LETO XVL( ŠTEV. 262 ■ VHMfMtl OMfll A HMHim lOEK SLOVENSKI Izdaja In tiska Časopisno-zaloZnlSko poajet)« Mav. fONtffiie« Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni inMkl Sergej VoSniak — Za tisk odgovarja Frane plavel — PiH-nlštvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon M-Itt de IHM — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 3'II,, telefon XMB do W-W — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-836, za ljubljanske naročnike 2*-M3, za zunanje XM8 “-Poštni predal 23 — Tek. r. M-KB4-Z-MI — Mečeta* n*nd> 11 m a 200 dinarjev IZDJUl Cena 10 din Dragi del četvernih pogajanj Opazovalci v Ženevi menijo, da zunanji ministri ne bodo opravili vsega dela, da pa to ne zadostuje, da bi konferenco ocenjevali kot neuspeino Ženeva, 8. nov. Po tridnevnem premoru Je ženevska konferenca štirih zunanjih ministrov danes nadaljeval* dele a debato o prvi točki dnevnega reda, vprašanju Nemčije in evropske varnosti. Današnja seja se je začela kmalu po Itiiih popoldne po iiredhodni informativni seji treh zahodnih ministrov. Sestanek treh je bil na pobudo ameriškega državnega sekretarja Dullesa, ki je hotel seznaniti svoja tovariša z rezultati razgovorov, ki jih je imel ob weekendu na Dunaju s Avstrijci in na Driouih s predsednikom Tjtom. Zvedelo se je, da so po tem sestanku zahodnih treh ministrov i-stočasno začeli pretresat: dosedanje rezultate dela ženevske konference n da so dosegli soglasje za nadaljnje razprave na četvernih sestankih. Po informacijah iz krogov, ki so blizu zahodnih deie- gao jam, so tn;e ministri sklenili, da bodo predlagali Molotovu, naj že te din: preidejo na razpravo o drugi ročki dnevnega reua, t. j. o vprašanju splošne razorožitve. Zahodni ministri pričakujejo, da bo M lotov še danes povedal no-v predlog Sovjetske zveze za "Nemi''o, pripravljen! na so, da hoda predlagali konec razprave o zd'j - rvi Nemčije, če na pr.hod-r. h sejah ne bo prišlo do bistvenih sprememb sovjetskega stališča. Trd. o. da so zahodne deic- ■gar;:c pripravljene na sporazum s sov jerjvklicn i zastopniki o ustano-drugega odbora strokovnjakov, kj bi razpravi al o doseda- h predlogih za Nemčko in za ov!"an:c prioravl:-ln:h ukrepov /.rih ministrov i rovi ses:.-.ne:c sr.r: je razprava ..vi. pr'ho-dniega lete VkeiWsor pa Nit nč: i pr šla v odločilno obdobje. Prihod zahodno nemškega zu-:-ar:eaa ministra von Bientana v Ženevo raziagajjb ko.t znak. da se ---vi hi"-a kram. Prvi govornik na današnji seji bil francoski zunanji mini-ter Antoine Pinay, ki je od-vor:! na vprašanje Molotova zadnje seje. V uvodu je dejal, i načrt treh zahodnih sil ga- Gospodcrsko sodelovanje z Grčijo Atene, 8. nov. (Tanjug) Člani jugoslovanske komisije za gospodarsko sodelovanje z Grčijo so prispel: v Atene na zasedanje mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med obema državama. Na sestankih z zastopniki grške trgovinske zbornice bodo proučili različna vprašanja iz gospodarskega sodelovanja, dosedanjo trgovinsko zamenjavo in ukrepe za zboljšanje in razširitev zamenjave. Mešana komisija bo proučila več stvarnih problemov, ki se pojavljajo v zamenjavi med Grčijo m Jugoslavijo. Sprejela bo tudi priporočila obema vladama za bližnja uradna pogajanja glede sklenitve trgovinskega sporazuma med Grčijo in Jugoslavijo. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 7. november 1955: Srednji dnevni dotok v m3'sek.: Drava — Dravograd 192 (lani 154); Sava — Moste 13.8 (lani 11.3); Save — Medvode 64.5 (lani 43.5); Soča — Doblar 62.9 (lani 32.5). Indeks proizvodnje v primerjave s 1S54. letom — 118. rantira varnost ne le Franclji, temveč tudi vsem drugim državam in tudi Sovjetski zvezi. Na vprašanje Molotova, če bodo garancije zahodnih sil začele veljati samo v primeru, da bi združena Nemčija pristopila k Atlantskemu paktu, je Pinay odgovoril negativno. Ob tem je ponovil bistvene točke zahodnega predloga za Nemčijo: Isto- časni podpis sporazuma o združitvi Nemčije in sporazuma o varnosti, ustanovitev nemške vlade na podlagi svobodnih volitev in omogočenje proste izbire novi nemški vladi glede njenih odnošajev z drugimi državami. Pinay je dejal, da so zagotovila proti obnovitvi nemškega militarizma, ki jih nudiijo zahodne sile, ne le čisto pravnega, temveč tudi konkretnega in fizičnega značaja. Na vprašanje Molotova, kaj bi se zgodilo, če se združena Nemčija odloči za pristop k varšavskem - paktu ali pa, da se ne priključi k nobenemu od sedanjih varnostnih sistemov, je Pi- »Sahimia« odplula v New Tork Trst, 8. nov. Dopoldne je odpluli a na svojo prvo vožnjo po voljni iz tržaškega pristanišča ladja »Saturnia« s lt30 potniki, ki bo odslej plula na obnovljeni pomor-Trsr — Nev Yotik. V nay dejal, da bi bilo v tem primeru treba varšavski palet spremeniti tako, da bi vseboval tudi garancijo nadzorstva ln medsebojne omejitve, ki jih po njegovem mnenju daje Atlantski pakt. Francoski minister Izključuje možnost, da bi združena Nemčija lahko postala izoli-Urana sredi Evrope in neodvisna od vsehi varnostnih sistemov. Na koncu je dejal, da upa, da bodo njegovi odgovori odstranili sovjetske sume v iskrenost manevrov treh zahodnih sil. Pinay sodi, da bodo njegova poj tanila pozitiven prispevek k razvoju razprzv o tem vprašanju na ženevski konferenci. V zahodni.h krogih so danes dejali, da bodo šraflje zunanji ministri pred razpravo o drugi točki dnevnega reda, t. j. o razorožitvi, verjetno v četrtek -poskušali odstraniti zastoj, do katerega je prišlo med strokovnjaki tpri razgovorih o načinu za izboljšanje zvez med Vzhodom Ln Zahodom. Strokovnjaki so se razdelili na dve skupini, ena se ukvarja s trgovinskimi vpraša.-™ ji. druga pa s kulturo in z informacijami. Desetega novembra bodo ministrom predložili skupno poročilo. Zvedelo se je, da je skupina, ki se ukvarja s trgovino, že takoj v začetku naletela na težave. Sovjetski zastopniki so zahtevali u-k Lake v prepovedi izvoza strateškega blaga v vzhodne države. Zahodni zastopniki pa na taka popuščanja niso pripravljeni, čeprav želijo povečati izmenjavo. Tudi skupina, k£ se ukvarja s kufjtumtofi vprašam ji, napredovala tako, kot so pričakovali na začetku konference. Sovjetski strokovnjaki predlagajo, naj bi fcirje mini stri najbrž neuradno govorili tudi o vprašanju Srednjega vzhoda. To sklepajo v zvezi z odhodom glarvnega strokovnjaka Foreign Office* za vprašanja tega področja Evelyna Shuckburgha v Ženevo. Pravijo pa, da britanska vlada ne bo niti zahtevala niti sprejela četverne konference o Srednjem vhodu. Danes je odpotoval v Ženevo tudi francoski zastopnik v komisiji OZN za razorožitev Jules Moch, ki se bo pridružil francos-k: delegaciji. Sodeloval bo pri raz- nikov 11 držav. Indija, Sovjetska govorih o razorožitvi. zveza in južnoameriške države GLASOVANJE V VARNOSTNI SVET New ¥ o r k, 8. yov. (AFP). Danes ob 16.30 se je začelo v Generalni skupščini OZN trinajsto glasovanje za nestalnega člana Varnostnega sveta. Za to mesto sta kandidata Filipini in Jugoslavija. Doslej nobena izmed njiju ni dobila potrebne večine. Na trinajstem glasovanju so Filipini dobili 30 glasov, Jugoslavija 28. V štirinajstem glasovanju je bilo za Filipine oddanih 31 glasov, za Jugoslavijo 27. Pri ponovnem glasovanju so dobili Filipini 31 glasov, Jugoslavija 26, v šestnajstem glasovanju pa je bilo za Jugoslavijo oddanih 27 glasov, za Filipine pa 29. Za tem so delegati prešli k glasovanju, v katerem lahko volijo katero koli državo, ne glede na prejšnja kandidata. V tem, sedemnajstem glasovanju Je za Jugoslavijo glasovalo 26 delegacij, za Filipine 27, za Indijo, Jemen in Urugvaj pa po ena delegacija. V osemnajstem glasovanju je bil izid naslednji: Jugoslavija je obdržala 26 glasov, Filipini so jih dobili 29, Bolivija, Burma in Liberija pa po enega. V Generalni 'skupščini je bilo nato devetnajsto glasovanje, v katerem je Jngoslavlja dobil* 26 glasov, Filipini 25, Bolivija, Burma in Liberija pa po en glas. V naslednjem glasovanju je dobil* Jugoslavija 27, Filipini 29. V enaindvajsetem glasovanju je dobila Jugoslavija kot v prejšnjem, Filipini so dobili en glas več, dve delegaciji pa sta se vzdržali glasovanja. Nato so glasovanje odložili za petnajst dni. PO SEDEMNAJSTEM GLASOVANJU V POLITIČNEM ODBORU OZN Sprejeta Je resolucija o odboru znanstvenikov k? bodo proučevali in dajali podatke o posledicah atomskega izžarevanja — Glasovanje v odboru za socialna vprašanja N e w Y o r k , 8. no«. (Tanjug). Politični odbor Generalne skupščine OZN je soglasno sprejel resolucijo o ustanovitvi odbor* znanstvenikov, ki bo zbiral in dajal podatke o posledicah atomskega izžarevanja. S tem je končal razpravo o drugi točki dnevnega reda. Na sinočnji seji je imel odbor pa so vložile več amandmajev, s pred seboj resolucijo osmih dr- katerimi so vsaka na svoj način žav o ustanovitvi znanstvenega hotele doseči: 1. razširitev pri-odbora, sestavljenega iz zastop- stojnosti odbora na vse države, 2. razširitev števila članov odbora in 3. prepoved eksperimentalnih eksplozij atomskega in vodikovega orožja. Jugoslovanski delegat Brilej je podprl večino teh amandmajev in izjavil, da je glede atomskega izžarevanja potrebno univerzalno sodelovanje, saj posledic tega ni mogoče omejiti z nikakimi pregradami. Poudaril je velikansko nevarnost, ki grozi od poskusnih eksplozij atomskega in vodikovega orožja. Podprl je predlog držav Latinske Amerike, naj bi prišle v odbor znanstvenikov tudi Argentina, Belgija, Mehika in Egipt, ter zlasti predle^ sovjetske delegacije, da bi prišli v odbor tudi LR Kitajska in Romunija. V devetnajstih zapovrstnih glasovanjih je odbor sprejel samo predlog južnoameriških držav o razširitvi odbora in enega izmed indijskih predlogov za razširitev pristojnosti tega odbora na vse države. V odboru bodo zastopniki Argentine, Avstralije, Belgije, Bra- zilije, Kanade, Češkoslovaške, Egipta, Francije, Indije, Japonske, Mehike, Švedske, Britanije, ZDA in Sovjetske zveze. Včeraj so v odboru OZN za socialna vprašanja države, ki imajo v svoji upravi prekomorske države, ostale v manjšini. Odbor je s 35 glasovi proti 13 (10 delegacij se je vzdržalo) sprejel člen o pravici narodov clo samoodločbe, ki bo uvrščen v mednarodne pakte o pravicah človeka. Odbor je sklenil ustanoviti delovno skupino 9 članov, ki bo proučila načrt člena, upoštevajoč predložene amandmaje in pripombe. Ta skupina mora do 19. novembra najti kompromisno rešitev o tem vprašanju. Predsednik socialnega odbora OZN Lufti bo danes imenoval člane te skupine. Delegacita Vrhovnega sovjeta SZ obišče Britanijo London, 8. nov. (AFP). Predsednik britanske vlade Eden je izjavil danes v Spodnjem domu, da so delegaciji Vrhovnega sovjeta poslali povabilo, naj obišče Veliko Britanijo julija 1956. Povabilo sta poslala dvema predsednikoma Vrhovnega sovjeta poročevalec Spodnjega doma in lord kancler, ki predseduje sejam Zgornjega doma. skl limali i rsr — imcw joik. v r- , - , - ,___; ‘-4: ____- - a j- kulturne odnose okrepili z novimi Trst se bo vrnila ponovno 9. de- , _____. _ __ j x combra. S. L. Indija v komisiji za Sudan New Delhi, 8. nov. (Reuter) Danes so v New Delhiju sporočili, da je Indija privolila na britansko in egiptovsko zahtevo, naj bi bila zastopana v mednarodni komisiji za nadzorstvo nad plebiscitom v Sudanu. V kratkem bo imenoval* svojega predstavnika v komisiji. konferencami posebno n* področju uporab* atomske energije ▼ miroljubne namene, z izmenjavo delfcgadij in podobnim, medtem ko zahodni zastopniki sodijo, da bi vezi najbolje okrepili z izmenjavo Študentov ali individualnih turistov, z večjimi olajšavami zahodnim novinatnjem, z ukinitvijo cenzure in omejitve gibanja di-plomarov, posebno pa * spremembo tečaija rublja, ki bi omogočila tako izmenjavo. V Londonu sodijo, d* bodo O Alžlrn ne bodo govorili Države Lrtfnsbe Amerike se zavzemajo za črtanje llžira z dnevnega reda OZN — Delo skrbniikega odbora — Ustanovili bodo sklad za pomoč nerazvitim državam Ne« Tork, 8. nov. (AFP). Delegacija držav Latinske Amerike v OZN so sklenile zahtevati od Generalne skupščine, naj črt* alžirsko vprašanje z dnevnega reda. To so storile v želji, da bi omogočile francoski delegaciji ponovno vrnitev na zasedanje te mednarodne organizacije. Delegacije teh držav se opirajo na 22. člen poslovnika Generalne skupščine, ki določa, da Predlog s* skllcanfe kongresa delavskih svetov Kongres no) M se sestal meseca maja dU junija prihodnje leto VREME Vremenska napoved za sredo; V Vis.;: n predelili &oneiio vreme, pozneje postopoma naraščajoča oblačnost. V nižinah zamegleno, deloma nizlca oblačnost s krajevnim 2x>eenjem. Temperatura se ne t>o bistveno spremenila. Beograd, 8. nov. Na današnji seji odbora za gospodarske organizacije zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine j* bilo sklenjeno, da se predlaga zboru proizvajalcev zvezne ljudske skupščine, naj se maj* ali junija prihodnjega leta skliče kongres delavskih svetov vse države. Predsednik odbora Josip Oazi je v utemeljitvi predloga za sklicanje kongresa poudaril, da so pobudo za to dali mnogi delavski sveti. Nato je dejal, da je petletni obstoj delavskih svetov podal takšne Izkušnje, lcl bi jih bilo treba proučiti v Širšem okviru, da bi bilo mogoče na osnovi uspehov in na pomanjkljivosti, ki so se pokaza- la, določiti aktivnost delavskih svetov za bodoče. Ljudski poslanec Mijo DJn-rovtč j« podprl predlog tov. Ca-rija in dejal, da naj bi se L kongres delavskih svetpv ne osredotočil samo na izmenjavi izkušenj in opozarjanju na slabosti, temveč naj bi razpravljal tudi o zakonu o delavskem upravljanju. Clan odbora za gospodarske organizacije Ing. Drago Ceh je prav tako poudaril nujnost sklicanja kongresa. Dejal je, da so številne naše organizacij* ž* Imele svoje kongrese (n zborovanja, na katerih so določile smernice za svoje delo, delavsko samoupravljanje p* se razvija spontano. Prvi kongres de- m X jesenskem vetra — fojo VlMtj* lavsldh svetov naj bi ne bil samo prikaz uspehov, temveč bi rezultati kongresa lahko koristno služili drugim delavskim strankam, ki jih zanima delavsko upravljanje. Po mnenju tov. Čeha bi bilo treba na kongresu določiti tudi stališče do novega zakona o delavskem upravljanju. Delavski sveti so s svojo sedanjo prakso že prehit%li obstoječe zakonske predpise in ne bi bilo prav, če bi zakonodajalec v novem zakonu o delavskem upravljanju samo uzakonil obstoječe stanje. Po njegovem mnenju mora zakonodajalec na osnovi dosedanjih uspehov izdelati moderen zakon, ki bo. slonel na teh uspehih ln tako peka zal pot nadaljnjemu razvoju delavskega upravljanja. Ljudski poslanec Josip Bos-nar je podprl predlog za .'.klicanje kongresa in predlagal, naj bi bila to stalna oblika dela. Po njegovem mnenju bi se delavsko samoupravljanje s periodičnimi sestanki v jugoslovanskem merilu, posebno pa v okviru okrajev, še bolj razvilo in utrdilo. člani odbora so sprejeli predlog tov. Cazija, nakar je bil izvoljen ožji odbor, v katerega so bili izvoljeni Josip Cazi, Drago Ceh in Mijo Djurovič. Ta ožji odbor ima nalogo izdelat! načrt predloga, ki bo poslan zboru proizvajalcev za sklicanje kongresa delavskih svetov. Cim bo zbor proizvajalcev ta predlog sprejel, bo treba o tem obvestiti zvezni izvršni svet, centralni evet ZSJ in posamezne zbornice, nato pa osnovati iniciativni odbor, v katerem bi bili predstavniki teh organizacij. z nalogo, da pripravi kongres. Med priprave kongresa bi spadala tudi določitev vprašanj, o katerih naj kongres razpravlja. V nadaljnjem delu je odbor sprejel pravila nekaterih gospo-darekUi združenj. L St. se smejo točke dnevnega reda spremeniti ali črtati s sklepom Generalne skupščine, ki je sprejet z večjim številom glasov kot prvi sklep. Ker je bil sklep o postavitvi alžirskega vprašanja na dnevni red tega zasedanja sprejet z 28 glasovi proti 27, bi zadoščala le majhna sprememba, da bi bilo to vprašanje črtano z dnevnega reda. Francoski uradni krogi nočejo dati niikake izjave o nameri Kolumbije in državah Latinske Amerike, da bi se alžirski problem »zbrisal« z dnevnega reda Generalne skupščine. Pravijo pa, da Francija še vedno vztraja na stališču, ki ga je razložil njen minister Pinay, preden je francoska delegacija odšla s sedanjega zasedanja. Zastopnik ZDA pri OZN Ca-bot Lodge je včeraj eno uro govoril s predsednikom Generalne skupščine Mazom in drugimi predstavniki OZN glede ukrepov, da bi Francija spet sodelovala pri delu Generalne skupščine. V diplomatskih krogih se je zvedelo, da gre za to, da bi Generalna skupščina sklenila, da se to vprašanje črta z dnevnega reda. Vendar pa pripominjajo, da zastopniki afri-ško-azijske skupine, ki so sprožili alžirsko vprašanje, in države, ki podpirajo Francijo, odločno vztrajajo pri svojem stališču. Sinoči je kolumbijska delega cija skušala preprečiti neposredno debato v političnem odboru o vprašanju Aliira in razorožitvi. Zastopnik Kolumbije dr. Francisco Urutia je predlagal. Ciprski demantiji Britanci nimajo novih predlogov za status Cipra — Makarios ne pride v London London, 8. nov. (Tanjug) V odločilnih britanskih krogih zanikajo, da bi imela britanska vlada »nove predloge za rešitev ciprskega vprašanja*. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil danes, da jo imel feldmaršal sir John Harding v Londonu razgovore o prihodnosti Cipra ln da o tem vprašanju še vedno živahno razpravljajo. Velika Britanija Je tudi v stalnih stikih z Grčijo in Turčijo. Nedavno imenovanje Hardinga za guvernerja Cipra in sestava nove grške vlade narekujeta potrebo, da o tern sporu vnovič razpravljajo, »kar pa nikakor ne pomeni, da bi pripravljali kake nove načrte«. V uradnih britanskih krogih z ničemer ne potrjujejo vesti, da bi utegnila Velika Britanija v kratkem ponuditi Cipru položaj dominiona. Nasprotno, jasno so povedali, da bi pomenila taka ponudba popoln poraz politike Velike Britanije, ki se nikoli ne bo sprijaznila z mislijo, da bi izgubila tako važno oporišče v Sredozemlju. Potemtakem sedanje zbližano e stališč ne bo imelo za posledico, da bi Velika Britanija privolila na novo obliko rešitve ciprskega problema, ki bi zahtevala od nje bistvene koncesije. V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve se je zvedelo, da se bo feldmaršal Harding vrnil na Ciper v par dneh. Za sedaj po izjav! zastopnika Foreign Officea ni nobene podlage za govorice, da bo prišel nadškof Makarios v London. naj bi bila naslednja točka dnevnega reda korejsko vprašanje. Ce bi sprejeli njegov predlog, bi s tem začasno odstavili ti dve vprašanji. Indijski predstavnik Krišna Menon je takoj predlagal, naj bi sejo odložili, kar je bilo sprejeto z 43 glasovi, ena delegacija pa se je glasovanja vzdržala. Skrbniški odbor OZN je včeraj z 42 glasovi proti dvema sprejel resolucijo, ki poziva južnoafriško vlado, naj sodeluje z odborom OZN za jugozahodno Afriko. Proti resoluciji so glasovali zastopniki Južne Afrike in Velike Britanije, devet držav pa ni glasovalo. Nizozemski predstavnik je sinoči v ekonomskem odboru OZN predlagal, da bi izdelali podrobnosti za ustanovitev posebnega sklada OZN za gospodarski razvoj nerazvitih držav (SUNFED). Nizozemska je predložila resolucijo v imenu 32 držav, kar je več kot polovica članic OZN. Pričakujejo, da bo skupščina podprla t’o resolucijo in da bo sklad v kratkem ustanovljen. Sklad bo dajal posojila za projekte, ki so poglavitnega pomena za industrializacijo nezadostno razvitih držav in ki roso rentabilni, kot je stanovanjska graditev, transport in električne centrale. RAZGOVORI V VIDMU Trst, 8. nov. Na današnjem sestanku stalne mešane jugoslovan-sko-itaifljanske komi Ji j e za mali obmejni promet v Vidmu so začeli raizpravljati o raznih vprašanjih v zvezi s praktičnim uveljavlia-njem videmskega sporazuma. Kakor je bilo predvideno v videmskem sporazumu se je sestala mešana fugoslovansko-ftali janska ko-irtisija prvič septembra letos na Madžarski strokovnjaki odpotovali iz Trsta v Rim Trst, 8. nov. V Rim je odpotovala skupina madžarskih strokovnjakov za promet, ki se je v Trstu nekaj dni razgovarjala s predstavniki trgovinske zbornice in strokovnjaki za prometna vprašanja o problemih prometa med Madžarsko in zgornjim Jadranom. V Rimu se bo skupina pridružila madžarski delegaciji, ki bo predstavljala njJhovo državo na konferenci za tržaško pristanišče. Po neuradnih vesteh bo madžarska delegacija na tej konferenci med drugim postavila rudi zahtevo v zveza z valutnim vprašanjem in vprašanjem plačila za ekspedicije. 5. L. poslovni r.K Bledu, kjer so sprejeli pravilnik ter se sporazumel: o tehničnih vprašanjih, ki so v rie-nii pristojnosti. Takrat so se tudi dogovorili, da se bodo izmenoma sestajali v Ljubljani in Vidmu. Kakor predvidevajo bo mešana komisija zasedala do sobote ter med drugim razpravljala tudi o trenutno nejasnih vprašanjih, ki se pojavljajo v zadnjem času v zvezi z uveljavljanjem videmskega sporazuma in razlagam'; posameznih členov. 9. L. Sola za socialne delavce V Ljubljani so odprli šolo za socialne delavce, prvo te vrste v republiki. Šolanje bo trajalo dve leti s praktičnim In teoretičnim poukom. Dajala bo kvalificirane kadre za opravljanje odgovornih funkcij v socialnem zavarovanju in socialnem skrbstvu. zdravstvu, kriminalistiki in zatiranju alkoholizma. V prvi letnik se je vpisalo 30 slušateljev, ki so sedaj delali na socialnem področju. Po oceni republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno nolitiko računajo, da ie v republiki potrebnih okoli 900 takih socialnih delavcev. I itc. / 8L0YEV8H mOCEVUJC / ST. asa - •. novembra mss Uspeli Jugoslavije na X. kongresu med narodne unije za razvoj turizma Iz razgovora s Jugoslovanskim dAlegatom tov. dr. Marijanom Brecljam Povratek zastopstva SZDLJ z obiska v zahodnih državah LJUBLJANA, $. bot. Kakor mo «e poročali, Je bil ondi preteklega meseca v Delhija t Indiji X. kongres Mednarodno unije turističnih organizacij. Nale uredništvo se Je obrnilo na jugoslovanskega delegata na tem kongresa, predsednika Tori* stične zveze Jugoslavije tov. dr. Marijana Breclja, da bi nam podrobneje pojasnil pomen omenjene organizacije za raavoj turizma v svetu in pomen kongresa v Delhija. Tov. dr. Brecelj je poudaril, da j’ v omenjeni organizaciji, ki obstoja že 10 let včlanjenih preko 50 držav in sicer so včlanjene preko svojih oficielnih državnih turističnih organizacij, naša država konkretno preko Turistične zveze Jugoslavije Mednarodna Turistična unija spada v sklop organizacij, ki so formirane pri OZN kot konzul-tativna telesa. Vpliv te organizacije v mednarodnem turizmu je močan. OZN jo podpira, ker 9 svojim delom prispeva k bližani u med narodi. Ta svoj cilj doaega s tem, da predlaga, svetuje in posreduje pri mednarodnih organizacijah in nacionalnih organih ra olajšanje mednarodnega prometa, olajšanje prehodov preko meja. carinskih predpisov, zbira pa tudi materialna sredstva, ki mednarodni turizem pospešujejo. Njeno delo se razvija po re- Pravobranilstvo in njegova vloga Dolžnost zastopanja države, njcnuh institucilj lin uradov, ter drugih javnih organizacij pred sodišči in drugimi oblastvi v premožen Jsko-pravnih zadevah po nekem določenem organu ni neka nova tvorba, temveč poznamo ta pravni inštitut tudi pri nas že izpred vojne. Zakon o zastopanju države in javnih organizacij pred sodišči in upravnimi organi v premoženjskopravnih zadevah (Ur. 1. FLRJ št. 88/46) je bil po vojni predhodnik zakona o javnem pravobranilstvu. Toda ta zakon še ni predvideval enotnega zastopanja, temveč so bili pooblaščeni za zastopstvo vodje .posameznih organizacijskih enot. Zakon o javnem pravobranilstvu z dne 26. aprila 1952 je prinese! bistvene spremembe v naj.nu zastopanja Federativne ljudske republiške Jugoslavije. ljudskih republik, avtonomnih enot. okrajev mest, občin in ustanov, ki jim je z zakonom priznano svojsrvo pravne osebe. Predvsem je ta zakon to zastopan je poenotil in določil javna pravobranilstva kot tisti organ, ki to zastopstvo izvršujejo. S tem zakonom se je naš .pravni sistem o-krepil, .predvsem pa se je okrepila zaščita splošnega ljudskega premoženja, ki je prav za prav bistvena dolžnost in naloga javnih pravobranilstev v naši ureditvi države in ki pri razcepljenem zastopanju po posameznih .predstavni-, ih pravnih oseb z ozirom na n ihovo raznotero delo nikakor ni mogla bit: dovolj učinkovita. Dosedanji rezultati in večletne izkušnje so pokazali, da je zastopanje po-litično-teritorialnih enot in drugih ustanov po strokovnem organu upravičeno -n celo nujno, če hočemo splošno ljudsko premoženje ohraniti in očuvati pred elementi, ki bi si želeli družbeno imovino na kakršenkoli način prisvojiti. Nadaljnji razvoj samoupravljanja ljudskih odborov, formiranje komun, v katerih dobivajo občine znača; :n funkcije osnovne, druž-beno-ekonomske enote, pa tudi potreba vskladitve dela javnih pravobranilstev z novimi organizacijskimi spremembami sta zahtevala, da se prvotni zakon o javnem pravobranilstvu izpremeni in prilagodi sedanjim potrebam. Novi predlog zakona o javnem pravobranilstvu v načelu ne predvideva 'izpremembe osnovnih načel sedaj veljajočega zakona, ker so bila ta načela v bistvu pravilna, predvideva pa več važnih novost:, za katere je pokazala praksa, da jih je nujno treba uzakoniti. Osnovna nailoga javnega pravobranilstva ;e :n ostane tudi po novem predlogu zakona zastopanje premoženjskopravnih koristi Splošnega ljudskega premoženja, ki je v upravi politično-t liri tori -a In: h enot, finančno samostojnih zavodov :n drugih družbenih in gospodarskih organizacij. To zastopanje pa je po zakonu obvezno le za jx>litično-teritoria!ne enote in njihove zavode, kj jim je priznana lastnost pravne osebe :n imajo svoj predračun dohodkov in izdatkov vključen v njihov predračun. Ostale zavode, ki svojega predračuna dohodkov in izdarkov nimaio vključenega v predračun .politično—teritorialnih enot. javno pravobranilstvo zastopa le na njih želio in po njihovem pooblastilu. To je ena izmed novosti predloga novega zakona o javnem pravobranilstvu. Načrt zakona pa predvideva rudi, da javna pravobranilstva zastopajo po jpooblasniilu tudj gospodarske in druge družbene organizacije, kar ie tudi novost v nalogah :n pravicah javnih pravobranilstev. Predlog zakona odreja tutfi dolžnost javnih pravobranilstev, da v določenih primerih dajejo pravna mnenja državnim organom in ustanovam v zvezi s sklepanjem imovinskoprovruh pogodb in druvih imovšnsko pravnih razmerij. Razen tega je praksa pokazala. da družbena skupnost pogo-trto ttrrt>: veliko škodo zaradi ne-strbko-mo tk!en'«r*h pogodb med gospod-rvk im i in družbenimi or-gmttzao; jami na eni strani :n zasebnimi, fizičnimi in pravnimi osebami na drugi »tratil. Zaradi tega je novi predlog zakona predvidel, da gospodarske in družbene organizacije lahko zaprosijo javna pravobranilstva za pravno mn ene, posebno v primeru sklepanja pogodb z inozemskimi organizacijami. Po dosedanjem zakonu so brla javna pravobranilstva v določenih mejah podrejena zveznemu in republiškim finančnim organom (n. pr. bivšemu ministrstvu za finance), po novem predlogu zakona pa so javna pravobranilstva podrejena direktno zveznemu izvršnemu svetu odnosno republiškim izvršnim svetom. S tem u-k repom se je povečala samostojnost pa tudi odgovornost javnih p ra vob ra ni 1 ste v. Novost in razlika od dosedanjega zakona je nadalje v tem, da bodo morali vsi okraji v enem letu po razglasitvi novega zakona ustanoviti okrajna javna pravobranilstva, ok raj? ti pravobranilci pa bedo odgovarjali za svoje delo plenumu okrajnega ljudskega odbora. Navodila za zastopanje v poedinih primerih in soglasje za posamezna pravna dejanja pa bo dajal okrajnim javnim pravobranilcem predsednik okrajnega Ijod-k ega odbora. Z ustanovitvio o-krajnih javnih pravobranilstev se bo pravna služba v okrajih in občinah močno izboljšala. Varovanje samostojnosti pri delu o-krajnih javnih pravobranilstev pa bo dosežena na ta način, da bodo okrajni javni pravobranilci v primeru nepravilnosBi navodil s strani predsednika okrajnega ljudskega odbora lahko o tem obvestili izvršni svet republike, odnosno javnega tožilca, ki bo nato .postopal v smislu člena 9. zakona o javnem tožtlstv-u in zaščitil interese skupnosti. Važen predpis novega zakona je nadalje v tem, da morajo v primeru potrebe vsi državni organi in ustanove, gospodarske in družbene organizacije nuditi javnim pravobranilstvom vso pomol z dajanjem podatkov m pošiljanjem zaprošenih spisov na vpogled in to v primerih, kjer so javna pravobranilstva pooblaščena, da u-krcnejo vse potreisno za zaščito splošnega ljudskega premoženja. Vse navedene organizacije morajo obveščati javna pravobranilstva o škodi, ki je prizadejana splošnemu ljudkemu premoženju. Ta odredba je bila nujna, ker je praksa pokazala, da javna pravobranilstva često niso bila obveščena O škodi. Idi je nastala na splošnem ljudskem premoženju, ali pa so bila obveščena že po poteku zakonitega iroka, pa niso mogla več učinkovito ukrepati. Javna pravobranilstva niso niti sedaj, ruti ne bodo v bodoče vertikalno povezana. Vendar ima po novem predlogu zakona zvezno javno pravobranilstvo dolžnost, da skrbi za napredek službe javnih pravobranilstev v vseh republikah in to S posebnim ozirom na strokovni dvig dela. Isto dolžnost imajo republiška javna pravobranilstva napratn okrajnim javnim pravobranilstvom. Novi zakon posveča posebno pozornost strokovni! izobrazbi javnih pravobranilcev. Pogoji za postavitev na mesto okrajnega javnega pravobranilca so: diploma na pravni fakulteti, sodni ali odgovarjajoči strokovni izpit in dolo-l*nt, staž v pravni službi. Ti pogoji so nujni in potrebni zaradi specifičnega značaja pravobranil-ske službe, čeprav bodo imeli o-krajni ljudski odbori precejšnje težave pri izbiri kadra. Ravno zaradi teh težav pa prevladuje mnenje, da bi bilo potrebno' vsaj do konca leta 1956 ta določala v toliko omiliti, da bi se pri imenovanju okrajnih pravo/branilcev in njih pomočnikov izjemoma lahko izpiregiedalj pogoji glede potrebne prakse in položenega izpita. To to v glavnih potezah novosti, ki jih predvideva predlog novega zakona o javnem pravobranilstvu. Nedvomno bodo ri predpisi pri izvajanju v praksi potrdi- gionalndh komisijah, ki so organizirane z* posamezne kontinente in v bazičnih komisijah, ki so organizirane za obdelavo poedinih problemov. Sedež organizacije je v 2enevi. Mednarodna unija je s svojo veliko aktivnostjo nedvomno v veliki men prispevala, da se je turizem v Svetu po vojni dvakrat povečal. Razumljivo je, da je v tej organizaciji aktivna tudi Jugoslavija, ki se načelno v mednarodnem življenju udejstvuje povsod, kjer gre za zbližanje med narodi ln utrjevanje miru. Letošnji kongres je imel zelo širok svetovni značaj. Na njem so v organizacijo vstopili tudi novi člani in sicer ZSSR, Poljska in Romunija, kot takoime-novani pridruženi člani pa Japonska, Burma in Filipini. Na tem kongresu so zlasti prišle do Izraza pozitivne težnje samo or-danizadjo okrepiti, konkretizirati njene naloge in v čim večji meri odstraniti zapreke, ki se še pojavljajo v mednarodnem turizmu, pospeševati planinski turizem in tako dalje. Važno vlogo je pri tem odigrala tudi Indija, ki je dala pobudo, da se je kongres vršil v njeni deželi. Jugoslavija je na tem kongresu odigrala pomembno vlogo. Prvič je namreč nastopila 9 samostojnim predlogom, in to na] m nudi pomoč manj razvitim deželam na področju turizma. Naša delegacija je pripravila o tem predlogu poseben referat, ki je bil razdeljen delegatom na začetku kongresa. O predlogu je najprej razpravljala bazična komisija za razvoj turizma. Komisija je naš predlog sprejela in ga predložila nato skupščini, ki je prav tako o njem podrobno razpravljala. V glavnem Je predlog tudi v skupščini naletel na razumevanje in številne delegacije so nam nudile močno podporo. Kongres je ugotovil, da ima mednarodni turizem naloge na tem področju in da so številne dežele potrebne pomoči. Na naš predlog je sklenil, da se ustanovi posebna komisija, ki bo o tem vprašanju razpravljala in tudi konkretno o potrebah manj razvitih članic na področju turizma. Zbrani material pa bo predložila Ekonomsko socialnemu svetu OZN in drugim mednarodnim organizacijam, ki se bavijo z ekonomsko pomočjo. Sprejem jugoslovanskega predloga je nedvomno velik uspeh za našo državo, velikega pomena pa tudi za nadaljnje konstruktivno delo same Mednarodne unije za razvoj turizma ln pa za razvoj turizma v zaostalih področjih. A. J. Izjave voditelja delegacije Veljka Vlahoviča Beograd, 8. nor. Delegacija Socialistične sreze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki Je bila na obiska v Norveški, Danski. Holandiji ln Belgiji, se Je vrnila nocoj v Beograd. Delegacijo Je vodil član predsednlštva SZDL Veljko Vlahovič, člani delegacije pa so bili višji funkcionarji SZDL Vlajko Be-govlč. Zvonko Brkič, Boris Ziherl in Marija Vilfan. Kakor je bilo že prej objavljeno, so funkcionarji Socialistične zveze razpravljali na sestanku z norveškimi socialisti o mnogih aktualnih političnih problemih, med njimi o vprašanjih nacionalizacije in načrtnega gospodarstva, gospodarske demokracije in delavskega samoupravljanja, o nekaterih mednarodnih problemih in drugih zadevah, za katere se zanimajo na obeh straneh. Člani jugoslovanske delegacije so se po teh razpravljanjih sestali tudi s krajevnimi sindlkal- Vodja delegacije Veljko Vlahovič je izjavil novinarjem ob prihodu na letališče v Batajnici, da so imeli člani delegacije zelo koristne in prijateljske razgovore s socialisti Norveške, Danske, Holandske, Belgije in na povratku z voditelji socialistične stranke Francije. »V vseh teh strankah,« Je dejal Vlahovič, »obstaja iskrena želja po sodelovanju s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. Možnosti sodelovanja so zelo velike. Začelo se Je že prej in se bo nadaljevalo v bodoče. Pomembno Je, da je to sodelovanje prevzelo nove oblike, ki jih nismo pričakovali niti mi niti socialisti teh držav, ki pa jih je vsililo življenje samo. Seveda so tudi razlike v pojmovanjih, kar je povsem razumljivo, toda obstoje mnoge skupne naloge, skupni interesi in stiki, na podlagi katerih se more sodelovati.« Veljko Vlahovič je še izjavil, da se je delegacija SZDL Jugoslavije najdalj e zadržala v Norveški, kjer je pet dni razpravljala o raznih vprašanjih, ki so bila pripravljena vnaprej. Rekonstrukcija Industrije sladkorja in olja BEOGRAD, S. nov. Zvezni izvršni svet Je odobril tovarnam sladkorja ln oljarnam že sredi lanskega leča, da morejo porabiti vse amortizacijske sklade za rekonstrukcijo svojih dotrajanih obratov ln moderniziran je tehnoloških procesov. S tem je bila podana materialna podlaga za obnovo tovarn sladkorja in olja, katerih brnto-proizvod znaša okoli 40 odstotkov celotne proizvodnje živilske industri Je. Ker amortizacijski skladi za sistematično rekonstrukcijo niso zadostiti, so se tovarne sladkorja in olja pojavile na VI. natečaju Narodne banke z zahtevo, naj se Jim dajo posojila iz splošnega investicijskega sklada, lz katerega je po druž benem planu določenih za tovarne sladkorja, oljarne, milne, silose, tovarne živinske krme, konopljarne in kamione “ hla dilnlke 7.600 milijonov dinarjev. POVEČANJE PROIZVODNJE SLADKORJA ZA 2.6 kg NA PREBIVALCA Predračunska vsota za rekonstrukcijo vseh osem tovarn sladkorja znaša 11.557 milijonov dinarjev. Iz svojih lastnih skladov bodo tovarne sladkorja vložile 60 odstotkov te vsote, medtem ko se bo ostanek investicij dopolnil s posojilom iz splošnega Investicijskega sklada. V obrazložitvi svojih zahtev poudarjajo tovarne sladkorja, da žele s temi sredstvi popolnoma obnoviti svoje dotrajane stroje in naprave ter po-leg tega modernizirati svoje obrate zaradi boljšega izkoriščanja sladkorne pese. S to rekonstrukcijo bi tovarne sladkorja povečale svoje kapacitete od 152.000 na 197.000 ton sladkorja (računajoč 100 delovnih dni). To predstavlja denarno vrednost 1.390 milijonov deviznih dinarjev. Povečanje proizvodnje sladkorja bj znašalo na enega prebivalca 2.6 kg na leto, to se pravi, da bi se proizvodnja povečala na 11.6 kg na prebivalca. V zadnjih treh letih se niso zmanjšale samo površine, zasajene s sladkorno peso, temveč je nazadoval tudi povprečni pridelek, ki je za približno 50 metrskih stotov manjši na hektaru kakor pred vojno, a skoro za sto metrskih stotov manjši, kakor Je povprečni svetovni pridelek. Zato je za oplemenitev surovinske baze iz sklada za pospeševanje proizvodnje določenih blizu 34 milijonov dinarjev. Zastopniki industrije sladkorja smatrajo, da bodo s pomočjo teh sredstev mogli povečati povprečni pridelek nad predvojni ln se približati povprečnemu svetovnemu pridelku. Nameravani so tudi drugi ukrepi. Po programu za napredek kmetijstva v Vojvodini, z asanacijo in melioracijo pašnikov in livad bodo pridobili 250.000 ha polja, izmed katerih jih bodo najmanj 2.6 odstotka posejali s sladkorno peso, namreč novih 6.500 ha. Tudi v drugih krajih bodo pridobili z melioracijo nove obdelovalne površine: na Lonjskem polju okoli 20.000 na, v Pelagoniji 25.000 ha in v okolici Strumice okoli 7.000 ha. Okoli 10.000 ha teh površin bodo usmerili v proizvodnjo sladkorne pese. V Hrvatski je potrebno povečanje površin, posejanih s sladkorno peso, zaradi pokritja potreb sladkornih tovarn na Belju, v Osijeku ln Županji, v Makedoniji tudi nameravajo zgraditi tovarno sladkorja. Z izvedbo ukrepov za napredek kmetijske proizvodnje z dokončanjem sistema namakanja, povečanjem pridelka in rentabilnejšo kmetijsko proizvodnjo bi se površine, posejane s sladkorno peso, povečale na 100 do 110 tisoč ha. To bi zadostovalo za proizvodnjo okoli 2401000 vagonov pese, oziroma 3.000 vagonov sladkorja ali 15 kg na prebivalca. POSOJILO ZA REKONSTRUKCIJO TOVARN OLJA Za VI. natečaj Narodne banke za posojilo iz splošnega investicijskega sklada se je pojavilo z zahtevami za rekonstrukcijo 10 tovarn olja in 4 tovarne za predelavo oliv. Poleg tega so tri zahteve za proizvodnjo čvrstih rastlinskih maščob in hidrlranega olja. Proračunska vrednost teh zahtev znaša 1.562 milijonov dinarjev. Po rekonstrukciji bi se sedanja kapaciteta povečala za približno 26.000 ton rastlinskega olja. Analiza industrije olja je pokazala, da se sedanje kapacitete tovarn olja izkoriščajo samo za približno 60 odstotkov. Povprečna predelava oljarn je znašala od leta 1946 do 1954 okoli 120.000 ton oljnic in okoli 25.000 ton oliv, oziroma okoli 27.000 ton olja iz oljnic in okoli 1.600 ton olja iz oliv. Medtem pa morejo sedanje kapacitete oljarn predelati okoli 220.000 ton oljnic (sončnice), a kapacitete oljarn za olivno olje okoli 40.000 ton oliv. Iz teh surovin morejo na leto izdelati 60.000 ton rastlinskega olja in 8.000 ton olivnega olja. Računajo da so te količine zadostne za pokritje potreb našega prebivalstva vse do leta 1960. Sele od leta 1960 dalje se moremislitl na razširjenje sedanjih in začetek obratovanja novih kapacitet v tej industrijski panogi. Za sedanjo majhno proizvodnjo oljarn sta dva razloga. Prvi je majhen povprečni pridelek, drugi pa nezadostna surovinska baza. Od leta 1934—1939 je znašal povprečni pridelek sončnic 14.96 metrskih stotov na hektar, od leta 1948—1954 pa samo 9.1 metr. stota na hektar. Res je, da je površina, posejana s sončnicami, danes šestkrat večja kakor pred vojno, pa je zato naloga tovarn olja, da skušajo z agrotehničnimi ukrepi zboljšati pridelek. Pri tem jim bo pomagalo tudi Združenje industrije olja FLRJ, ki je nad 50 odstotkov (blizu 10 milijonov dinarjev) sredstev iz sklada za napredek proizvodnje določilo za oplemenitev surovinske baze in zatiranje raznih bolezni sončnic. Na ta način bi industrija olja mogla doseči, pa tudi prekoračiti predvojne pridelke. V zvezni industrijski zbornici izjavljajo, da je domača industrija strojev pripravljena izdelati največji del opreme za rekonstrukcijo tovarn sladkorja in olja. Manjši del opreme bodo uvozili z olajšavami, ki jih priznava Narodna banka podjetjem za nabavo opreme, kakršne ne izdelujejo v državi. Mednarodna razstava grafike Reka, t. nov. Na Rek! so danes odprli drugo mednarodno razstavo grafike, na kateri razstavlja 60 avtorjev lz Jugoslavije, ZDA, Švice. Avstrije. Franclje, Holandije, Italije in Zahodne Nemčije. Razstavljenih Je 90 del. Obisk japonskega gospodarstvenika Beograd, 8. nov. Guverner izvozne in uvozne banke v To-kiju ter bivši finančni minister Japonske g. Mosamichi Jamagi-wa bo prispel 13. novembra v Beograd po obisku v več državah Evrope in Amerike. Z njim bo prispel tudi korespondent iste banke v Karačiju g. Oga-va. G. Jamagiwa se bo v Beogradu razgovarjal z jugoslovanskimi finančnimi funkcionarji. V poslovnih krogih poudarjajo, da bo njegov obisk pripomogel k večjemu sodelovanju tn razširjenju poslovnih zvez med Jugoslavijo in Japonsko zlasti na področju investicij. Med bivanjem v Jugoslaviji bo g. Jamagiwa obiskal tudi tovarno viskoze v Ložnici, za katero je izvozna In uvozna banka v Tokiju dala kredit za nabavo opreme. Naročniki »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« so zavarovani proti posledicam nezgod! nimi in strankinimi voditelji v Oslu in drugih kra: Proučili so tudi zadružno g: je v tej državi. Med dvodnevnim bivanjem v Danski so imeli razgovore o nekaterih vprašanjih z danskimi socialisti. Po izjavi Veljka Vlahoviča so bili tudi ti razgovori uspešni. Člani jugoslovanske delegacije so spoznali vrsto novih interesantnih problemov v Danski, danske socialiste pa so seznanili z nekaterimi problemi Jugoslavije. Jugoslovanski socialistični voditelji so bili v Holandiji gosti skupine socialističnih ljudskih poslancev, ki so se pred poldrugim letom mudili v Jugoslaviji. Tudi v Belgiji so imeli razgovore z voditelji belgijske socialistične stranke, med katerimi je bil tudi njihov predsednik Buset. Na povratku v domovino se je mudila jugoslovanska delegacija nekaj dni v Parizu, kjer so ji ugledni francoski socialisti priredili obed. Ob tej priložnosti so se razgovarjali z Moletom, z Julesom Mochom in drugimi funkcionarji francoske socialistične stranke. Na svojem potovanju so bili funkcionarji SZDL Jugoslavije nad tri tedne. Devizni tečaji Ne rednem sestanku so bili dne 8. novembra zaključki po naslednjih tečajih: US dolar 2.460, 2.483.M: Lstg —, 7.462.22; DM —, 56.253.58; Bfrs 4.900, 5.000; Ffrs —, 730.05: Sfrs 49.500, 50.771.39; Ikt 450, 436.42; Hfl 62.700, 63.500: S v. kr. —. 55.000; obr. dolar Avstr. 2.300 , 2.325.84; obr. dolar Danska —. 2.100; obr. dolar Fin. —, 1.200; obr. do/ar Grč. —, 1.850; obr. dolar Izr. 1.250, 1.245: obr. dol. Arg. 1.100, —; obr. dolar Braz. —, 1.325: obr. dolar Madž. —, 2.300; obr. dolar CSR —, 1.989.42. Opomba: Številke pomenijo: 1. teča) v Ljubljani, 2. predhodni srednji tečaj FLRJ. Srednjih tečajev zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče zbraitf. Situacija: Po znižanih tečajih je bilo na današnjem rednem sestanku živahnejše povpraševanje po švicahskih frankih in belgijskih frankih, vendar je ostalo blago še neprodano. Za avstrijske obračunske dolarje Je bilo napravljenih več zaključkov v manjših zneskih, toda ponudba je bila tolikšna, da je ostal štirikratni iznos povpraševanja neprodan. Tud! v ostalih devizah so ostali večji zneski neprodani. Nepokrito je ostalo povpraševanje deviz po tečajih, ki niso ustrezali situaciji, zaradi česar ni prišlo do zaključkov. Samo za italijanske lire Je bila ponudba nasproti povpraševanju nezadostna. Promet je bil srednji. Pašniške pravice koroških kmetov na Gorenlskem Kranj, 8. nov. Danes je bilo v Kranju zasedanje OLO, k:i ga je vodil predsednik Miran Košmelj. N!a dnevnem redu je bila razprava o odloku, s katerim se prizna/vajo koroškim agrarnim Ln ser-vitutnim skupnostim nekdanje pravice do paše, napajanja živine in sekanja lesa na jugoslovanskem obmejnem področju. Na podlagi sporazumov v Gleichenbergu iz 1. 1952, podpisanih od avstrijske in jugoslovanske vlade, ter priporočil avtrijsko-jugoslovanske komisije v Mariboru iz 1953, so se vodila pogajanja med bivšim OLO v Radovljici in sedanjim OLO v Kranju ter med zastopniki koroških agrarnih skupnosti o paši in drugih pravicah koroških kmetov POSVETOVANJE 0 PROBLEMIH DRAVE VEČ GRADBENEGA MATERIALA BO SLO NA DE2EL0 Maribor, 8. nov. Uprava za vodno gospodarstvo LRS je sklicala za dopoldne pri okrajnem ljudskem odboru v Mariboru posvetovanje v zvezi z ureditvijo spodnjega dela Drave od Maribora do hrvatske meje. Posvetovanja so se udeležili predstavniki zvezne planske komisije, elektrogospodarske skupnosti Slovenije, vodnogospodarske uprave LRS, okrajnega ljudskega odbora v Mariboru, »Elektroprojekta« iz Ljubljane in predstavniki nekaterih drugih podjetij in ustanov. Posvetovanje je sklicala Uprava za vodno gospodarstvo LRS v glavnem zaradi izdelave osnovnega projekta za energetsko izrabo vode Drave v tem odseku. Strokovnjaki so poudarili, da je treba najprej Izdelati vodnogospodarski program, ki je osnova vsemu Izkoriščanju reke Drave. V njem Je treba predvsem prikazati energetsko izko- riščanje, namakanje, plovbo in higiensko-sanitamo stran. Dogovorili so se, da bodo vzporedno z vodno-gospodar-skim programom začeli izdelovati tudi projekt za energetsko izkoriščanje. Določili so rokovnik projektov in se dogovorili o načinu finansiranja celotnega dela. Predstavnik zvezne planske komisije je na posvetovanju izjavil, da je reka Drava z jugoslovanskega stališča ena izmed najbolj zanimivih rek za energetsko izkoriščanje in najzanesljivejši vir energije v Sloveniji. K. M. na Jugoslovan sitem ozemlju, ki spada v okvir OLO v Kranju. Ta pogajanja so se nadaljevala letos po-leri pri nas Ln v začetku oktobra v Beljaku, kjer ;e b;l končno dosežen sporazum. T a sporazum je danes OLO Kranj v obliki odloka sprejel. S tem so koroški kmetje dobili pravico, da na planinah Jepica, Crni vrh, Trčarica Ln Mikulina lahko .pasejo svojo živino, da lahko sekajo les za gospodarske objekte na teh planinah ter postavijo okoli teh planin ograje. Potrebno bo čim prej napraviti za te planine gospodarski načrt ter razmejiti pašnike in gozdove. Predlagani odlok je OLO soglasno sprejel. Poleg članov OLO so sc seje udeležili tudi zastopnik deželne vlade Koroške dr. Reseifeld, ki je v kratkih besedah spregovoril o pomenu tega soorazuma, ter koroški kmetje, ki bodo sedaj lahko pasli na našem ozemlju. Koroški kmerje so se zahvalili naši oblasti, ki je pokazala toliko uvidevnosti pri reševanju tega vprašanja. Na današnji sej; so izvolili še komisijo za štipendije. Kakor je bilo razvidno iz porod la jc v kranjskem okraju razdeljenih štipendij za 60 milijonov dinarjev, in «lcer 1.3C0 štipendistom. Po seji je bilo skupno kosilo na čast koroških gostov, ki so si nato ogledali še Gorenjsko. B. B. Jubilejni koncert orkestra SKUD »Ivan Cankar« v Celju Od skupno 70.000 ton cementa, kolikor ga je bilo na razpolago široki potrošnji, je šlo lani na podeželje samo 23 odstotkov celotne količine. Železa ln ostalega gradbenega materiala je podeželje dobilo komaj 4 odstotke in pol. Tudi letos se stanje ni posebno spremenilo, tako da so ostali močni kupni fondi kmečkega prebivalstva prav zaradi pomanjkanja gradbenega materiala še v večji meri neizkoriščeni. Prav gotovo Je to vplivalo na ponudbo kmetijskih pridelkov, ki bi ob letošnji dobri letini mogla biti precej večja. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so dobila kmečka go- nov dinarjev. V lanskem letu so kmetje dobili na račun odkupa samo od socialističnega sektorja za okrog lo milijard dinarjev. Rekorden pridelek fižola Tudi letos anamo v nali državi zalo dober pridelek fižola. Ce primerjamo predvojno proizvod-. CELJE, S. nov. Sinočnji jubilejni simfonični koncert v počastitev desetletnice uspešnega dela orkestra SKUD »Ivan Cankar« v Celju bo le dolgo ostal v spominu. Velika dvorana Narodnega doma Je bila pretesna, da bi mogla sprejeti vse, ki so želeli slišati tokrat pomnožen domači orkester pod vodstvom prof. Dušana Sancina. Spored Je bil skrbno ln dobro izbran. Začetek Je pripadal Benjaminu Ipavcu kot enemu Iz- Zaradi j».manjkanja gradbenih, pa tudi nekih drugih mate- • , , -. • , . v. • »»»v »i«*cn»*c gnnuuaic ■■«- rialov ostajalo na vasi vsako vidimo, da je bi- be. Orkester Je njegovo »Serena- riaiov, ostajajo na vasi vsako ^ <1<>J. _rin*n)a pomikaj MTLA1* SEGA kultnral STANE LIVAR Vport) Ca osla«« -dgovarla aszucs. CESH— Po ci. ugcm zastoju je Generalna skupščina OZN danes spet glasovala, volila je nestalnega čiana Varnostnega sveta, gleda katerega se nika-,:or ne morejo sporazumeti. Poljska je kot kandidat pri zadnjem glasovanju dokončno odpadla, ostali so Filipini in ingosiavijc. Stanje po zadnjem glasovanju: d2 : 24 glasovom v korist Filipinov. Po tem rezultatu je Velika Nov rezident v Maroka Francoska vlada so Jo odločila za dosedanjega prefekta pariške policije Andreja Duboisa — Ben Juse! se pripravlja na prevzem oblasti NOVICE V SLIKI tanim. zdlaa- ■ o uugosiuvije predlagala ■ c. nor, ki 3 c skujosčitiCL skinila z t anaš njim glaso- i era. V čai u, ko to piše- ■ j, še ni podatkov o izidu .našnjega glasovanja. ZDA so ztrajno podpirale . :e, ■ . azi4 >ke dižave za-uzijo boljše zastopstvo v Varnostnem svetu. Težko bi . d t je f p< teza ZDA opravljena na pravi način in . . č< . Po »gentle-spor zumi t iz leta 1946 je bilo sklenjeno, da bo to o v Var . >i - svetii servirano za eno od držav E ' e. S svojo poro je amerlč ra delegacija po zotrebnem ustvarila zmedo iv kuloarjih sedeža >ZN, ne le med vzhodnimi de-i na eni in zahodnimi na drugi, temveč tudi v • n boru st mem, če nemo uporabiti ta nekoliko >!jen in v času koeksi-■ n izraz. ' Uka k i ja je namreč tilno j f' . da gre za rj . nje, ki ga r.e že reševati drugače kot v na iz leta 1946, r bi bil sicer ustvarjen ne-. zen lega pa e ZDA v do-icm smislu res pomeni ne-rccidiv hladne vojne. Zato je britanska delegacija ledn ega iz va janja kompro- no rešitev: kandidaturo Ju-bi l la s jrejem-- ■ [ Naša drža- o ni kandidirala, po-: bila le iz voljena o m - ko-socialni svat, toni sd polož a i ja sure jela Ta je naletela na odmev v kro-ZN. ' evrop- deleg j Pa tudi .. ker sodi da ima. zaradi svet i do lena ■ - co in pa za- spo 'hovanja Pariz, 8. nov. (Tanjug) Jutri bo prefekt pariške policije A n dre Dubcis imenovan za novega generalnega rezidenta v Maroku. Francoska vlada, je kakor zatrjujejo, ▼ načelu že potrdila to imenovanje, uradno pa ga bo objavila po jutrišnji seji. Vlada je določila na to mesto politično in ne vojaško osebnost, ker meni, da so v Maroku sedaj politična vprašanja važnejša kot vojaška. V Parizu pa so presenečeni nad naglim naraščanjem atentatov v Maroku. V zadnjih 48 urah je bilo ubitih 21 ljudi, ranjenih pa 65. Pariški opazovalci pravijo, da nacionalistične stranke, zlasti Istiklal, nadaljujejo oborožen boj, ker se njihovo vodstvo s slutanom Ben Jusefom še ni v celoti sporazumelo glede programa re- form. Razlike se kažejo zlasti glede določitve načel o bodočih odnošajih med Francijo in Marokom ter sestave reprezentativne vlade. Pričakujejo, da bo sultan 16. novembra, ko se namerava vrniti v Rabat, objavil načrt za rešitev sedanje krize. Člani kronskega sveta, ki bodo še nekaj dni opravljali tekoče zadeve, so danes odpotovali v nrove težave Senat se strinja, toda pred volitvami bi spremenil volilni zakon - razlogov opustiti kandidaturo med aztj-latlnsko-ameriškimi >! dobile zadosti ■ dvanajst glasovanj o ■ zga kon- rez dtata. Ne da 1 - v umest-■ ciez rečemo lahko poslovanju organa svet. ki ima n dnevni red. r stvari nikakor ni Fariz, 8. nov. (Tanjug). Predsednik francoske vlade Edgar Faure je danes zahteval od senatorjev, naj čimprej sprejmejo predlog vlade o razpisu par-'amentarnih volitev decembra. Odločno se je uprl temu, da bi senat sprejel amandma k vladnemu predlogu, ki je btl že sprejet v narodni skupščini. »Ves svet vidi, da moramo Japonska vlada bo odstopila Tokio, 8. nov. (AP) Prvi sekretar predsedstva japonske vlade Nemoto je izjavil včeraj, da namerava vlada predsednika Katojame 21. novembra odstopiti. Nova konservativna vlada bi morala prevzeti oblast naslednji dan. Izpolnitev tega načrta pa je odvisna od tega, če se bosita združili obe konservativni stranki — vladajoča demokratska stranka in liberalna stranka. Pooblaščenci obeh strank se še ne morejo odločiti, kdo bo vodja in predsednik nove konservativne vlade. Računajo, da bo sedanji predsednik japonske vlade Ičiro Hatojama predsednik nove vlade. Bivši podpredsednik vlade Taketora Ogata je kandidat liberalcev za ta položaj. Egiptovske terjatve v Veliki Britaniji London, 8. nov. (Reuter) Egiptovski minister za finance dr. Abdul Moneim el Kajsuni se bo jutri sestal z britanskim ministrom za finance Butlerjem. Govorila bosta o pred kratkim deblokiranih egiptovskih šter-linških terjatvah v zvez! z egiptovskim projektom o zgraditvi velikega asuanskega jeza. Egiptovski minister bo govoril tudi z guvernerjem angleške narodne banke Cobboldom. Konec tedna bo Kajsuni odpotoval v ZDA na razgovore s funkcionarji mednarodne banke o omenjenem projektu. ukrepati hitro«, je dejal predsednik Faure članom senatne komisije za splošne volitve. Čeprav večina senatorjev podpira vladno zahtevo za razpis izrednih volitev, zahtevata dve tretjimi pred tem še spremembo volilnega zakona. Ce bo ta predlog sprejet v obliki amandmaja, bo morala francoska narodna skupščina spet imeti debato o vladnem predlogu, ker morata oba doma sprejeti enako besedilo zakona. Senat je dobil že tri spreminjevalne predloge, ki bodo na dnevnem redu današnje splošne debate. Pred zasedanjem senatne komisije je predsednik vlade izjavil novinarjem, da se vlada še ni odločila, kaj bo storila, če bi senat sprejel amandma k že sprejetemu besedilu vladnega predloga. Seja vlade je sklicana za jutri. Rabat. Si Bekkal je izjavil novinarjem, da se bo takoj po vrnitvi sultana začelo »novo obdobje francosko-marošklh pogajanj«. Sultan Ben Jusef je imel danes spet razgovore s francoskimi in maroškimi političnimi osebnostmi. Sprejel je tudi maroškega pašo Glaouija, enega izmed njegovih prejšnjih najhujših nasprotnikov. Iz Alžira poročajo, da so se sabotaže v Konstantini včeraj nekoliko zmanjšale. Blizu Bona so uporniki zažgali tri kamione, med Kombo in Lamijem pa je bil napaden neki konvoj. V očiščevalnih operacijah so varnostne sile ubile devet upornikov enega pa ujele. Predsednik francoske vlade Edgar Faure je sprejel danes dopoldne delegacije maroške demokratske stranke neodvisnosti in narodne stranke ter zastopnika maroškega velikega vezirja. Zastopniki strank so se zahvalili Fauru za njegovo zavzemanje za maroško vprašanje. Faure in El Mokri sita govorila o nadaljnjih ukrepih Francije v zvezi s prihodnostjo Maroka. Krvave volitve na Filipinih Manila, 8. nov. (AP) Davi ob šestih so se na Filipinih začele volitve za 9 senatorjev, 2 člana kongresa in 52 guvernerjev ter oblastnih in občinskih funkcionarjev. V volilne sezname je vpisanih 6 milijonov sto tisoč volivcev. Filipinska časopisna agencija sporoča, da je bilo v predvolilni kampanji ubitih 39 ljudi, 42 je bilo ranjenih, S ljudi pa je izginilo. Pri takem razpoloženju straži volišča 60.000 policajev in vojakov. V -,'. ..VX\ v v ' ^ Maroški sultan Ben Jusef se v Parizu posvetuje s francoskimi državniki o bodočem statusu ^*aro^: Kot znano, bo 18. novembra odpotoval v Rabat, kjer bo spet zasedel maroški prestol. — Na sjaki vidimo prihod Ben Jusef a v Pariz. Od leve na desno: princ Mou!ay Hassan. sultan Ben Juser, ministrski predsednik * Ben Slimane in član kronskega sveta si Bekkal. Saret pojde ko po vat Izraelski zunanji minister se odpravlja v Washington z zahtevami po orožju — Izraelci so že pripravili odgovor na Hammerskjoeldove predloge JERUZALEM, 8. nov. (AP) Izraelski minister za zunanje zadeve Moše Saret bo ta teden odpotoval v ZDA, kjer bo ponovno razložil izraelsko zahtev o glede dobave orožja. Zastopnik izraelskega ministrstva za zunanje zadeve pravi, da potrebuje Izrael orožje zato, ker so se obnovili spopadi na izra-elsko-arabskih mejah in ker se boče sovjetski blok vriniti na Srednji vzhod s tem, da bi do bsvljal orožje in gospodarsko pomagal arabskim državam. Jutri bodo izročili izraelski odgovor na predloge generalnega sekretarja OZN Hammarskjoelda o pomirjenju na izra- Naser ne zaupa Britancem Intervju egiptovskega ministrskega predsednika z dopisnikom »Daily Heralda« — Komentarji o Hammerskjoeldovih predlogih KAIRO, 8. nov. (Tanjug). Predsednik egiptovske vlade Gamal A bdel Naser je izjavil v razgovoru z dopisnikom laburističnega glasila »Dally Herald«, da se je Egipt pripravljen sprijazniti z Izraelom, »brž ko bo Izrael z dejanji dokazal, da je zares voljan držati se resolu cije OZN«. V Egiptu nimajo nikakega namena napasti Izrael. »Odkar se je začela palestinska vojna, so bili vsi napadi z izraelske strani’, samo avgusta meseca smo se mi maščevali«, je pripomnil. Ko je nato izrazil mnenje o stališče Velike Britanije do Iz-raelsko-egiptovskega spora, je Naser dejal: »Malo zaupamo v dobro voljo Britanije. Čeprav je splošno znano, da nas je Izrael napadel februarja in pozneje še večkrat, ni nihče v britanskem parlamentu skušal pravično govoriti o arabskem primeru. Bojim se, da je v britanskem parlamentu kar preveč zagovornikov Izraela!« Ko so ga vprašali, kaj misli o nevtralnosti Egipta, je Naser odgovoril, da Egipt ne more r ne je pojavil nov predloga: Fili- ■r.r.r v b'V' ' zvol 'eni letos 'rimi pa bi pri-lovija. pred- iz pr - -............Be- j in Skandinavije, ki || .7o žele najti izhod is ne- ij 'a je izhod treba najti je ji io. to^.ci Izciže^ dci novi jg i olj na- i ditvi anglo-ame- J ;a, ki ja na- * 0 ...... h m tenj r> i ■ - a : bo iscol h-n v j ■ '-.n,.- - ■ svet. Toda tik pred 6 ...... -- 'o,-), "z n> bilo zna- $ • : dc 'žen spora- S o—:orr?ci trdijo, da je 1 • - - nov za -loj. predlog 5 r>: bil podlaga zn nov J nent« -— ^ b izmenoma 3 in vzhodnoev- | ;c h ■' -e. Sedimo, da je j , iujno obsojen na J mo nova | a 'ki ni o potrebna. * tirinjar o z bn-d let. tom, i:i je dela, da morajo azijske držo te v rše ra-, v ost nem svetu, p treba bo Se večja, ko , 'r-* r-* spr?ieti novi ajbrž treba nski spo-5 bi! prejem- | je tr4 1 ■ -= s dan ' . . - Ju- . POSLEDICA RAZPRAVE AFERI RUR6ESS-MACLEAM '■■■n bomo set ’a vr.d- J Stular J Clenziva na Celebesu Džakarta, 8. nov. (AP). Ko-pem ce, p ske :r>. letalske sile .-o začele na Celebesu novo o>f - . Jlavnino ul Is!-cm«, ki ji" je od 30 do 50 tisoč. Celebes in zahodna ter osred ija r- so glavna središča gverilskih bojev te organizacije. k; hoče strmoglaviti sedanjo indonezijsko vlado in ustanoviti teokratsko državo. London, 8. nov. (AFP). V britanskem Spodnjem domu se je sinoči končala debata o zadevi Burgess-MacLean, ne da bi bila sprejeta resolucija. Predsednik Eden je odklonil zamisel, da bi izvedli anketo o delovanju Fo-reign Officea in obveščevalne službe ter dejal, da niti eden visoki funkcionar ministrstva za zunanje zadeve ni skušal prikriti v aferi Burgess Mac Lean izdaje proti državi. Predlagal je, da bi ustanovili ožjo komisijo članov kraljičinega zasebnega sveta, ki b: proučila vse ukrepe v zadevi Burgess-Mac Lean in preiskala možnosti, kako pre- Cafe Fžiho bo odstopil Rio de Janciro, 8. nov. (AFP). Po nasvetu svojih zdravnikov se je predsednik Cafe Filho odločil. da bo odstopil. Drevi bo izročil oblast sedanjemu vršilcu dolžnosti predsednika Carlosu Luzu. Stavka letalskega osebja v Franciji Pariz, 8. nov. (AFP). Sindikalna zveza civilnega letalstva je poslala osebju pariškega okrožja poziv k splošni stavki, ta naj bi se začela v četrtek dopoldne. Stavka bo zajela v glavnem letališči Orly in Bourget. kjer je osredotočen skoraj ce-iotni francoski letalski promet. Po sporočilu sindikalne zveze pa so v raznih okrožjih metropole in Francoske unije referendumi med letalskim osebjem glede stavke. Sindikat meteorologov je istočasno svetoval svojim članom, naj razmislijo, če se ne bi pridružili stavki letalskega osebja. V upravi civilnega letalstva je okrog 3.600 sodelavcev, meteorologov pa je okrog 2.000 Čeprav stavka ne bi obsegala navigatorjev in letalcev, utegne vzlic temu ohromiti letalski promet. prečiti v prihodnje sleherno izdajo. V političnih krogih so prepričani, da bo opozicija sprejela ponudbo predsednika vlade Edena za neuradno konferenco zastopnikov konservativcev in laburistov, na kateri bi se pogovorili o varnostnem sistemu v državnih službah. S tem je hotel deloma priti naproti laou-ristom, ki so zahtevali nadrobno anketo o poslovanju varnostnega sistema. Britanski minister za zunanje zadeve je včeraj v debati v Spodnjem domu sporočil, da so od leta 1951 preverili 900 funkcionarjev diplomatske službe. Med preiskavo so bili odpuščeni štirje funkcionarji, šest pa jih je prosilo za odpust. V zadnjih desetih letih je bilo zaradi nesposobnosti odpuščenih 59 britanskih diplomatov. Eisenhower osebno čestital Vorošilovu Denver, 8. nov. (AFP). Predsednik Eisenhower je poslal včeraj pozdravno brzojavko predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta SZ Vorošilovu in sovjetskim narodom ob 38-letnici Oktobrske revolucije. To je bilo prvič, da je predsednik ZDA poslal osebne pozdrave sovjetskim voditeljem za sovjetski narodni praznik. Prej je pošiljal pozdrave državni sekretar v imenu predsednika ZDA. Hrušfiev in Bnlganin bosta v Delhija 18. novembra Bombaj, 8. nov. (AP) Včeraj je bilo objavljeno, da bosta predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev 18. novembra prispela v New Delhi, od koder bosta 1. decembra odpotovala v Burmo. Sovjetska državnika se bosta ponovno vrnila v Indijo 7. decembra, kjer bosta obiskala več indijskih mest, kot so Bombaj, Madras in Bangalore, biti nevtralen že zato, ker ga veže sporazum z Veliko Britanijo o Sueškem prekopu še za sedem let. »Za Egipt ni važno, če bo nevtralen ali ne, pač pa, da ne bo pod gospodstvom tuje sile«, je dejal. Uradni krogi v Kairu izjavljajo glede na Hammarskoeldov predlog za zmanjšanje napetosti na iaraelsko-egiptovski meji, da Egipt ne dopušča, da bi se kdo vmešaval v njegove suverene pravice in da ne bo trpel pritiska od zunaj. Egipt zahteva, da se umaknejo iz področja El Audže vse policijske enote, češ da ne gre za napol redno vojsko. Egipt dalje ne priznava trojne deklaracije zahodnih sil iz leta 1950 o statusu quo na Srednjem vzhodu, prav tako pa tudi ne bo storil kakršnegakoli napadalnega koraka. »Al Akbar« piše danes, da »je neutemeljena trditev pomočnika ameriškega ministra za zunanje zadeve Georga AUe-na, da je Egipt odklonil ameriško ponudbo za dobavo orožja. Časopis pravi, da so ameriške obljube pripravile Egipt do tega, da je Izgubil tri leta, in pri- pominja, da je položaj glede na to, da ZDA prodajajo orožje Izraelu, zelo kočljiv in da bi zahodne sile morale pokazati skrajno obzirnost in razumevanje, da ne bi napravile novih napak. Nedavni dogodki na egiptov-sko-izraelski meji in predlogi generalnega sekretarja OZN Hammarskjoelda o popuščanju napetosti pri Gazi bodo vključeni na dnevni red političnega odbora Arabske lige, ki se bo jutri zbral v Kairu. Pomočnik generalnega sekretarja Arabske lige Raef Belama je po sinočnjem drugem razgovoru z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Favzijem dejal, da bodo na zasedanju razpravljali tudi o »vseh vprašanjih arabskega sveta«. Na dnevni red. ki vsebuje sedaj samo spor med Veliko Britanija in Saudsko Arabijo glede zelenice Buraimi, morajo priti tudi »nedavni izraelski napadi in predlogi Daga Hammarskjoelda«. Predsednik sirijske vlade in minister za zunanje zadeve Said Gazi je davi prispel v spremstvu sirijskega ministra obrambe in treh višjih častnikov v Kairo na zasedanje političnega odbora Arabske lige. Preden je odpotoval iz Damaska, je predsednik Gazi dejal, da se bo vrhovni svet v okviru sirijsko-egiptovske vojaške zveze zbral v Kairu, da bo organiziral skupno obrambo. el sk o - e g iptovsk i meji šefu komisije za nadzorstvo nad premirjem generalu Burnsu. Nato bo general Burns navezal stike z egiptovskimi predstavniki, da bo dobil odgovor tudi od njih. V četrtek pa bo odpotoval v Kairo, kjer ima napovedan sestanek s kanadskim ministrom za zunanje zadeve Pearsonom. Izraelski veleposlanik v Otta-wi je zanikal vesti iz tujih virov, češ da je dejal, da bi hotel Izrael dobiti orožue v Kanadi. Tudi iz kanadskih virov potrjujejo, da izraelska vlada ni napravila korakov v tem smislu pri kanadsiki vladi. Izraelski veleposlanik v Wa-shingtonu Aba Eban se je včeraj spet razgovarjal z ameriškim pomočnikom ministra za zunanje zadeve Allenom. Po sestanku je dejal, da sta se pomenila o položaju na Srednjem vzhodu in da so bili to nekaki uvodni razgovori v zvezi z zahtevo Izraela, naj bi mu ZDA dale orožje. Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes, da britanska vlada še ni dobila odgovora na de-marše, ki ju je napravila v Tel Avivu in Kairu glede predloga generalnega sekretarja OZN. Povedal je tudi, da Izrael ni poslal britanski vladi nikake zahteve po orožju. Stališče Velike Britanije ostane še naprej, da se je treba izogniti oboroževalni tekmi med Izraelom in arabskimi državami. Izraelsko-arabski spor in napetost na mejah držav Srednjega vzhoda se da po mnenju vplivnega časopisa »Hindu« iz Madrasa odpraviti samo »z rešitvijo problema arabskih beguncev, ob sodelovanju Izraela, s priznanjem arabskih držav, da Izrael obstoja in z zavarovanjem meja ob poroštvu velesil«. To pa bo mogoče le. če bo ustvarjeno ugodno ozračje in bo »umerjenost prevladala 'nad sedanjo maščevalnostjo«. Egipt je po mnenju tega časopisa edina država, ki lahko razbije začaran krog arabsko-izra-elskih sporov, ker se zaveda, da je podlaga neodvisnosti tega področja njegov gospodarski razvoj, ki ga ni mogoče doseči v ozračju sporov in stalne v‘“-ške pripravljenosti. TELEGRAMI lVASHiNGTOV, 8. nov. (AFP) Več ameriških uglednih novinarjev je izjavilo včeraj v Kongresu, da je svoboda poročanja o delu ameriške vlade tako omejena, da resno ogroža pravico Javnosti, da hi bila poučena o dogodkih. Tako so izjavili v pododboru predstavniškega doma za vladne zadeve, ki je izjavil anketo o svobodi poročanja. SEUL, 8. nov. (AFP) Jfeko juž-nokorejsko lovsko letalo je strmoglavilo danes na neko šolo v Teguju. Mrtvi so pilot in 8 učencev, ranjenih pa je 30 otrok. BUENOS AIRES, 8. nov. (AFP) Argentinska policija je sinoči v Buenos Airesu razgnala sestanek komunistične partije. Več ljudi je laže ranjenih, nekaj pa so jih aretirali. TOKIO, 8. nov. (AFP) Združeno poveljstvo sporoča, da je vojaško letalo, ki je vozilo tri poljske predstavnike v komisiji za premirje na Koreji, strmoglavilo, ker ga je zajel snežni vihar in zaradi slabe vidnosti. PESIIAIVAR, 8. nov. (AFP) Kanadski minister za zunanje zadeve Lester Pearson, je izjavil novinarjem, da je Kanada pripravljena posredovati za rešitev spora med Indijo in Pakistanom za Kašmir. Doslej nobena teh držav še ni izrazila želje v tem smislu. Bayar se je vrnil v Ankaro Aman, 8. nov. (Reuter). Predsednik Turčije Dželal Bayar je odpotoval danea iz Amana po šestdnevnem uradnem obisku v Jordanu. Bil je gost kralja Huseina. Dželal Bayar je prvi turškii predsednik, ki je po propadu atamanskega cesarstva v prvi svetovni vojni obiskal Jordan. Nemška industrii a Kadar govorimo o nemški industriji, govorimo seveda o industrijski proizvodnji v Zahodni Nemčiji, kajti iz Vzhodne Nemčije je le malo podatkov o njenem Industrijskem razvoju. Vlada Zahodne Nemčije pa izdaja vsak mesec zelo natančne podatke o industrijski proizvodnji v državi. Iz teh podatkov je na primer razvidno, da se je meseca septembra letos industrijski produkcijski indeks v primerjavi s svojim temeljem v letu 1936 dvignil v vsakem delovnem dnevu od 190 na 215 ali za 8 odstotkov. Obseg industrijske produkcije se je letos v primerjavi s septembrom lanskega leta dvignil za 14.4 odstotke. Podatki vlade v Bonnu so bili sestavljeni po stanju meseca septembra, ker je ta mesec nekakšen mejnik med poletno in jesensko konjunkturno dobo. V tem mesecu se bodo podatki v marsičem spremenili in se da pričakovati, da bo zahodnonem-ška industrijska proizvodnja še večja, kot je bila v dobi, ki jo upošteva pregled od konca meseca septembra. Tudi v dobi septembrskega pregleda so bile velike spremembe in se je tako na primer obseg industrije, ki izdeluje predmete za splošno potrošnjo, povečal že v enem mesecu za 14 odstotkov. Proiz- vodnja industrije, za katero so bile potrebne investicije, pa se je v enem letu povečala za 22.9 odstotka. Proizvodnja energije se je v Zahodni Nemčiji v enem letu povečala za 10.3 odstotka. Ni pa zadovoljiv razvoj v rudarstvu, čeprav se je proizvodnja v rudnikih v enem letu zvišala za 4.3 odsofcke. V rudnikih Zahodne Nemčije že primanjkuje kvalificiranih delovnih moči in pristojni uradi za evidenco in zaposlovanje delovnih moči so v svojih zadnjih izkazih navedli, da Je v rudnikih na razpolago nad 15.000 službenih mest in da se še niso oglasili za ta razpoložljiva delovna mesta primerni delavci. V zadnjih mesecih je svoje delo v rudnikih zapustilo mnogo delovnih moči ter se preselilo v obrate drugih industrijskih panog, ker zahodnonemška vlada še ni ugodila zahtevam Zveze rudarjev, ki zahteva ne samo višje mezde, temveč tudi rešitev raznih drugih delovnih pogojev za svoje člane. Tudi v železarnah in jeklarnah je na razpolago po zadnjih statističnih podatkih okoli 25 tisoč službenih mest. ker je mnogo delovnih moči odpovedalo svoje delo v obratih te industrije zaradi boljših pogojev, ki jih imajo v obratih drugih industrijskih panog. Rudarstvo in železarstvo v Zahodni Nemčiji bo doživelo resno krizo, če ne bo vlada pravočasno poskrbela za zboljšanje delovnih pogojev v vseh obratih teh dveh zelo važnih industrijskih panog. V vseh zahodnonemških industrijskih obratih je bilo v prvi polovic! letošnjega leta zaposlenih okoli 900.000 delovnih moči več kot v prvi polovici lanskega leta. Vseh zaposlenih delovnih moči Je bilo po koncu meseca septembra zaključni statistiki 17,8 milijona, kar presega stalež zaposlenih delovnih moči lanskega leta za 3.8 odstotkov. Število brezposelnih se je znižalo skoraj za 40 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in je bilo tako letos konec septembra v vseh industrijskih obratih samo še 4.7 odstotka brezposelnih, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma 5.5 odstotka. Moških brezposelnih delovnih moči je bilo pred enim letom še 3.9 odstotka, zdaj pa iih je samo še 1.8 odstotka. Za vse te brezposelne delovne moči pa je na razpolago nad 155 tisoč delovnih mest in je zaradi tega število brezposelnih delovnih moči pravzaprav fiktivno, ker so od pristojnih uradov med brezposelnimi všteti tudi delavci in delavke, ki jim ne bo težko najti primerne zaposlitve. Napredek industrijske proizvodnje se vidi tudi v zunanji trgovini Zahodne Nemčije, pri kateri se je vrednost uvoza zvišala za 5, vrednost izvoza pa za 6 odstotkov. V primerjavi s povečanjem industrijske proizvodnje pa zvišanje zahodnonemške-ga izvoza ni v pravem skladu in so že mnogi gospodarski strokovnjaki izrazili svojo zaskrbljenost, da bo imelo gospodarstvo Zahodne Nemčije veliko škodo č® ne bo našlo novih tržišč za svoje industrijske izdelke. V zadnjih mesecih se je precej omejilo kupovanje zahodnonemških industrijskih izdelkov v Egiptu, Turčiji, Avstraliji, Argentini in Braziliji. Zahodna Nemčija mora nujno nekaj storiti, da se bo spet povečala njena aktivnost na tržiščih teh držav ter da si bo nkrati pridobila za izdelke svoje industrije še druga tržišča. Ce se to ne bo posrečilo, bo imela Zahodna Nemčija od povečanja svoje industrijske proizvodnje samo notranje gospodarske ’ežave, ki se bodo predvsem izražala v podražitvi cen najrazličnejših industrijskih izdelkov in s tem v zvezi seveda tud: z zahtevami zvišanja mezd in plač. Kakor smo že poročali, j? o tem velikem problemu že razpravljal Bundestag na svojem zasedanju v Berlinu, čeprav takrat še ni imel na razpolago vseh podatkov, ki so jih zdaj o industrijski proizvodnji in o zunanji trgovini zbrali in objavili pristojni uradi. -tg. 4 sto. 7 SLOVENSKI POBOCEVKLEC J ST. 262 — 8. NOVEMBRA 1953 Kakšni naj bi bili novi instrumenti družbenega plana v trgovini EDLTDKNl BA2S1BD1 Zapiski o švicarskem filmu O novih instrumentih družbenega piana v notranji trgovini za Jeto 1956 so že razpravljaJi pri Zvezi trgovinskih zbornic, pa tudi pri naši republiški Trgovinski zbornici so bili planski instrumenti že predmet diskusije. Na zadnjem sestanku pretekli ponedeljek sra skupno s tajniki okrajnih trgovinskih zbornic odbor za organizacijo tržišča ter finančni odbor formulirala svoje predloge, ki' jih bodo dostavili Zvezi trgovinskih zbornic, ta pa bo stavila predloge Zavodu za gospodarsko planiranje. Zadnji čas so se razprave precej srukaie okrog vpraktmja, allš (je sedanj plačni sistem v trgovini dovolj stimulativen za poslovanje naših trgovinskih podjetij. S sedanjim sistemom so plače določene z odstotkom vrednostnega prometa in ker pri določanju plač nj kake odvisnosti od velikosti količinskega prometa, sam sistem večkrat vzpodbuja tudi k neupravičenemu zviševanju cen. Povečanje plačnega sklada podjetja je mogoče doseči zgolj s povečanjem finančnega prometa, to pa se da doseči tudi z višanjem cen in se podjetjem pri tem ni treba truditi za istočasno povečanje količinskega prometa. Ze s tem, da trgovina drago kupuje, obenem ustvarja velik promet in s tem večje plačne fonde. Trgovina, žal, ne vpliva na zniževanje nabavnih cen, relativno pomanjkanje blagovnih fondov je k temu ne sili. Konkurenca je velika le pri nabavi, pri prodaj.; je skoraj ni in edina meja. ki jo trgovina mora pri prodaji upoštevati, je kupna moč. Kljub določenim slabostim do-sedan-ega plačnega sistema pa sta se oba odbora na sestanku s tajniki okrajnih trgovinskih zbornic odločf.la za njegovo ohranitev. Kes je, da bi bilo zelo koristno formiranje plačnega sklada spraviš v odvisnost od fizičnega obsega prometa vendar tu, žali obstoja velika tehnična težava, saj količinskega obsega prometa ni mogoče vnaprej določiti saj ne gre samo za veliko število ampak rudi za zelo različne artikle. Tudi tam, k'er ima jo opravka z vsega nekaj artikli, pa So določena področja, za katera je osrednja vlada najbolj in neposredno zainteresirana, pa jih obravnavajo komunski odbori. To so n. pr. v Kiruni šolstvo, skrbstvo za otroka in zdravstvena služba. Delo teh odborov in upravnih organov nadzoruje neposredno pokrajinska vlada preko svojih inšpektorjev. Ta nadzor uveljavljajo ti in-špektorji z nasveti in dajanjem drugih informacij. Vse pritožbe proti sklepom ali določbam s tega področja rešuje pokrajinska vlada ali vrhovno upravno sodišče, ki lahko vsebinsko spremenita sklep posebnih komunskih odborov ali pa odločita, naj komunski organi izdajo novo odločitev v takem smislu, kot jo pritožbena instanca odredi. Komune pa morajo obvezno dobiti pristanek vlade za vsako najetje posojila, plačljivega po petih letih, in pa za vsako jamstvo, ki ga komune dajejo in prevzemajo na finančnem področju, Za urbanistične načrte in gradbena dovoljenja pa mora dati svojo soglasnost pokrajinska vlada. Velikost Kirune same in razlogi, zaradi katerih se obsežno okoliško področje povezuje v enotno komuno (visoki davčni prispevki rudnika železne rude) je odraz odprtih in nerešenih vprašanj v sistemu razdelitve doho 'kov med državo in komunami, na drugi strani pa med komunami samimi. Na ta problem so me v Kiruni posebej opozorili. V letu 1950 so imele mestne komune na prebivalca dvakrat večjo davčno osnovo kot podeželske.- Pa tudi med podeželskimi na eni in mestnimi komunami na drugi strani so velike razlike v davčni zmogljivosti. Ce označimo davčno osnovo dela podeželskih komun z relativno davčno osnovo 199. znaša ti niso standardizirano, bi se tega ne dalo, ker bi se v tem primeru lahko bistveno spreminjala kvaliteta. Za prihodnje leto naj bi odstotke od vrednostnega obsega prometa, iz katerih se formira plačni sklad, že določali okrajni ljudski odbori. Zaradi velikih razlik pa, ki se pri tem pojavljajo med posameznimi okraji, bi bilo potrebno vprašanje določanja odstotkov proučiti za celotno državo, da bi vsaj v družbenem planu za leto 1957 določili posebne norme, ki bi določale velikost odstotka, upoštevaje razlite med strokami, velikost krajev, v katerih so trgovine, ter ali gre za grosiste ali za detajlistc. Odstotek od vrednostnega prometa, ki bi šel po tarifnih pravilnikih v plačni sklad, bi ne bil obdavčen, obdavčene pa naj bi bile dopolnilne plače, tako da bi posebna lestvica onemogočala prevelike zaslužke. Dopolnilne plače bi bile odvisne od prizadevanja vsega kolektiva trgovine, bile bi tem t*!2je, čim večja bi bila produktivnost zaposlenih, oziroma čim večii bi bil promet. Stremljenje k čim višji produktivnosti bi lahko vodilo tudi k odpuščanju odv.šno zaposlenih, to pa bo treba eri določeni meji, pr: kateri bi lahko že trpela kulturnost postrežbe. preprečiti. Novost bi bila rudi pri formiranju investicijskih sredstev in naj Prvo zadružna hranilnica v Srbiji V Vojvodini so ustanovili prvo zadružno hranilnico, ki je istočasno prva v Srbiji. Ustanovili so jo v Kovinu. iniciativni odbori za ustanovitev zadružnih hranilnic pa so bili ustanovljeni tudi v Bečeju. Novem Sadu. Zrenianinu. Subotici in Bački Topoli. Zadružna zveza Vojvodine je ustanovila poseben odbor za hraniiiništvo in kredit, ki bo vodil akcijo za ustanavljanje sekcij za hranilništvo pri okrajnih zvezah in kmetijskih zadrugah. obenem pa tudi za ustanavljanje samostojnih zadružnih hranilnic. davčna osnova drugih tudi 500 in več. Med mesti je razlika v davčni osnovi še večja — 100 : 700. Državne dotacije, ki so namenske, ne izenačujejo teh razlik. Prispevki za šolstvo, pokojninsko zavarovanje in za otroško skrbstvo so n. pr. soraz- merni izdatkom v te s vrhe in so v glavnem neodvisni od dohodkov, ki jih imajo komune same. Te razlike v finančni zmogljivost: komun pa imajo seveda zelo različne posledice. Mesta in predeli z večjimi dohodki se razvijajo hitreje, drugi predeli po več kot zaostajajo. V šved- bd sredstva, ki bi šla v te namene iz ustvarjenih dohodkov trgovin, bila tudi uporabljena za investicije v trgovini. Pri okrajih bi formirali posebne investicijske sklade, ki bi predstavljali samostojna, od proračuna ločena, namenska sredstva. Velikost odstotkov, ki bj jih v ta sklad vplačevala trgovska podjetja, pa bi spet morala biti različna za grosiste in za detajjiste. Sredstva za večje investicije bd bilo iz sklada mogoče dobiei v obliki investicijskih po-soJJ. Anuitete bi za posojila izplačevali potem, ko bi iz dobička vplačevali sredstva za povečanje rezervnega -sklada pod.ier«a Iter delež, ki bi šel zvezi od dobička. Iz preostalega dela dobička bi del vplačevali v republiški sklad za kadre, zatem pa v sklad za samostojno razpolaganje podjetja. Ona sredstva, ki bi po tej delitvi ostala, bi pripadala komuni. Podjetja in ljudski odbori bi torej ne bili več pristojni za odločanje o delitvi sredstev, ker bi to vprašanje regulirali z zveznimi predpisi. Deset odstotkov od plačnega sklada bi kot ostale gospodarske organizacije tudi trgovska podjetja morala prispevati za stanovanjski sklad ljudskega odbora. Novost bi bila tudi to, da bi 10 odsrorkov sredstev, ki bi šla v reklamne namene, morala podjetja p.vspevati iz sklada za samostojno razpolaganje, ostalih 90 odstotkov pa bi še vnaprej kril-i na račun materialnih stroškov. Prvo postavko pri delitvi dobička bi torej predstavljala sredstva, namenjena za povečanje rezervnega sklada. De! sredstev tega sklada bi moral bdi še vnaprej vračunan v strukturo cene in naj bi znašal vsaj 2 odstotka njene AŽine. Rezervni sklad bo dobil — mora! pa bo seveda biti za to dovolj velik — novo vlogo. Iz njega ne bo več mogoče črpati sredstva za plače in celo za razne članarine, kot se je dogajalo doslej, pač pa bo namenjen izključno kritju izgub, ki bodo upravičeno pri poslovanju. Od velikosti sredstev v tem skladu je spet odvisno, ali bo sikilad postal res dejanski pokazatelj prosperftete poza-meznega podjetja, kar bi na vsak način ugodno vplivalo na samo poslovanje v trgovini. Dalj časa se že govori tudi o tem, da naj bi bili potrošnikfudc-leženi pri deli-rvi dobička. Zamisel je sicer lepa, vendar zelo težko izvedli ji va. Uresničiti bi bilo mogoče kvečjemu pri živilskih trgovinah, pa celo pri teh bi v mestu naletcLi na težave, ker tu ni tako stalnega kroga odjemalcev kot kje na deželi. Vprašanje jc tudi, koliko bi sploh bilo sredstev, ki bi \ih bilo mogc-če razdeliti. Razdeljevanje dobička se je resda obneslo .pri predvojnih konzumih. vendar tu ne gre izpustiti izpred oči dejstva, da so tedaj znašale razlike med nabavno in prodajno ceno rudi 20 da 30 odstotkov: danes pa so te razlike precej manjše in znašajo le 8 do 10 odstotkov, pr: čemer :ma trgovina le 0.5 do 1 odstotek dobička. Fr.je skih družbeno-ekononaskih odnosih pomeni to lahko še nekaj drugega: da se v mnogih mestih in na podeželju zmanjšuje pobuda komune v gospodarstvu in je ta prepuščena predvsem privatnemu gospodarskemu sektorju! Od vskladitve dohodkov dr- Pofltd na Klruno žave in komun na eni ter komun samih na drugi stran! zavist torej enakomerni gospodarski in socialno-ekonomski razvoj cele države in obratno seveda. O tem vprašanju v Švedski mnogo razpravljajo. Eni so predlagali, naj bi se spremenil sistem državnih dotacij komu- Ce je govora o švicarskem filmu, se bodo oni gledalci, ki gledajo filme z večjo pozornostjo, prav gotovo spomnili filma »Štirje v džipu«, ki smo ga pred kakima dvema letoma gledali tudi pri nas. Prav gotovo pa bo bralce zanimalo izvedeti kaj več o filmski produkciji tako majhne dežele, kot je Švica. Imeli smo priložnost pogovarjati se s predstavniki švicarske kinematografije o problemih in težavah, s katerimi se morajo boriti in tukaj bi na kratko povzel te pogovore. V Švici izdelujejo letno 1—3 filme kar pa nas nič ne začudi, če pomislimo, da obstajata samo dve podjetji za snemanje umet. filmov. Večje od teh podjetij, »Prasens Film«, je v 30 letih obstoja izdelalo le 20 umetniških filmov. To podjetje je tudi izdelalo zgoraj o-menjeni film »Štirje v džipu«. Seveda pa moramo razumeti posebne pogoje v deželi s 4 in pol milijona prebivalcev. Prva ovira so že jeziki, ki delijo Švico na tri dele: nemškega, francoskega in* italijanskega, in je treba torej filme sinhronizirati, da bi tako bili povsod razumljivi. Poleg tega je v vsej državi le kakih 500 kinematografov, od teh pa jih je približno 40 v samem Z.ric^iu. Popolnoma razumljivo je, da tako majhno število kinematografov navadno ne more povrniti stroškov produkcije, saj se tudi pri nas borimo z istim problemom. Ta problem pa se tam še zaostri, ker kinematografija ne uživa prav nobene državne podpore. Vprašali smo šefa produkcije pri »PrSsens Filmu«, koliko procentov stroškov dobijo navadno povrnjenih v Švici sami. Odgovoril je »10 do 15 procentov«. Ostanek pa poskušajo dobiti z izvozom. Posebno nas bo začudilo dejstvo, da trenutno v Švici ni niti enega filmskega studia. Do nedavnega so imeli en sam studio, katerega pa jim je prav pred kratkim prevzela televizija. Upajo pa, da bodo prihodnje leto uspeli dobiti državno podporo za zgraditev velikega študija, ki bi služil obema produkcijama umetniških filmov, prav tako pa po potrebi tudi drugim podjetjem, ki se bavijo izključno s proizvodnjo dokumentarnih filmov. Zanimala nas je tudi cena umetniškega filma. Povprečen film sianc o-krog 700.005 švicarskih frankov (okrog 10 milijonov dinarjev), snemajo pa ga približno dva meseca. Omenjeno podjetje je prav pred kratkim izdalo film »Hei-di« v dveh letih. Prvi del je posnet po znanem otroškem romanu pisateljice Johanne Spi-ry, medtem ko je drugi del večinoma proizvod scenaristove fantazije. Resnici na' ljubo pa nam s tem, da bi bila višina dotacij odvisna od dohodkov komun samih. Drugi so bili mnenja, da bi taka rešitev pod poboji namenske uporabe državnih dotacij omejevala komunalno samoupravo pa predlagajo rešitev v spremembi davčnega sistema samega. Osrednji državni organi pa od načela namenske uporabe ne želijo odstopiti, ker zagotavljajo * njim izvajanje tiste politike v komunah, ki jo določata vlada in parlament. Tudi predstavniki vladajoče švedske de’a’ -ke prispevkov komunam. To je tudi razumljivo, če upoštevamo, da ima ta stranka večji vpliv ih premoč v osrednjih državnih organih, nimajo pa take večine in vpliva v vseh komunah. Ker pa imajo komune velike samoupravne pravice, to ni nepo- moramo povedati, da scenarist tudi pevemu delu ni prizanašal in ga je »obogatil« z nekaterimi svojimi domislicami. Prvi del je režiral znani italijanski režiser Luigi Commencini, drugega pa, z veliko manjšim uspehom, neki Švicar. Razliko so hoteli nekako izravnati s tem, da je drugi del v barvah. Luigi Commencini je res uspel pri delu z otroki, prav tako pa je film poln prekrasnih naravnih posnetkov. Kakor večina otroških, tako sta tudi ta dva filma pri občinstvu uspela in je prvi del povrnil producentom že s prikazovanjem v Švici vse stroške. Dokumentarni film je v še slabšem položaju kot umetniški. Pravzaprav lahko rečemo, da pravega dokumentarnega fiima sploh ni, ker dobivajo kinematografi kratke filme od ameriških in drugih podjetij zastonj, ko kupijo celovečerni film. Producenti so navezani samo na razna podjetja, ki naročajo te filme kot reklamno sredstvo. Toda te filme je treba razlikovati od popolnoma komercialno-reklamnih, o katerih bo govora kasneje. Ti naročeni filmi se poslužujejo mnogokrat igrane ali poučne osnove tako da stopi reklamni poudarek v ozadje. Vsi ti filmi so izdelani najmanj v dveh jezikih, mnogokrat pa še več. Tako je neki film o moljih izdelan v 10 verzijah, med njirri tudi v japonski. Nekateri tfh filmov so tudi izdelani v krajši verziji za prikazovanje v kinematografih in daljši za potrebe podjetja, ki je film naročilo. Zanimivo je, da take filme snemajo navadno samo skupine treh ljudi, in sicer vedno istih, kar je dalo odlične rezultate. Ti ljudje so: pisec scenarija. snemalec, ki je hkrati tudi režiser, in montažer, včasih, kadar je potrebno, pritegnejo za režijo igrane osnove še kakega mlajšega režiserja. Treba je le skrbeti, da ima taka skupina vedno dovolj dela, kar pa najbrž ni pretažko, saj nam je glavni snemalec podjetja »GIo-ria Film« povedal, da dela navadno kar po tri take filme Mlada violinistka Sabina Skalarjeva je našemu občinstvu znana še s svojih nastopov na produkcijah Akademije za glasbo in tudi s samostojnih večerov, a že kot šestletna deklica je mala Sabina navdušila beograjsko glasbeno publiko. TedaJ je bila učenka svojega očeta prof. Maksimilijana Skalarja, pozneje pa je nadaljevala študij pri našem znanem pedagogu docentu Leonu Pfeiferju in pod njegovim izkušenim vod-»tom končala z odličnim uspehom glasbo v Ljubljani. Bila Je tudi nagrajenka na zveznem tekmovanju glasbenih umetnikov v Sarajevu. membno politično in družbeno vprašanje. * Na ozemlju komune v Kiruni živi tudi okoli 800 Laponcev. Seveda še vedno kot nomadi. V mesto prihajajo le zvečer, sicer imajo kolibe v okolici mesta. In to preko poletja, na rimo pa se preselijo v severne gore. Zanimalo me je, kakšen je položaj i teh Laponcev v okviru komune.! Laponci imajo iste pravice kot ■ Švedi, so mi dejali. In enake j obveznosti seveda. Služijo vo- ■ jaški rok in imajo aktivno in ! pasivno volilno pravico. Siro- ; mašni Laponci prejemajo dr-i žavne podpore, bogati pa pla- i čujejo davek. V okolici Kirune ’ so štiri laponska naselja — va- j si. Po laponskih običajih volijo ti svojega vaškega poglavarja, ki ima določene predpravice. Švedske oblasti spoštujejo te običaje in upoštevajo vaške poglavarje Laponcev kot njihove predstavnike. Vabijo jih tudi na seje komunskega sveta. Vse odnose z Laponci rešujejo oblasti preko teh poglavarjev. Tako čuvajo in ohranjujejo samoupravo 'aoonskega življa, katerega zelo hitro redči čas sam, civilizacija laponskega severa pa še prav oosebej. * Po triurnem razgovoru sem z zadovoljstvom poslovil od ljubeznivih prijateljev na kirunski komuni. Zal mi je bilo le, da nisem mogel sprejeti njihovega vabila, da kot gost obidem celotno ozemlje komune. To bi pa trajalo nekaj dni. Zato sem se moral, čeprav gglo nerad, za vabilo zahvaliti. Samo še to: ko so mi pripovedovali o svoji komunalni ureditvi, so jo Cesto primerjali z našo. Če sem včeraj zapisal, da nas poznajo v Kiruni predvsem po šahistih, moram danes dodati, da nas vidne osebe, ki delajo v komuni, poznajo tudi s te strani. Bil sem nresenečen in ponosen obenem, da o našem razvoju v smeri komun govorijo tudi za polarnim krogom tako lepem mestu, kot 1e F runa. (Se nadaljuje) istočasno. Sicer pa porabijo za snemanje enega filma tudi do pol leta. Kakih 25 procentov teh filmov je posnetih v barvah, le da se pri kolor filmu pojavijo razne tehnične ovire, ker je kolor film mnogo manj občutljiv kot črno beli. Pa tudi dražji je. Pri proračunu računajo navadno, da bo meter izdelanega čr-no-belega filma stal 80 do 100 frankov, meter kolor filma pa 120 do 150 frankov. Na kratko bi še omenil ko-mercialno-reklamne filme, katerih izdelovanje je tudi precej razširjeno. Značilno zanje je, da jih je večina v barvah, so pa seveda krajši od navadnih dokumentarnih. Pri mnogih teh komercialnih filmih smo o-pazili površnost v izdelavi. Skupna jim je bolj ali manj uspela igrana osnova, ki navadno vsebuje precej »humorističnih« elementov. Nekatere tovarne naročajo take filme kar v serijah, za vsak svoj A. N. Studenski j: proizvod posebnega. Ti filmi so navadno tudi posneti v »švicarski« nemščini. Kot smo lahko videli iz teh razgovorov, Švicarski film ni v lahkem položaju, posebej še, ker je vsa iniciativa prepuščena privatnikom, ki pa gledajo na film le kot na posel, pri katerem se da kaj zaslužiti. Kajti nobenega dvoma ni, da ne bi mogel nihče najti producenta, ki bi bil prepričan, da bo neki film čista izguba, pa bi ga vseeno finansirali. Pri večjih podjetjih v drugih državah izguba pri enem filmu ni tolikšno vprašanje, ker se da nadomestiti z dobičkom pri drugem, toda podjetje, ki izdela le en film letno, mora že paziti, kakšen bo ta film. Zaradi tega producenti najemajo tudi filmsk9 delavce iz tujine, katerih imena so jim že v naprej neka garancija za uspeh filma, kot je bil to v zadnjem času primer 3 filmom »Heidi«. Martin Žnideršič izšeil ruski prevod Njegoševega »Gorskega venca« (Moskva 158 str.). Obetajo sc Su drugi prc-vo-di iz književnosti, jneu drugim nova izdaja izbora iz Prešernovih Poezij, ki je izšel že 1. 1919 pod redakcijo znanega ruskega književnika Tihonova v Moskvi. Znamenje novega ča^a v odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo pomeni tudi knjiga A. X. Graelanskega »Priroda Jugcslavil« (Moskva. GEOGRAFGIZ 1935, 212 str. 8 pol), ki je iz--la v 10.«00 primerkih junija leto.-njega leta. Knjiga je predelana in izpopolnjena avtorjeva disertacija, ki jo je branil 1000 na geogr.iisk. ia-kulteii moskovske univerze. Sedaj jo je izdal v tisku s sodelovanjem in materialno pomočjo Geografskega inštituta Akademije znanosti SSSK. Za Cilj si je p s c c postavil nalogo, da poda csnotne poteze v op.ju jugoslovanske prirode v smislu tiz.ui.e geogrs-ije. Pri delu ni avtor uporabljal samo vire rusk.a učenjakov, ki so od srede 18. stol. potovali po jugoslovanskih dežela.1 ter o tem objavili več ali manj obsežne potopise. geografske prikaze in karte raznih predelov jugoslovanskega ozemlja, temveč tud izsledke Jugoslovan: Ki Ji geogra ;v, kakor so Cv.j-č. Anton Me ..k itd-, prav tako pa tudi najnovejše geografske, star-sikne in gcsio ilirske podatke, objavljene zaf.n.e čase pri nas v raznih pr.ru. n 1: '1 in letopisih. V uvodnem pag.-.v-ju podaja 1 'sec splošne pc;.at!-.e o Jugoslaviji, o njeni geogrm ki legi. mejah, sosedih, štev.iu prebivalstva po štetju iz ih 13. it*ta gostoti naseljer.asii razmerji« prebivalstva v mestu in na v«*s , kl ini, gospodarstvu iid. Daljše odstavite je v tem uvodu jiO>\ : • 1 odnosom Jugoslovan:!.ih do Rusije v novejši zgodovini, poudarjajoč pr; tem tesne medsebojne zveze v preteklosti, naio pa našteva v kronološkem reda imena ruskih učenjakov in njihove zasluge pri raziskovanju naših dežel in citira njihova del 1 s kratko vsebinsko karakteristiko (J. V. Dolgorukij, 17G5; V. S. Bronevskij, ISIS—1819; E. P. Ko-valskij, 18*1; V. J. Grigorovič, 1854—1843; A. F. GUferding. 18 -D; L. V. Berezin. 1S73; P-A. r.ovin-skij. 1883; N. Ovsjanyj. 1303; A. Haruzin, ki je znan tudi p n svojih etnografskih raziskovanjih naše Go-renjske, 1901, itd.). Vsebino svoje knjige je avtor razdelil v dva dela. \ prvem podaja splošen pregled nad px';rodnimi značilnostmi Jugoslavije, razpravlja o osnovnih črtali njene geološke strukture in o zgodovini njenega površinskega oblikovanja, relief dežele, pregled rudninskih bogastev, klimo, reke in jezera, posebej Obravnava jadransko morje, nato pa go\or še o kakovosti tal ter o rastlinstvu in živalstvu. V drugem de u razpravlja pisec o prirofioslovno-geografskih razmerah Jugoslavije po rajonih, kakor pravi, i. j. po zgodovinsko nastalih deželah, kakor so: Vojvodina, Slavonija in Sev. Bosna, Sumadija, Vzhodna Srbija, Južna Srbija, Varda rka Makedonija, Bosna in Hercegovina, Dinarski kras. Slovenija, Dui-mac ja s Hrvutskiin Primorjem in Julijska krajina. Knjiga, ki je prva svoje vrste v ruskem slovstvu, bo vsekakor kar dobro služila svojemu namenu. seveda predvsem v informacijo. ker bo bralca koliko, toliko dobro seznanila s prirounhni značilnostmi Jugoslavije. Ni sUer dvoma, da bo strokovna l*r:i.\a našla v njej razne napake in pomanjkljivosti, kar pa seveda prepuščamo bolj poklicanim strokovnjakom. Vendar bj si kljub temu dovolili nekaj obrobnih pr.-porab. Popolnoma nepotrebna in neustrezna se nam ztii obravnava Julijske krajine kot posebne geografsko zaokrožene enote medtem ko bi moral njen slove os’:« del zvezati z razpravo o ec t'ni Slo-vcniji. Nepotrebna je delitev Kamniških Alp v dva delu: Savinjske Alpe z najvišjo krto Grintovcem (2253 m), k: jih danes naša geografska voda Lv/ nuje osrednie Kamniške Alpe, ir. v Kamniške Alpe, s č mer avfrr misli podaljšek Savinjskih Aip preko Velike .*n Male m ?.Ien!:io planino Tu štele najvitiji \rh s koto 1503 (nravllno: 1^53 m V°-lika planina). Na orcgrifskl karti. ki je poleg pregledne ki^le Jugoslavije dodana knjig', avtor napačno označuje Dolenisl o k~t pokrajino le!!er*n sr verno n d Ljubljane od Smame gore do Savinje. Notranjska pa mu j«» f * ’i vsa prava Delen »^ka do Kr’ Za Gorenjsko šteje samo gonili savski kot do Kamnika Ves predel južnega dela Štajerske od Savinje do Sotle r»a imen ni e Zagorje. Kozjnk n?.d M^rb.arrmv imenuje nnpa.črp Kod*.ak: pnzrn tudi prelaz FIMah v Karavankah (1500 m, pravilno: nss ir) * *i-raer je seveda n>if!>pn T.iu’' H, ime Pa te p-*sec vprktnn zamen ju! z nemško oznaMjo n« ti veli na Koroškem ^ Podkorensko sedlo mu j° Vrrcnrr. Mimo vseh ***** *n š« napak no h- kntf«** t-~ 1-~rp- ’?iio. Var d a*ra c’-” tnti po^nnvanlti JnsrodavMe in n »enih sestavnih pok»*aijn. France Dobrovoljc ?red koncertom violinistke Sabine Skalarjeve Ko Je pred leti pri nas prvič gostovala ameriška dirigentka dr. Antonia Urico in sl Je želela slišati naše mlade glasbenike, je bila med igro takrat trinajstletne Sabine tako presenečena in j repri-čana o njenem talentu, da ji je pet let pozneje omogočila nadaljevanje študija v Parizu. Tam je s svojim darom in izredno muzi-kainostjo navdušila svoje profesorje in podeljena ji je bila štipendija Jugoslovanske vlade ter s tem omogočena še nadaljnja specializacija v inozemstvu. Po komaj enoletnem študiju pri znani violinski virtuozlnji Yvon-ne Astrue-Ciampi je z velikim uspehom zaključila študij na odi delku virtuozltefe na Erole Normale de Misipue v rzrizu in podeljena .ii jo bila diploma Licence de Concert. Kntolu za tem je z največ dosegljivimi točkami diplomirala pri odličnem profesorju Alexisu Andrejevu še na visoki šoli konservatorija Sergeja Rahmaninova. Vse to nedvomno priča o izrednem uspehu aa!s mlade violinistke. ki ima Po 'Zjavah svoj h profesorjev pred seboi blestečo umetniško pot. Pred odhr.dom na nadaljnja ;zpopolnie\-anja v Ameriko bo Sabina Ska’arjeva v petek 11. t. m. koncertirala v Ljubljani. Koncert v Pcdbcčju Pevski zbor grafičarjev .lože Moškrič iz Ljubljane je v soboto in nedeljo gostoval v Zagrebu. Nazaj grede je v nedeljo popoldne po želji tamkajšnje Socialistične zveze zavil z glavne ceste v vas Podbočje, kjer je pod vodstvom prof. Mihelčiča zapel vrsto naših prelepih nstrodnih pesmi. Tako so nam vnaši vasi pripravili prijetno kulturno presenečenje. Poudariti moramo, da smo odmaknjeni od kulturnih središč in prom°tnih zvez in ds so taki obiski nri na« zelo zaželeni. Menimo, da bi bilo treba pogosteje obiskati naš dolenistri predel, zlasti večie vasi. in I1n di seznaniti s kulturnimi dobrl-I nami. -ski. V iroda Jugoslavi .c Znatno izboljšanje in normaliziranje meddržavnih odnosov med Jugoslavijo in ZfcJSri, ki Je dobilo poseben poudarek po beograjskem sestanku naših in so-vjciskih državnikov, odseva v sorazmerni precejšnji meri tudi v ruskem periodičnem in knjižnem tisku. Med prevodi literarnih del iz češke, poljske, bolgarske, albanske, romunske itd. književnosti je opazili v Sovjetski zvezi čim dalje več prcvoaav tuui iz jugoslovanske literature. Prav tako se pojavljajo razne reportaže in po-to>plsi po Jugoslaviji, ki so pisani s simpatijo in toplino, ki ni samo narejena. Tako je n. pr. letošnja 7. številka centralne ruske revije »Novyj mir« \ Mosk\i priobčila obsežno novelo hrvat-sScega pisatelja Vekoslava Kaleba »SiFze* in črtico srbskega pisatelja Branka čopiča »Senca in b-k«. Oktobrska številka druge moskovske revije »Oktjabr*« pa je n. pr. objavila reportažo, ki jo je objektivno in z velikim razumevanjem napisal pod nasicvcm »Po Jugoslaviji« Sergej Krušinskij. Popisuje pa predvsem svoj obisk v vzhodni in osrednji Jugoslaviji. Sredi letošnjega leta jc izšla zajetna. 501 str. obsegajoča pesniška antologija z naslovom »»Poezija zapadnyh 1 južnyh slavjan«!, kj obsega prevode tudi iz jugoslovanske poezije, a pravkar ,ie Tudi v mesecu oktobru t. L je DOZ izplačal naročnikom »Slovenskega poročevalca« preko 200.000 dinar ev zavarovalnine zaradi nezgodnih posledic. 1‘riobčujemo spisek izplačil nezgodnih škod oktobru 1955. Narbergcr Ivan, Trbovlje, Vodenska štev. <5 . Zibret Vinko. Trbovlje, 1. maja štev. 11 . Miklavič Ježe, Jesenice, TJkova štev. 8 . . . Hrastar Stane. Ljubljana. Apihova štev. 34 Dolanc Julij. Hrastnik - Log štev. 310 ... Slokan Marko, Hrastnik štev. 251 .... Jež Jakob. Loka štev. 50, p. Zidani most . . Dragar Matija, Zagorje ob Savi ..... Zidarič Urška. Ljubljana, Celovška cesta 90 Kočevar Jožef, Obrež štev. 80, p. Središče Kačič Jule. Ljubljani, Titova štev. 58 . . . Sturm Albert, Ogljenša* št. 19 p. Zg. Polskava Mrežar Karol. Trbovlje. Vodenska šfev. 53 . Kropič Pepca. Vevče štev. 117. p. Polje ■ • Cenjene bralce ponovno vabimo, da se na list »Slovenski poročevalec« naročc. Naročniki »Slovenskega poročevalca« so zavarovani proti posledicam nezgod. v mesecu din 9.G00 din 6.000 din 30.000 din 3.000 din 30.000 din 12.000 din 21.S00 din 9.000 din 18.000 din 6.000 din 6.000 din 30.000 din 6.000 din 18.000 FR. DRENOVEC OBISK V SVEOSKI Komana v Kiruni stranke se zavzemajo za načelo namenske uporabe državnih Kaj bo z gimnazijo v Stični? Od blizu Dosti je bilo že govora o tem, da je treba spremeniti sestav visokošoJcev v prid delavske in kmečke mladine, kajti te je danes na ljubljanski univerzi pro-centualno manj, kakor pred vojno. Načelo socialističnega šolstva nudi možnost za študij čim širšim slojem. Prav zaradi tega je bilo po osvoboditvi ustanovljenih poleg velikega števila nižjih tudi yeč višjih gimnazij na našem podeželju. Kakor kaže, pa te podeželske višje gimnazije doslej niso uspešno izvršile svojega poslanstva. ZAKAJ VEDNO MANJ DIJAKOV Stiška gimnazija bi lahko dosti pripomogla k temu, da bi se število visokošolcev kmečkega porekla povečalo, posebno še . ato, ker deluje na enem izmed kulturno najbolj zaostalih področjih pri nas. Mladina iz teh krajev je le redko študirala. Posebno v Suhi krajini je študent še danes zelo redek. Pri-akovati je bilo, da bodo pre-ivalci izkoristili priložnost in »žiljali svoje otroke v višjo Z mnazijo, ki jo imajo skoraj doma, žal pa se število dija-:ov iz leta v leto manjša. Lre-)s so jih za peti razred komaj brali dovolj. Do te krize je rišlo predvsem zaradi izredno abega rezultata pri letošnji naturi. Vendar je bil ta poraz ■ i maturi le povod, vzroki pa . o globlji in starejši. Nižja gimnazija na deželi že rna tradicijo in opravičilo za bstoj, saj jo mora opraviti .laJcdo, ki si hoče pridobiti ipkršenkoli poklic. Drugače je višjo. Po dovršeni maturi di-k še nima nobenega poklica >. edini namen višje gimnazije priprava za študij na uni-rzi. Za to pa mora imeti di-k. predno se bo vpisal v višjo -nnazijo, neko materialno jam- ■ o, da po končani maturi ne prisiljen ostati doma. Na sti- gimnaziji študirajo pred-•m dijaki kmečkega porekla, hov socialni položaj pa ni prida: otroških doklad ni-...jo. starši nimajo zadostnih hodkov, da bi plačevali celo krbovalnino v mestu, štipen-p-a v bivšem okraju Ljub-.na-okolica načelno niso pohvali visokošoicem. Vidimo ej, da je imel dijak stiske mazije slabe perspektive, v zakon o štipendijah bi lah-::> stanje izboljšal. Čudno se . pa je vendar res, da štu-':e iz obrobnih okrajev laže dirajo, kakor oni iz bližnje daljne okolice Ljubljane, .t; tam je razpisanih razmeroma mnogo štipendij. Poleg tega so še drugi vzroki, ki jih tudi ne kaže zapostavlja*:. Predvsem domačini i. bMžnje okolice z nezaupanjem gledajo na gimnazijo. Zanimivo je dejstvo, da je bil lani iz stiske občine na gimnaziji samo en os mo sodec. Tudi v ostalih razredih višje gimnazije je iz okolice Stične malo dijakov. Temu je predvsem vzrok mišljenje ljudi, da hoditi v višjo gimnazijo doma ni nič posebnega. To pa ima svoj izvor v krajevnih razmerah, ki jih človek iz okolice gimnazije najbolj pozna, posebno še, ker se starši vedno posvetujejo * izobražencem — domačinom ali znancem iz mesta, preden se odločijo za vpis svojega otroka na višjo gimnazijo. Ti ljudje pa dobro vedo, da v takem okolju, kakršno je v Stični, ni prav nič ugodno za študij kajti Stična s sedanjim kulturnim obzorjem res ne more nuditi dijaku osmega razreda gimnazije niti osnovne izvenšolske izobrazbe, ki jo bo potreboval v mestu za študij na univerzi. KULTURA ZAOSTAJA ZA GOSPODARSTVOM V gospodarskem oziru je Stična lepo napredovala, medtem ko je kulturno-prosvetni razvoj popolnoma izumrl. Kulturna dejavnost je danes v Stični celo manjša, kakor je bila pred vojno. Največ odgovornosti odpade vsekakor na stiško inteligenoo. Večina te opravlja le svojo službeno dolžnost. Tisti, ki so aktivni, pa so vključeni v gospodarsko dejavnost. Vzrok za kulturno mrtvilo je mogoče v tem, da ima večina profesorjev težave s stanovanji in drugim, pa tudi v tem, ker niso dobili dovolj pobud od svojih nadrejenih prosvetnih organov. Na vse te stvari gledam ob primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji, kjer so dosegli zavidanja vredne uspehe. Dejstvo je, da se ljudje zanimajo za kulturo. Preprosta kmečka in delavska mladina z velikim veseljem uprizarja igre. Ker pa nima nikogar, ki bi jo uvajal v osnove igralske spretnosti, ostajajo take predstave na zelo nizki stopnji diletantizma. Kmalu bo prišel čas, ko bo treba misliti na plačano strokovno vodstvo, ki bi vodilo podeželske igralske družine. To funkcijo bi lahko zaenkrat prevzeli profesorji — slavisti, ki morajo biti tudi v tej smeri vsaj deloma usposobljeni. V Stični ne bi bilo težko ustanoviti igralske družine, saj manjka samo človek, ki bi imel veselje do tega in ki bi imel vsaj nekoliko sposobnosti za igralski poklic. Stična mora vsekakor postati tudi kulturno središče. Iz tega vsega vidimo, da so pogoji za obstoj višje gimnazije v Stični dokaj slabi tudi zato, ker se je stavba začela graditi pri strehi. Gimnazija ni zrasla s svojim okoljem, iz katerega bi morala izhajati. V začetku obstoja gotovo ni bilo mogoče drugače ravnati, morali pa bi z razvojem gimnazije posvečati več pozornosti tudi okolici in njeni kulturi. Napaka se je maščevala s tem, da je dijakov na višji gimnaziji vedno manj. Cas je, da se vzame stvar resno v roke In postavi na trdnejše temelje. Od nove občine Ivančna gorica pričakujemo, da bo v to smer vložila vse svoje sile. Op. Spominski zbornik ob desetlotniel osvoboditve Prlekije Pomurska tiskarna v Murski Soboti J« te dal dottakala spominski zbornik ob dssetletnlcl o* rvobodltve Prlekije, ki Je med ljudmi vzbudil precej zanimanja. Zbornik Je Izdal Prleški študentski klub. Največ prizadevanja in truda ao vlotll! v to delo člani uredniškega odbora Zdravko Toni ažej, Kajetan KovK in Vlado Sandor. Zbornik Jo okusno opremljen s umetniškimi fotografijami ter prikazujo napore Prlekije v desetih letih po osvoboditvi na političnem, gospodarskem, kulturnem ln zdravstvenem področju. Zvezni poslano« Ivan Študent fin domači Israfi Ob skupS5ini celjskih Študentov Te dnj so imeli študentje iz Celja in bližnje okolice letno skupščino svojega kluba. Največ so razpravljali o delovanju kluba med ljudmi. V diskusiji sta gosta iz Celja, tovariša J. Zen in A. Svetek, poudarila nujnost delovanja študentov med ljudmi v krsijih. odkoder izhajajo, kajti doslej so bili študentje testo preveč odmaknjeni od dogajanja na terenu m se niso dovolj zanimali za probleme, s katerimi se ukvarjajo naši delovni ljudje po tovarnah in podjetjih. Niso se zanimali za razvoj naše graditve celo tam, kjer bodo nekoč aktivno delali. Ena najvažnejših nalog kluba mora biti vzpostavitev neposrednih stikov s posameznimi strokovnimi, kulturnimi, političnimi in s sindikalnimi', organizacijami! v krajih, odkoder izhajajo. Študentje naj bodo voditelji našega mladinskega gibanja in nad pomagajo mladini v podjetjih in ustanovah. Za bodočie delo sl Je klub Izbral tri organizacijske oblike. Študentje naj bi se zd rti Jev ali v oddelkoVnr.h sekcijah, krajevnih ter delovnih sekcijah glede na 1z-venštudijsko delovanje na različnih področjih. Govorili so tudi o položaju v zvezi z novo upravno razdelitvijo celjskega področja, na keterem delujeta sedaj dva kluba. Celjski in Šaleški. Oba kluba bosta še nadalje delovala vsalc zase, ustanovila bosta la koordinacijski odbor. V zvezi s štipendijami Je treba poudariti tesno sodelovanje kluba z obema komisijama pri OLO in LOMO v Celju. LOMO Je poleg razpisanih štipendij daj klubu večjo vsoto denarja za podpore posameznim članom, ki jih ni bilo mogoče upoštevati, ali pa ao dobili manjše štipendije. Klub Je na svoji skupščini Izvolil za častna člana tov. Olgo Vrabičevo, članico izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, ln tov. Franca Simoniča, sekretarja OKZKJ v Celju. Oba tovariša sta največ pripomogla, da Je klub zažjivel ln dobil svoje pravo, resnično ldce. Vsekakor je treba poudariti, da je skupščina pokazala resno prizadevanje članstva in zanimanje političnih organizacij. Upajmo, da bomo o klubu kmalu slišali kaj pohvalnega v Celju ln tudi V okolici. ICA Zbor volivcev v Domžalah Lelina na Toln Koruzo naj zamenjajo donosnejše kulture Tolminci so letos s pridelkom lahko zadovoljni, saj so njihove glavne kulture kar dobro obrodile. Pridelek krompirja je bil vsekakor zadovoljiv, fižola pa že vrsto let ni bilo toliko kakor letos. Omeniti pa je treba, da so včasih pridelali na Tolminskem več semenskega krompirja kakor sedaj. Ker je slovel in še slovi za priznanega semenskega, bi bilo želeti, da bi predvsem kmetijske zadruge v bodoče še bolj skrbele za to, da bi se kmetje bavili s pridelovanjem semenskega krompirja. To bi nedvomno znatno vplivalo na dohodke kmetov, če pomislimo, da je krompir njihova najvažnejša kultura. Koruza predvsem v gorskih krajih tudi letos ni dozorela. To kulturo gojijo Tolminci skoraj na enakih površinah, kakor pred leti, čeprav ni rentabilna. Vzrok je pomanjkanje koruznih izdelkov po trgovinah in dejstvo, da je koruzna polenta takorekoč osnovna hrana tamkajšnjih ljudi. Da trgovska mreža ni založe- m. f • -^3 v—ar. atane Kumar: Most na Soči Te drvi je bil v Domžalah zbor volivcev, ki se ga Je udeležil tudi zvezni poslanec Tomo Breje. Zbranim volivcem je član ljudskega odbora in predsednik sveta za gospodarstvo občine Franc Habjan izrčpno poročal o delu ljudskega odbora, hkrati pa Je obširno analiziral gospodarstvo v občini. Med drugim je nakazal naloge ki jih bo moral ljudski odbor v bližnji bodočnosti opraviti. Pri tem bodo imeli zelo pomembno vlogo krajevni odbori v katere Je treba zaradi tega izvoliti gospodarsko razgledane in delavoljne volivce. Zatem so volivci razpravljali O komunalni dejavnosti. Kritizirali linsfitei na a koruzo ln koruznimi izdelki, so prav gotovo največ krive tamkajšnje kmetijske zadruge. Ce bi se slednje obrnile na svoje sovrstnice v tistih krajih na Hrvatskem, kjer gojijo predvsem koruzo, bi je brez dvoma lahko dovolj nakupile. Naj omenim, da znaša danes povprečni dohodek štiričlanske družine v bovški občini le 124 tisoč din na leto. In v tej občini je skoro polovica ornih površin, posajenih s koruzo. Gle-de na to bi bilo želeti, da te napisane vrstice ne bi bil« zaman. Kaj pa sadje? Tudi ta pridelek je bil v splošnem zadovoljiv, saj so predvsem jablane dobro obrodile, orehov v nekaterih krajih pa najmanj pet let ni bilo toliko kakor letos. Pri tem ne smemo mimo ugotovitev, ki jih je pokazala nedavna sadjarska razstava v Tolminu. Čeprav so pogoji z redkimi izjemami povsod enaki, je opaziti največ sadnega drevja in najbolj negovanega v Mostu na Soči, Volčah, Grahovem, Kneži, Cerknem. Novakih, Otaležu in okrog Idrije. Razveseljivo je, da so dosegli Tolminci v zadnjem času v sadjarstvu že znaten napredek, saj se je celo površina strnjenih nasadov precej povečala. Želeti pa bi bilo, da bi si sadjarstvo hitreje utiralo pot tudi v tiste kraje, ki lih ne omenjamo, kajti predvsem za gojitev jablan so povsod dobri pogoji. Tudi orehi imaio zaradi prikladne klime v teh krajih lepo bodočnost. Izmed jablan najbolje uspevajo bobovec, sevka, jonatan in še nekatere druge sorte. V bodoče oodo morali kmetje posvetiti več pozornosti negi sadnih dreves in borbi proti škodljivcem, saj jih tod ooleg drugih ogroža že tudi kapar. — Se so gostinstvo, Id Je v Domžalah nezadovoljivo in o katerem Je bilo že precej upravičene kritike. Zato bo mora ljudski odbor izvesti ustrezne ukrepe. Ljudskemu odboru pa ao predlagali, da bi kakor letos tudi v bodoče z gradnjami stanovanjskih blokov releval zelo reaao stanovanjsko vprašanje. Pomemben Je bil soglasen Sklep volivcev, da bi za nabavo prepotrebnega rešilnega avtomobila uvedli krajevni samoprispevek. — Ta sklep domžalskih volivcev naj bi bila pobud« tudi za ostale občine. kajti le na tak način se bo lahko člmprej uredila marsikatera resna zadeva po občinah. Na koncu so izvolili devetčlanski krajevni odbor za Domžale. Ker se je zbor zavlekel, navzoči poslanec Tomo Brejc ni govoril. obljubil pa Je, da bo člmprej zopet prišel v Domžale ln volivce seznanil z važnimi dogodki, ki Jih zanimajo, predvsem pa z aktualnimi gospodarskimi ukrepi naše ljudske oblasti za zboljšanje življenjskega standarda delovnega človeka. Velja pa pripomniti še tole: Prav bi bilo. da bi bila prihodnjič dvorana zakurjena. V mrazu gotovo nihče rad ne prezeba Po dve url. pa tudi več. Kreft je objavil članek o progresivnem usmerjanju političnega razvoja v Pomurju. Pozornost vzbujajo ša članki Kajetana Koviča o družbeni vlogi prleških akademikov, Boruta Beleča o kratkem geografskem orisu Prlekije, Bogomira Verdcva »10 let našega gospodarstva«. Vlada San-dora •Prlekija' v ljudski revoluciji«, Milene Bokša »Kerenčičevi so doma is Prlekije«. Jana Bau-karta o ljudskih grbih v Prlekiji, Jožeta Majcna o deležu Prlekije v likovnem ustvarjanju. Božidarja Borka »Prlekija v slovenskem •lovstvu« In nekateri drugi. Prt Izdaji tega spominskega zbornika Je treba vsekakor pohvaliti Izredno Iniciativnost članov prleškega študentskega kluba, kor ao s tvojim delom izpopolnili vnel, ki smo jo že dalje čaaa pogrešali pri Iskanju podatkov a najrazličnejših družbenih področij v tem delu Pomurja. K. M. Trbovlje za 29. november V Trbovljah bodo M. november letos kar najlepše proslavili. Na programu Imajo več športnih In kulturnih prireditev ln celo tekmovanje vseh štirih gledaliških družin, za kar je dala pobudo »Svoboda—Zasavje«. Svoboda — center bo na tem tekmovanju najbrž sodelovala s komedijo »Skupno stanovanje«. Svoboda — Zasavje bo igrala »Vdovo Rošlln-ko«. Svoboda — Dobrna pa Cankarjevo dramo »Krall na Betajnovi«. Svoboda n. bo uprizorila dve enodejanki. Na Dan republike se bo prvič predstavil občinstvu tudi nedavno ustanovlje.nl moSkd pevski zbor Svobode - Zasavje. (Jkl IZ TRBOVELJ Kmetijska zadruga v Trbovljah Je imela v zadnjih letih že vrsto pomembnih uspehov. Letos je med drugim priredila tud! veliko kmetijsko gospodarsko razstavo, ki Je prav lopo uspela. Tudi članov Ima vsako leto več. Medtem ko jih je imela 1. 1953 dobrih 100. Jih Ume sedaj že skoraj ISO. • Mešani pevski zbor »Svobode« -center« »Slavček« bo priredil v soboto, 12. novembra v Delavskem domu koncert. Te dni ss bodo začeli po trboveljski dolini zbori volivcev. Na njih bodo razpravljali o delu nove občine, davčni politiki, potrošniških svetih in drugem. Po vaseh pa bodo na teh zborih volili tudi člane krajevnih odborov. <-jk) IZ KRMELIA V Krmelju ln Sentlanlu na Dolenjskem so te dni že tretjič slaviti svoj občinski praznik. V počastitev dneva, ki Jih spominja na junaško smit domačina, narodnega heroja Milana Majcna, so priredili svečano proslavo tn razna športna tekmovanja. (-Jk) To in ono iz kozjanske obSine Bivši borci is kozjanske občine so se v lepem številu zbrati v občinski dvorani v Kozjem in si izvolili občinski odbor Zveze borcev. Z verni poslanec tov. Helena Borovšadc Je ob tel priliki govorila o socialistični stvarnosti. ki Jo Je treba imeti vedno pred očmi, pa naj gre za štipendije ali za brezplačna zdravljenja v zdraviliščih. Priče morajo dobro premisliti, preden podpišejo potrdila poedincev o sodelovanju v NOV. ker 50 za resničnost podatkov v celoti odgovorne. Hvalevredna Je skrb za partizanske matere, posebno za starejše, kii se naj le še stopnjuje. Novemu odboru pa Je priporočila, naj v tem partizanskem kraju število članov ZB vsekakor poveča. Nato so bile izvoljene S« komisije in delegaiti za okrajno skupščino ZB. Ramrava o domačih problemih je bila prav živahna. Delegat! so želeli, da bi občinski odbor ZB večkrat sklica] posvetovalne sestanke članov. Gledališka družina iz Šentjurja je gostovala v Kozjem s tridejan-sko dramo »Atomski ples«. Ljudje so dvorano napolnili ln bili z igralci zelo zadovoljni, saj tudi zaslužijo priznanje za uspeli nastop. Igra Je v celoti doeegla svoj vzgojni name«. Okoli Pilštanja in Lesičnega sl želijo boljšo poštno zvezo. Celjski avtobus pripelje pošto v Lesično nekoliko pred 19. uro, ko dostava ni več mogoča, medtem ko prejme Kozje pošto iz Brestanice kmalu po 9. uri. Pismo, oddano v nedeljo v nabiralnik v Lesičnem, dobi naslovnik v Celju šele v sredo, ker pošta v Lesičnem ne more odpraviti svoiih pošiljk prej kakor v ponedellek z večernim avtobusom v Kozje, od tam pa v torek z opoldanskim do Brestanice. Ker Je sedal sedež občine v Kozjem, bi želeli, da avtobu,« Brestanica — Koz'e podaljša dopoldansko vožmlo do Le-sičneea. do kamor je 5 km. Ljudje, ki se mudijo po opravkih do- poldne v Kozjem, bi se v eno ali drugo smer gotovo poslužUi avtobusa. • Z letino bi bUl pri naa kar zadovoljni, če ne bi slabo vreme motilo pospravljanja pridelkov. Ker Je koruza pozno dozorela. marsikje1 le ni obrana, na mnogih jablanah se bleščijo še lepa dozorela Jabolka in že dolgo se ni zgodilo, da bi prve dni novembra ne bilo povsod posejana pšenica. Slabo so začeli tudi tisti, ki so trgatvijo počakali, da bi Jim zadnje oktobrske dni sonce posladkalo grozdje. F. C. -• Občni zbor Zveze borcev v Rogaški iiiatini Te dnj je bi! občni rbor Zveze borcev v Rogašk: Slatini Iz p> ročil‘in razprave Je b:'c «tv:a-no da Je odbor pridno dela! Dobro je skrbel za otroke padlih borcev, ki jim je po«n3eai p l So-laniu in dajal gmot.no pomoč ter nudi brezpl.očne počltrvce Obdarili so več partizensk h d-u-žln. po!eg tega pa so član! pridno pomagali pri i zvena rtnT> dni vzgoll ml’d:ne in drugod Odbn- ZB je pridno skrbel tud' za razširitev članstva. Ob koncu so sprejeli več potrebnih sklepov in izvolili nov odbor. X. J. Klub lfndskib odbornikov skefla odbor« v Voini-ini so ustanovili klub Uudstfcth odbornikov, 7.a prods**dn!ka oa so Izvolil} Staneta Sotlerla. Hiirt-^esa pa*l*»no* s^kr^tarja komite1,a ZKS. Klub so ustanovili 7. narae-nem. da bodo na ses-tankih na katere bodo oovatvtt tud* orert-st*vr«*ke flos.rKK3a~s.kih organizacij, delavskega ln družbenega irorav-ter kulturnega in javnega JMvlIeiThla, ot>rs*v*r®vali £o~po-» dar^ko ;n družbeno rolHi&nn cro-ble*nat1Tco. s tem bo ^osta’0 deTo I1urt«tk*h odbornikov prav uspeSnejSe. I P- Na Gori&iem volilo krajevne odbore ZB Okrajni odbor Zveze borcev za Goi .aS.oje ze preu čaoOui začel usu.uav.jaii po vaseh k:a-jevne vasue ouoore, ki bodo ke. Doslej so v bivšem gori-škem okraju izvoiUi že okrog 35 krajevnih odborov, do konca letošnjega leta pa bodo izvoljeni vsi. Na Tolminskem so s temi volitvami v glavnem ža končali. Krajevnih odborov bo v novem okraju okrog 140, občinskih pa 12. Predvidevajo, da bo organizacija Zveze borcev v okraju vključevala okrog 22.000 članov. Na občnih zborih borci ne razpravljajo samo o svojih organizacijskih zadevah. Zanimajo jih tudi družbeno samoupravljanje, prosveta in kultura in druge aktualne zadeve. Posebno skrb posvečajo otrokom precej delavna tudi pri odpravljanju nepravilnih odnosov tovarn, podjetij in ustanov do bivših borcev. Dalje je organizirala komisijo za prekvalifikacijo. Ta je poskrbela, da so poslali 20 članov na gozdarsko in ekonomsko šolo v Ljubljano oziroma Koper. Najagilnejša pa je komisija, ki pri okrajnem ljudskem odboru skrbi za otroke padlih borcev, V. R. IZ GORICE Zveza komunistov in S »era Hrt 5-na zveza na Goriškem se že pripravljata na sestanke in zborovanja. ki bodo najprej v večjih kr*jih in za posamezne aktive, zatem pa še po občinah in vaseh. Na teh sestankih bodo razpravljali o novi smeri naše ekonomske politike in drugih aktualnih zadevah. V. R. Prodamo dobro ohranjeno TELEFONSKO CENTRALO Upe Siemens NEHA 3/45 na 24 Voltov Obrnit« m direktno na naslov: IMPOL, industrija metalnih polizdelkov. Slovenska Bistrica Industrija platnenih izdelkov Jario. p. Domžale sprejme takoj za komercialno službo mlajšo moč g dovršeno ekonomsko srednjo šolo, po možno, s nekoliko prakse. Plača po tarifnem pravilnika. Pismene ponudbe pošljite do 15. t. m. opravi podjetja. Grobovi na Koroškem Predstavniki Zveze koroških partizanov ter. šef urada za zvezo FLR Jugoslavije v Celovcu Dušan Bravničar in njegov namestnik so tudi letos na Dan mrtvih počastili spomin borcev, ki so padli v boju proti fašističnemu nasilju, in položili vence na 31 skupnih grobov. , Prvega novembra 1955. Po dolinah se je ta dan raztegnila mrzla jesenska megla in se zajedla globoko med gozdove in globače, po planinah pa je obležal pred dnevi zapadli sneg. Ze drugi dan nas je vodila pot od grobišča do grobišča, od gomile do gomile, pod katerimi spe junaki, ki so v tem delu Avstrije, na Koroškem, prelili kri v boju proti nasilju, proti fašizmu. za svobodno življenje vsega naprednega sveta. Da, njihova kri je pordečila koroško zemljo tudi za napredno in demokratično Avstrijo, za novo Avstrijo, v kateri ne bo prostora za nacionalno nestrpnost in v ka*er5 o *:«ci i Koroški Sin-venci na < . kot enakopravni držav, lani topel dom pod skupno streho z nemško govorečimi sodržavljani. Vseljudska ideja narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov je pripeljala v odrede in brigade NO vojske borce iz vseh strani sveta. Ob oskrunjenem spomeniku v Velikovcu počivajo kosti 83 antifašističnih borcev Ob Jugoslovanih in Koroških Slovencih leže Rusi, Francozi, Poljaki. Angleži, Avstrijci — ter nemški vojak, ki je dezertiral iz nemške vojske in se priključil partizanom. Skupna ideja je združila te borce pred več kot desetimi leti v skupnem boju, smrt pa jih je združila v skupnem zadnjem počivališču. Detonacija, ki je pretresla pred leti njihov grob, je bila znamenje. da nlihovi sovražniki še vedno žive in da ne trpe borcev za svobodo niti mrtvih. Bali so se celo mrtvih junakov In jim razstrelili skromen spome- nik nad glavo. To je bil udarec vsem živim in mrtvim borcem, ki so se borili v drugi svetovni vojni z ramo ob rami z zavezniškimi silami proti ničejan-skemu nasilju Hitlerjevih krdel, ki so hotela zagospodovati vsemu svobodoljubnemu svetu. Ta madež, ki je padel tudi na novo državo, v kateri se je to zgodilo, druga avstrijska republika še do danes ni oprala: spomenik stoji še vedno v razvalinah, nacistični zločinci pa so ostali »neznani« in nekaznovani. V Ze.es.ti Kani: ‘e " * ’ °-ob v katerem je pokopanih 120 partizanskih borcev. Največ je tu jugoslovanskih državljanov. Dva venca, od katerih nos! eden dolga trobarvna trakova z zlato obšito rdečo zvezdo, sta postala spet za dalj časa edini okras osamelega groba, na katerem stoje le 5e stari prepereli križi. In če bi ne bilo še tistih tihih, skromnih Korošcev, ki so tolikokrat odpirali okna. duri in svoja srca borcem, partizanskim kurirjem, ki so v nočeh trkali, da. če teh ne bi bilo. potem tudi na teh gomilah ne bi bila zrahljana niti prst. Bilo bi tako. kakor v Libučah nad Pliberkom, kjer je sicer da- la občina denar za ureditev vseh grobov, pa ga je bilo dovolj le za nemške in ustaške grobove, na katerih so zagorele celo sveče, partizanski, grob borca za svobodo, pa je ostal preraščen s travo in zapuščen. Ali pa še huje, tako kot s kostmi neznanega partizana, ki leže v kotu mrtvašnice v St. Lipšu v Podjuni. Izkopali so jih v gozdu, kjer je bilo med vojno večkrat partizansko taborišče. Oblasti že dve leti »ugotavljajo identiteto« in tamkajšnji župnik ne sme opraviti pokopa Bil bi en grob več, en dokaz več ... Resno se človek zamisli, ko se spomni ob pogledu na zapuščeni partizanski grob na mogočno pokopališče, ki so ga svojim mrtvim uredili v Ljubljani Italijani pa tudi Nemci — tu pa ti prebivalci 2elezne Kaple tiho potožijo, da je njihova organizacija Zveze koroških partizanov že zdavnaj zaprosila pristojne cerkvene oblasti za dovoljenje za postavitev spomenika — odgovora niso dobili še nobenega. Težko je ljudem pojasniti, ko te vprašujejo, zakaj ne postavi spomenik Jugoslavija: tu j« po- kopanih največ Jugoslovanov, Ruse so prekopali, svojce so Korošci prenesli v domače grobove; vse pravice bi imela Jugoslavija, Zveza borcev, da postavi spomenike in Avstrija — po državni pogodbi — vso dolžnost »skrbeti za zavezniške grobove«. Grobovi, dva dni sami grobovi! Tako malo jih obiskujemo, pa nam imajo toliko povedati. V Borovljah se dviga gomila nad 60 borci-partizani, v Gli-njah jih počiva 13, v Svečah stoji na skupnem grobu spomenik, ki pa so mu Izbili znamenje naše borbe za svobodo — Triglav z zvezdo; v Selah visoko pod Karavankami je sneg že na debelo prekril veličasten spomenik. ki ga Je postavila Zveza koroških partizanov trinajstim domačinom, ki so jih nacisti 29. aprila 1943 obsodili v Celovcu na smrt In Jih nato na Dunaju obglavili. Vse polno Je še grobov, tja gori do Svlnške planine, v katerih Je skupaj pokopanih po 10, 15, 20 borcev. Tihi so tl grobovi, pesnik bi se morda v tihem večeru pogovoril z njimi. Nam pa govore namesto njih ljudje, ki so oeta-ii v Tju>i u»qI atoli ob v robu ženica tn njene gube na licih ao vse mokre. Nepremično se je zazrla v napis: Tukaj počiva partizan..., oče petih otrok, jn njegov tovariš Janez N. Da, bilo je konec leta 1944, ko sta skupaj spala v listnjaku blizu Podroičice. Izsledil ju je logar Dular in oba ustrelil speča z lovsko puško. Na dveh razpravah pred sodiščem po vojoi se je zrušila stara mati, ker ni mogla gledati zahrbtnega morilca svojega sina m njegovega tovariša. Toda Dularju — ln še številnim drugim Dularjem — se ni skrivil doslej niti las na glavi. Celo za glavnega krvnika in organizatorja Izseljevanja Koroških Slovencev Majerja Kal-bitscha se je našlo izgovor ln Je bil »la zdravstvenih razlogov« izpuščen lz zaporov. Tihi ao grobovi, toda glasno obtožujejo! Zveza koroških partizanov je takoj po vojni zaprosila občine, da bi pomagale ugotoviti, kje lele zakopane žrtve, ki jih je Gesta po na skrivaj umoril ln zakopal. Odgovor: nobenega odgovora! Prošnje za postavitev spomenikov: nobenega odgovora. Nema razbitina spomenika v Velikovcu: »...da ni primerno obnoviti ga v stari obliki, ker je levi borec z roko vabil ,Za menoj 1’, desni pa je z desnico kazal v smeri proti Celovcu.« Odgovor starega Korošca: »Pa ga obrnite proti Jugoslaviji!« To ni šala, marveč kruta resnica, kako se majhne stvari skuša predpostaviti velikim resnicam. Ruša naj bi zakrila dokaze o zmagoviti borbi svobodoljubnih ljudi, ki so omogočili, da je med drugimi tudi današnja Avstrija vstala lz ruševin, v katere Jo je pokopal razpadajoč! tretji rajh. Se vedno so glasni tisti, k: žele na tak način zabrisati zgodovinska dejstva — toda mrtvi so včasih močnejši od živih! Njihov odnos do mrtvih pa samo kaže, da strašiti, proti' katerim se je borilo ln se še bori svobodoljubno človeštvo. tu m tam še žive. Toda taki ali drugačni, pod rušo ali pod marmorjem, bodo ostali tudi grobovi na Koroškem nema priča upora svobodoljubnega ljudstva proti nasilju ln ♦Ir^ni’ *▼> kot tak1 *" bili drugi republiki ln naprednim silam v Avstriji lahko samo v čast. D. B. j -I •AWA wXv>XvXv!vj KAKO SE EAZVUA BOBBl PROTI TRGOVINI Z MAMILI Z 3 1113“ i meci- ' 4'i£523^>' Kom.siia za mamila Organizacije združenih narodov, ki je aosiej zusodala v New koritu, te je s svojvmi strokovnjaki .n sekretariatom preselila v Ženevo. Cez nekaj mesecev bouo v i-aiači narodov namestili tucn kontrolni iaooratorij. V tem laboratoriju bocio med drugimi vršni poizkuse, ki bodo z najnovejšimi kemičnimi postopki po-lnagaii določiti izvore op-j a. Glavni namen .komisije mila je sklenitev enctnt narodne konvencije, ki naj o: nadomestila razne mednarodne pogodbe o nadzorstvu naa prc- metom z mamili, ki šo sedaj v veljavi. Prva mednarodna konferenca, ki je bila posvečena nadzorstvu mamil, je bila leta 19CS v Šanghaju. Takrat so izdelali sistem mednarodnega nadzorstva. Lela 1921 je bil ta sistem pod pokro-vit Ijstvom Društva narodov iz-r >j€ Leta 1946 pa je Organizacija združenih narodov osnovala p osebno stalno komisijo za nadzorstvo nad mamili. Vendar je treba tu pripomniti, da predstavlja odsotnost K;taj-ske veliko vrzel bodisi na teh-niči področju, kakor tudi na področju nadzorstva samega. Ker Kitajska n; član OZN. je s io deželo nemogoče skleniti kakršenkoli sporazum. Povezana z Generalno skupščino ZN sc mora Komisija za mamila zadovo-Ijevati z informacijami, ki jih o tem neskončnem ozemlju daje Formoza. Danes sodeluje pri mednarodnem nadzorstvu mamii okrog 90 držav. Ta nadzorstvena služba skuša prepreči ; zlorabo mamil in odstraniti nevarnost, ki jo predstavljajo mamila za 1.1 ud--ko zdravje in za človeško družbo sploh. Pr: dosedanjem sistemu raz- V ŽENEVI lični mednarodni nadzorstveni organ; nimajo mednacionalnega značaja in ne morejo sprejemati sklepov brez odobritve posameznih vlad. Trenutno obstajajo štirje taki organi: Komisija za mamila, stalni osrednji odbor za opij, organ za nadzorstvo nad mamili (vsi trije organi sc odvisni od OZN) in Odbor strokovnjakov za mamila, ki povzročajo toksikomanijo. Ta odbor pa je odgovoren Svetovni zdravstveni organizaciji. Komisija za mamila je zakonodajni organ. Ta komisija prouč: vsako leto položaje vseh dežel in pregleda poročila, ki jih dajejo vlade teh dežel, kakor tudi poročila mednarodne komisije kriminalne policije. Skrbi tudi za izmenjavo infor-macij. To je neke vrste mednarodna tribuna, kjer razpravljajo o problemih, ki jih povzroča nedovoljen promet z mamili. Osrednji stalni odbor za opij sestavlja osem neodvisnih znanstvenikov, ki ne sprejemajo niti se ne ravnajo po nikakih vladnih navodilih. Ti strokovnjaki nadzorujejo, da cenitve potreb po opiju, ki jih sporočajo posamezne države, ne presegajo meja in, da države spoštujejo tozadevne mednarodne obveznosti. Isti odbor nadzoruje tudi razvoj mednarodne trgovine z mamili. Bedenje nad to trgovino omogoča odboru takojšnjo ugotovitev, če ni neka dežela, ki je nabavila pretirane količine mamil postala morda 'središče nedovoljene trgovine. Nadzorstveni organ za mamila ie prav tako sestavljen iz strokovnjakov. Tu so štirje, od teh imenuje dva Svetovna zdravstvena organizacija in imata dovoljenje zahtevati od vlad natančne navedbe in v sporazumu zainteresirano vlado tudi spremeniti cenitve potreb po mami- Odbor strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije se bavi predvsem z zdravniškimi pogledi toksikomanije. Raziskuje, če bi neka nova mamila, kot na primer sintetična, ne bila nevarna in če bi bilo primerno postaviti jih pod mednarodno nadzorstvo. Nadzorstvo nad sintetičnimi mamili, ki so vedno številnejša, ie zlasti težavno. Za mamilo, kot je na primer opij, se nadzorstvo lahko izvaja od dežele izvora do odprave pro‘zvoda v različne laboratorije. Mnogo težavnejše pa je nadzorstvo nad mamili, ki vsebujejo na primer kanapo, ki jo lahko pr!delujo vsak. Kljub temu so v letu 1954 zaplenili 34.000 ampul sintetičnih mamil, medtem ko so jih leta 1950 zaplenili komaj 239. Borba, ki jo vodijo vsi ti organi, doživlja svoje uspehe pa tudi neuspehe, vendar pa so njeni rezultati kljub vsemu zadovoljivi. Komisija, ki nadaljuje neutrudljiv boj proti zlorabi mamil, bo v Ženevi redno izdajala bilten, ki bo poleg statistik objavljal tudi članke strokovnjakov o nevarnostih toksikomanije in o vseh sredstvih za njeno preprečevanje. Pogumna krotiteljica tigrov 77» P« r 1 iv *** L...- ^ -iti.; tVP’ iLSt r~ m V 'J h ~r v. *.rg »fcSfc »e... -...» N.tV »ii . u:... . baga čili v svet Tnnidada Zahodni Indiji sklenil, da to otok klali Tobago spremenil v park za rajske ptice. k: bo im užival j zakonsko zaščito. Otok Mali Tobago je že leta I90g spremenil v zaščitni par.i za rajske ptice ljubitelj ptic S:r Wiiliam Ingram. Takrat je obstajala velika nevarnost. da bo rajska ptica popolnoma izumrla na otoku Arau v Malajskem otočju, ki je bilo edino bivališče teh ptic. Ljudje so jo namreč neusmiljeno streljali zaradi pohlepa po njenem lepem perju. Avtomobilčki za tortilje golfa Na ameriških igriščih se bodo kmalu pojavili električni avtomobili, ki igralcem golfa znatno ol Danes živi na otoku Mali Tobago še 11 rajskih ptic, potomk rajskih ptic, ki jih je sir v- 47 —fe** V » VO. \ Živ na smetišče Pred kratkim je v Baltimoru 57-rletni Charles Brogden po celonočnem pijančevanju legel v zaboj za smeti in trdno zaspal. Zbudil se ni niti naslednjega dne, ko so delavci natovorili zaboj na kamion in ga odpeljali iz mesta. Sele takrat, ko so ga iz višine sedmih metrov vrgli s smetmi vred na občinsko smetišče, se je Brogden prebudil. Na srečo se ni pri padcu nič poškodoval. Televizija Amerika-Evropa Predsednik neke velike ameriške radijske družbe je izjavil, da bodo v petih letih že lahko prenašali ameriške televizijske programe v Evropo. Prenašanje televizijskih programov iz Amerike v Evropo bo omogočila veriga postaj za mikrovalove, ki bo premostila Atlantik. V desetih letih pa upa, da bodo pošiljali televizijske programe iz Amerike tudi v Azijo. Sporno državljanstvo Fred kanadskimi oblastmi v Montrealu se je pojavil problem ali bo mala Foster, ki je stara komaj nekaj dni, državljanka Kanade, ZDA, Holandske ali Jamajke. Deklica se je namreč rodila v višini tisoč metrov nad ozemljem Združenih držav Amerike. Njeni starši so iz Jamajke; luč sveta je zagledala v holandskem letalu, prvič pa je stopila na zemljo v Montrealu v Kanadi. Njena mati Gloria Foster se je na Jamajki vkrcala na letalo, da bi jo preneslo v London, kjer je njen mož. Nad Pensilvanijo pa se je število potnikov v letalu povečalo za malo Foster. Podzemsko pristanišče za švedsko mornarico sl rj* Kljub njeni nevtralnosti je znano, tla ima Švedska eno izmed najmodernejših armad na svetu. Tudi mornarica ni majhna, kar je pa še več vredno, je to, da je zelo sodobna. Pred kratkim So švedske oblasti Izdale javnosti še eno tajnost. Ob vsem Baltiku so napravili v skalnaia obrežja posebne tunele, kjer lahka pristajajo tudi največje vojne ladje. Na sliki vidimo švedskega rušilca »Uppland« (1S80 ton) zasidranega v podzemskem pristanišču. Ta pristanišča so varna pred bombardiranjem, obenem pa ss na ta način lahko dobro skrije razmeroma velika fiota Ženitveni pes Njihovi klienti in dohodki prenesel iz go.,.3 mali bodo ijšali njihovo tekanje po polju. Te avtomobile, v katerih bo prostora za tri ljudi, bo poganjal majhen električni motor, ki ga bo oskrbovala baterija. Prvi avtomobilček za igranje golfa bodo poklonili predsedniku Ei-senhovrerju, ki je znan kot navdušen igralec golfa. iViiliam Ingram otoka Aru. Ingramovi nasledni ki so etok Mali Tobago podarili državi pod pogojem, da ga spremeni v trajno zatočišče rajskih ptic. "Za ureditev zaščitnega parka, za nasada banan, za vzdrževanje vodnih izvirov bo turistično društvo Trinidada in Tobaga vložilo 5000 funtov. Predvidevajo tudi, da bodo majhno število preostalih rajskih ptic pomnožili s pošiljkami teh ptic iz malajskega otoka Aru. Mali Tobago bo tako postal svetovno znan turistični kraj, ki bo privabil k sebi veliko število tujih turistov. ki bi si radi ogledali to lep- - jsko ptico. Vsi. ki so si ogledali moskovski cirkus, so mnenja, da je kroil- teljica tigrov Margareta Nazarova najbolj pogumna od vseh krotilcev divjih živali. Nazarova nastopa z odraslimi tigri. Na sliki vidimo Nazarovo, ki je splezala na vrh drevesa, odkoder vrbi tigre naj splezajo za njo na umetno drevo V Parizu je 98 koncesionira-nih ženitvenih posredovalnih uradov, v raznih pokrajinah Francije pa jih je še nad 300. V zadnjem času dobiva pariška policijska prefektura mnogo prošenj za dovolitev novih takih posredovalnih uradov. Vse posredovalnice za ženitve imajo več nameščencev, po najnovejših statističnih podatkih pa imajo vse skupaj že nad 250.000 nameščencev. Kako je mogoče, da je danes v Franciji, ki je napredna in raznim predsodkom nasprotna država, tako veliko področje obrti ženitvenega posredovanja? Kliente ženitvenih posredo- Kriza italijanske filmske umetnosti Italijansko filmsko mesto Ci-necitta blizu Rima je bilo še lani tako aktivno, da je bila italijanska filmska industrija po svoji proizvodnji na drugem mestu za ameriško. Kmalu pa se je položaj spremenil in je zdaj italijanska filmska industrija že v velikih skrbeh. O preti, govorijo na je njen glavni vzrok fadralnlm leta^in \ stratosfero Ck-prav razpolaga letalstvo z reakcijskimi letali in raketami so se raziskovalci stratosfere vrnili k mnogo skromnejšemu letalu — k jadralnemu. Pokazalo se je, da lahko jadralna le- Popknm v Benetkah J is*r .<•5 1 .. af - .x ,i Big - :: ■ O čili ff ■ JCerlivn-, so hudi nalivi povzročili pravo poplavo v Ben vekah, N« sliki vidimo Benečane na poplavljenem Markovem trgu tala pod ugodnimi pogoji dosežejo višine, ki so sicer dostopne samo reakcijskim letalom. Po drugi strani pa prevozna sredstva, ki z ogromno brzino lete skozi stratosfero, niso primerna za natančna opazovanja, zato je mnogo primernejše dosti počasnejše jadralno letalo. Zato so raziskovalci predlagali, da bi skonstruirali jadralno letalo s kabino za pritisk, opremljeno z vsemi potrebnimi napravami za polete v naj večje višine, ki ne bi nosilo samo mnogoštevilne instrumente temveč bi omogočilo tudi enemu znanstveniku daljše bivanje v stratosferi. Čeprav zveni to nekoliko neverjetno, ni to v nobenem primeru fantastičen načrt. V zadnjih šestih letih so člani jadralnega kluba v Južni Kaliforniji s svojimi jadralnimi letali dosegli velike višine, v katerih so lahko leteli brez kabine za zračni pritisk in brez umetne oskrbe s kisikom in ogrevanjem. Rekord takega poleta z jadralnim letalom je bil 13.275 čevljev. Pri tem so naleteli na enega najzanimivejših zračnih tokov — ponesel jih je veter, ki prihaja iz Tihega oceana, v Kaliforniji pa udarja v strme stene Sierra Nevade in se obrne navzgor. Strokovnjaki so mnenja, da bi ta veter lahko ponesel specialno izdelano jadralno letalo s široko površino (razpon bi znašal 36 metrov) celo v višino 21.000 metrov! Jadralno letalo bi bilo opremljeno z vsemi znanstvenimi in tehničnimi napravami, vzlet pa bi trajal tri ure. Stroški za izgradnjo takega jadralnega letala bi znašali okrog 200 tisoč dolarjev. krizi, k! splošno, d j »cenzura«. To je pravzaprav tudi res, kajti že mnogo italijanskih novih filmov je bilo zadržanih dolge tedne in mesece. Nekateri novi filmi so bili zadržani po 6 do 9 mesecev in je to povzročilo producentom največjo škodo. Italijanski filmski producenti namreč niso močni kapitalisti, temveč skoraj brez izjeme — skromni podjetniki. Državna cenzura ni zelo stroga samo . glede erotičnih scen v filmih, ki so namenjeni za inozemstvo, temveč še veliko bolj glede vsebine filmov, ki so v zvezi s častjo vojaštva, duhovščine in uradništva. V tem pogledu je cenzura birokratična do skrajnosti, medtem ko je pri filmih z erotično vsebino, ki jih doma ne predvajajo, temveč takoj pošljejo nekam v Južno Ameriko, zelo popustljiva. Pri strogi filmski cenzuri ima veliko vlogo tudi katoliški kler. Ce predstavniki cerkve izjavijo, da ta ali oni film »za mladino ni primeren,« pomeni to, da bo imela filmska industrija okoli 30 odstotkov izgube pri svojih dohodkih. Ce cerkveni predstavniki menijo, da ta ali oni film ni »priporočljiv«, pa to pomeni, da ga sploh nikjer ne bodo mogli predvajati. V vsej Italiji je okoli 12.000 kinematografov, a med njimi jih je nad 5000, ki so pod upravo raznih verskih organizacij in posameznih župnij. Pri cenzuri filmov pa imajo svoj delež tudi razne politične stranke. Neofašisti so že mnogokrat divjaško napadli kinematografe, v katerih so predvajali filme, ki jim niso bili všeč. Ta vzgled so posnemale tudi že Plovba na avtomobilski gumi Devetnajstletni Giuseppe De-ponti je priplul v Benetke na avtomobilski gumi. Deponti je krenil na pot iz svoje rojstne vasi Melso, prevozil vse reke v Padski dolini, zaplul v Jadransko morje in ob obali priplul do Benetk. Pot je bila dolga okrog tri sto kilometrov, prevozil pa jo je v 125 urah. nekatere druge stranke. Stranke, ki so na vladi, pa seveda tudi po svoje odločajo o raznih novih filmih. Filmska industrija zapada v stilsko tudii zoradi previsokih honorarjev zvezdnikov. Za svoj nastop v kakem filmu dobi na primer Gina Lollobrigida 30 milijonov Hr, še več pa je že nekajkrat dobil Vittorio de Sica. Take visoke honorarje morajo filmska podjetja izplačevati pač zaradi tega, ker se italijanska publika mnogo bolj zavzema za nosilce glavnih vlog kot pa za vsebino novih filmov. Vse to in še marsikaj drugega je nekaj čudnega v deželi, ki ima razmeroma največ ljubiteljev filma. Po sedanji statistiki pride namreč na vsakega prebivalca Italije na leto 16 obiskov valnic je treba deliti na dve kategoriji: v prvi kategoriji so plašljivi in nerodni ljudje, v drugo kategorijo pa spadajo tisti, ki imajo dobro preračunane namene. Težko je reči, katera kategorija je močnejša. V drug; kategoriji so očetje in matere tako imenovane boljše družbe, ki skrb; za omožitev svojih hčera ne prepuščajo več raznim plesnim prireditvam. temveč zaradi enostavnosti samo še agenturi za ženitveno posredovanje. Nekdaj so premožne družine pošiljale svoje hčerke v najrazličnejše plesne tečaje, da bi tam našie svojega bodočega življenjskega partnerja, zdaj pa za tako iskanje ni več časa. Vsepovsod so agenture ženitvenega posredovanja in pri njih se to v najkrajšem času opravi. Po statističnih podatkih je samo ena agentura za ženitveno posredovanje, ki je bila ustanovljena pred šestimi leti, že dosegla združitev 23.435 zakonskih zvez. Ženitveni posredovalci so veliki psihologi in ko izkoriščajo razne časopisne oglase, s katerim išče »samostojna starejša žena dobrega in mirnega družabnika za izlete« ali pa »uradnik na stalnem mestu primerno družabnico v svojem prostem času,« jim to še zdaleč ne za- Po naračššu toplo ali dostuje. Ustvarili so s.stem nevsiljive reklame za svoje urade in ta sistem se uveljavlja v vseh družinah, kjer so kandidati za zakonski stan. Agenti posredovalnic se posebno zanimajo za piašljive in nerodne ljudi obeh spolov in, kakor kažejo podatki iz poslovalnic, je takih klientov največ in šč cd njih tudi največ zasluži. Ko odkrije agent ženitvene posredovalnice plašljivega mladeniča, ki si zelo želi zveze s kakim dekletom, ga najprej temeljito psihološko presodi od vseh strani, potem pa mu popolnoma neobvezno pošilja razne ponudbe. Baje se nikdar ne zgodi, da vsaj ena taka ponudba ne bi učinkovala in da ne bi posredovalnica pridobila novega klienta. Ko se plašjivi klienti pojavljajo po prvih ponudbah, jim v posredovalnici znajo povedati še marsikaj o ponudbah, ki si jih prej sami v svoji piaš-Ijivost; niso znali niti predstavljati. Ženitvene posredovalnice v Parizu in v vsej Franciji so torej v polnem obratu, z njihovo pomočjo je sklenjeno mnogo zakonskih zvez, in. če se take zveze kmalu razbijejo, pa ima posredovalnica spet novo delo in nov zaslužek. V ZDA sta se skoro istočasno pojavila dva izuma, ki sta si po učinku popolnoma nasprotna: Naprava proti petrolejskim požarom V velike bencinske rezervoarje so začeli nameščati posebne naprave, ki jib požene v pogon povečana temperatura. Strokovnjaki trdijo, da pogasijo ogenj v nekaj sekundah. kinopredstav. V razmerju s svojim povprečnim dohodkom je italijanski državljan kot ljubitelj filma na prvem mestu, ker si izdatek za obisk filmske predstave otrguje mnogokrat tako rekoč od ust. Zena možu na železniški postaji: »Pa zagotovo piši, čeprav samo na čeke.« eden je za ogrevanje, drugi pa za hlajenje. Za oba ta izuma se zanimajo lastniki avtomobilov. Za ogrevanje potniški avtomobili, za hlajenje pa tovorni, ki prevažajo blago, kateremu škoduje prevelika vročina. V mestu Milwaukee je restavracija pod milim nebom, kamor se gostje pripeljejo kar z avtomobili in iz njih sploh ne izstopijo. V avtomobilih pojedo in popijejo naročene jedi in pijače. Ko postanejo jutra sveža in hladna, zlasti pa pozimi, zahtevajo gostje tudi toploto. Restavracija se je poslužila novega sistema ogrevanja. Pred restavracijo so postavili celo vrsto stebrov, na katere so pritrdili posebne plinske grelce, ki odzgoraj navzdol ogrevajo voznike in potnike, pa tudi strehe avtomobilov. Ker ti grelci ogrevajo direktno objekie in ne sam zrak, ta toplota ne vplivs na tekoče gorivo samih avtomobilov. Nasprotni sistem, to je sistem ohlajevanja, pa je sestavi, en iz železnih cevi, ki so vertikalno zabite v zemljo v razmak,)« nekaj metrov. Visoke so tr> metre, na vrhu pa so povezane z vodoravnimi cevmi. Na vsakem stebru je pritrjena dvojna naprava za hlajenj- z daljšo žica za vključitev tega sistema v že obstoječi hladilni sistem n.a samem kamionu, ki je za p.cvoz mleka in mlečnih izdelkov posebej grajen. Kamione natovar-jjajo z mlekom tef zvečer, zato v vročih dneh pripeljejo kamione do te ohlajevalne naprave in tu parkirajo cel- noč, da lahko naslednje iutrn razvozijo v mesta sveže, nepokvarjeno mleko. Športniki na prižnici Da bi privabi; več mladine v cerkev je neki angleški pastor iz Bridgep-orta pripeljal v cerkev slavne športnike, da bi tl namesto njega brali biblijo. i-fi PIŠE: JANKE TONOVC ZA OČETOM BISEt MIKI MUSTEK 1 m Mravljinčar se je menda čutil povsem varnega In :r.irno nadaljeval svojo večerjo. Osmuknil je a iivega jezika nanj nalepljene mravlje in Jih pozobal največjo slaščico, nalepil nanj brž druge in po-ial to delo najmanj pol ure s tako naglico in p- -no, da ga je bilo veselje opazovati. Mravlje so mirjene begale sem in tja, a bilo jih je vedno 134. Tedaj Je nenadoma od nekod prisopihal upehani Kuni, zavohal nenavadno iival In se pognal proti njej s takim besom, da Jo Jo zvrnil po tleh. Tak položaj Je pa mravljinčarja nemara eelo prijal, zakaj edino njegovo orožje v boju z napadalcem to bili mogočni kremplji, s katerimi bi mogel psa celo ubiti, če ne bi bil dovolj spreten in previden. 135. Kuni Je sknial mravljinčarja zagrabiti za vrat, česar mu pa krempljar ni dovolil. Izmikal se mn je tako spretno in ga obdelava! s kremplji s tako silo, da se Je pes pričel odmikati, ln kasno je bilo, da se bo celo popolnoma umaknil s bojiiča. Dečka je to presenetilo, zakaj poznala sta ga dotlej kot neustral-nega junaka, pripravljenega na spopad s komerkoli ln kjerkoli. C 1SENB1 i »m PRASANJA IN ODGOVOBI zar Franc Celje. odgovora na Vaša vpraša-aradi obzirnosti ne moremo Vas prosimo, da nem č-.te Vaš točen naslov. ašanje: Kako bi dosegli iz-najemnika, ki se je pred ti vselil na podlagi odločbe anjskcga organa v Vašo ; 'insko hišo. katero pa jo .dnjem času samoiastno pre-.n jo uporablja za poslovne •ore? •ovor: Ce se najemnik kljub . noče prostovoljno izseliti, mu boste morali stanovanj-igodbo sodno odpovedati. :o odpoved obstoja v danem u tudi razlog po tč. 1 čl. 60 o upravljanju stanovanj-po katerem predpisu tnik hiše (ki ni vključena vanjsko skupnost) pravico Jati stanovanjsko pogodbo, rablja uživalec stanovanje 7e namene, ne pa v tiste, ki 'jeni s pogodbo. Prisilno • n^> no d- 7.vršne sodbe sodišča, čim mu . octocr p.eskrbel urugt-L-bne:Se stanovanjske pro-- - kolikor pa ima Vaš ne-: že diugo stanovanje, potu d: ta okolnost predstav-azlog za odpoved, ter bi bi-.na izselitev možna takoj, ozadevno sodna odločba o di postala izvršljiva. — li prostor: se oddajajo v •n na podlagi proste pogodbe. Kupon za pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja« D. I. J. Vprašanje: Ali Je vajenec kovinske stroke, ki Je v 4. mesecu učne dobe postal manj zmožen za delo zaredi nesreče, ki Jo Je utrpel izven dela, upravičen do invalidnine? Odgovor: Po čl. 7? zakona o socialnem zavarovanju ima pravico do invalidnine zavarovanec, katerega delovna zmožnost Je zmanjšana zaradi bolezni ali nesreče izven dela za več kot 1/3 do 3/4 le pod pogojem, če ima določeno delovno dobo, ln sicer zavarovanec, ki že nima 30 let, 3 let, zavarovanec, ki ima več kot 30 let, pa 10 let delovne dobe. Glede na na navedeni predpis pa vajenec, za katerega sprašujete, ni upravičen do invalidnine. M. M. L. vprašanje: Ali ln pod kakšnimi pogoji Je samska oseba upravičena do enodružinskega stanovanja? odgovor: Po čl. 12 republiške uredbe o razdeljevanju ln odpo-vedi stanovanj, se lahko podeli samski osebi enosobno družinsko stanovanje le izjemno, ln sicer samski osebi, ki Ji Je potrebno lastno gospodinjstvo lz zdravstvenih razlogov, če Je to potrjeno z zdravniškim potrdilom bolnice ali drugega zdravstvenega zavoda (zdravniško spričevalo ne sme biti staro nad 6 mesecev), nadalje nad 50% vojaškemu vojnemu Invalidu ali delovnemu invalidu, ali pa moškemu prosilcu, ki Je star nad 55 let, oz. ženski prosilki, ki je stara nad 50 let. Pravni nasveti v »SLOVENSKEM šentjakobsko GL.EDAL.I8CB > LJUBLJANA Mestni dom Sreda, S. nov.. Ob 20. Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra. lz-ven. Sobota, 12. nov., ob 20. Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra. izven. Nedelja. 13. nov., ob 16. Goemer: »Pepelka«. pravljična Igra z godbo, petjem in plesom. Nedelja, 19. nov„ ob 20. Finžgar: »Divji lovec«, ljudska Igra. izven. Ker so bile vse predstave doslej razprodane d« mnogo obiskovalcev ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v predprodaji pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje teL St. 32-860. MESTNO GL.EDAL.I8CB CELJE Četrtek, 10. nov. ob 20.: George Axelrod: Sedem le« »komin, premiera. premierska abonma ln izven. Petek, 11. nov. ob 18.: Aleksander M a rodi č: Operacija Altmark. IV srednješolski abonma. Sobota. 12. nov. ob 20: George Axdrod: Sedem let skomin, sobotni abonma ta izven. Nedelja, 12-nov ob 19.20: George Axelrod: Sedem let skomin, nedeljski abonma la izven PBEDAVANJA Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike ln medl-clnce višjih semestrov na predavanje doc. ing. Jen ček Ladislava: »Doza pri altrazvočnem obsevanju«. Predavanje bo v petek, 11. novembra 1*55, ob 19.30 url v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. -P Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov bo priredilo v petek, u. nov. 1955. v predavalnici rudar-sko-metalurškega oddelka Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva 32 (velika predavalnica pritličje P 5), ob 20. url predavanje ing. Jerin Albina z naslovom: »Avtomobilski promet v ZDA«. Obveščamo vse rezervne oficirje Zelene Jame in Jarš, da je 10. XI. t. 1. ob 18. uri v dvorani Titovega doma splošno predavanje. Predava kapetan I. Brezovec. — Vabljeni! -P KONCERTI RAZPISI RAZPIS Bolnica na Jesenicah razpisuje naslednja delovna mesta: mesto specializanta iz ginekologije in porodništva, mesto rentgenskega tehnika, mesto bolničarke, mesto otroške negovalke, dve mesti za medicinske sestre (zdr. pomočnike), mesto šefa kuhinje. Prošnjo s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Bolnica Jesenice. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah. -R POROČEVALCU« — iOLEDAR reda, 9. novembra: Nevenka, nrtek, 10. novembra: Andrej. novecnbra 1912 je bila na Ko-ustenovljena Kraj iška divi-k je med narodnoosvobodil-. bojem sodelovala v 1160 spori :n dala 10 narodnih hero- a Prirodoslovno matematični ulteti v Ljubljani je bil diplo- a n iz matematike Krajnik ez s Suhe pri Škofji Lokrl. n te mistična sekcija SZD ima redni sestanek dne 12. nov. . v Trbovljah. Po prihodu vla~ se bomo ob 16. uri ogledali rne tovarne, kjer bo nato v .rani ob 17.30 uri strokovni se-'.ek. Referirali bodo: doc. dr. n kota: Endocarditis parietalis asticaLogfler, dr. N. Starki: : »us visceraliis in asistent dr. Primer eosinofilne ceikčne kcije. Ugodna zveza z vlalki v se stneri. O " KO t .b I e C« jrttr&g f&k-ž t X J>' Xo a 1 e t n in RAZPIS Zdravstvena postaja Kidričevo brezplačno: in mesto zobozdravnika ali den- tista. Nastop službe za zdravnika 1. I. 1956. Nastop zobozdravnika ali dentista takoj. Plača po dogovoru. Vlogo aa sprejem pošljite na Zdravstveno postajo Kidričevo. Komfortno stanovanje a centralno kurjavo zagotovljeno. -R IVIH VIST! bejni Mtr pro s to r o v Zahvala. Slovenskemu poroče-cu in Državnemu zavarovaloe-• zavodu se zahvaljujem za izločilo zavarovalnine v znesku ik» din, ki sem jih prejela za ezaodo, kj je doletela mojega oža — stalnega naročnika »SP«, laračič Neža, Zg. Bela 57, p. Preddvor. Pot v Kamniško Bistrico Je zo-jet odprta za avtomobilski promet. Planinsko društvo Ljubljana - matica. Metati denar skozi okno, se pra-krompčr vskladlščiti brez za-cite pred gnitjem. Za 390 kg i-irorr.pirja je dovolj 1 kg KRO-SANA. Gospodinja, varčno gospodari! n pri čiščenju te ne prevari. Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj M- mo poznano »Jela« kopalno col. Osvežuje telo. desinficira ln krepi tvoje živce! GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sreda, 9. nov. ob 17.: Javni razgovor z obiskovalci (v dramskem foyeru — vstop prost), ob 20: Lorca: Svatba krvi. Abonma U. Četrtek, 10. nov., ob 20. Lorca: Svatba krvi. Abonma K. Petek, 11. nov., ob 20. Miller: Lov na čarovnice. Abonma D. Sobota, 12. nov. ob 20.: Machiavelli: Mandragola. Izven ln za podeželje. Nedelja, 13. nov. ob 15.: Miller: Lov na čarovnice. Izven ln za podeželje. ob 20.: Machiavelli: Mandre- gola. Izven Bi za podeželje. Danes v sredo, 3. novembra, ob 17. uri bo v dramskem foyerju Javen RAZGOVOR GLEDALIŠKEGA VODSTVA Z OBISKOVALCI. Vodstvo Drame želi v tem ln v bodočih razgovorih dobiti neposreden stik z obiskovalci, spoznati želje, predloge ln kritične pripombe iz njihovih vrst, hkrati pa bo obiskovalcem odgovarjalo na vsa vprašanja, ki zadevajo delo dramskega gledališča. — Na razgovor vabimo vse obiskovalce in prijatelje Drame SNG. Vstop je prost. OPERA Sreda, 9. nov. ob 19.30: Maesenet: Man on. Abonma red E. Četrtek, 10. nov. ob 19-30: Woif-Ferrari: Štirje grobijani. Abonma red F. Petek, U. nov. ob 13.: smetano: Prodana nevesta. Zaključena predstava za gimnazijo Kamnik. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sreda, 9. nov. ob 20.30: Giraudoux: Trojanske vojne ne bo. Abonma Gradbene srednja gola tn TSS III. Četrtek. 10. nov. ob 20.: Cehov: Utva. Abonma TSS L Petek, 11. nov- ob 20. LeOkovec: Dva bregova. Abonma LMS L Sobota, 12. nov., ob 20.: Anoullh: CoJomba. Izven. Nedelja, 13. nov., ob 20.: Glrau-doux: Trojanske vojne no bo. Izven. RAZPIS Kmetijska zadruga Izlake pri Zagorju ob Savi razpisuje mesto upravnika in trgovskega po-močnika(-ce). Pogoj za upravnlSko mesto: popolno znanje o kmetijstvu in o vodstvu kmetij sikih zadrug ter večletna praksa v kmetijskih zadrugah. Za pomočnika(-co) zaželena praksa v kmetijskih zadrugah. Plača po kolektivni! pogodbi. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe s l. I. 1966. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Uprava Kmetijske zadruge Izlake. -R UMRLI Nenadoma nas Je zapustila naša ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra in teta IVANKA JORDAN roj. Burica učiteljica Pogreb nepozabne bo danes. 9. nov. 1955, ob 13. uri lz hiše žalosti, Dragomelj »4. na pokopališče St. Pavel. Žalujoči: mož Jože. hčerkica Breda, oče in mati, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. Dragomelj, Maribor, Ljubljana. Beograd. 8. nov. 1955. ZAHVALE Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo ln sestro MARIJO JAZBEC 4. XI. 1955 v Branici. Zahvaljujemo se vsem, ki so izrazili sožalje z venci m cvetjem. Najiskrenejša zahvala dr. Avgustu Špacapanu iz Vipave za njegovo požrtvovalnost ln tjrud ter lajšanje bolečin. Vsem naša iskrena zahvala. Žalujoči: mož, otroci Ivan, Mara Bogomir, mama in oče, nečakinja Dorica z možem, neutolažljiva sestra in brat z družino. Družina Bizjak - Col Sabina Skalarjeva, nagrajenka jugoslovanskega tekmovanja glasbenih umetnikov in pariškega konservatorija, koncertira v petek, U. novembra, v Filharmoniji. Pri klavirju Pavel Sivic. — Vstopnice pri blagajni Filharmonije, abonenti imajo popust. -K RADIO SPORED ZA SREDO 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 3.20 Naš predlog za Vaš jedilnik; 3.25 Reklame; 6.35 Jutranji orkestralni spored — Jules Massenet: Slike iz Alzacije; 7.10—7.30 Zabavne melodije; 11.00 Radijski koledar; 11.03 Gospodinjski nasveti; 11.15 Vedro glasbo Izvajata tam-buraški orkester ljubljanskih •Svobod« p. v. Matka Sijakoviča In trio Dorko Skoberne; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Vatel platna bi rad (reportaža Dušana Kralja- — b) V Argentini (pripoveduje Evald Sitar) — ponovitev; 12.05 Lahek opoldanski glasbeni spored;; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Lukman: Opazujte sadne sorte; 12.40 Virtuozne violinske skladbe izvaja violinist Isaac Štern; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.30 V pesmi ln plesu po Jugo slavijl; 13.50 Radijska šola za nižjo stopnjo: M. Bartenjev (po K. Ewaldu) Kako so se spreminjale pokrajine (ponovitev); 14.35 2eleii ste — poslušajte!; 15.15 Zabavna glasba- 13 30 utrinki lz 11-teraiture — G. K. Wodehouse: Vila Kovačnlk IL del; 15.45 Poje mladinski pevski zbor lz Vitanja p. v. Tinee Nagode; 16.00 Družinski pogovori — Lea Smasek: Predšolski otrok spoznava svet: 16.10 Popoldanski simfonični koncert — Hec tor Berlioz: Korzar, uvertura — Johannes Brahms: Četrta simfonija: 17.20 Zabavna tn plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.13 Skladbe ln priredbe Danila Bučarja poje Planinski oktet; 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 18.45 Igra LlublJanški plesni sekstet poje Zlata Gašperšič: 19.00 Radijski dnevnik: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame: žo.oo Richard Strauss: Saloma, glasbena drama v 1 dejanju: 21.45 Glasbena medigra: 22.15—23.00 »Jazz- coctail«; 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — Bela Bartok: Dlvertlmento za godalni orkester — Milan Ristič: Druga ■mfonljai SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 545, 64», 7.06, 13.6«, 15.06 17.0«, 19.00 ln 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (peeter glasbeni spored); 6.20 Naš predlog za Veš Jedilnik; 6.25 Reklame; 6.35 Jutranji orkestralni spored: Niccolo Paganinl: Perpetuum mobile; Pavel Sivic: Divertimento za klavir in orkester; 7.10—7.30 Igrata ansambla Češka godba tn kvartet Frank; 11.00 Radijski koledar; 11.66 Gospodinjski nasveti; 11.15 V lahki glasb; iz dežele v deželo; 11.45 Mladinski zbori pojo pesmi iz glasbene revije »Grlica« (glasbena oddaja za pionirje); 12.0D Opoldanski operni koncert; 12.30 Kmetijska univerza — Ing. V. Masten: Za boljši pridelek sadja; 12.40 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor »Ljubljanski zvon« p. v. Slavka Mihelčiča; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Spored popularne simfonične glasbe (Arnič, Binet, Strauss, Tajče-vlč, Leskovic); 14.25 Ljudsko prosvetni obzornik: Knjige Prešer- nove knjižnice; 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Hammond — orgle v ritmu; 15.30 Iz mladinske književnosti: Dve zgodbi dveh mladih piscev; 15.45 Lepe melodije: 16.00 Gospodinjski omnibus; 16.10 Glasbene uganke; 17.20 Zabavna in pleena glasba, vmes reklame: 18.00 Domače aktualnosti; 18.10 Pesem skozi stoletja (ciklus samospevov iz domače ln tuje glasbene ustvarjalnosti); 18.30 Radijska univerza: O ventilaciji in razsvetljavi; 18.45 Igra Veres Lajos s svojim orkestrom: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes Tekla-me; 20.00 Mladinska oddaja; 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Fram Levstik: Jun. tez (ob 10-letnici nastanka); 21.30 Ludwig van Beethoven: Sonata za čelo ln klavir op. 69 : 22.15—23.00 Po svetu Jazza: 22.15—23.00 UKV program: Nočni operni koncert; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). MALI OGLASI SPREJMEMO tovarišico » pr!«r it-no šolsko izobrazbo za mezdno knjigovodstvo. »Angora« — tov. pletenin, Ljubljana, Emonska c. 2. Prošnje osebno postavite na upravo podjetja. 21132-1 ATV'*T>TTC'’T,’’> a va manjše obrtno podjetje v Ljubljani is._E.mo za ta^oj. Piača po tarifnem pravilniku, ponudbe z življenj epi sem pošljite v oglasni oddelek pod »12«. 21124-1 SPREJMEM dobro brivsko-frizer-sko pomočnico (-ka) v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Juvane, frizer. Ribnica — Dolenjsko. 21119-1 HOTEL »Grajski dvor« Radovljica nujno potrebuje kvalificiranega natakarja — šefa strežbe in kvalificirano kuharico. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov. 21094-1 SLUŽBO v gostilni ali restavraciji za izdelavo in pečenje čevapčičev iščem. — Petrič Jovo Smartinska 23. 21120-1 AVTO LIČARSKI MOJSTER želi spremeniti službo. Nastop takoj. Ponudbe v ogl. odd. Slov. poročevalca pod »Sposoben za vse«. 21162-1 DELAVCE sprejme ipecerijsko podjetje »Emona«, Ljubljana — Borštnikov trg 3. 21111-1 INDUSTRIJE IN PODJETJA LR Slovenije! Prevzamem zastopstvo ali predstavništvo za LR Srbijo. Imam svojo pisarno, telefon in svoj avto »Volkswagen« za potrebna terenska potovanja. Filipovič, Beograd. Varšavska 6. telefon 29-688. 20902-1 OBRTNO PODJETJI »Precizna mehanika«, Ljubljana. Čopova 44, razpisuje mesto knjigovodje. Pogoj: večletna praksa. Plače po dogovoru; nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ln opisom dotedanje službe pošljite na upravo podjetja. — Sprejmemo priučeno ali kvalificirano trgovsko moč. 21153-1 SPREJMEMO takoj prodajalca ali prodajalko za knjigarno ln papirnico. Državna založba Slovenija, Meetnt trg 28. 21155-1 SPREJMEMO administrativno moč s končano srednjo ali dvoraz-redno trgovsko šolo in z znanjem strojepisja. Nastop službe takoj. Mestna kanalizacija. Ljubljana, Ambrožev trg 7. 21151-1 PUSKARNA KRANJ sprejme absolventko srednje ekonomske šole — tudi začetnico — za delo v komerciali in večje število puškarjev, orodjarjev ali ključavničarjev vajenih ročnega dela. Plača po tarifnem pravilniku — dogovoru. 21150-1 FANTA takoj sprejmem h konjem — Pavšič, Ul. Milana Majcena 8, Šiška. 21146-1 ISCEM honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Nemška korespondenca« v ogl. odd. 21144-1 ISCEM O več uslužbencev za delo v turističnem podjetju. V poštev pr1rt**4o ** znanl^rri tujih JezikoL Ponudbe s prepis; šoiskih ;n ostalin dokumentov ln z življenjepisom oddajte v ogl. odd. pod »Turizem«. 21143-1 ŠOFER B kategorije išče službo kjerkoli. Naslov SP Celje. 21140-1 KMETIJSKO GOSPODARSTVO — Črnci—Apače razpisuje po sklepu seje DS mesto upravnika ob-rata-delovišča. Pogoji: Srednja kmet. šola in 3-letna praksa ali nižja kmet. šola z 8-Ietno prakso. Plača po tar. pravilniku, nastop službe s 1. 12. 1955. Družinsko stanovanje Je takoj na razpolago. — Nadalje sprejme na prakso dva kmet. tehnika, pripravnika. Po končani praksi zagotovljen nastop službe pri KG — Črnci. Sprejem po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite s potrebnimi dokumenti ln življenjepisom na upravo KG Črnci— Apače. 2U39-1 KNJIGOVODJO (-k!njo) s prakso v zadružnem knjigovodstvu išče KZ. — Pismene ponudbe z Izobrazbo in dosedanjo zaposlitvijo pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Brezje — Gorenjska. 21137-1 BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO, zmožno samostojnega dela, tudi moškega, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku. 21168-1 PRIČENJAM z angleškimi lekcijami. Loos, tel. 22-145. 21166-2 MODERNA SAMSKA SPALNICA, orehov furnir, odlično izdelana, naprodaj v mizarstvu Zveze gluhih, Vidovdanska 24. 21163-4 STARE POSTELJE z žimnicami prodam. Naslov: Reber 3, popoldne. 21157-4 HARMONIKO, 80-basno, nujno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Klavirska«. 21147-4 NOVO SAMSKO SPALNICO, zeleno pleskano, prodam. Naslov v ogl. odd. 21138-4 GASPERCEK, nogavice, gumijaste in črno suknjo, ugodno prodam. Loboda, Ljubljana, Čufarjeva ul. 19, pritličje. 21087-4 BATERIJSKI RADIO prodam. — Naslov v ogl. odd- 21131-4 PRAŠIČA do 100 kg težkega (za rejo) prodam. Ižanska 178. 21130-4 PODGANE, MISI IN VOLUHARJE struplte z ing. Prezljevlmi preparatu Ljubljana. Wolfova 3. 21089-4 OMARO ZA OBLEKO, kuhinjsko omaro ln posteljo prodam. Ogled od 15. do 17. ure, Nazorjeva 6. 21126-4 KUPIMO večjo količno T železa 70 X 36 X 8 mm ali slično. Kovinsko podjetje Žalec. 20828-5 PLETILNI STROJ štev. 4 in 6 in stroj za česanje žime kupim. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Rabim za obrt«. 20917-5 KAKRŠENKOLI PROSTOR, primeren za predelavo v stanovanje, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prostor«. 21133-7 »UNION«; amer. barvasti film »Sneg na Kilimandžaru«. Brca tednika. Predstave ob 15., 17., 19. in 21 V gl. vi.: Gregoiy Pečk in Ava Gardner. »KOMUNA«: amer. film »Greh noči«. Tednik. FN 45. Predstave ob 15., 17.30 ra 20. V gl. vlogi: Spencer Tracy ln Katherlna Hepburn. •VIC«: amer. barvni fum »Bledo-ličnikov sin«. Predstave ob 16., 18 in 20 V gl vl.: Bop Hope in Jane Russel. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do XI. ter od 14. dalje. »Sl-OGA«: angl. dok. flim »Pod Rdečim morjem««. Tednik. Pred. stave ob 15., 17., 19. in 21. V gl. vlog;: Hans Hass tn Lotie BerL Ob 10. je matineja amer. barv. filma »Biedoličnikov sin«. Prodaja vstopnic od 9.30 do U. ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9. dalje. »SOČA«; amer. barvni tlim »Ble-doličnikov sin«. Tednik. Predstave ob 16., 18. iin 20. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. •SlaKA«; angleški film »Mlada za. ljubljenca«. V glavni vlogi: Odl-le Versois, David Knight in Joseph Tomelty. Predstave ob 16., 18. ln 20 Prodaja vstopnic od V četrtek isti program! TRIGLAV, angiešk: Illm »Mlada zaljubljenca«. V glavni vlogi: Odile Versois. David Knight in Joseph Tomelty. Predstave ob 18., 13. in 20 Prodaja vstopnic od 15. dalje. V četrtek isti program zadnjič! LITOSTROJ: angl. film »Ocenjena«, ob 20. V Četrtek isti program! VEVČE: francoski film »Afera Mauricius«. V četrtek isti program! ZADOBROVA: angl. film »Pikova dama«. DOMŽALE: angl. film »Očka vrni se«, ob 18. in 20. V četrtek isti program ob 20. KAMNIK: amer. film »Hčerka Bele Star«. V četrtek isti program! JARŠE »INDUPLATI«: angleški film »Možje«, ob 20. V četrtek isti program ob 19. BLED: francoski film »Sužnji«, ob 17. in 20. V četrtek isti program ob 20. BREŽICE: francoski film »Oven s petimi nogami«. V četrtek isti program! NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Oslovske norčije«. V četrtek isti program. JESENICE »RADIO«: amer. film »Rdeča reka«, ob 18. in 20. V četrtek isti program. JESENICE »PLAVŽ.: amer. film »Lahko je ljubiti«, ob 18. ln 20. V četrtek zaprto 1 KRANJ »STORZlC«: V četrtek ob 16., 18. in 20. amer. barvasti film »Po čem slava«. ZAZIDLJIVA PARCELA V Sp. Šiški. 633 m?, zazidalni podatki v redu, ugodno naprodaj. Inf. v Posredovalni olsarni, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6. ZAZIDLJIVA PARCELA JV Viž-marjih pod klancem. 1774 m-, zazidalni podatki v redu, ugodno naprodaj. Inf. v Posredovalni pisarni, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6. 21167-7 OPREMLJENO SOBO za 5 mesecev iščem. Ponudbe pod »Indijski študent« v ogl. odd. 2U18-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Kamniku zamenjam za enakega kjerkoli v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 23750-9 DVE ENOSOBNI STANOVANJI s pritiklinami v Sp. šiški naprodaj po 300.000 din. Inf. v Posredovalni pisarni, Ljubljana. Tavčarjeva ul. št. 6. PRODAM dvosobna komfortna stanovanja. Ponudbe pod »Kcm-fort« v ogl. odd. 21123-9 DEKLE za delo v popoldanskih urah dobi stanovanje ln hrano po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 21152-9 VSA KROJAŠKA DELA nutl m brezplačno osebi, ki mi preskrbi opremljeno sobo. Grem tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Nujno«. 21136-9 SREDNJEŠOLKI nudim vso oskrbo. Ponudbe pod »Nadzorstvo« v ogl. odd. 2U43-9 IZGUBLJENO notes denarnica Celje—Luš.-.o z večjo vso,j ut-narja in mojstrskim spričevalom naj pošten najditelj vrne proti visoki nagradi, ker denar ni bil last izgubitelja. — Gobec Ignac, Mariborska 98. Celje. 21149-11 POSOJILA 40.000 iščem. Dam garancijo ali prodam inozemski radio. Ponudbe v oglasni oddelek pod »NOV«. 21128-11 KMETIJSKO POSESTVO OZZ V STIČNI razpisuje aa zgraditev sovejega hleva v Sent Vidn pri stični JAVNO LICITACIJO v prostorih okrajne sadrafne sveža v Ljubljani. Aškerčeva 3. dne 23. novembra 1955. Predračunska vsota gradbenih del znaša 19,918.062 dinarjev Rok dograditve Je 30. maj »56. — Elaborate lahko dvignejo zainteresirana podjetja na Okrajni zadružni zvezi v Ljubljani dne 11. novembra 1986 od 9. do 14 ure. Višina varščine znaša 0.3 % predračunske vsote ln se mora položiti pri predložitvi ponudbe skladno a predpisi pravilnika (Uradni list LRS 17-55). Ponudbe sprejema komlalja za licitacijo pri Okrajni zadružni zvezi Ljubljana do 23. novembra »65 do M. ure. Železarna Zenica Zenica obvešco svoje ootrošnike, de sprejema promptno dobavo železniških tračnic Tipa: S Ste, Za In I?a Kvalitete: la. Do in Ola Dolžine: valjane dolžine Poiiljka: vagonskr količine - 30 ton t t t UPORABLJAJTE TUDI VI f^Poax V.ous klinično preizkušeno kremo! Posebni družabni plesni tečaj i a starejše interesente (-ke) (tudi poročene) s sistematičnim po ukom vseh najvažnejših plesov ln tradicionalne četvorke ae bo Driče! v četrtek !7. novembra ob 20.15 zvečer v »Centralni plesni Soli« (poleg Zmalskega mosta) Informacije — vpisovanje vsak dan od 17 do 21. Vodi mojster šenko. Usodna bolezen nam je Iztrgala Iz naše sredine ljubega, dobrega, skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta MIRKA DETIČEK sodnika ▼ pokoja Pogreb našega dragega pokojnika bo v četrtek, dne 10. novembra ob 18. url na okoliškem pokopališču v Celju. Celje, 8. novembra 1955. / Žalujoča rodbina Detiček in ostalo sorodstvo Lesno industrijsko podjetje Ljubljana rsiplsaJe I mesto RAČUNOVODJE podjetja Pogojit potrebna Je višja strokovna izobrazba s 3-letno prakso ali pa srednja strokovna Izobrazba s najmanj 5-Ietno prakso kot računovodja v lesni Industriji. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite najpozneje do 25. novembra 1955 na upravo podrtja, Ljubljana. Parmova ulica 37-1. Prodamo ii znamke »Bedford«, nosilnost 3 tone Trgovsko grosistično podjetje »GILINTERUft« Ljubljana, Trubarjeva cesta ŠL 1 I str. / SLOVENSKI POBOCEVULEC / St. ara — 9. novembra 1955 „Metaini“ manjkajo strokovnjak Doslej smo v našem časopisju fco večkrat pisai: o naporih delovnega kolektiva mariborske »Metalne« pri izpolnjevanju proizvodnih nalos, pri prodaji njihovih izdelkov doma in v tujin: in o nekaterih drugih problemih podjetja. Na težave pa smo preveč pozabljali. Le teh v tako obsežnem podjetju veliko. Projektivno-kunstrukcijsk: biro se bori s stalnimi težavami pri izpopolnitvi strokovnega kadra, ki mu ga primanjkuje. Se vedno primanjkujejo temu biroju tehniki, gradbeni in strojni inženirji ter starejši konstruktorji. Kazen tega primanjkujejo ustrezni prostori za mostovno in žerjavno skupino. Tehnologi v delavniški pripravi svoje delo sicer zadovoljivo opravljajo. vendar je še čutiti pomanjkljivo strokovno izobrazbo, zaradi česar tehnološki postopki ne morejo biti dovolj preštudirani. Delavski svet je na svojih zasedanjih ponovno ugotavljal potrebo strokovne izpopolnitve delevniške prnravs s kvalitetnimi uslužbenci. Kazen omenjenih težav s kadrom obstajajo še drugi, večji problem: glede rednega dotoka dokumentacije in dodatnih naročil. Iz statističnih podatkov o proizvodnji podjetja je razvidno, da je proizvodnja napram planom v letih 1954 in 1955, kakor tudi izvršitvi v letu 1954 občutno nazadovala. Vzrok za takšno stanje leži v spremenjenem asortimentu proizvodnje, kei dajejo letos prednost objektom, hidro- in termoelektrarn. To dajanje prednosti povzroča neracionalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Zaradi tega se nujno pojavljajo ozka grla na strojih in ročnih delovnih mestih. Težave v proizvodnji še vedno povzročajo pomanjkljivi načrti, slaba razdelitev tehnoloških postopkov, pomanjkanje materiala, večmesečna kasnitev nekaterih poddobav, nekatere začetniške napake pri kvalitet izdelave in slaba disciplina v nekaterih delavnicah. Kvaliteta dela mnogo trpi zaradi izredno veiike fluktuacije delavcev. Novi delavci potrebujejo določen čes za priučil3v. kar je zlasti v tietjem četrtletju v delavnicah zelo očitno. Iz razpoložljivega amortizacijskega sklada v višini 40 milijonov dinarjev so porabili čez 32 milijonov dinarjev, medtem ko bodo s preostankom tlakovali staro mehanično delavnico, montirali ravnalni in uvijalni stroj, razširili kovačijo, popravili horizontalno hidravlično stiskalnico, uredili betonski tlak v montažni hali in opravili nekatera druga dela. V devetih mesecih letošnjega leta je podjetje sklenilo pogodbe za 10.212 ton svojih izdelkov v vrednosti 2 milijardi 709 milijonov dinarjev, s čimer je krita proizvodnja za leto 1S5G in deloma za leto 1S57. Podjetje se je udeležilo sejmov v Novem Sadu, Zagrebu. Bledu, Skopijo in Mariboru. Zaradi omejenih kreditov podjetje n; moglo redno poravnati dospelih računov in zato so imeli ob koncu septembra za okrog 450 milijonov dinarjev neplačanih računov. Ob koncu tretjega tromesečja so ugotovili izredno visoke zaloge materiala, ki znašajo co podatkih mater* -alnega knjigovodstva 9776 ton. Te čezmerne zaloge močno obremenjujejo obratna sredstva in so eden izmed glavnih vzrokov za težko finančno stanje. K. M. 2a mejo med gozdom in pašnikom Odkar so začeli na Tolminskem z načrtnim pogozdovanjem, se vse bolj opaža med ljudmi nezadovoljstvo zaradi meja med gozdovi in pašniki. Ze od takrat skoraj ni množičnega sestanka ali zbora volivcev, na katerem ne bi razpravljali o tem. Gozdarji bi radi čini več pogozdili, planšarji pa bi hoteli imeti čim več pašnih površin. Zaradi zanemarjenosti ali pa kakih drugih vzrokov je številne pašnike r.a Tolminskem že znatno preraslo grmičevje, ponekod pa tud: pravo drevje. In ko se sedaj odločajo za čiščenje teh pašnikov, naletijo česlo na ovire pri okrajni gozdni upravi, ki smatra pašnike že za gozd. Preden pride do končne odločitve, na marsikdaj mine precej časa in tako se prepotrebno čiščenje planinskih pašnikov zavlačuje. Prav zaradi takega spora so že julija prekinili čiščenje ene najobsežnejših planin na Tolminskem — Božice pod Stolom, Cezscčani bi čimprej radi vedeli za mejo na svoji planini na Goiobarju, na istem pa so tudi marsikje drugje. Zaradi navedenega bi bilo morda koristno, da bi čimprej sestavili posebno komisijo, v kateri naj bi bili zastopani okrajna goz,dna uprava, okrajna zadružna /veza, prizadeti in morda še kdo. Ta komisija naj bi dokončno in povsod določila mejo med gozdom in pašnikom. Pri tem bo morala upoštevati pomen, ki ga imajo planinski pašniki za tolminske živinorejce in koristi gozdov. Srednja pot bo prav gotovo vse zadovoljila. Za zaključek naj omenimo, da na planini Božici pod Stolom v dobrih treh mesecih še niso utegnili urediti te zarieve, čeprav so začeli čistiti že spomladi. M. T. Konferenca ZK '4 Slov. Konjicah Na zadnji občinski konferenci ZK v Slov. Konjicah je govoril sekretar tov. TJrlih o našem bodočem gospodarskem razvoju. V razpravi, ki je sledila, je govoril tudi zvezni ljudski poslanec tov. Simonič. Govorniki so se pritoževali., da itmajo do podjetjih največ težav s tistimi, ki niso niti delavci niti kmetje. Taki delavci se prav malo zanimajo za delo delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih organizacij, ne kažejo pa tudi posebnega zanimanja za strokovno usposobitev. Glede zaposlitve takih ljudi bo vsekakor treba prej ali slej nekaj ukreniti. Dalje so razpravljali še o raznih drugih pomembnih zadevah. S konferenco so bili vsi zadovoljni in izražali željo, da bi se z vodilnimi okrajnimi funkcionarji še večkrat pogovorili o gospodarskih in drugih zadevah, ki jih srečujejo vsak dan pri svojem delu. L. V. / Ir- » JEZARA Sl SAK s|SAK PREDGRADE Telefoni: 351. 3b4 in 355 Brzojavni naslov: Zeljezara Sisak Teleprinter: 02188 Obveščamo vse potrošnike brezšivnih cevi, da za leto 1956 ne bomo sklepali neposrednih pogodb za cevi s potrošniki. Oskrbovanje potrošnikov bodo opravljala izključno naslednja trgovska podjetju: •»JNDU5TRG7EKNA« tebničko radnja, Zagreb, Trg Republike 12 .rŽELJPGH« zagrebačko želfez. poduzeče, Zagreb, Martičeva 14 »TEH^GMETAL« tehnično trgovina, Ljubljana, Titova c. 16. •sJEKLGTEHMA« trgovina z železnino na veliko in malo, Maribor »ME7AL.SERVJS« tehnička radnja, Beograd, Travniška 3 »TEHMGP30MET« trg preduzeče za premet na veliko. Beograd. Nušičeva 6 »S8AMAT « poduzeče za promet grad), materijalom; Zagreb. Palmotičeva 56 »SERVIS« iohr.ičko-industrijsko preduzeče, Titograd »TEHNCMSTA!.« trg preduzeče za teh. robu. Novi Sad, Temerinska 12 »TEKNO^ETAL« tehnička radnja, Skoplje »FER0ELEKTR0« tehnička radnja, Sarajevo, M. Sokoloviča 36 »MATERIAL« trgovačko poduzeče na malo i veliko, Split, Savezničko ob. 1 »METALUHSijA« tehnička radnja. Slavonski Brod »TEHNOSERVIS« trgovačko poduzeče na veliko, Niš •»SUMA D! J A« trgovačko poduzeče na veiiko i malo. Kraljevo •»KOVINOTEHNA« Celje, Mariborska 13 »METAL« trg. poduzeče no veliko i mala. Ban|o Luka »ŽELJEZAR« trgovačko poduzeče tefernom robom "o »etiko I malo. Osijek Prosimo vse potrošnike brezšivnih cevi. do takoj prijavijo svoje potrebe za leto 1956 enemu od zgora| navedenih trgovskih iod’etii. svobodno izbira. Opozarjamo potrošnike brezšivnih cevi. da v letu 1956 ne bento ^preiemnli nobenih neposrednih naročil, niti dobavili posameznih pošiljk. TO OSVESTILO NE VELJA ZA PODJETJA ČRNE METALURGIJE. LADJEDELNICE. JUGOSLOVANSKO ŽELEZNICO IN POTRESE VtCOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE. IZ SLOV. KONJIC Sneg in mraz, ki sta nastopila oh koncu oktobra in v začetku novembra, sta povzročila v okolici Slovenskih Konjic precej škode. Kmetje so Imeli takrat na polju še precej sadja, predvsem jabolk, pa tudi nekaj groedja. Vse to sadje so zadruge v glavnem odkupile po nižjih cenah. Mraz je povzročil nekaj škode tudi v opekarni v Ločah, kjer Je zmrznila večja količina surove opeke Škodo Je ocenila posebna komisija. Poleg tega so v tem podjetju izgubili letos okrog 30 proizvodnih dni zaradi slabega vremena. Letos bo ta opekarna Izdelala okrog 2 milijona kosov svojih proizvodov Znaten dvig predvsem proizvodnje zidakov je omogočila predelave strojev. * Medtem ko so doslej v granl-tolomu Cezlak v Oplotnici izdelovali le kocke in robnike za tlakovanje ces/ ter večje plošče, ki jih uporabllajo pr- gradnji hl-drocentral. so začeli pred meseci še z obdelavo zelenega granita. Polea drugega so letos izdelali lz tega kamhta večjo količino okrasnih plošč za po=lopje ljudske skupščine v Llvbliani in nekaj spomeniJcov Podjetje bo potrebovalo za povečano proizvodnjo nekaj novih strojev, ki Jih bodo izdelali kar v lastnih delavnicah. Ker zahteva zeleni granit finejšo obdelavo, so nekaj delavcev že usposobili za to. L. V. Nov trktiv Zvezo komunistov Ker Je na Okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah zaposlenih precejšnje število komunistov, so sklenili, da ustanovijo aktiv Zveze komunistov, ki bi se od časa do časa sestajal in razpravljal o vprašanjih, ki so specifična za komuniste, zaposlene v državni upravi. Tako bi na primer razpravljal o tem. kako komunisti vplivajo na ostale uslužbence, če strankam, ki prihajajo na okraj, pojasnjujejo razna vprašanja z naprednega stališča in pod. Prvi sestanek aktiva je bil včeraj. 8. Kako naf organiziramo vadbo na snegu? MAHIB0R Sreda, '9. novembra. Dežurna lekarna: »Planinka« — Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Gotovac: »Ero iz onega sveta«. Red LMS-1. RADIO 5.—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 7.30—7.40 Domača poročila in objave. 7.40—8. Slovenske narodne poje sopranistka Mija Vidic. 11.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: amer. barv. film »Slmo-ronska roža«. Murska Sobota: amer. film »Sled v luki«. * Četrtek, 10. novembra. Dežurna lekarna: »Pri gradu«. Partizanska c. 1. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Camus: Obsedno stanje. Red B. RADIO 3.—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 7.39—7.49 Domača poročila in objave. 7.40—8. Slovenske in dalmatinske napeve izvaja godba na Pihala Doma JLA p. v. kapetana Pavla Brzulle. 11.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: amer. barv. film »Simo-ronska roža«. Murska Sobota: avstr, film »Jaz in moja žena«. • Umetnostna galerija. Razstava grafike tržaškega akad. slikarja Lojzeta Spacala. Razstavljenih Je 80 monotipij, eno in večbarvnih linorezov "in lesorezov. Razstava akad. slikarja prof. Ferda Majerja. Razstavljenih Je 36 olj, 19 mo-no-tipij, 7 rifb in 3 plastike. Obe razstav: sta odprti vsak dan od 9. do 17. ure do 16. novembra. Ob nedeljah in praznikih je galerija v času razstav odprta od 9. do 13. ure. Krožek za likovno umetnost ln zgodovino umetnosti so osnovali v začetku oktobra pod vodstvom prof. Lajčija Pandurja na I. gimnaziji. Krožek obiskuje 15 dijakov in dijakinj. Začeli so s poukom osnovnih tehničnih prijemov v slikarstvu Pod strokovnim vodstvom sl ogledujejo razstave v Umetnostni galeriji v Mariboru. pa tudi v Ljubljani. Tesno sodelujejo z mladimi kiparji, ki jih je vzgojil akademski kipar Gabrijel Kolbič. Trgovsko podjetje »Planika« Slov. Bistrica poceni proda TOVORNI AVTO »Chevrolet«, 3-tonski, v brezhibnem stanju (generalno popravljen), in visok pisalni stroj znamke »Royal«. Zdravilišče Dobrna takoj ugodno proda: tovorni avto, 3-tonski, znamke »Chevrolet« osebni avtomobil »01ympia« štedilnik, železni, nov, kapacitete 200 obrokov. Ogled avtomobilov in štedilnika vsak dan od 7. do 17. ure v zdravilišču Dobrna. Cprava za komunalno gospodarstvo Trbovlje razpisuje mesto GRADBENEGA ' TEHNIKA z vsaj nekajletno prakso. Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov. Stanovanje zagotovljeno. Navedel bom samo vzoren primer, ki naj služi vsem podzve-zam in okrajnim zvezam, Klubom in društvom za zgled, kako je treba organizirati smotrno vadbo smučanja v naših krajih. Partizan — Narodni dom, društvo za telesno vzgojo v Ljubljani, že nekaj zim uspešno izvaja tovrstne tečaje za svoje članstvo na smučiščih v Tivoliju. Pionirje in članstvo poprej obveščajo pri redni vadbi, kje in kdaj ter pri kom naj se zglase v šolo smučanja. Zbirališče imajo pred svojim domom, kamor najmlajše pripeljejo starši. Tu jih potem po vrstah prevzamejo vaditelji in učitelji smučanja ter jih odpeljejo na vadbo. Ob določeni uri pa starši zopet prevzamejo svoje otroke pred Narodnim domom in Jih odvedejo domov. Tako so bile vadbe uspešne ln smučanje jim ob koncu ume ni delalo več napornih preglavic. Tudi pogled na vefstogiavo dolgo kolono je zavidljiv in društvo Je lahko ponosno na tako delo in pravilno razumevanja za to telesno vzgojno panogo. Podoben način vadbe je organiziral tudi smučarski klub Enotnost z razliko, da so imeli zbirališča kar na smučiščih. Vodstvo kluba, ki se zaveda, kaj pomeni množičnost tudi za izbiro tekmovalcev se bo letos lotilo izboljšanja organizacije takih šol ter Je za to odgovoren poseben član in priznan smučanski učitelj. Ta dva primera najbolj zgovorno kažeta, kako se da z nekaj dobre volje ln sposobnim kadrom priskočiti na pomoč našim najmlajšim smučarjem. Ko že omenjamo Kacre. pa moram ugotoviti, da nas je še zmerom premalo. Za to so predvsem poklicane smučarske poazveze ln Okrajne zveze Partizan, da organizirajo člmveč tečajev za usposabljanje novih vaditeljev smučanja. Društva in klubi pa so dolžni pošiljati v te tečaje take tovariše in to-varišice, s Katerih pomočjo bodo pozneje tudi lahko z gotovostjo računali. -Med nami ne sme več biti podjetja, usta- nove, zadruge ali tovarne, katerih kolektivi hi zavirali usposabljanje takega kadra, kajti ti ljudje bodo pozneje Žrtvovali svoj prosti čas in letne dopuste ne samo za ovoje otroke, temveč za otroke vsega kolektiva, za mladino nas vseh, za našo bodočnost. Okrajne podzveze ln zveze pa morajo organizirati stalne smučarske šole širom po n: oveni JI, v katerih bodo lahko vadili tudi tisti otroci, ki še ntso vključeni v nobeno društvo ali klub. Preskrbeti si morajo tudi zadostno število vaditeljev in učiteljev. — Podobno bi se morali oprijeti dela učitelji in profesorji telesne vzgoje ter organizacija Društva prijateljev mladine po svojih krožkih. Lepih zimskih nedelj Je pri nas malo. Zato jih je treba tembolj izkoristiti in popeljati otroke več- krat na izlet v bližnjo okolico, S tem vzbudiš že pri otrocih ve-selje do smučanja, ostali bodo zvesti zimski naravi in znali ceniti lepote naše zemlje. • PREPRIČAJMO DEDKA MRAZA, DA BO OBDARIL OISOKC 8 SMUČMI! DAJAJMO VSO POMOČ EV POKAŽIMO RAZUMEVANJE VADITELJEM EN UČITELJEM SMUČANJA: ZAČNIMO ORGANIZIRATI STALNE SMUČARSKE SCLE! Ko bomo storili vse to. bo smučanje postalo pr: nas r s množično, ostalo bo naš 1 - : šport, mladina bo zdrava. V:-ka, sposobna za delo in odporna, pa nikocar ne bo ve* bo!e;-i -1*-va pri sestavljanju držav? ;'i reprezentanc. H. 15. Naše najboljše košarkarice v Ljubljani Za 11., 12. in 13. november nam najboljše jugoslovanske košarkarice obetajo zanimive boibe in odlične igre na medrepubliškem košarkarskem turnirju v Ljubljani, kd bo veljal za pregledno tekmovanje naših igralk pied evropskim prvenstvom košarkaric v Pragi. Na prireditvi bodo sodelovale štiri ekipe, in sicer prva in druga reprezentanca Srbije, nadalje reprezentančna vrsta iz Hrvatske in izbrana slovenska ekipa. Nedvomno lahko največ pričakujemo od prve garniture gostinj iz Srbije, odličnih igralk večkratnega prvaka Jugoslavije -Crvene zvezde« iz Beograda, ki bodo sestavljale hrbtenico jugoslovanske reprezentance na prvenstvu Evrope v Pragi. Naj spretnejše igralke iz Zagreba in Splita se bodo po svo-jih močeh trudile za usipeh hrvatske reprezentančne vrste.' Domačih igralik na turnirju v Ljubljani nikakor ne kaže podcenjevati, zlasti še ne po kvalifikacijskem turnirju v Beogradu, kjer sita oba najboljša slovenska Francoska nogometna reprezentanca bo nastopila v petek na stadionu Colombes proti našemu državnemu moštvu v naslednji postavi: Remetter, Louis, Marche, Penveren, Jon.ue, Marcel, Foix, Glovacki, Kopa, Piantoni ln Tifour. JESENIČANOM NE KAŽE NAJBOLJE... Jesenice že dolgo slovijo kot športno središče, v katerem je delalo in zrastlo veliko število odličnih tekmovalcev in ekip, ki niso bile v čast samo jeseniškemu športu, marveč vsemu jugoslovanskemu doma in na tujem. Tudi zdaj živi in dela na jesenicah precej športnikov, ki Častno zastopajo naš gorenjski kovinarski center in vso državo, vendar ti športniki za svoje izpopolnjevanje in nadaljnji razvoj nimajo najboljših pogojev. Čeprav so jeseniški športniki tudi v letošnji sezoni poželi nekaj zavidanja vrednih uspehov (v kegljauju, v odbojki, v namiznem tenisu in pa 'eveda v smučanju in hokeju na ledu), nas vse to še ne more zadovoljiti, kajti iz množice takih športnikov, kakršni md že bili in so na Jesenicah še. pričakujemo seveda še mnogo več Kakor innogokje drugod, je v zadnjem času tudi na Jesenicah legla nad športno izživljanje inrnčna senca - materialno vprašanje. Kakor vsi znaki kažejo, bo to vprašanje najresnejša ovira za napredovanje jeseniških športnikov. Vsi. ki so odgovorni za razvoj športa, razumejo, da so potrebe vsepovsod velike in jih ni mogoče zadovoljevati vseh Hkrati. Toda jeseniško športno dru- štvo združuje 12 posebnih klubov, kar ni majhna obveznost in odgovornost. Društvena uprava je poskusila vse mogoče, da bi posameznim klubom omogočila živahnejše delovanje, vendar doseženi uspehi niso bili najbolj zadovoljivi, ponekod pa so se že pokazale neljube posledice. Skrb za razširitev in dvig športne ravni pa konec koncev ni samo vprašanje članstva in uprave športnega društva, marveč problem vseh. ki so poklicani in odgovorni, da skrbijo za pravilno in zdravo vzgojo današnjega in bodočega človeka. Spričo tega mora to skrb prevzeti skupnost in družba kot celota, ne pa, da tare samo nekatere redke posameznike, katerih prizadevanje razumljivo ne more doseči pravega uspeha. Nobenega dvoma pa ni, dn se bodo sredstva, vložena v telesno vzgojo. obilno obrestovala, kajti mladina se bo rajši oprijela športa in telesne vzgoje, kakor pa zapravljala čas po kavarnah in gostilnah, kar tudi na Jesenicah ni redko. Se je čas, da popravimo, kar je morda že zamujeno, in tako pripomoremo jeseniškemu delovnemu človeku in tamkajšnji doraščajoči mladini, da bo obdržala tradicijo, kakršno so Jesenice v športu uživale do zdaj. predstavnika pokazala sr! znanje. Slovenske igračke so mlade in prav gotovo mnogo tajo. Hude konkurence no 1 indijanskem turnirju so lahko ?• -» vesele, mimo njih pa seveda ljubitelji dobre ženske košarke. Slovenske igralke so se za ta pomembni medrepubliški sp*- • 1 pripravljale v svojin ma«t’čn.'i društvih, od ponedeljka pa s- -pa.j v Ljubljani. Skrb z?ne prevzela dobra znanca ljubite'; košarke tov. Brumen in E:t Slovensko reprezentanco bo sestavil’ iz naslednjih :g ra’. Markovič, Welngerl, Pengov, i -Jovič, Berčič (vse »Llubllamn • Novljan, Kos. Porenta. Mrak Pr -ša (vse AŠK »OMmoMa«), P e Sta.1mec, Glinšek. Gorup, Mlrr : in Černe (vse »Branik«*). Turnir bo. od 11. do 13. nove" -bra v dvorani na Taboru im v mnogočem opozoril na pom sr _ kljivostl naših roprezentank jn • možnosti jugoslovanske rep rev . tem c e na prvenstvu Evrope • Pragi. (h) DAN NAŠIH MODELARJEV V nedeljo nas je presenetilo ’ -po sončno vreme, kar so ljubljanski modelarji izkoristil:. Na letališču je bilo Živah:: Motorni piloti in jadralci so v: -ta hangarja odprl: na stežaj, tal a pa so pripravljali za 'per-donske polete. Motorji letal n: brneli, zato pa sta se toliko h oglašala dva mala modelar-. Diesel motorčka Jeglič in Koc j s čič sta s svojima prostoloteč modeloma na motorni pogon diila konkurenčni boj za bo model. Kocjančič je hotel do.- -zati, da je njegov model bo'.; kar pa mu ni uspelo. Kljub temu je Kocjančiču u?-;v . lo obdržati prvo mesto, kajti te.* moval je s štirimi modeli in t tem dosegel 191G točk. Jerič je dvema modeloma zavzel dr ur mesto in njemu je to bilo dovo'. da je le dokazal, da je njee model res najboljši od vseh, kr. • jih trenutno imamo v Sl o ven Ostala mesta so si delili znan' modelarji Kaučič, Pur, Lunače d n drugi. Tekmovali so samo modelarji aerokluba Ljubljana in to krožek »»Železničar« in novo ustanovljeni krožek »Poljane«. Modelarjem krožka »Črnuče« pa ni bilo do tekem, bili so pač zadovoljni z lavorikami, ki so si j pridobili na zletu v Kranlu. P. A. ŠAHOVSKI FESTIVAL RABAR IZGUBIL Rezultati prekinjenih partij V kola: Barcza — lis bar 1:0, iv ko v — Bertok remi, Udovčič — Mata-novič ponovno prekinjena. Po VI. kolu vodi Smislov s in pol točke. Trifunovič in M . 4, 0*Kelly, Geller. Bisguler, Gl -gorič, Diickstein 3 in pol, Filip. Ivico v, Barcza 3, Ma lanovi č 2 pol (1), Fuderer, Rabar, Pirc. Po-recca. Minev, Karaklajič 2 in pci, Bertok 1 in pol, Udovčič 1 (1). Odbojkarji Crvene zvezde Sofiji. Predsinočnjim je prispe. -v Sofijo odbojkarska ekipa Crvene zvezde, ki bo do četrtka igrala na turnirju CDNA na prosi: v 38-let.n:ce Oktobrske revolucij*' Razen Beograjčanov bodo igralo na tem turnirju še tri bolgarsko ekipe. VK Savica bo imel redni letni občni zbor v petek. 11. t. m. ob 19.30 v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje LRS, Kidričeva 5 (pritličje). Udeležba za članstvo obvezna, ostali vabljeni! TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO „1 Z BI R A“ Slovenj Gradec PRODA: tovorni avtomobil »Renould«, 4-tonski in tovorni avtomobil »Blitz«, 3-tonski Oba v dobrem stanju — brezhibna Cene ugodne; informacije pri gornjem naslovu. Ogled vsak dan od 7. do 15. ure. Uprava