Strekevno glasite „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajerske, Prekimirje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in’ upravništvo
se nahaja na Slomškovem trgu št. 1. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno
11. štev. I	V Celju, dne 20. januarja 1925.	Leto III.
iovolefna razmišljanja.
Zopet je tonilo za nami leto v praznoti nepojmljive večnosti in pred nami se je odprlo novo razdobje. Ta vsakoletni dogodek, malopomemben sicer, ker se njegov zunanji efekt pokaže le v malenkostni spremembi tet-ne številke, nam vzbuja spomine na prošlost in nade za bližnjo bodočnost.
Kaj vidimo v prošlosti? Težko je kaj videti, ko nam pa različni dohodninski, pridobninski, poslovni, troša-rinski davki z vsemi svojimi državnimi in avtonomnimi priveski in taksnimi dodatki zatemnujejo jasen pogled. Vlade približno vseh strank — na teh naša država hvala Bogu ne trpi pomanjkanja — so že bile pred nami in baš v prošlem letu so se opetovano zopet menjale, toda nobena še do danes oi mislila resno na kako znižanje državnih potrebščin in kruta ironija je, da so se pod vlado tistih mož, ki so opetovano obljubljali odpravo davčnih bremen, davki z največjo strogostjo izterjevali. Boj za premoč političnih strank, ki se bije v državi že sest let, onemogoča vsako resno gospodarsko delo. Naši gospodarski sloji pa, ki so po vojni nepripravljeni vstopili v novo dobo, so žalibog še danas tako razcepljeni, da ne morejo složno nastopiti proti političnemu strankarstvu, kate-ro razjeda državo in ugonablja gospodarstvo.
Težko je pri takih razmerah doseči stanovskih koristi trajne vrednosti. Naše delo je radi tega doslej bilo vee ali manj Samo obrambno. Veseli smo moraK biti vspeha, če smo preprečili kako nezakonito takso ali novo točilno omejitev.
Pid vsem tein pa smemo le konstatirati tudi razveseljivo dejstvo da organizacija obrtništva napreduje, da se specijalno dobro izpopolnil je organizacija. gostilničarstva v Sloveniji, odkar v tem delu tekmujete dve zadružni zvezi. Udarci, ki jih naši stroki zadajajo ena vlada za drugo, nas silijo bolj kakor vsi- gostobesedni govorniki k složnemu delu v enotni organizaciji. Menda se ne varamo preveč. Če trdimo, da ni več daleč čas, ko bo sleherni »slovenski gostilničar potom svojih strokovnih zadrug združen v naših oblastnih zvezah. Že se je 8. oktobra pr. t v Beogradu tudi položil temelj osrednji zvezi gostilničarskih, Hotelirskih in kavaraarskih zadrug za celo državo.
Slično delo opazujemo tudi v drugih strokah. To je pozitivno delo, katero razgrinja pred našimi očmi čisto drugačen pogled v bodočnost, nego nam ga kaže paša preteklost. Kadar hode gostilnlčarstvo in obrtništvo sploh polnoštevilno združeno v svojih' Panovskih organizacijah, takrat se bo nehala dosedanja praksa, po kateri se sistematično obijajo gospodarski stanovi, da se zamorejo favorizirati politični privrženci. Takrat se bodo zakoni delali — ne proti nam in brez nas, marveč sporazumno z nami in to bo dobro za nas, pa dobro tudi za državo.
Naše delo je vsestransko in bode-mo seveda tudi v bodoče tako v zveži kakor v posameznih zadružnih orga-mzacijah in v svojem strokovnem glasilu budno motrili vse dogodke iz vidika stanovskih in državnih interesov ter branili naše članstvo pred bremeni ha sekaturami. Naš glavni cilj pa; Maora biti zaenkrat izpopolnitev orga-
nizacije. Le združeni v enotni organizaciji vseh sotrpinov v državi bodemo mogli vspešno posegati po orožju samopomoči, ki nas edino zamore rešiti nebrojnih neprilik in bremen.
Tovariši! Ta smoter imejmo pred očmi in v bratski slogi pojdimo za svojim ciljem, pa vas zagotavljamo, da vspeh ne izostane. V tem namenu želimo vsem našim čitateljem veselo in srečno novo leto.
Uredništvo in upravništvo »Gostilničarskega 1 ista«.
Obrtniški kredit.
Trgovska in obrtniška zbornica ljubljanska je prejela od Narodne banke v Beogradu dopis, ki se glasi:
■-Do osnovanja Saveza obrtnih zadrug ali njemu slične ustanove, kateri bi banka odredila kredit za eskont obrtniških menic, kakor določa to zakon o Narodni banki, želi banka nuditi malim obrtnikom možnost, da se morejo po izkazani potrebi poslužiti pri banki meničnega posojila clo 5000 dinarjev na menico s tremi podpisi. (Celokupna vsota takih posojil, dovoljena ^ obrtnikom v okrožju filialkf 'v Ljubljani, ne sme presegati 500.000 dinarjev, v okrožju filialke v Mariboru pa 300.000 Din.)
Pogoji za podelitev teli posojil so:
1.	Obrtnik, ki želi posojila pri Narodni banki, mora imeti vpisano svojo firmo pri zbornici in mora samostojno izvrševati obrt najmanj tri leta.
2.	Prosilec posojila se ima obrniti s pismeno prošnjo na Narodno banko (odnosno na oni bančni sedež, v katerega področju še on nahaja).
V prošnji morajo biti navedeni sledeči podatki:
a)	katero obrt izvršuje in odkdaj;
b)	navedba in opis premoženjskega, stanja; .
c)	zakaj potrebuje posojilo in koliko ib
č) imena in natančnejši naslov onih, ki bodo menico podpisaJL
Prosilec posojila mora oddati prošnjo svojemu esnafu, odnosno udruženju, zadrugi ali korporaciji. Esnafi (udruženja, zadruge, korporacije) bodo poslali te prošnje bančnemu sedežu, v katerem področju se nahaja prosilec, z izjavo o tem, ali je prosilcu odobriti posojilo ali ne.
Te izjave so za Narodno banko neobvezne in so samo informativnega značaja,
3.	Na bančnem sedežu .se bodo prošnje ocenile, ali se naj po vrsti poslovanja in izkazani potrebi izda posojilo ali ne. Ako je mnenja, da. bi se z ozirom na poslovanje moglo dati posojilo, tedaj bo bančni sedež za primer, da mn prosilec ni znan, zahteval še dve informaciji. Na podlagi zbornične izjave, informacij in osebnega znanja, bo eskotna sekcija sklepala, ali se sme posojilo dati ali ne. Sklep sekcije o tem, da še posojilo more dati* 1 2 3 * 5 6 7 8, mora Biti soglasen.
4.	0 storjenem sklepu obvešča bančni sedež prosilca posojila neposredno. Ako se mu odobri posojilo, zahteva, da predloži prosilec menico z eskotno listo. Menice ne smejo biti izstavljene na daljši rok od 92 dni in morajo imeti najmanj tri podpise.
5.	Prosilec posojila sme biti podpisan na menici poljubno, t. j. ali kot]
akceptant ali kot izstavitelj ali pa kot predlagatelj.
6.	Ostali podpisi smejo biti tudi od privatnih oseb.
7.	Te menice se bodo izplačale v najmanj 5 enakih trimesečnih obrokih,-to je vsake tri mesece po 20% (dvajset od sto) od prvotne vsote posojila.
8.	Prejjiego obrtnik ne izplača celokupnega dolga pri banki, se mu ne sme odobriti novega kredita.
9.	Posamezni obrtnik sme biti pri teh menicah posredno obvezan največ do 10.000 Din, to je: sme biti na menicah do te vsote žirant.
10.	Bančni sedež bo poslal obrtni zbornici, v katere okolišu se nahaja mesto,- kjer je sedež, seznam vseh večjih mest v teritoriju sedeža.«
K temu obvestilu nekaj pripomb. Leta 1919. smo na I. jugoslov. obrtniškem kongresu v Celju zaceli klicati državo na pomoč s cenim kreditom in smo ta klic pozneje ponavljali na neštetih shotli h tem glasneje, čim bolj je naraščalo pomanjkanje gotovine in čim dražji je postajal privatni kredit. Naše mišljenje je, da je blagostanje in notranja konsolidiranost države odvisna v glavnem od blagostanja in za-uinoijMosii privrednih slojev in bi bilo v odlični meri v interesu države same, ako bi posnemala Nemčijo, katera je po končani nemško-francoski vojni lota 1871. vso ogromno vojno odškodnino dala na razpolago obrtništvu, trgovini in industriji in z ojačenjem teh stanov zgradila velesilo, s katero je ves svet imel štiri leta trdega posla, da jo je zlomih Te uvidevnosti naši državniki — pa naj pripadajo katerikoli stranki — žalibog ne deli jo z nami in tako je prišlo, da je obrtništvo in osobito ono iz Slovenije pri državnih podporah in državnih' posojilih’ izišlo vsik-dar praznih rok.
vS sedajno akcijo Narodne banke, za katero se imamo zahvaliti opetova-nemu trkanju naše trgovsko-obrtniške zbornice, še seveda z daleka ni doseženo to, kar hočemo doseči. Z malenkostnim kreditom 300.000 Din za celo mariborsko oblast, katera šteje okroglo 15.000 obrtnikov, bo pač malokomu pomagana Ce o gornjem odloku kljub temu poročamo, storimo to pač edino iz razloga, ker sedanji korak Narodne banke smatramo za začetek kreditne pomoči tudi za obrtništvo Sloveniji, od katere bodo imeli korist vsi kredita potrebni in vredni obrtniki. Naše notranje prilike so danes že toliko konsolidirane, da bi ne bilo več treba razločevati državljanov prve in drug® vrste po pokrajini, v kateri prebivajo.
Napoved dohodnine.
Že v zadnji številki smo opozorili »a razpis delegacije ministrstva fi-n»c, po katerem je treba dohodke iz, k 1924. napovedati najkasneje do konca januarja 1925. So sicer od raznih strani in posebno tudi od trgovske in obrtniške zbornice stavljene zahteve, da se napovedni rok podaljša saj za en rac-sec, ker mnogim podjetnikom ni mogoče do konca januarja sestaviti pregledne bilance in si dobaviti vsa potrebna dokazila. Tozadevne prošnje pa še dosedaj niso rešene in zaraditega moramo zaenkrat računati z dejstvom,-da mora napoved biti vložena do konca januarja,	v..V;-i
Opozarjamo opetovano na važnost dohodninske napovedi. Gostilničar, kateri bode napoved dobro pripravil in jo opremil s potrebnimi dokazili, bo pri dohodninskem davku še vedno bolje odrezal, kakor oni, ki napovedi ne vloži. Treba je samo, da se v napovedi zabeležijo in s prilogami dokažejo vsi odbitki, ki jih je mogoče uveljavljati. Kdor napoved pravočasno vloži, ta se bo lahko pozneje zaradi previsoke odmere dohodninskega davka pritožil,-kdor pa dohodkov ne napove v pravem času, temu se ocenijo dohodki uradoma in nima proti tej ocenitvi,- pa naj si bo še tako krivična, nobene pritožbe.
1 iško vi ne za napoved se dobijo brezplačno pri davčnih oblastih. Vsak' podjetnik pa se mora sam brigati za to, da si te tiskovine preskrbi. Davčne oblasti ne bodo nikogar še posebej opozarjale na potrebo napovedi
Ker mnogim tovarišem ni znano, kako naj napoved izvršijo, bodemo v, sledečem samo na nekatere točke posebej opozorili. Glavna stvar naj b« Pii vsaki napovedi, da je vsaka postavka dobro razložena in da so posebno odbitki dokazani t potrdili.
Med dohodki je treba posebej navesti dohodke iz obrta, iz hišnega posestva, iz zemljišča, iz naloženih glavnic ter morebitne druge prejemke, kakor n. pr. rente, pokojnine itd.
Dohodki iz obrta se naj na prvi strani napovedne pole vpišejo samo s čistim prebitkom.. Na tretji ali čel rti strani, kjer je prostora dovolj, pa se naj ta prebitek podrobno razloži ta^°: da se navede množina prodanih pijač in celotni prejemek za te pijače, od te vsote pa odbijejo vsi izdatki za nabavo pijač, tedaj kupna cena, prevozni stroški in druge režije. Zado-stuje tudi, če se s potrebnim računom dokaze, koliko prebitka ostane gostilničarju n. pr, pri litru vina ali litru piva ali pri iztočeni kavi in se na prvi strani samo navede množina iztočene dotične pijače in kot dohodek oni zne-sek, ki ga dobim, če množino iztočene pijače pomnožim z izkazanim čistim Piebitkom za 1 Kter. Slično .se postopa. Pri drugih’ dohodkih.
Posebej hočemo opozoriti na nekatere odbitke, ki jih je vpisati na drugi strani napovedne pole. Kot odbitki se naj zabeležijo:
1.	zemljiški davek,- najmarina, kanalska pristojbina, vodarina, najemninski vinar z vsemi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški;
2.	zavarovalnina za bolniško in nezgodno zavarovanje uslužbencev;
3.	zavarovalnina, zoper požarno ali vodno škodo, za jamstveno zavarovanje ali zavarovanje premičnin;
stroški za razsvetljavo stop-njisč in hodnikov, za izvažanje fekalij in smeti, za odvažanje snega ter za dimnikarja;
5.	izdatki za hišnika ah Hišnega upravitelja, posebno tudi vrednost: brezplačnega hišnikovega stanovanja;
6.	plačane obresti za dolgove prt denarnih zavodih' aK posameznih upnikih;
7.	izdatki za nekoristne nabave,-
Kakor za nove zastave, novoletna darila:	..c • - -pflj
8.	10% vrednosti vsega Hišnega
inventarja, neglede na to, ali se nahaja v najemu ali v lastni porabi hišnega gospodarja:	. . _ ^	^
9. Straški za redno vzdrževanje in popravila hiše ter za vzdrževanje v najem oddanih vrtov.
Nekatere davčne oblasti za popravila hiše ne priznavajo nobenih odbitkov z izgovorom, da je s popravilom stavba pridobila na svoji vrednosti in se je premoženje davkoplačevalca s tem povečalo. To je pri takih popravilih, ki so za redno vzdrževanje stavbe potrebna ali celo od stavbene oblasti zaukazana, krivično. Taki odbitki se naj na vsak način tudi zabeležijo, izdatki pa dokažejo s prilogami ali pa se navedejo priče. Naše stremljenje gre za tem, da se za redno popravljanje biše sme odbiti 30% najemninske vrednosti hiše brez ozira na to, ali se je popravilo izvršilo ali ne. Tega odbitka sicer finančna uprava za sedaj v tem obsegu še ne priznava, upamo pa, da bode polagoma uvidela, da se morajo priznavati tudi taki odbitki,. kakor so se sicer vsaj deloma priznavali pred vojno.
V	splošnem je treba gledati, da se napovedani dohodki in izdatki kolikor možno krijejo z resničnimi in se v slučaju potrebe lahko še dokažejo po knjigah, potrdilih ali pričah. Nesmiselno je vsako pretiravanje, ker s pretiravanjem postane napoved neverjetna. Kdor n. pr. v napovedi skuša dokazati, da je v pretečenem letu bil pasiven, pa na drugi strani ne more dokazati. odkod je dobil denar za lastno prebrano in prehrano svoje rodbine, ali da se je zadolžil, temu davčna, oblast ali ocenjevalna komisija seveda ne more verjeti.
Neumnost in ošabnost.
V	nekem slovenskem listu sem či-tal te dni opraviebo ugledne slovenske strokovne organizacije na naslov .'■Gostilničarskega Glasnika« v Beogradu zaradi tega, ker razun dveh organizacij ni niti en naročnik iz Slovenije lista za preteklo leto plačal, a štajerske zadruge, so ga celo vračale. Dopis zelo odkrito žigosa naše razmere in svetuje »Gostilničarskemu Glasniku . naj izhaja redkeje, ker razim zadružnih upravnih organov stanovsko glasilo itak malokdo čita: »nekateri so preneumni, drugi pa zopet preošabni. tretji nima časa, četrti pa premalo' stanovske zavednosti itd., itd.« Taka kritika naravnost izziva k obrambi.
Ne bodem zanikal, da bi se dali navesti primeri za vsak posamezen izraz, vendar se pa vsi drugi izgovori končno reducirajo le na pomanjkanje stanovske zavednosti. Stanovska nezavednost je tista ovira, radi katere še danes ni in do zakonite odredbe ne bo Vse gostilničarstvo Slovenije združeno v svojih zvezah in radi katere še ni in tudi še dolgo no bo vsak gostilničar naročnik svojih najbližjih strokovnih glasil. Ko bo minila nezavednost pri večini tovarišev iz Slovenije, bo lahko odpraviti primanjkljaje, ki jih izkazujeta baje oba naša slovenska strokovna lista, in bodo naši elani po možnosti tudi podpirali še druga strokovna glasila.
Ta nezavednost ni specifična bolezen gostilničarske stroke, se marveč drži vseh obrtnih strok in celo trgovske stroke, katera po svoji pred izobrazbi povprečno prednjači vsem drugim. Saj vemo, da imata tako »Obrtni Vestnik« kakor - Trgovski list« trajno tež-koče vkljub izredno nizki naročnini in prvovrstnim uredništvom. Ta bolezen pa tudi ni izrazito slovensko-pokrajin-ska. Enake težave so na. Hrvaškem, in deficit 19.500 Din, ki ga izkazuje »Gostilničarski Glasnik«, tudi ni nastal v Sloveniji. Je sicer slaba tolažba za našo stroko, če trdim, da tudi drugje ni bolje, toda hočem s tem samo dokazati, da je stanovska nezavednost še splošna in bo treba še mnogo dela v organizacijah in izobrazbe, predno bo odpravljena.
Dokler se naše gostilničarstvo ne povzpne do one višine zavednosti, da bo vsak tovariš naročnik domačih strokovnih glasil, kojih naročnina je smešno nizka, toliko časa se ne smemo čuditi, da zanemarjajo oddaljenejše in dražje liste, kakor tudi ne moremo-očitati tovarišem iz drugih pokrajin, če ne naročujejo naših strokovnih listov. Samo ob sebi umljivo moramo
brez izjeme obsojati, da lista ne plačuje točno, kdor ga je naročil, odnosno obdržal, in toplo priporočamo vsem tovarišem, predvsem pa našim zadružnim organizacijam, da si naročajo ne le na.š »Gostilničarski list«, marveč tudi druge strokovne liste. Ne moremo pa odobravati, če se kot vzrok pasivnega zadržanja napram enemu ali drugemu listu navaja neumnost in ošabnost gostilničarstva, ker se s tem spravlja naš stan v splošnem po nepotrebnem v mnogo slabejši glas, nego mu. gre. Ne domišljujmo si, da ta hud očitek velja, kakor je bil nedvomno tudi zamišljen, samo za par oseb iz naših vrst. Javnost ga razume drugače in bo z njim obremenila vse naše gostilničarstvo.
S tako samoobsodbo tudi niti naj-manj ne pospešujemo medsebojnega zbliževanja s tovariši drugih pokrajin, ker sami manjšamo svojo veljavo. In v tem tiči velika moralna škoda, ki jo utrpimo pred zunanjim svetom. Slovensko gostilničarstvo v splošnem ni bilo še nikdar na slabem glasu in najmanj se mu sme očitati neumnost in ošabnost. Ne moremo trditi, da je vzorno, lahko se pa ponašamo s tem, da je baš gostilničarstvo zelo mnogo pripomoglo, da se je tujski promet v Sloveniji, posebno v našili centrih in pa v letoviščih, zadnja leta izredno dvignil. V naših vrstah je nekaj mož, ki bi glede splošne in strokovne izobrazbe ter požrtvovalne stanovske zavednosti bili sposobni stopiti na čelo najboljšim državnim organizacijam. Teh ljudi ne smemo zapostavljati zaradi pogreškov drugih, ki so slabejši.
Prav nič ne dvomim, da je pisec omenjene kritike imel tehtne razloge za svoje očitke, in da jih je napisal v najboljšem namenu. Pri zasledovanju našega pokreta tudi mene večkrat popade jeza nad komoditeto poedincev. Ne smem pa zaradi posameznih škodljivcev postati sam največji škodljivec naše stroke, in zaradi grehov, ki se tičejo morebiti desetorice, z blatom ometati tisočev naših dobrih in najboljši}].
Kdor zaničuje se sam . . ..«
To pojasnilo sem smatral za potrčimo za obrambo časti naše stroke in sem ga na javno kritiko moral zapisati javno, da se bodo očitki kritike pravilno razumevali, kar mora biti tudi želja pisca kritike. — Gostilničar.
Razno.
Umrl je dne 11. januarja t. 1. g, Josip Eebemckeg, hotelir in mesarski mojster v Celju, v 67. letu starosti. N. v m. p.!
Promet na progi Ormož—'Murska Sobota. Mariborski veliki župan je na svojo tozadevno urgenco dobil obvestilo, da bo 18. februarja vpeljan na progi Ormož—Murska Sobota drugi redni par osebnih vlakov. Ker so dosedaj-na dela nepopolna in je zbog' tega obrat še zelo težaven, bo mogoče tretji par osebnih vlakov vpeljati šele s 15. marcem.
Železnica I žice—Vardište. Dne 25. t. m. se je otvorila nova železniška proga Užice—Vardište. Kakor znano, je Avstrija zgradila svoječasno železnico Sarajevo—Vardište ob srbski meji iz strategičnih ozirov, na drugi strani pa je tir srbske železnice bil zgrajen do Užie. Okrog 50 km razdalje med Uricami in Vardištem ni bilo dograjene, vsled česar se je moral ves promet med Srbijo in Basno ter Dalmacijo vršiti po izredno dolgi poti preko Bosanskega Broda, kar je bilo v veliko škodo posebno basanski industriji, katera niti lesa niti rud ni mogla izvažati, medtem ko je bližnja Srbija svoje potrebščine za ugodnejše cene krila iz inozemstva. Velik pomen te proge se razvidi najbolje iz dejstva, da je ž njo zveza, med Beogradom in Jadranskim morjem skrajšana za več kot 100 km. Pokrajine, ki so bile doslej popolnoma odrezane ena od druge, so si na ta način stopile v dosegljivo bližino. Nova proga je ozkotirna (kakor vse bosanske železnice) in dolga 58 km, vozi skoz 43 tunelov in se mestoma v serpentinah vzpenja, visokp na. brda ter je zaradi krasnih razglednih točk ena naj zanimivejših železniških! prog. —-Gradila se je od leta 1920. naprej in je
veljala 201,800.000 Din. Ogromna vsota, toda upravičeno je upanje, da se bo ta kapital bogato obrestoval in dajal državi velikih koristi. Ta zveza tudi omogoča, da se vsaj začasno lahko odloži vprašanje tako dragocene nove jadranske železnice.
Dinarski tečaj. Prve dni tega leta je dinar izredno poskočil v svoji vrednosti, tako da se je bilo že bati, da ga je naš finančni minister izgubil iz rok. Nenadna izprememba v valuti pa je bila očividno le posledica silnega pritiska s strani onih inozemskih tvrdk, katere imajo poravnati svoje račune za naš izvoz, ki je bil v zadnjem četrtletju prošloga leta izredno velik. Tudi so pri tem gotovo imeli vmes svoje prste ameriški bogataši, ki imajo ogromne zaloge pšenične žetve, pa zaradi visoko cene niso mogli konkurirati z našimi izvozniki pšenice in so se vsled tega potrudili, da bi tečaj dinarja čim bolj dvignili in na ta način umetno podražili našo pšenico. Zaradi naglega skoka dinarja je bil že ogrožen jugoslovanski izvoz turšice in žita in je mnogo zunanjih kupcev v prvem iznenađenju storniralo kupčijske zaključke. Finančni minister je takoj po praznikih po povratku iz inozemstva odločilno posegel vmes in spravil dinar nazaj na 8.50 v Gurihu, na kateri višini se zopet trdno drži. Dobra posledica te intervencije se je takoj pokazala in so se. zopet pojavili inozemski kupci. Videti je, da se ho dinar na sedanji višini začasno stabiliziral, kar zopet olajšuje kalkulacijo. Dvig od 8 na 8.50 spravljajo nekateri tudi v zvezo z energičnim nastopom vlade zoper boljševištvo v državi.
Odmera dohodnine in rentnine za Maribor. Odmera dohodnine in rentnine za leto 1924. za mesto Maribor je izvršena. 0'odmeri dohodnine se bodo davčni zavezanci po možnosti obvestili do 28. t. m. Odmerni izkazi se lahko v času od 30. januarja do 13. februai’-ja 1925 vpogledajo pri davčnem okrajnem oblastvu (Ciril Metodova ulica št. 1. II. nadstr. v sobi št. 67). Prizive, kolekovane z 20 Din je vložiti najkasneje do 28. februarja 1925 pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru brez ozira na to, je-li davek že plačan ali ne.
Trgovska pogodba z 'Madžarsko. V Beogradu se mudi madžarska delegacija za sklepanje trgovske pogodbe z našo državo. Naša kakor madžarska delegacija pripravljate gradivo za oficijelna pogajanja, ki se v kratkem pričnejo.
Učni načrt
strokovne obrtne nadaljevalne šole za vajence gostilničarskega, hotelirskega in kavarniškega obrta v Celju.
1.	Učni jezik: slovenski.
2.	Doba šolskega leta: 7 mesecev, od 1. oktobra do 30. aprila.
3.	Učni čas: določi šolski odbor, tedensko najmanj 8 ur.
4.	Vpisovanje učencev: 1. oktober.
5.	Počitniški dnevi: kakor na drž. deški meščanski šoli v Celju in razen tega še pustni torek.
6.	Donesek za učne pripomočke: po sklepu šolskega odbora.
Odobren z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 16 oktobra 1924. štev. 6463/24,
A. Pregled učnih predmetov:
Učni predmeti:
l. rizrsd II. raz:«! Skupaj 1. turnus 2.t*mws '
Jezikovni pouk	1	1	1	3
Računstvo	11	—	2
Obrtno-mer kani i In i pouk:
Obrtna korespondenca	1	—	1	2
knjigovodstvo	1113
kalkulacija	—	—	1	1
Državljanski nauk	1	1
Strokovni pouk:
blagoznanstvo	2	2	15
kletarstvo	1113
Serviranje	—	1	1	2t.
Lepopis	i	1	—	2
8 S 8 24
Neobvezno za, vajence je poseča-nje strojepisja; isto je za 2 skupini tedensko po 1 uro za 5 vajencev.
Opunmja. Praktičen pouk o serviranju se vrši v II. in III. razredu, ko se je že vse predmete obravnavalo in sicer na ta način, da se isti vrši ob posameznih popoldnevih.
B. Učna snov.
Glavno vodilo pri pouku naj bo, da se celokupen pouk ozira edino le na praKtične zahteve gostilničarske, hotelirske in kavarniške obrti ter naj se teoretične razlage le v toliko podajajo, v kolikor so neobhodno potrebne za razumevanje strokovnega pouka.
Učni jezik.
Vsak razred tedensko po 1 uro.
čitanje, obravnavanje in pripovedovanje sestavkov strokovne ali splošne obrtne vsebine. Ponovitev glase-, besedo- in stavk oslov ja. Pravopis .s posebnim ozirom na tujke, ki se pogosto rabijo v gostilničarski obrti, njih razlaga. Napisovanje preprostih pisem strokovne vsebine.
ttačunstvo.
I. razred, 1. in 2. turnus, tedensko 1 ura.
Ponavljanje 4 osnovnih računskih operacij s celimi in decimalnimi števili. Računanje z najenostavnejšimi navadnimi ulomki in pretvarjanje istih v decimalne vlomke. Pretvarjanje enot višjega imenovanja na enote nižjega imenovanja in obratno. Enostavno izračunavanje materijala in cen. Računanje na pamet naj se poleg pismenega računstva vadi' vsako uro.
Lepopis.
I. razred, 1. in 2. turnus.
Vaje v latinici, kurentni in okrogli pisavi, napisovanje jedilnih listov in menujev. Hektograf, šapirograf, pi-klostil in slični pomnoževalni aparati. Vaje v rabi teh aparatov.
Obrtnrt-ivrjnvski pouk.
L razred, i. in 2. turnus in II. razred.
a) Poslovni s e s t a v k i.
Sestavljanje poslovnih pisem (okrožnice, ponudbe, naročilna pisma, pisma z računi, pisma pri plačilih, opominjevalna pisma). Poštne določbe in postopanje oziroma poslovanje poštne hranilnice. Vaje v izpolnjevanju poštnih, železniških in carinskih' uradnih tiskovin. Prejemni, spremni in nasprotni listi, dolžna pisunu izpričevala, učne, mezdne in službene pogodbe, pooblastila, vloge na obrtne urade, zadevajoče izposlovanje obrtne koncesije, oziroma nje odpovedi, dopustila za godbo, dovoljenje za postavljanje motorjev, stiskalnice za ogljikovo kislino itd. Obrtna naznanila, lepaki, oglasi in splošna reklama. Brzojavke in brzojavni ključi. Posebno pozornost naj se posveča pravopisju tujk, ki so pogosto v rabi.
b) Računstvo in kalkulacija.
plačilna sredstva, ki so navadna v trgovini. Metrične mere in uteži, vaje v. določevanju teže. Starejše avstrijske mere, ki so še danes v navadi in se upoštevajo v gostilničarski obrti.
Reševanje praktičnih računov iz gostilničarskega življenja s posebnim uporabljanjem sklepnih, povprečnih! m družabnih računov s posebnim ozirom na navadne vlomke in računanje na pamet. Odstotni in obrestni račur ni kot uporaba pri sklepnih in razstavnih računih. Trgovski običaji (usance) in tozadevna izračunavanja (kosmata ali brutoteža, tara, čista ali netoteža, privaga, zavaga, 1’ekaža, de-kort. skonto. provizija, rabat, diskont itd.).
Blagovne kalkulacije, izračunavanje prodajne cene. proračuni, izračunavanje redilne vrednoetL
Vaje v branju voznih redov, izračunavanje voznine in tov amine.
Najvažnejše o preračunavanja vrednostnih.' papirjev.
c) Knjigovodstvo.
Trgovsko obratovanje gostilničarske, hotelske in kavarniške obrti.
Najvažnejše iz meničnega pouka j n vaje v spisovanju menic.
Namen knjigovodstva. Uredba in vodstvo za gostilničarstvo potrebnih poslovnih knjig m pouk o njihovi do-kazilni. vrednosti in moči, shranjevanje poslovnih pisem (korespondence).
Razni načini zaračunavanja, pri gostilničarskih obratih. Način napi-sovanja, kuhinjski in kletni blanket, zaračunavanje z znamkami, boni in registrirnimi blagajnami, prednosti in hibe raznih načinov zaračunavanja, osobito z ozirom na kontrolo v kuhinji in kleti.
Vknjiževanje praktičnih’ poslovnih dogodkov z zaključkom vseh knjig iu sestava inventarja. .
Državljanski na uk.
III. razred.
Sestava .države. Temelji ustave in uprava. Pravico in dolžnosti državljanov.
Upravna oblastva. Šolstvo, osobito obrtno šolstvo. Vojaštvo, pravosodje, davkarstvo in carinarstvo. Zdravstvo. Stavbarstvo, skrb za uboge. Proizvajanje dobrin in promet.
Zavarovanje s posebnim ozirom na življenje, požar, bolezen, vlom, poroštvo in nezgode. Plodonosno nalaganje razpoložljive gotovine in prihrankov. Najvažnejše določbe z ozirom na zadružništvo. Najvažnejše določbe zakon?, o živilih. Najvažnejše določbe o posameznih in družabnih tvrdkah.
Temeljit pouk o skupnih gospodarskih podjetjih obrtnikov in njih upravne uredbe.
Pismeno izdelovanje napovedi o pridobnini in osebni dohodnini. Prijave za bolniško zavarovanje. Prijave obratov, podvrženih zavarovanju zoper nezgode, naznanila o nezgodah v »bratu.
Strokovni nauk.
a’ Pouk o živilih in naslad il ih.
Splošno. Bistvo prehrane. Sestavine živil in nasladi! ter njih pomen
z ozirom na redilnost. Redilne snovi in redilna vrednost. Potvorbe. Preis-kušanje živil in nasladil, njih razkrajanje in pokvara. Sredstva za konzerviranje.
Najvažnejša živila in nasladila. Voda. Naravne in umetne slatine. Kuhinjska sol. Meso (klavna živina, perutnina, divjačina, ribe, košar ji* školjke itd.).
Poraba m obrana mesa, mesne konzerve. Jajca, mleko, surovo maslo in druge živalske tolšče, sir, žito, mlinarski izdelki. Kruh in pekarski izdelki. Testenine. Stročnice. Krompir, vrste škrobov. Sadje in sadne konzerve. Gobanji. Zelenjadi in zelenjadne konzerve. Vrste sladkorja. Med. Rastlinske tolšče. Kava, čaj, kakao in čokolada. Dišave. Opojne pijače. Kis. Posamezno snovi naj se vselej pokažejo in opišejo tor pri tem pove, kako in kje se pridobivajo. (Kraj in način proizvajanja.)
h) K1 e t a r s t v o.
Pojem in obseg kletarstva.
I.	Proizvajanja vina in ravnanje ž njim v kleti.
Pridelovanje vina (vinska trta, vrste trt, bolezni in škodljivci trte, ureditev vinogradov, zasajenje trt. vinogradniška dela. Pridelovanje vina. trgatev, izdelava mošta, sestavine mošta, kipenje, Vležanje in zorenje vina, sestavine vina, izdelovanje sladkih in penečih vin. uporaba ostankov pri izdelovanju vina. Ravnanje z vinom v kleti (kletarstvo v ožjem smislu). Vinska klet in nje stranski prostori, vinski sodi, njih shranjevanje in ravnanje ž njimi, kletarska, oprava, napolnjevanje, točenje, žveplanje, pasteriziranja, olepševanje in filtriranje vina. izboljšanje slabih vin, napolnjevanje steklenic z vinom, napake in bolezni vina, presojanje vina s preizkušnjo. Vrste vina in produkcije vina, izdelava in sestavine sadnega vjina. medice itd. Nova vinarska postava.
II.	Izdelovanje piva in ravnanje z njim pred, in pri točenju.
'Pivovarstvo ^surovine, pripravljanje slada, priprave, varjenje in
hlađenje pivne začimbe, kipenje). Sestavine piva. Vrste piva. Ravnanje s pivom pred in med točenjem (prevoz in vkletenje ter hlajenje piva, klet za pivo, točenje piva in priprave za točenje, uradni razpisi, zadevajoči točenje piva). Napolnjevanje steklenic s pivom, pasteriziranje piva, obseg proizvajanja piva.
c) Pouk o serviranju.
Teoretični pouk.
Razdelitev pouka o serviranju in njega obseg. Gostilničarsko osobje, njega razdelitev, stopnje in delokrog. Vedenje osobja napram predpostavljenim in tovarišem. Vedenje natakarja v občevanju z gosti. Pozdravljanje istih, titulatura, nakazanje prostorov. Odvzetje vrhnih oblek, vprašanje po željah in priporočanje. Razni časi obedovanja. Spored jedil pri posameznih vrstah obedov. Pravila dostojnosti za občevanje z gosti. Opravičevanje v slu-| čaju kake nerednosti. O zunanjosti ( natakarja. Gojitev rok in nog, ust; na-| znanila in govorjenje med obratom. Kako je postopati med pogovorom gostov. Ponudbe prednosti pri vstopu. Vstop v zaključene prostore. O napitnini. Obnašanje natakarja o priliki prepirov. O najdenih predmetih. O do-ločitveni knjigi za medsebojno določevanje gostov. Predlaganje in urejevanje miz. Vedenje natakarja po odhodu gosta.
Delokrog gostilničarja in njega razmerje do gostov. Razni načini serviranja, postrežba. Strežba posameznikom, skupna strežba. Jedilni list, pravopis in razlaga najvažnejših izrazov. List o pijačah, razdelitev, uporaba. priporočanje raznih pijač, menu njega zunanja oblika, sestava in izvršba.
Raba servirnega robca in priprav. Snaženje p orni z ja in ravnanje z njim. Pogrinjanje mize splošno in za posamezne vrste obedov v restavran-tu. Serviranje v restavrantu.
Dejeuner o fourchtte (predjuž-nik), lunch, dine, gouter, five 6 clo-etea (fajfolokti), souper (supe), bufet (bife), slavnostna pojedina. Servira- -
nje v tujskih sobah. Sestava, menujev,-pomožne knjige za to. Določitev cen za osebe (kuvert). Strokovno tehnični izrazi.
Kjer so tudi kavarniški vajenci, naj se dopolni pouk s poukom o čiščenju in varovanju kavarniškega pomiz-ja, biljarda, igralnih miz itd., serviranje v kaferestavrantu. Najvažnejše snovi za konzum v kavarnah in o načinu, kako se servirajo. Izgovarjanje imen najbolj znanih inozemskih časopisov itd.
Praktičen pouk.
Ta pouk naj se razteza na ona pravila, ki so se obravnavala pri teoretičnem pouku ter ima predvsem namen, oziraje se na individuelne potrebe učencev, podati istim vse spretnosti, katerih posameznik ni imel priložnosti prisvojiti si v uku pri gospodarju.
d)	Nauk o obratovanju.
Zahteve redovitega obratovanja v gostilničarstvu (krčmah, restavrantih, pivaraan, pivnicah, točilnicah za vino in pivo, izkuhih in jedilnah. točilnicah pod vejo itd., avtomatičnih bifejih, gostilnah, hotelih, penzijah, hotel-garni, prenočiščih, skupnih prenočiščih itd.) in kavarnah (kavarna, točilnica za kavo in mleko) in sicer tako glede na njih gradnjo, kakor tudi z ozirom na organizacijo podjetnega obratovanja. Delokrog podjetnika in pomožnega osobja v malih, srednjih' in velikih podjetjih. Sistem z enim samim natakarjem. Pravice in dolžnosti osobja. Vslužbenje in odpust, najemanje in proglašenje prostim. Potrebe mimogredočih in stalnih gostov (domačini, tujci z dežele in drugih dežel) z ozirom na prehrano in prenočevanje. Navadna (normalna) oprema tujske sobe. Potreba, ureditev in gojitev splošnih prostorov. Obseg in način, kako naj daje gostilničarsko pomožno osobje pojasnila tujcem in gostom, davljenje tujcev oblastnijam. Cene, se-zijske cene, oznanila cen. Novodobne naprave v gostilničarskih obratih. Obisk tipičnih vzornih podjetij pod strokovnim vodstvom. —- Skioptične slike.
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuije in Mež. doiino.« Odgovorni urednik: Franc Poderžaj, Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
»I Riž, sladkor, kavo, i najfinejše čajne me~ if sanice, mm, konjak slivovko
najceneje v trgovini
AntFazarinc
Celje
Vedno swež,? p?>površin« kranjske kSo£»asf?.
Gostilničarji pozor!
Proda se večja množina steklenic vseh vrst za gostilničarsko obrt, kakor tudi križnikov in več drugih v to stroko spadajočih predmetov. Poizve se v tajništvu Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, Slomškov trg 1.
Gospodinje, poaeoa*!
Knjiga Konzerviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo nporabo« najboljša te vrste.
Spisal in založil Josip Zupanc, okr. ekonom v Ptuju.
Cena Din 16’—.
Dobi se v vseh knjigarnah in pri založniku. Položnice na razpolago.
-T, Bzikas, Ceffe
Disfifferie ef ČFafirigue de Ciqueurs
Izb orno staro ^ novo vino ima
Alojz ■ Mihelčič
Ceije, Breg 9.
Cena novemu Din 750, staremu Din 9-—.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki
v st mn«
fotograf
Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
Slike za legitimacije v najkrajšem času.

Kleparstvo in vodovodne instalacije
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakor tudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna.	Cene solidne.
r

i35«&2£iiEBa
Robert Piehl
Cleije Ooig§® poSje Celje
najfinejša žganja iz sadja: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak.
Zajamčeno pristni destilati!
'N
f


GOSTILNIČARJI!
POZOR!
POZOR!
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
f>ivovama .UNION v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:	*
dvojilo marčno pivo
v sodčkih in steklenicah
črno Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Franjo Stegu jjelmjjHa piMarna £aš((o
S
delikatesna trgom
Prodaja lina, iganja i in različnih likerje?.
8	s
Tople hrenovke |
pr?o?rstne, vedno na razpolago.


I Postrežba točna in solidna, s
L-________________________S
U. DeČkO, Celje
Glavni trg štev. 10
(tik fante cerkve)
prodaja
kavo,	sladkor,
riž,	rozine,
čaj, rum,	moko,
milo,	sveče
H ter vse špecerijsko blago po zni* H Žanih cenah. — Sir trapistovski | ih polementalski po tovarniški ceni vedno v zalogi
I Kupujem vse deželne pridelke po najvišji ceni.

, priporoča

svoje priznano najboljše izdelke;
Marčno, Dvojno marčno, Eksportni ležak in Porter.
unnrr_i—rjViii' ■-*  .......... i»«

Zvezna tiskarna
V CELJU
Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigove*-ško stroko spadajoča dela točno, solidno in po konkurenčnih eenah
Knjigoveznica.
Pozor!
Pozor!
Manufakturno blago
najboljše kakovosti kupite samo v veletrgovini
pri
SOLNCU
CELJU
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik
CENE KONKURENČNE!
Priporoča se
špecerijska in delikatesna trgovina H;
„Pri zvoncu* Karol Loibner
Celje
Kralja Petra cesta 17.
Postrežba točna in solidna. Cene zmerno.
AH
Pivovarna Tomaž Gotz v Mariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo —“ Bock - pivo
v so deki h in steklenicah