberaln. izvrševalnega odbora je predlagal Wolf, naj bi Nemci odklonili vsaka pogajanja o rekonstrukciji kabineta, a je s svojim predlogom propadel. Celo nemškoradikalni poslanec Pacher se je izrazil proti temu predlogu. Ta dogodek v nemškem taboru je velezanimiv in kaže, da je usoda Bienerthove vlade že zapečatena. — Danes se prično med Nemci in Slovani pogajanja o novem minister

i STE K.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal M a k s i m G o r k i.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
V.
Že prvi dan svoje službe sta imela Orlova prav mnogo opravka. Tistega dne so prinesli silno mnogo bolnikov v barako, in obema novincema, ki sta bila vajena na počasni tempo svojega življenja, je bilo sredi tega urnega početja, v katero sta zašla, jako tesno pri srcu. V svoji nerodnosti nista takoj razumela danih ukazov in bila sta zmedena od vseh mogočih vtisov, ki so se ju polastili. In dasi sta letala z največjo pridnostjo sem in tja, skušajoč se izkazati koristna, sta bila vendar bolj drugim v napotje kot pa v pomoč. Grigorij je čutil več kot enkrat, da za-
služi za svojo nerodnost pravzaprav oster ukor. A v njegovo začudenje ni bilo najti nikogar, ki bi mu bil kaj očital.
Eden izmed zdravnikov, visokorasel mož s črnimi brkami, velikim orlovim nosom in očitno bradavico nad desnim očesom, je ukazal Grigoriju, da pomaga spraviti nekega bolnika v kopel. Novi stražnik je prijel bolnika tako močno in nerodno pod pazduho, da je zakričal in nagrbančil čelo.
"Čuj, dragi moj, glej, da mi ga ne polomiš", je dejal doktor strogo. „Priti mora cel v kopalnico . . ."
Po teh besedah je postal Orlov zmeden; bolnik pa, dolg, suh mladenič, se je prisiljeno nasmehljal in rekel s hripavim glasom:
„Ne razume se še na to . . . je še novinec."
Nadzornik, star gospod s koničasto sivo brado in velikimi, svetlimi očmi, je poučil Orlova in njegovo ženo pri
njiju vstopu v barako, kako morata ravnati z bolniki, in kaj jima je storiti v tem ali onem slučaju. Ob sklepu svojega poduka ju je vprašal, če sta se prejšnji dan kopala, in nato jima je priskrbel bele predpasnike. V glasu tega starega gospoda je bilo nekaj prijetnega, srčnega, in Orlovima je jako ugajal. V teku pol ure pa sta pri burnem šumu v baraki pozabila že vse njegove nauke.
Ljudje v belih oblekah so frčali mimo njiju, ukazi, ki so jih sprejemali strežaji kar mimogrede, so jima doneli na uho, bolniki so stokali, jokali in vzdihovali, voda je brizgala šumeč in kipeč iz rok, in ta zmešnjava različnih glasov je pretresala zrak, ki je bil od raznih ostrih dišav tako nasičen, da se je zdelo, kot bi dišala vsaka zdravnikova beseda, vsak bolnikov vzdihljaj po njih.
Spočetka se je zdelo Orlovu vse to kakor divji kaos, v katerem se ne
bo nikdar spoznal, ki je uplival nanj, dušeče in moreče. A že v par urah je bil že popolnoma v oblasti tega silnega, energičnega početja. Napenjal je ušesa in občutil je živo poželjenje pridružiti se redu tega početja, upajoč, da mu bo lažje in boljše pri duši, če se enkrat popolnoma potopi v tem vrtincu.
„Sublimata!" je zavpil glasno eden izmed zdravnikov.
„Še malo vroče vode tukaj v kopalnico!" je komandiral suh, majhen dijak z zateklimi, rudečimi očmi.
„Glej ... Kako se pa pišete?"...
„Orlov ..."
„Dobro! . . . Drgnite temu bolniku noge . . . Tako je prav, tako ... Saj me takoj razumete . . . Tako-o. .. ne premočno, sicer mu oddrgnete še kožo . . .
„Ah, truden sem!" je vskliknil drug, dolgolas in kozav dijak, podri-njajoč Orlova.
stvu in s tem v zvezi stoječem stvarnem delavnem programu in delazmožni večini. — Govori se, da se bode dalo Jugoslovanom resorno ministerstvo in sicer ministerstvo javnih del. Kandidat za ministerski stolec je klerikalec Povše.
Drobne politične novice.
Iz državnega železniškega sveta. V odseku za zadeve, ki se tičejo voznih redov, je bilo izvoljenih 5 Slovanov in 4 Nemci. V soboto so hoteli Nemci iznova ta sklep reasu-mirati, a se jim ni posrečilo.
Centrala za varstvo kmetijskih in gozdarskih interesov je sklenila ugovor proti temu, da bi se Madžarom dovolilo pri skupni državni banki plačevanje v zlatu.
Ustavni boj naAngleškem. Liberalna strauka je sklicala po celi deželi za ta teden protestne shode proti konservativni gosposki zbornici. Delavska stranka se še ni odločila ali priredi shode ali ulične demonstracije.
Aneksi j a Bosne in Hercegovine. „Cetinjski vestnik" piše, govoreč o razmerju Črnegore do Avstrije, da konflikt zaradi Bosne in Hercegovine še nikakor ni končan. V Avstriji sicer mislijo, da ste obe deželi za večne čase združeni z dualistično monarhijo, „a mi Črnogorci pravimo, da si bode Avstrijsko-Ogrsko ali z oboroženo roko zavarovalo posest Bosne in Hercegovine ali pa bode moralo plačati ta rop s svojo eksistenco.
Dnevna hroniha.
v Ustanovitelj klake (claque). Šef
klakerjev, ki je še danes po nekaterih mestih tako ugledna oseba, da si da celo posetnice z omenjeno oznako „stana" tiskati, se sme hvastati, da varuje tradicijo, ki jo je započel rimski cesar Nero; ko je ta Rimljan sklenil stopiti v Napolju v areno, da pokaže svoje zmožnosti, si ježe prej zasigural,uspeh'; veliko elegantnih mladeničev in kakih 5000 plebejcev je najel, ki so se v posebnem tečaju vadili v ploskanju in klicih, ki so izražali čar in preciznost Neronovega proizvajanja. Pisatelj Sve-ton pravi tudi, da so se urili v „razbitju posod". Kak smisel je imel tak aplavz, je nepojmljivo.
z Novotarije pri trdnjavah na jugo-iztoku. Sedaj dobi Sarajevo svojega trdnjavskega poveljnika, ker je bil že za to imenovan F. M. L. Magyar pl. Dömsöd iz Litomeric. Bivši poveljnik polkovnik Kosak od ženijskega štaba je bil tudi voditelj vseh del pri trdnjavi; ker so se pa delu sedaj zelo pomnožila in ker je postal delokrog večji, so morali Kosaka oprostiti od poveljstva. Dočim so prej v Bileku, Mostarju, Sa-rajevem in Trebinju fungirali povelj-
„Ravnokar so prinesli še enega bolnika!" je poročal nekdo.
„Orlov. . . pojdite . . . pomagajte ga prinesti!" . . .
Grigorij je z največjim veseljem izvršil povelje. Bil je popolnoma poten, šumelo mu je v ušesih in pred očmi mu je ležala megla. Včasih je izgubil popolnoma zavest samega sebe pod množico teh utisov, ki so se ga vsako minuto polaščali. Temni, zelenkasti kolobarji krog oči bolnikov, njih bledi obrazi, naprej štrleče kosti, opolzka, slabo dišeča koža, strašni krči napol živih teles — vse to mu je stiskalo srce in vzbujalo v njem slabost, ki se ji je komaj zoperstavljal.
Velikokrat je videl v koridorju barake le mimogrede svojo ženo, zdelo se mu je, da je postala v teh kratkih urah bolj suha, in njen bledi obraz je bil čudno vznemirjen.
„No, kako je ?" jo je vprašal nekoč pri takem srečanju.
Odgovorila je le z nasmehom in takoj molče izginila.
(Dalje prih.)
niki brigad tudi kot poveljniki v trdnjavah, bodo sedaj prevzeli poslednje poveljstvo posebni oficirji iz generalnega štaba.
z Poslanska imuniteta na Hrvatskem. Podban Čuvaj in ban Rauch sta vsled neuspehov popolnoma iz uma. Sedaj sta se z vso vnemo vrgla na preganjanje oporbenih časopisov, osobito „Pokreta';. Ker slednji ni hotel sprejeti nekega Cuvajevega popravka, je Čuvaj tožil odgovornega urednika poslanca dr. Lorkoviča. Ta seveda, ker je imun, ni hotel sprejeti povabila k razpravi. Pred par dnevi pa mu prinese sodnijski sluga zaprto pismo, adresirano: Velmožnom gospodinu Ivanu Lorkoviču, narodnom zastupniku i uredniku „Pokreta" u Zagrebu. V tem zaprtem pismu je bila pozivnic.a k razpravi, zraven pa opomba, da če bi dr. Lorkovič ne prišel osebno, bi se ga obsodilo v odsotnosti. Tako razumejo vlada in sodniki na Hrvatskem postave o poslanski imuniteti! Slepi so vsled strasti proti narodni oporbi.
z Požar v Baitimoru. Telegraf je javil o velikanskem požarju v ameri-kanskem mestu Baltimore, ki mu že desetletja ni bilo ednakega, k večjemu če mu primerimo onega iz leta 1871. v Chicagi in 1904 istotako v Baltimora. Že leta 1904 je ona četrtina mesta, kjer se pretežno nahajajo trgovine, zgorela in sedaj Baltimore zopet gori, in z njim mnogi prebivalci. Oni del Baltimora, ki je zadnjič zgorel 7. in 8. februarja 1904 in je bil iznova zgrajen iz jekla in cementa, tako zvani „nebotičniki", je zopet v plamen zavit. Večji del vse banke, vse tiskarne in trgovine gore. Vse požarne brambe se trudijo omejiti pogubni element. Do sobote večera je že bilo škode 20 milijonov dolarjev. Veliki kolodvor gori, vlaki ne morejo prometovati. Požarne brambe iz Washingtona, Newyorka in Philadelphie so šle v Baltimore. Policija je oklenila s kordonom goreče mesto. — Župan je proglasil takoj preko sodbo, ker so nekateri črnci hoteli v zmešnjavi ropati. Več so jih že ustrelili. — V šolah je zavladal strašen strah; nekaj otrok so zmečkali. Telegrafske zveze so uničene. Vesti prihajajo po ovinkih. Novejša poročila pravijo, da je zgorelo mnogo sto oseb in da je škode več sto milijonov dolarjev.
z Mesto Baltimore so zgradili v malem obsegu leta 1729 irski baroni Baltimore. Ono je glavno mesto države Maryland v Severni Ameriki, je štelo več kot 500.000 prebivalcev in je sedež mnogih panog industrije. Pri zadnjem požara v letu 1904 je zgorelo krog 1000 hiš, 50.000 ljudij je postalo brez kruha in strehe.
Dne 8. dcc. zVcčcr se igrajo V celjsHew jtar. dorati ,£egijottarji\ izVirna narodna igra s petjem.
Stajershe novice.
o Mladinski sbod v Bočni pri Gornjemgradu. Vreme nam ni bilo naklonjeno; lilo je včeraj kakor iz škafa in mislili smo, da si vobče nikdo ne bode upal izpod varne strehe na blatno in premočeno cesto. Vkljub temu se je pripeljalo iz Gornjegagrada nekaj tovarišev in tovarišic, drugi pa so prihiteli peš iz ' Noveštifte, Šmartnega in Bočne, da se udeležijo prvega sestanka napredne mladine v gornjegrajskem okraju. Zbralo se je v prijazni Žmav-čevi gostilni lepo število fantov in deklet, ki so z veliko pozornostjo poslušali izvajanja tov. urednika Lešni-čarja iz Celja o delu in namenih napredne mladinske organizacije. Govornika je skušal motiti nek kaplanov odposlanec, a je moral s svojimi premo-drimi opazkami, katere je tov. Lešničar primerno in zelo uljudno pojasnjeval, vsled občnega smeha utihniti. Tovarišem klerikalcem sicer ne zavidamo veselja nad bratovščinami — a bolje je v njihovi lastni koristi, če se pridružijo nam, ki stremimo po v resnici stanovski, narodni organizaciji kmečke
mladine, ki jih bode izobraževala in ne samo napolnjevala s slepim in nerazsodnim sovraštvom, katero samo — smeši. Fantom in dekletom so še zelo lepo in stvarno govorili tov. Černevšek iz Nove Štifte in gg. učitelja Zemljič iz Bočne ter Šijanec iz Gornjegagrada. — Shod je vodil navdušeni in delavni g. Matjaž, ki ga je v najboljšem razpoloženju zaključil z zahvalo vsem govornikom. Sestavil se je na shodu krajevni odbor, ki se bode z vsemi silami lotil organizacije kmečke mladine v gornjegrajskem okraju. Krepko na delo, tla so ugodna. Male nezgode in ovire tu pa tam naj nikogar ne oplašijo!
o Včerajšnji mladinski shod v Podlogu pri Št. Petru v Sav. dol. se je vkljub slabemu vremenu in silnemu hujskanju od strani duhovščine dobro obnesel. Veliko naših fantov in deklet se je zbralo v gostilni g. Sedmiueka, da se pomenijo o novi mladinski organizaciji. O ciljih in namenih napr. mladinske /.veze so govorili tov. Go-lavšek iz Griž, tov. Kunej iz Celja in tov. Štefančič iz Št. Petra. Pozdrave ložniške mladine pa je prinesel tov. Krajšek. V prijateljskem pogovoru in s petjem narodnih pesmi se je končal shod, ki je bil najlepši odgovor na obrekovanje, katerega si je privoščil o naših fantih znani šentpeterski Ja-nežič. Ta shod nam je vnovič pokazal, da že imamo veliko mladih ljudi, ki mislijo s svojo glavo in kateri stremijo po napredku in boljši ter jasnejši narodni bodočnosti. Obrekovanje naše organizacije bo pa imelo le slabe posledice za gg. duhovnike in njihove liste same: mladina bo od dneva do dneva bolj uvidevala vso lažnjivost in ostud-nost klerikalizma in njegovih hlapcev ter zastopnikov. Kdo nam zameri, ako pred takimi nepoštenjaki in hujskači nimamo spoštovanja in ga bodemo imeli čimdalje manj, ako se bode gonja proti nam nadaljevala? Z nepoštenim orožjem se ne ubije nikogar, tem manj se bode ubilo nas, ki nas veže za našo stvar prepričanje in ljubezen! Kmečki fantje imamo v tem oziru trde glave in čem zlobnejši bodo naši dnhovniški sovražniki, tem brezobzirnejši bodemo tudi mi. Duhovniki živijo od naše mi-sosti — čemu bi se torej dali poniževati od njih! — Na shodu se je nabralo za sklad krajevne organizacije 7 kron. Določilo se je tudi, da se vrši prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m. mladinski shod v Gotovljah, na kar že danes opozarjamo.
o Prvi obrtniški večer v celjskem Narodnem domu mi nolo soboto zvečer je bil jako lepo obiskan. Vsi gostilniški prostori so bili polni in zabava je bila prav živahna. G. Rebek kot predsednik občeslovenskega obrtnega društva in prireditelj večera je v daljšem govoru označil pomen takih družabnih večerov, ki bi naj prinesli novega duha v življenje celjskih Slovencev. Dr. Kukovec je spregovoril o pomenu obrtništva za Slovenstvo v Celju, dr. Karlovšek je pa v markant-nih potezah očrtal zgodovino družabnega razvoja celjskih Slovencev. Pozdravlja namero obrtnega društva, upe-ljati take večere kot stalno inštitucijo, ter povdarja, naj bi se v prirejanju večerov morda razna društva menje-vala. Za čim večjo zabavo so skrbeli vrli tamburaši in pevci slov. delavskega podp. društva, dalje pa g. Rotter s petjem knpletov ter gg. Rotter in Terček s šaljivim nastopom. Naj bi bil ta prvi dobro uspeli večer res nekak začetek pravega družabnega življenja med celjskimi Slovenci, ki smo ga tako težko pogrešali.
o Na glavnem zboru Narodne stranke v sredo 8. t. m. se bode govorilo tudi o „Zvezi slov. napr. mladine. Opozarjamo vsled tega vse mla-
deniče in mladenke, združene v kraj-nih mladinskih organizacijah, da se strankinega zbora polnoštevilno udeleže. Posebno pričakujemo znatne udeležbe iz bližnje okolice. — Mladina na dan!
o Miklavžev večer v Narodnem domu se priredi nocoj v ponedeljek ob 7. uri zvečer v gornjih prostorih. Pristop ima vsak Slovenec, ki je član kateregakoli narodnega društva, s svojo rodbino. Nastopijo Miklavž in parkeljni ter angelji. Kdor hoče koga obdarovati, naj darila še pred 7. uro z naslovom odda v Narodnem domu slugi Plemenitašu. — Celjski Slovenci, pridite vsi!
o „Legljonarji" vzbujajo po mestu in celi okolici veliko zanimanja, tako da opravičeno trdimo, da bo ta predstava prihodnjo sredo celjski Narodni dom tako napolnila, kakor tega doslej še nismo videli. Opozarjamo, da se dobe vstopnice v predprodaji v trafiki v Narodnem domu. Vsakdo si naj po možnosti kupi vstopnico v predprodaji, da naval na blagajni na večer predstave ne bo prevelik. — Začetek točno ob 7. uri zvečer.
o Vpisovanje za plesne raje v gaberskem Sokolskem domu se prične jutri ob pol 8. uri zvečer. Oglašajte se mnogobrojno in pravočasno, ker se ob 7. uri že pričnejo vaje same. Kdor zamudi prvo vajo, zamudi veliko, kajti vaje se vrše le kratko časa in težko, če se bode mogla katera kedaj ponoviti. Kdor pride prepozno, ima znatno škodo.
o Iz poštne sinžbe. Premeščeni so poštni oficijanti Iv. Schirmbacher iz Celja v Gradec, Frid. Podpečan iz Celja v Knittelfeld in Franc Pein iz Celja v Maribor, poštni oficijantki Terezija Fritz in Leopoldina Rutter pa iz Slov. Bistrice v Velikovec ozir. Reichenberg.
o V Laškem trgu je dne 2. t. m. dr. Negri, po milosti celjskih renega-tov nemški deželni poslanec, na volilnem shodu govoril o vsem mogočem in nemogočem, med drugim tudi o železniški progi Polzela-Kamnik in o znani deželni podpori (200 K) slov. planinskemu društvu. — Kako je govoril, si lahko mislimo, pa nas nič ne boli.
o Deželni šolski svet je izrekel bivšemu gimnazijskemu ravnatelja v Ptuju Andreju Gubo priznanje in zahvalo dežele. Seveda za germanizacijo ptujske gimnazije — in za njegovo strašno nevednost, ki jo je pokazal v svoji knjigi v Celju.
o V Mariboru se je ustrelil v soboto dne 4. t. m. ob pol 3. uri pop. gostilničar v „ Burgmaierhof u'1 Šinko. Neposredno pred smrtjo je še popival v gostilni pri „Bierquelle", kjer je še povpraševal svoje znance, če pridejo k njegovemu pogrebu. Vzrok samomora ni znan; v obče se misli, da je storil ta čin v duševni zmedenosti, kajti v zadnjem času je stari mož kazal znake umobolnega.
o Miklavžev večer Ciril-Metodove podružnice v Gaberjih. Željno so pričakovali naši otročički in ž njimi vsi slovenski Gabrjani letošnjega Miklavža ki je stopil včeraj v svečanem ornata in spremstvu angeljčkov in parkeljev letos prvič pred nas v Sokolskem domu in pravično in bogato obdaril naše male, nam pa prinesel narodnega oživ-ljenja, karal naše narodne grehe, našo površnost in premalo skrb, ki jo imamo do svojih slovenskih otrok, ki so v nevarnosti, da nam jih iztrga, okuži in pokvari nemčurstvo, ki steza po nas in po naših slovenskih Gabrjih svoje sovražne kremplje. Kljub silnemu nalivu se je začela polniti že pred peto uro prostorna dvorana „Sokolskega doma", ki je bila še premajhna. S ponosom in veseljem smo opazili, da je

ES'
g~l Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
Kreditno in stavbeno zadrugo
,Lastni dom' v Celju,
Kotovfike ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
jtarocaite in
mSrjajk ^„j £j„
Lastna zaloga Naivečja zaloga
šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga y Celju Äi
priporoča izvrstna vina.
:_____
Najboljši časopis za inseriranje je
„Narodni Dnevnik"
ZVezna trgovina
v Celju
sprejema naroČila na tiskarska dela
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni tifami
Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Celje.,
Najboljše orožje v političnem boja sta
,Narodni List"
in
,Nar. Dnevnik"
lOTOsti t pisalnih in
risalnih potrebščinah	„ . w . .
po zmernih cenah	Z™ »IM se dobijo vedno v v Celju
Za 40, 50 ali 60 VinarjeV
» znamkah, pošljem takoj 10 komadov krasnih razglednic (z cvetljicami, krajine, ljubeče, božične ali novoletne) kakoršne se želi.
Vilko Weixl
trgovina s papirjem
Maribor, Gosposka ulica št. 33.
V zalogi 100.000 komadov. Trgovcem izdaten popust.
Jfiodni salon za gospode
Celje, «rožna cesta
Maks Zabukošek.
Jto dober razVoj

Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh !
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom !
domače ljudstvo iz Gabrja in okolice napolnilo prostore in prišlo pozdravljat v svoj slovenski dom letos prvič svetega Miklavža.
Gojenci otroškega vrtca so se nam predstavili pod spretnim in ljubeznivim vodstvom gce Kržanove z deklaraacijo, šaljivim prizorom in pesnijo „Hej Slovenci" — bilo je prav, videli smo vzgojni in narodni pomen vrtca, videli smo, da se slovenske Gabrje oživljajo in vstajajo k lepšemu narodnemu življenju ! Hvala iskrena vsem, ki ste se tako trudili in pomagali, čast Ciril-Hetodovi podružnici, ki nam ie priredila tako lep in pomemben večer, ki naj bo v zadoščenje neumorno delavnemu podružničnemu predsedniku gosp. Rodetu in celemu odboru. — Sveti Miklavž pa pridi zopet drugo leto, videl bodeš, da se tvoje zlate besede izpolnjujejo, da smo Slovenci v Gabrjih oživeli, da smo delavni, pridni, da [krep" ko napredujemo.	Gaberjan.
o Tudi vera postaja dražja. — Takozvani predmolivci v Marijinem Celju so zvišali takso za vsako naročeno molitev od 6 oziroma 10 vin. na 20 vin.
o Dezertiral je dragonec mariborskega drag. polka Patricij Bullai. Dne 21. nov. je dobil dopust v Lonč, od tistega čaSa ga ni več na svetlo.
o Izpred mariborske porote. Dozdaj so bili obravnavani sledeči slučaji: 24 letni Jožef Kline iz Podreža pri Slov. Bistrici je dne 26. sept. t. 1. v Gladomeskem v prepiru s koso ubil 50 letnega Simona Tajnikarja. Dobil je 5 let težke ječe. Anton Robar, posestnik in bivši župan v Žabjeku pri Si. Bistrici, je bil obtožen, da je poneveril občini 300 K, ki jih je dobil od okr. zastopa za popravilo cest. Ker je obtoženec škodo poravnal in ker se je zagovarjal s pozabljivostjo, je bil oproščen. — Nravno popolnoma pokvarjeni pastir Mat. Rep iz Savcev pri Ptuju je posilil neko 13 letno dekle. Obsojen je na eno in pol leta težke ječe.
Upravništvo „Nah Dnevnika".
Kranjske novice,
Zaupnice za ljubljanskega škofa,
ki jo je s svojo rdečo brošuro tako grdo polomil, pustijo sedaj kranjski klerikalci sklepati po vseh kotih dežele od klerikalnih občinskih zastopov. Ali se Bonaventuri vendarle maje škofovski stolček??
z Knjigarno pokojnega Karla Floriana v Kranju je prevzela „Kat. Bukvama" v Ljubljani.
z Iz Jesenie poroča „Slov. Nar.", da je restavracijo pri kolodvoru kupila potom zdajnega restavraterja — Siid-marka.
z Skrajna neprevidnost. V Gor-jušah pri Bohinju je 2. t. m. hotel Martin Svaja p. d. Mlakar nekaj razstreliti. Imel je že prejšnji dan v neki posodi pripravljene dinamitne patrone. Ker so mu primrznile, je šel k ognjišču, da bi jih odtajal. A patrone so eksplodirale, ubile njegovo ženo in troje otrok, njegovo sestro pa težko ranile. Tudi Svaja sam je nad trebuhom ranjen.
z V zimi na Triglav se je podal danes teden dr. Steiner iz Pulja. Šel je z dvema vodnikoma iz Boh. Bistrice na Triglav do Marije Terezije koče. Zameti so bili veliki. V torek so se vrnili.
z Še vedno škofova brošura. V
Kranju je izšel te dni 3. zvezek polemične brošure proti škofovi rdeči. Drž. pravdništvo jo je zaplenilo. Vzroka ni navedlo.
„ Uredništvo „Ljubljanskega Zvona" je odložil z decembersko številko dr. Fr. Zbašnik, ki je časopis urejeval 7 let. Novi urednik je prof. dr. Janko Šlebinger.
z Na gimnazijah v Kranju in v Novem mestu je dijaštvn popolnoma pod terorizmom katehetov in klerikalnih študentov. Špijonov na vseh koncih in krajih kar mrgoli, da se neklerikalno dijaštvo niti ganiti ne upa. Napredni krogi se veliko premalo brigajo za usodo — bodoče inteligence.
lajnovejša brzojavni in telefonico poročilo.
K političnemu položaju.
z Dunaj, 6. dee. V nemških poslanskih krogih sodijo, da se bo tekom pogajanj izjavila Narodna zveza južnih Slovanov, da spolni večji del nemških zahtev (glede začasnega proračuna in dnevnega reda v drž. zboru), ako se s tem omogoči preosnova vlade.
z Brno, 6. dee. „Lidove Noviny" pišejo k zahtevi „N. Fr. Pr.", naj bi se zahtevalo od vsakega sedaj nanovo imenovanega ministra izjavo, kako stališče zavzema k trozvezi, sledeče: V slovanskih poslanskih krogih se širi vedno bolj mnenje, da se Bienerthu vobče ne gre za naklonjenost zbornice temveč da se trudi doseči njeno odgo-denje, to pa z ozirom na Ogrsko in z demonstrativnim ozirom na Nemčijo. Naša zunanja politika bi naj našla analogijo v notranji.
Dokazovanje, da so vodje Slovanov nasprotni Nemčiji, bi naj bilo sredstvo za rešitev sedanjega režima. To sredstvo pa je popolnoma napačno. Ali ne sedijo v sedanjem ministerstvu zastopniki Poljakov, ki so vendar znani kot nasprotniki Nemčije? Navzlic temu da je tudi veroizpovedanje Čehov v tem oziru že dolgo časa znano, so vendar bili že parkrat imenovani češki ministri. Zahteva, naj avstrijski ministri poleg avstrijskih zakonov prisegajo tudi na zvezo z Nemčijo, je v resnici le poskus očrniti Slovane na najvišjih mestih in ustvarjati nove politične težave.
z Trst, 6. dee. Za včeraj dopoldne je sklicalo politično društvo „Edinost" veliki manifestačni ljudski shod za šolske zahteve tržaških Slovencev. Italijansko učiteljsko društvo je pa istočasno sklicalo svoj občni zbor, na katerem je hotelo protestirati proti tem zahtevam. Ker se je policija bala, da bi se s slovenske in italijanske strani demonstriralo tudi na ulicah, je oba shoda prepovedala. Politično društvo „Edinost" je vložilo ugovor proti odloku policije na namestnijo. Vkljub odpovedi shoda se je vendar nabrala velika množica Slovencev v „Narodnem domu" in ko se je zvedelo, da je na-mestnija policijski odlok potrdila, se je vzdignila množica proti namestniji, da tam protestira. Ljudje so šli, pevaje narodne koračnice, po ulicah in so trčili na borznem trgu na skupino Italjanov. Od teh je nekdo na nje dvakrat ustrelil; jeden Italjan je v slepi jezi začel kar z — dežnikom udrihati po Slovencih. Pri Dreherjevi gostilni na borznem trgu so demonstanti ubili tri okna, ker jih je nekdo zasmehoval iz lokala. Policiji se je konečno posrečilo množico razdeliti.
a Trst, 6. dee. Tekom včerajšnjih demonstracij je policija zaprla 4 Slovence in 2 Italjana. enega ki je streljal in še enega, pri katerem so našli veliko množino Oberdankovih kolajn. Preiskava je nadalje dognala, da je bil slov. delavec Marc obstreljen na stegnu. Odpeljali so ga bolnišnico.
Različne novice.
a Budimpešta, 6. dee. Budimpeštan-sko vseučilišče je imenovalo naučnega ministra Apponyja za dokorja medicine vsled njegovih zaslug na tem polju.
a Petrograd, 6. dee. Ruska carica je v Livadiji resno zbolela. Sodi se, da je njeno stanje brezupno.
a Budimpešta, 6. dee. Šef banke Adler & Co je opazil pri škontriranju depójev in srečk primankljaj 600 tisoč kron. Porabil jih je višji knjigovodja za se. Knjigovodja je že v soboto pobegnil.
a Kromeriž, 6. dee. Mestnega blagajnika Viktorina dolže, da je poneveril pri mestni upravi 700 tisoč kron. Mestnih računov se že več let ni revidiralo.
a Bruselj, 6. dee. Kralj Leopold je v Parizu nakupil več stavb za špe-kulativne namene. V deželi narašča agitacija za to, da kralj odstopi in vsled tega likvidira ta vse svoje imetje.
a Berlin, 6. dee. Vodja konzuma Kruppove tvrdke je zlorabil različne gimnazijce, ki so hodili v trgovino na-kupovat. Brezvestneža so zaprli.
Ogrska kriza, d Budimpešta, 6. dee. Govori se, da nameravajo prihodnje dni tako rešiti ogrsko krizo, da bi se imenovalo prehodno ministerstvo, katero bi moralo gledati, da mu državni zbor dovoli začasni proračun, na to pa bi se parlament razpustil in razpisale nove volitve. Kot ministerska predsednika prideta v poštev Wlassics ali grof Festetics.
d Budimpešta, 6. decembra. Novo predsedstvo drž. zbora je še odložilo svojo predstavo pri cesarju, ker je Navay nevarno obolel v vratu.
Nova italjanska vlada in trozveza.
d Rim, 6. dee. Sonnino je dobil od kralja nalog, da sestavi novo ministerstvo.
d Dunaj, 6. dee. Tukajšnji diplo-matični krogi sodijo, da bode vsled Giolittijevega odstopa šel tudi minister za zunanje zadeve Tittoni. Sonnino se bode opiral na skrajno levico in ta bode nedvomno zahtevala, da prevzame zunanje zadeve mož, ki jih bo vodil v njenem smislu, to se pravi proti trozvezi.
Častna dolžnost Vseh somiflje-ttiHoV Narodne stranite posebej iz bližnje celjsKe oKolice je, da se udeležijo V sredo, dne 8. dee. stranKinega občnega zbora 4 celjsKetn Narodne down.
Fo svetu.
u Ponesrečeni zrakoplov „Kolmar."
Poročali smo že o nesreči zrakoplova na Krasici pri Reki, katere nesreče žrtvi sta postala dr. Brinckmann iz Berlina in inžener Francke iz Poznanja. To je tisti zrakoplov, o katerem so nam iz Slovenskih Goric poročali, da je v torek 23. nov. plul čez Radgono in Ptuj proti jugu. Zato bo gotovo zanimalo dotičnike in vse naše čitatelje, kaj pravi o usodi tega zrakoplova dr. Viljem Treitschke, ki je bil poslan od zrakoplovuega društva v Berlinu na lice mesta nesreče, da prouči vzrok in okolščine, pod katerimi se je nesreča pripetila. V dopisu na „Riečki Novi List" pravi: Zrakoplov „Kolmar", k je bil last „društva za zrakoplovstvo v Kolmaru na Poznanjskem", je imel znatno velikost. V rednih razmerah se je dvignilo v njem 6 oseb. Ako sta se peljali v njem samo dve osebi in sta vzeli precej lahko košaro, sta lahko računali na dolgo trajanje vožnje in na to, da preletita jako dolgo pot. Dne 22. mm. sta se dvignila dr. Brinck?nann iz Berlina, kot voditelj zrakoplov. — vozil se je v zrakoplovih že 25 uo ;)t) krat — in inžener Francke iz Poznanja kot sopotnik. Zvečer ob 7. uri so je dvignil zrakoplov v Schmargendorf!!, predmestju Berolina. Šel je proti jugu. letel v torek ob 4. zjutraj mimo Prage, okrog 8. ure mimo Brna. Dasi vreme ni bilo najugodnejše, je plul z brzino
40 km na uro. Ob 10'30 h je preletel Donavo pri Požunu. Ti podatki temeljijo na podatkih obeh zrakoplovcev in na beležkah aparata, ki avtomatično in trajno beleži visočino zrakoplova. Dasi niti eno niti drugo ne podaja absolutne gotovosti, vendar lahko izkušen zrakoplovec izpozna iz njih tek vožnje. Poslednja beležka ponesrečenih pravi, da sta v torek 23. nov. ob 3. uri popoldne preletela — Muro pri Radgoni. Kaj se je pozneje godilo, se iz beležk ne da spoznati. Iz aparata se z neko verodostojnostjo lahko sklepa na sledeče: Zrakoplovea nista več vedela, kje sta. Naenkrat, ob solnčnem zahodu, sta zapazila Jadransko morje. Morala sta se torej spustiti na tla; spuščala sta se počasi. Med tem je nastal močnejši veter; morje sta imela vedno bliže. Trebalo je torej na vsak način priti na tla. Okolica sicer ni bila najugodnejša, nasprotno jako slaba. A — izbere ni. Nek gorski obronek z malim gozdičem se jima je zdel še najbolj primeren. Voditelj dr. Brinckmann potegne za vrvico. S tem se odpre en del zrakoplovnega platna, ki je le malo pritrjen, tako da se balon jako hitro prazni iz zaustavlja. A nenadoma pihne močen veter — zrakoplovea še Krasa nista poznala — košara trešči z vso močjo ob neko skalo, in oba zrakoplovea sta smrtno ranjena. Tako sta izgubila življenja, oba veščaka v svojih poklicih. Padla sta kot žrtvi elementa, vztrajajoč do zadnjega hipa na svojem mestu in vršeč svojo dolžnost.
v Sleparski oče. Kralj Le^ pold Belgijski je sedaj ustanovil na Nemškem v Franciji in Belgiji tri akcijske družbe, kjer je shranil vse svoje slike, knjižnico in vse domače orodje. Kot soustanovitelji figurirajo s Kraljem njegovi stari prijatelji in ker delnice niso osebne, se lahko poljubno cedirajo, vsled česar preti nevarnost, da ne bodete obe hčeri nič podedovali.
v Ogenj Urania-gledališču v Budimpešti. V četrtek se je igralo v bu-dimpeštanskem Urania-gledališču „Zavzetje zraka". Pri tej otroški predstavi se je vnel nenadoma del projiciranega kinematograma in plamen je sagal iz projekcijskega prostora. Med otroki je nastala velika zmešnjava, izlasti, ker je prišla nemudoma pozvana požarna bramba. Vendar se je posrečilo maši nistu samemu, ogenj pogasiti in tudi pomirjeno deco so brez nevarnosti spravili na prosto.
d Posledica zime. Vse telegrafske zveze med Nemčiio in Anglijo so prekinjene na Angleškem. Anglija je odrezana od ostale Evrope.
Loterijske številke.
Trst, 4. decembra 1909: 23, 76, 24, 62, 3. Line, „	„ 33, 28, 80, 88, 90.
Narodna tvrdka v. Ljubljani išče izvežbanega
sotrudika-
manufak turista
ki je že služboval v kakšni engros-trgovini. Nastop po dogovoru. — Ponudbe pod „vojaščine prost" v* Ljubljano, poste restante (glavna pošta) do 15. decembra t. 1. 589 4-1
Gospodinja
se išče za deželno kmetijsko šolo v Št. Jurju ob juž. žel. Naloga iste je za zavod kuhati ter perilo itd. oskrbovati. Plača po dogovoru. — Ponudbe naj se pošiljajo najkasneje do 20. t. m. ravnateljstvu. Vstop najkasneje do konca t. m. Ravnateljstvo dež. kmetijske šole Št. Jur ob juž. železnici.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu, v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—42 Cene nizke. = Postrežba točna.
Književnost in umetnost.
a „Ljubljanski Zvon", 12. štev.
Vsebina: R. Mirt: Polka Frangaise. Vlad. Levstik: Blagorodje doktor Ambrož Čander. R. Mirt: Mir in smeh. Dolenc: Nočni pozdrav. Iv. Lah: Prijateljica Lelja. T a d. S t. G r a b o w-ski: Vekoslav Mole: Krakovsko gledališče. Z ad los k i: V hribih mete. Podlimbarski: Povest Ivana Po-laja. Ivan Cankar: „Kaj sem storil,
o Gospod ?" V1 a d. L e v s t i k: II umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča: Hrvatsko umetniško društvo „Mednlič". — Književneuovosti. -Glasba-Slovensko gledišče. - Splašn i pregled.
a Morski razbojnik. K naznaailu te knjige v včerajšnji številki dostavljamo, da je cena broširani K 2'50, vezani K 3'70, kakor je to tndi iz zadevnega inserata v sobotni številki razvidno.

Za božični nakup
priporoča
Zvezna trgovina v Celju trgovcem po deželi
bogato zalogo svilnatega papirja vseh vrst barv,
barvani jedno- in dvostranski papir, peresa za rože, cvetje, zlati in srebrni papir.
Jaslice in jaslične podobe, navadne in presane v poli ter prtički.
Laneta, šumeče zlato, zlata pena,
Božiču! okraski v kartonih sortirani od kron 2"—, 3*—, 4"— in naprej.
'M IvJ te

Božične razglednice
najnovejše, sortirane, sortimeli ti po 100 komadov. — Zahtevajte vzorce v
Zvezni trgovini y Celju.
Postne hran. račun St. 64.366. - Telefon St. 48. -
H
ismmmd>%-
n
LASTNI DOM
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ================ pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
v
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
ti
z
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
o e o
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne, o o o
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov^denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račtn © G © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © tv
Edino narodno H
prVa južnostajcrsHa totntioscšKa
Stavbena In umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih delt kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov In :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnlh miz, prižnlc, kropllnili in .krstnih :::	kamnov Itd.	::t
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
podjetje V Celjn.
industrija družba.

Brzojavi: ,Kamnoseška in- Ä5®»1 dnstrij8ka družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov ii
različnih marmornih vrst granitov in sijenltov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavan.je napisov v iste. :;: